I
lakaja «ait Satrtak. Cina aia U IK aa lato. (Za Namtljo S K tO», •a Aaiarlko In draga ta|a driava 4 K M *.) — Spiai Ia doplal •• pallialo > Uradolitva „Domoljaba", kjabllaaa, Kopitar)»»« alle» It«. I. HaroCaloa, riklamaelji Ia laaaratl pai Upra»nl«t»a „Domoljuba", Llakliaaa, Kopitarja»» alla» «t. ■•
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO.
laaaratl »a »prejemajo pa ila-dlCIk aaaaki Eaoatopna patltvrata (llitlaa „Domoljubov«" ilriaa I« M) ataaa aa aakrat 30 ». Pri v»«-krataaa objavljanja primaria pr-paat po dogotora. — Paiaauaici ItMlIka aa prodajalo po 10 ». ka»al proaiit poitao-kranllallaiga arada Iti*. 824.797. -
šteo. 35.
0 Turnih.
V politiki je veliko hinavščine. Nikjer se to tako jasno ne kaže, kakor v tako imenovani zunanji politiki, kjer se gre za razmerje ene države do druge. Ravno o tem se pa splošno malo piše in tudi v našem državnem zboru malo govori. Zdaj ko imamo ljudski državni zbor bo moralo biti tudi v tem oziru drugače; seveda se bodo pa tudi volivci morali za ta vprašanja bolj zanimati.
Za nas je predvsem važno, kaj bo s Turki. Kar imajo oblast in zemlje, so jo uropali kristjanom. Njihova država sloni na umorih in najgorjih grozovitostih. In vendar še obstoji. Krščanski Bulgari in Srbi nepopisno trpe; dan za dnem se dogajajo najhujše krutosti, pa vendar se resno nihče ne gane. Od bulgarskega rojaka smo slišali pred par leti to-le čudovito povest: Blizu Soluna je neki Turek onečastil krščansko ženo, umoril njenega moža in petero otrok. Turško sodišče ga je kaznovalo na en mesec zapora. Čez dober pol leta se pa ravno tega zverinskega človeka nastavili za kadija — turškega sodnika. Nasproti kristjanom so pa drugačni. Za najmanjšo stvarco v ječo
V LhblM dné 29. augusta 1901
I in ob samem sumu, da se pripravlja kak upor, smrtna kazen. Rusija in Avstrija sta se dogovorili v soglasju z drugimi državami, da napravita red v Macedoniji, kjer je bilo središče vseh teh umazanij in divjosti. Nastavili so se tuji krščanski policijski načelniki, a pravzaprav se bistveno ni nič doseglo, ker so sodišča še vedno v turških rokah. Ne moremo reči, da so turške postave kristjanom naravnost krivične ; sultan namreč izda, ko pritiskajo nanj, vse polno postav, ki se glase navidez v prilog in varstvo kristjanov, toda nihče jih ne izpolnjuje. Ce se pa zato prime turška vlada, pa pravi, da nima denarja za boljše uradništvo. Najbolj značivna je ta le reč izza zadnjega časa: Krščanske države so od konca julija letošnjega leta dovolile Turku, da sme od vsega tujega blaga pobirati tri odstotke carine več nego doslej, carina je doslej znašala osem odstotkov; odslej bo enajst. Tudi avstrijski državni zbor je to dovolil. Turek je namreč dejal, da v Macedoniji ne more zvršiti, kar se zahteva od njega, če se mu ne dovoli večja carina. Zdaj jo ima; razmere bodo pa gotovo take, kakršne so bile. Denar, ki ga bo dobil, bo porabil za druge reči. Saj n pr. dozdaj v Carjemgradu niti svo-
Leto xx.
jega carinskega poslopja niso imeli. Blago je moralo, preden se je po turških čolnarjih preiskalo, ostati v starih slabih ladjah na morju in je časih po šest mesecev in še več čakalo, preden je smelo na suho. Koliko se je pri tem izkvarilo, ni bilo Turku nič mar. Ce bodo hoteli carinsko službo prav urediti, jim bo še zmanjkalo od dovoljenih treh odstotkov; za Macedonijo ne bo nič ostalo.
Edina pot, ki bi res kaj izdala, bi bila vzeti Turku, kar je oropal in ga zapoditi črez morje. Saj vemo, kako je bilo z Bosno in Hercegovino. Stoletja so ubogi zatirani kristjani svoje neznosne krivice pojasnjevali krščanskim vladarjem. Ti so res večkrat pritisnili sultane, da so izdali vsakovrstne lepe zakone kristjanom v varstvo, toda tem se je vedno slabše godilo, ker se turški paše in kadiji niso po njih prav nič ravnali. Red se je vsaj deloma napravil šele potem, ko je po sklepu berlinskega sestanka, kjer so bili zbrani zastopniki evropskih držav, Avstrija z ogromnimi žrtvami zasedla Bosno in Hercegovino. A zdaj nima nihče poguma, da bi ti dve državi odtrgal od Turškega; še vedno je na papirju sultan njim pravi vladar.
2a Macedonijo pa države nečejo storiti, kar so za Bosno in Hercegovino. Vsaka bi rada zase kak večji kos; in ker se pri tem ne zedinijo, trpi krščanski narod. To je hinav-ščina! Ravno zdaj beremo, da zastopniki krščanskih držav izjavljajo, da Turčija mora ostati kakor je in Turkom dopuščajo še vedno, da sodijo po svojem tudi kristjane Ljudski duh v naši državni zbornici mora tudi v tem vprašanju iztrebiti hinavstvo iz politike in obnoviti staro načelo krščanskih narodov, ki se glasi: Turka ven!
Spored slovesnega kronanja Marij ne podobe na Brezjah.
Dne 31. avgusta bo na večer ob 6. uri pridiga potem pete litaniie.
2. Na angelsko nedeljo, dne 1. septembra, lw> ob 7. uri orgliana sveta maša; ob 9. uri se prinese pri ugodnem vremenu podoba na pripravljeni prostor pred cerkev; sledi slavnostni govor prevzvišenega gospoda knezoškofa; po govoru se vrši kronanje po>obredniku ; po kronanju procesija s kronano podobo po bre-šk&m polju. Podoba se prenese na veliki oltar, nato služi pontifikalna sveta maša. Zvečer ob 6. ur zopet govor s petimi litanijami. V celi osmini do Marijinega rojstva bo vsak dan ob 7. uri slovesna sveta maša in zvečer ob sedmih pete litanije. V celi osmini zamorejo romarji dob ti popolni odpustek pod navadnimi pogoji.
Izobrazbi.
Kako so v star.h časih sodili?
Ze v najstarejš h dobah, ko so se ljudje združevali, so spoznali potrebo po nekaki sodni oblasti, ki naj bi v slučajih prepirov raz-sojevala, kaj je prav in kaj ne. Ne smemo seveda misliti, da so že takoj v prvi dobi imeli bogve kako učeno sestavljene zakonike kjer so bile zbrane vse postave. Vse znanje zakonov m namreč bilo nikjer zapisano, ampak jc živelo ined narodom po ustnem izročilu. Kar so torej ljudje za dobro spoznali v enem slučaju tega ali onega prepira, tega so se dr/.ah in uporabljali pri vseh poznejših potrebah. Dandanes bi se čudili modrosti in dobremu spominu starih ljudij, k1 so si lahko zapomnili celo vrsto zakonov. Ce pa pomislimo da je bilo vse staro pravosodje javno in splošno, pri katerem je morala sodelovati vsa zadruga ali celo cela župa, bomo lahko spoznali. da so se ljudje skoraj hočeš nočeš na-uc li postav.
Najvišjo sodno oblast je imel v najstarejših časih kralj. Tej njegovi oblr.sti se je pridružila še najvišja vojaška oblast in pri poganskih narodih tud še najvišja duhovska.
Luč v pogansko postavodavstvo je posvetila, ko je Bog na višinah Sinajskih dal Mojzesu deset svojih zapovedi, ki so postale podlaga vsemu človeškemu pravosodju, posebno pa še krščanskemu.
XXX
Prvotno je imela vsaka župa (nemški (iati) svojo sodno upravo. Zupa je več zadrug skupaj. Načeln k župe je župan ali knez. Zadrugo tvorijo ljudje ene krvi, ene družine, ki
ima vsaka svojega starejšim). Slovenci kakor vsi Slovani sploh in tudi Nemci ter drug' azijski narodi so živeli v takih zadrugah in župah. Na gotove čase se jc zbrala vsa- župa na obširni planjav; najrajši ob vznožju kake gore. k zborovanju. Vsak svoboden mož je moral biti navzoč. Oh takih prilikah se jc govorilo o vseh kor stilili stvareh in tudi razsojevalo prep re. Vsakdo je svojo obtožbo izpovedal javno. Vsak prost mož ie smel predlagati kazen, ki je bila veljavna šele tedaj, ako ji je vsa skupščina pritrdila. Takim zborom je predsedoval župan ali pa starejšina. V izrednih stvareh se je sešel zapovedani zbor, katerega se pa nj bilo treba vsem udeležiti, ker so se obravnavale manj važne stvari.
Kazni so bile hude. združene z raznimi mukami, n. pr. odsekavanje rok. nosov, ušes, potopitev v močvirje, obešanje itd. Izdajavce so nasajali na kole in jih podžigali. Sploh so zahrbtne hudodelce veliko huje kaznovali, kot pa onega, ki je n. pr. ob belem dnevu ropal, moril ali pa pož gal. Nam se bo to čudno zdelo, ali pri naravi takratnih bojaželjnih ljudi ni bilo to nič čudnega. Neka viteška čast n moč sta zahtevali, da naj vsakdo, ki že hoče storiti hudodelstvo, to tudi pred vsem svetom brani. Ako jc torej kak nasilen ropar izvrš I svoj zločin, je bilo njegovo dejanje na las isto. kot enak zločin kakega zahrbtnega napadalca. katerega je ta storil iz strahu pred ljudmi ponoči. Zločina sta se razi kovala le v tem. da je enega sto i i I hraber ropar, ki sc ie junaško branil proti prcganjavccm drugega pa mehkužen zahrbten postopač, ki jc takoj zbežal.
Neločljiv del tedanjega pravosodstva jc pa bila k r v n a os v e t a ali maščevanje. Ta navada je bila v ljudstvu tako nkoren njena, da so jo pripoznali za nekako sveto pravico posameznikovo ali pa cele zadruge. Ako je torej kak hudodelec kakega zadrugarja (člana zadruge) telesno poškodoval ali celo ubil, se .ie cela zadruga umorjenega vzdignila nad krivca in ga tud1 ubila. Takratna postava je tekla: kri za kri, zob za zob, in tako je bil krivec vedno kaznovan. V raznih slučajih se jc pa hudodelec lahko odkupil. Za vsakega prostega človeka kakor tudi za vsako rano, so bile določene stalne cene. po katerih je moral zločinec uravnati svojo odkupnino. Danes imajo krvno osveto še v Črni gori.
Površen pregled starega pravosodstva nam priča, da so bile vse postave tako prikrojene, kakor je duša ljudstva, ki je bilo zelo nravno 'n verno, čutila.
Stara sodišča, ki so se vršila na ljudskih zborih, niso torej poznala nikakih porotnikov, kakor jih imamo danes. Na način n mero kazni jc smel vplivati vsakdo. Prvo tako napravo, podobno naš m porotam, je vpeljal cesar Karol Veliki, vladar Frankov od I. 768 do 814. Določil je za vsako grofovino (ali župo) osebe, ki so imele stalen posel nekakega porotništva. Ker je postala dolžnost vseh prostih mož, vsled katere je moral vsakdo priti k ljudskim zborom, vedno nadležnejša, je tudi odredil, da naj na take shode prihajajo samo premožnejši.
Sčasoma sc jc po celem nemškem cesarstvu, h kateremu je pripadala tud' naša Avstrija za kratek čas, razširila enotna sod-nijska uprava, in vse nove odredbe, ki so jih izdajali nemški vladarji !n za njimi avstrijski, so imele tudi pri nas Slovencih veljavo.
Poleg teh ljudskih sodišč je bilo še kraljevo sodišče, pri katerem pa n so veljali navadni pravni zakoni kot pri ljudskih, ampak zmernejši in milejši. Ljudsko pravo ni poznalo nikak h okoliščin, ali vsaj le malo, dočim sc je kraljevo sodišče oziralo na vse razloge. Po našem je bilo torej to sodišče »napredno«, med tem, ko se je ljudstvo držalo
»novih
starih misi iu se le težko poprijelo i naziranj«.
Okoli leta 900 po Kr stu so se na Mitičnem obzorju nemškega kraljestva godile va" žne izpretnembe. Velika moč prejšnjih via" darjev se jc krhala in slab'la. Razni nemški vojvode, ki so morali poprej prccej od svoje oblasti odstopit svojemu cesarju, so sedai pri dobivali vedno večjo moč in neodvisnost" Svoja vojvodstva so si uredili po svoje in dali domačemu pravu pri domačih sod ščih edino in odločujoče mesto. Kolikor samostojnih voj vodstev in kneževin, toliko različnih pravo" sodstev.
Poleg te krajevne različnosti nemškega prava je stopila še stanovska razi ka. Vsak stan jc imel svoja stanovska sodišča pri katerih se je sodilo po posebnih postavah' Naj omenim le par primerov. Meščaiv so mieli svoje mesto sodišče, ki jc imelo drugačne določbe. kot pa n. pr. deželno. Kmet je bil pod-vržen graščinski sodni oblasti, v večiili stvareh pa deželnemu sodišču. Vitez1 in vojaki so imeli zopet svoje pravo, službeno ali dvorsko Duhovščina je bila podvržena le duhovskim sodiščem, velemožna gospoda knezi in grofje pa zopet svojemu. Ker je moralo biti pravo-sodstvo za vsak stan posebej pr k roženo, si lahko vsakdo misli, kaka mešanica je vladala v pravu. Nazadnje tudi ni manjkalo zadružnih sodišč. Vsaka obrt, vsako rokodelstvo se ie združilo v društva (zadruge), ki so imele svoje lastne statute ali pravila in strogo orga-ii zovano vzajemnost. Vse člane kake (krojaške mizarske, ključarske) zadruge je sodilo lastno (krojaško) sodišče. Cez hlapce iu sužnje je zopet le njihov gospod imel vso sodno oblast. V kazenskih zadevah so pa bili podvrženi javnim deželnim sodiščem.
II.
Kakor pre.i, so b la tudi v srednjem veku sodišča zbor nekakih porotnikov, ki so imeli pravzaprav posel sojenja. Predsednik tega sodišča ni bil v pravem pomenu besede sodnik, ampak lc voditelj zborovanja. V tem času se jc tudi začel rab ti pojem jednakovrednosti, to se pravi, da so morali biti predsednik sodišča. porotniki in sploh vsi drugi, ki so sc udelež li sodnega zborovanja istega stanu kot toženec. Cc je bil na pr. tožen kak vitez, je moral biti porotniški zbor vsaj vitežkega stanu. Manjvredni, ali boljše rečeno nižji niso smeli v šjega soditi.
Poleg teh sodišč, ki so bila osnovana od vsakega stanu zase in so bila torej zasebna ali privatna, ima pa srednji vek še javna sodišča in to so predvsem deželna. Tu sem so se stekale predvsem vse večje zadeve, bodis1 krvne ali druge. Sodilo se je po deželnem pravu. Sodniki so bili v službi deželnega kneza. Vsa ta sodišča so bila pod kraljevim varstvom in sodil: so v njegovem imenu. Tem sodiščeitf bi lahko priznali prvo instanco (stopinjo). Začetkom so imeli pri teh deželnih sodišč h pravico tudi kmetje, ali kmalu so i« izgub li in deželna (grofovska sodišča) so veljala lc za viteze, dočim so se morali kmetje zateči k nižjim okrajnim sod ščem.
Druga višja instanca od deželnih sodišč so bila vojvodska ali kneževska sodišča, kamor se jc lahko vsakdo pritožil, ako je nt slij. da se mu je pri prvi obravnavi zgodila krivica.
Najvišja stopinja je pa bilo kraljevo sodišče, ali državno dvorno sod šče. Predsedoval mu je kralj ali pa njegov namestnik, dvorni grof. To sodišče ni imelo stalnega sedeža, ampak je takorekoč »romalo« s kraljevim dvorom semtertja. Kjer se je ravno kralj nahajal, ondi je imel sodišče. Sodilo se je skoro po stih načelih kot pri ljudskih sodiščih.
Važna osnova, za ohranitev miru v državi so bila deželna mirovna sodišča. naperjena predvsem zoper roparske viteze. ki niso imeli drugega dela, kot prežati ob cestah na potujoče trgovce, jih mor ti in jim iemati blago. Čudno se nam bo zdelo, da jc h;lo tako pobojstvo sploh mogoče v onih časih. Cc pa pomislimo, da jc velikansko število srednjeveških vitezov, v mirnih čas h le težko »shajalo«, ko ni bilo vojskinega plena, in du je bil vsak graščak skoro popolnoma neodvisen gospod, ki jc delal, kar je hotel, bo lahko spoznati nj hovo življenje, ki ni bilo včasih nič drugega, kot golo pretepavanje, male praske i. t. d.
Pri tej priložnosti naj omenim še nekih zelo čudnih skrivnih sodišč, ko so nastala na Severnem Nemškem. Svojo oblast so dob la od kralja in razprostrla delovanje po vsej državi. Obravnave pri teh sodiščih so se vršile / neko slovesnostjo, ki jih je delala še bolj skrivnostne. Najprej so bila ta sodišča določena za krvne zadeve, a pozneje so se za nekaj časa raztegnila tudi na druge manjše stvar. Sodniki pri teh sodiščih so imeli neke tajnosti, za katere so vedeli 1j oni in nekatere druge osebe. Sodbe so se vršile tudi v tajnih prostorih. Ako jc kdo hotel koga radi kakega hudodelstva zatožiti, jc stopil pred sodnike tega skrivnega sod'šča in slovesno izrekel obtožbo. Ti so jo vzeli na znanje in svečano tirali hudodelca pred se. Največkrat so ga kar dali umoriti. V onih časih te ni prišel kak sodnijsk: birič pozvat pred sodišče, ampak ti taini sodniki so poslali svoje zasledovalce kar po te. Ako te jc zalotil kje, te je pograbil, /vezal in odgnal tajno. Ker so se dali sodniki tega sodišča podkupit in tudi izrekli krivično sodbo, so se I indio resno bali tega sodišča. \ko si namreč imel kaj pod palcetn, nisi bil nikdar varen, da te kak nepridiprav ne toži pred tem sod šče.n, češ. da si denar ukradel, /lasti verski pregreški so se hudo kaznovali. Srečen je bil vsakdo, ki je živ odnesel pete temu sodišču. Ker so se vsi ljudje tem sodnikom upirali, je bila polagoma ta strahotna ustanova odpravljena.
H koncu le še nekaj besed o c o p e r n i -v a h. V srednjem veku je bilo babieverstvo in vražarstvo tako razširjeno, da so se tudi trezni duhovi udajali ti nesrečni misli Kmalu je bilo vse življenje zastrupljeno od nje n v vsakem kotu. v vsakem pregrešku so stikali za copcrnicami. Vse kar niso pisači in biriči mogli razumet', so proglasili za čarovništvo m tako je skoro stotisoč nedolžnih ljudij moralo umreti za najstrašnejšemi mukami. Stare ženice, ki so morda z dobro vestjo nasveto-v ale temu ali onemu kako zdravilno zelišče, so bile že na glasu, da so s hudičem v zvez m morale so na natezalnice in vage, kjer se ie določilo ali so res krive ali ne. Pod mukami so rajši priznale, da so copernice, saj jh ie čakal potem le en konec, namreč grmada. Ako je pa v svoji nedolžnosti tajila, da ni. so io mučili do smrti. Luč v to temo ie šele pozno posvetila. Zadnjo copernico so sežgal; v 18. stoletju. Natezalnica je pa odpravila pri nas v Avstriji cesarica Marija Terezija.
Kakor se torej vidi, ni b lo nemško pravosodje, jw katerem so tudi pri nas sodih, nič kaj milo. Pokazalo sc je mnogo pomanjkljivosti in nerabnosti, tako da so moral' poseči po boljšem pravosodstvu. Leta 1495 se je pri nas razglasilo, da se naj sodi vse nekako po pravu, ki so ga imeli stari Rimljani, ž veci ob času Kristovega rojstva. To rimsko pravo-sodstvo, ki je bilo še čez 1500 let modernejše, kot pa nemško, je postalo jiodlaga vsemu po-stavodavstvu vseh evropskih narodov, ro nieni se je preuredilo vse zastarelo in nerao o naše pravo. Učen: pravniki so dobili veljavo in vsa mesta pri sodiščih. Storjen je bil velik
korak naprej m vse raznolikosti, ki so vladale v nemškem postavodavstvu, so se umaknile krasni celoti rimskega, vse prevevajočega zasebnega (privatnega) prava.
Javno pravosodstvo je ostalo več ali manj prejšnje. Kazensko pravo je predrugačil cesar Karal V. po svojem velikem krvnem zakoniku, kjer so bile določene vse postave in kazni. Poleg čarovništva, za katero so bile postavljene kazni le tedaj, ako se je zgod la kaka škoda, je ta zakonik tudi obsegal postave glede kaznovanja krivover-c e v.
Znano je, da so v srednjem veku imeli inkvizicijo, to je, zasledovanje krivovercev, odpadnikov in oč tnih grešnikov. Verske določbe so že same na sebi take ljudi obsodile, nazadnje jih je pa še svetna gosposka po svojih lastnih postavah kaznovala. Nasprotniki katoliške cerkve dolže nas, da je duhovščina trpine la ljudi — krivoverce, medtem ko je ravno nasprotno res. Cerkev je take nesrečnike j Ki svoje obsodila in jih morala potem izročiti gosposki. Ta iih je sežigala in na druge jiodobne nač ne mučila. Tako počenjamo je seveda najstrožje obsodbe vredno, ali v tedanjih časovnih okoliščinah je bilo to le žal preveč razširjeno.
Cas, ki je donašal vsem strokam javnega življenja novega napredka, je tudi pravosodje polagoma prekvašal z milejšimi nazori in modernejšimi postavami. Zlasti cesarica Marija Terezija in njen sin Jožef II. sta tudi na tem zapuščenem polju vel ko storila. Da bi se po vseh naših deželah enako sodilo, je ustanovila cesarica na Dunaju vrhovno sodišče in izdala naredbo za sestavo novega enotnega zakonika. Natezalnico je odpravila 1776 v veliko zadoščenje sebi in drug m.
Pod Jožefom so tvorila 1. stopnjo mestna tržna in grajska sodišča. Drugo instanco ape-lacijska. zadnjo pa vrhovno sodišče. Delili so se tudi upravni posli od sodnih, za ktere so se ustanovili novi uradi. Deloval je cesar tudi na to. da so se sestavljali zakonikijn opravil-nik' na vseh delih pravosodstva. Cesar ni on dokončal, to so izvršili nasledniki, zlasti Franc II. Občni državljanski zakonik iz leta 1811 je še danes nekoliko zpremenjen v veljavi.
Devetnajsto stoletje je tudi zastarelo lice tako zelo razdrobljenega pravosodstva popolnoma izpremnilo. Izginila so ona najrazličnejša sodišča, ki so redno delo večkrat omejevala. Na pogorišču pr'vilegijev in drugačnih izjem pa so se sezidala enotna sodišča, veljavna za vse državljane, grofa ali kmeta, brez izjeme, (titanio sicer okrajna, okrožna in deželna sodišča in nadsodišča, ali one zmede. K je prej oteževala delo. ni več. Naš kmet se sodišč boji. Prav ima. Le oni. ki se brez vse potrebe tako radi tožarijo, naj s; malo ogle-daio postavo Božjo: »Ljubi svojega bližnjega,« pa bo vse drugače.	V. P.
nt ...i:
Političen pregled.
DEŽELNI ZBORI.
Na Dunaju se ie vršil te dni pod predsedstvom ministrskega predsednika barona Becka ministrski svet. ki je imel določiti, ka: teri deželni zbori se jeseni skhčejc in kateri ne Sklenilo se je sledeče:
Deželni zbor dalmatinski in nižjcavstru-ski se sn deta 9.. gališki. zgornjeavstrijski, šolnograški. štajerski, koroški in šlezijski pa 16 septembra. Glede na moravski in bukovin-
ski deželni zbor se vlada še ni odločila; ravno tako se ni še ničesar storilo glede na tirolski deželni zbor, ker se tozadevno vrše še jxigo-vori med nemškimi in italijanskimi poslanci, od katerih je odvisno, ali se bo deželni zbor sklical ali ne. — Češki deželni zbor jc konečno ministrski svet le sklenil sklicati, ven dar je vlada vprašala še preje za mnenje češki deželni odbor. Ta se je izjavil, da jc sklicanje z oziram na važna gosixidarska iu melioracijska vprašanja potrebno. Tako bo češki deželni zbor sklican. Vendar po mnenju »Deutschnationale Korresr>ondenz« zasedanje tudi v gospodarskem oziru ne bo imelo uspeha, ker so češke deželne finance skrajno slabe. O volivni reformi se ne bo obravnavalo; tako od češkega deželnega zbora res ni kaj važnega pričakovati. Vlada ima pač svoje muhe, ki jili bo pa sčasoma že morala od-jKtditi, ker pač vsakdo uvidi, kaka »pravica« ie to, da ima od 240 deželnih poslancev kmečko ljudstvo samo 47!
Kranjski deželni zbor bržkone ne bo sklican. ker ni zagotovljena njegova delavnost. Vsa čast našim liberalcem! Slovensko ljudstvo jim je hvaležno!
JUGOSLOVANSKI MINISTER.
Vse časopisje sedaj govori in ugiblje o novem jugoslovanskem ministru-rojakii. Jugoslovani doslej nismo imeli svojega ministra. Sedaj pa so jugoslovanske stranke v parlamentu toliko močne, da tudi tuje narodnosti prir>oztiavajo upravičenost, da dobimo minis-tra-rojaka. Mnogo se tudi ugiblje, na koga bo padlo vladino oko. Imenujejo se v prvi vrsti dr. Ploj. — o katerem pravi »Grazer Tagblatt«, da ,ie le zato izdal »Slovenski klub« in prestopil v »Jugoslovanski klub«, da bi postal bolj sposoben za jugoslovanskega ministra — in dr Susteršič. — Imenovanje se izvrši bržkone še to jesen.
HRVAŠKO - OGRSKI SPOR.
Mažarji so v svojem boju proti Hrvatom pričeli ix>puščati. Kmalu se bo pokazalo, ali so to storili zato. ker jim gre slabo, ali pa jc to dokaz previdne banove politike. Ogrski korespondenčni urad objavlja namreč sledeče: Na železniških progah se bodo na Hrvaškem nastavljali v prvi vrsti domačini; tudi se bo na Hrvaškem ustanovil tečaj za železniške uradnike in uslužbence. Na poljedelskem ministrstvu se bo pa ustanovil posebni hrvaško-slavonski oddelek. Vsi hrvaški politiki seveda teh inažarskih »koncesij« ne bodo hoteli sprejeti. Na vsak način so se stvari na Hrvaškem zelo zanimivo zasukale; najbližja prihodnjost bo pokazala, kaj je Mažacjc nagnilo k temu koraku. Skoro gotovo strah pred hrvaško koalicijo.
Postavo o regulaciji železničarskih plačili službeni pragmatiki ie cesar že potrdil.
SPOR MED HRVAŠKO-SRBSKO KOALICIJO.
V hrvaški koaliciji se je iwjavil spor. Srbska radikalna stranka je izstopila iz koalicije. Kot vzrok navaja to, da je ogrska vlada srbskim radikalcem obljubila, da imenuje za naslednika patriarha Brankoviča škofa Zmc-janoviča, ako izstopijo iz koalicije. Baje izstopi iz hrvaške koalicije tudi precejšnji del hrvaške stranke prava, ki je nezadovoljna z neomejenim gospodstvom Polonyjcvcga prijatelja Supila.
Iz resolucionistične stranke sta izstopila poslanca Lisavac in dr. Krasojevič ter odložila svoje mandate.
Na cesarjevega rojstnega dne zvečer so se vršile v Zagrebu inale demonstracije proti banu. Pravijo, da se ban za demonstracije ni dosti zmenil.
MAKEDONSKO VPRAŠANJE.
Bande v Makedoniji še vedno plenijo in ropajo. Bolgarska banda pod vodstvom Apostola je pri Skoplju vjela bogatega Juda A rotta Malaba ter zahtevala zanj 5.000 turških lir odškodnine. — Turčija se trudi to gibanje zatreti; podpirajo jo pri tem velesile. Sestanek med Aerenthalom in Hardingom v Ischlti je pokazal, da so velesile edine glede na reforme v Makedoniji. Turčiji so pustile popolno svobodo, kar se tiče boja proti makedonskim bandam. Vtis v Carigradu je radi tega zelo ugoden.
POLITIČNO POMEMBNI SESTANKI.
Dne 21. t. m. se je pripeljal iz Karlovih varov v Marijanske Lažni francoski ministrski predsednik Klemensó obiskat kralja Edvarda angleškega. Sestanek ima namen sporočiti Klemensó-u uspehe sestankov v Vil-helmshöhe in v Ischlu. Glavni predmet pogovora so bili maroški nemiri.
Aerenthala je obiskal tudi runiunski ministrski predsednik Sturdza; sestanek je imel namen pogovoriti se o makedonskem vprašanju in poravnati prepir Rumunije s Turčijo. Slednje vprašanje se ni rešilo.
22. avgusta ie pa prišel k Aerenthalu na Severnik italijanski minister za zunanje zadeve, Tittoni. Nekateri menijo, da je bil ta obisk le čin uliudnosti.
FRANCOSKA.
Odkar se ie na Francoskem izvršila ločitev cerkve od države in je bila cerkev oropana vsega premoženja, je francoska duhovščina navezana samo na milodare ljudstva. Posvetiti se duhovskemu stanu, se pravi, posvetiti se revščini. Ni čuda, da zategadelj manjka na Francoskem duhovskega naraščaja.
Razkolniško gibanie pa. ki se je pojavilo ob priliki razglasitve zakona o ločitvi cerkve od države, je sedaj popolnoma ponehalo. Duhovniki. ki so se tedaj svoiim škofom uprli, so se jim zopet podvrgli. Tako ima francoska cerkev pri vseh žalostnih razmerah vsaj nekaj. česar se boje njeni sovražniki — edinost.
NA PORTUGALSKEM
so odkrili ob priliki nekega bombnega atentata zaroto proti kralitt. Zarotnikov je bilo 30, ki pripadajo republikanski stranki. Sodba proti njim ie bila izrečena na krovu neke križarke. Odpeljali jih bodo na odgon na zadnje-indiiske otoke.
MAROŠKI NEMIRI.
Uporni Kabiii so 18. t. m. sporočili poveljniku francoske posadke v Kasablanki, generalu Drude, da bodo prihrumeli iz pogorja v mesto, ga razrušili in vse voiake poklali, ako se ne vdä. — To so maroški rodovi tudi storili 19. t. m. Ob 3. uri zjutrai so se čuli pred Kasablanko prvi streli Maročani so. zaupajoč na svojo premoč, pričeli se pomikati proti maloštevilnim Francozom. Njihove prednje straže so se vsled tega pričele umikati, ko so pa prišle v bližino glavne armade Drudove, so se obrnile in napadle 1000 maroških jezdecev. Obenem ie napadla stotnija strelcev sovražno pehoto, približavši se le! na 600 metrov. Maročani so pričeli bežati: zmaga je bila francoska. — Španski vojaki, kar ji je v
Kasablanki, so medtem sedeli na ravnih strehah kasablanških, gledali bitko in kadili cigarete. Še-le po bitki je prišel španski stotnik ponujat pomoči, kar so seveda Francozi hvaležno odklonili. — Francoski vojaki so po bitki po mestu grozovito ropali. Pri tem so jim pa pomagali tudi španski vojaki. Mesto je naravnost uničeno — Maročani pa ne odnehajo. Na levem krilu francoske vojske se vrše vediti spopadi. Štirje najvplivnejši rodovi južne Maroške se pripravljajo na pohod proti Kasablanki. Največja sreča za evropske vojake je ncedinost med maroškimi rodovi. Nekateri izmed teh so se izneverili staremu sultanu iu oklicali novega vladarja Mulej Hafida. Ta je takoj v Marakesu odstavil vlado in ukrenil vse potrebno, da odide kar-najpreie na sever proti evropskim četam z 20.000 jezdeci. General Drude vsled tega zahteva ojačenje svoje posadke. Ena ladja je že odšla v Kasablanko. Cela država Maroška stoji v znamenju boja proti Evropejcem, predvsem Francozom.
VII. MEDNARODNI SOCIALISTOVSKI KONGRES.
V	Stuttgartu so se zbrali pretečeni teden socialni demokratje vseh dežela in narodov. Obravnavali so najraztiovrstnejše stvari. Dnevni red je bil:
1.	Razširjanje protivojaške misli.
2.	Naselbinsko vprašanje.
3.	Razmerje med stranko in strokovnimi društvi.
4.	Naseljevanje in izseljevanje.
5.	Ženska volivna pravica.
Strankin načelnik nemške socialne demokracije je podal najprej pregled strank na Nemškem. Iz njegovega prezanimivega poročila je razvidno, da je najmočnejša stranka na Nemškem katoliški ccntrum (krščanski socialci). ki ima 100 mož v parlamentu. Liberalci v Nemčiji nimajo nobene bodočnosti. Socialna demokracija ima po vseh nemških deželnih zborih 136 poslancev, v državnem zboru jih sedi 43; socialno-demokraških občinskih za-stopov je danes v Nemčiji že 2000.
Nato se je govorilo o ženskem gibanju po posameznih deželah; kaj so se pa dogovorili, ni znano, ker so morali vsi nesocialisti zapustiti zborovanje.
V	debati o protivojaški misli je prišlo do ostrih prepirov. Najbolj sta si bila v laseh Francoz Hervé, ki je predlagal resolucijo, naj socialni demokratje v vsakem slučaju delajo proti vojski, če treba tudi s splošnim delavskim štrajkom, in vodja nemške socialne demokracije. Bebel, ki ie predlagal zmernejšo resolucijo. Konečno se ie sprejela resolucija v smislu Bsblovem.
Glede druge točke o razmerju med strankami in strokovnimi društvi se bratci niso še mogli zediniti. Vprašanje je. ali je upravičeno in dopustljivo strokovno gibanje, ki ni social-no-demokraško. Zares kočljivo vprašanje, kjer si bodo mnogi Marksisti s pametnejšimi revizionisti še segli v lase. Rešitev vprašanja se je odložila na pozneje.
O kolonialnem (naselniškem) vprašanju so se tudi posvetovali, pa nič sklenili. Resolucija, ki jo bodo predlagali, pravi, da socialisti ne obsojajo načeloma kolonialne politike. Socialistične stranke nai v parlamentu delajo na to, da se ustanovi mednarodna kolonialna po-godba glede na domačinsko pravo.
O čemur se socialni demokratje edino še strinjajo, je vprašanje o ženski volivni pravici. Pri obravnavi o tem vprašanju se ie pa voditelju avstrijske socialne demokracije, dr. Adler-ju, slaba godila. Očitali so mu, da je capljal za avstrijsko vlad«, ki mu je namignila, da ne želi ženske volivne pravice, mesto da bi visoko dvignil zastavo z napisom: Vun '
z žensko volivno pravico! Dr. Adler se izgovarja, da se boji klerikalnih žena. če bi se ta v Avstriji uvedla; drugi rudečkarji pa niso odobravali njegovega početja, temveč so sklenili rcsolucijo. ki označuje njegovo taktiko za nedoslednost in nepravilnost.
Pri razpravi o predlogu dr. Ellenbogna glede na naseljevanje in izseljevanje delavcev je prišlo do velikih škandalov, ker se Angleži niso hoteli pokoriti sklepu večine, da se ima razgovor končati. Tako je tudi to vprašan ie ostalo nerešeno. —
Kongres se bliža svojemu koncu, a socialni demokratje. ki so tako edini, kadar se gre za boj proti cerkvi, so pokazali veliko needinost. ne le v taktičnih, ampak tudi v načelnih vprašanjih. Izmed vseh teh točk dnevnega reda so se zedinili komaj v dveh vprašanjih, in še to. izvzemši žensko volivno pravico, le komaj, komaj. To je ona socialna demokracija, ki skuša dobiti tudi še verno delavstvo na svojo stran, češ, vera je privatna stvar, v resnici jc pa malodane edini njen namen, bojevati se zoper vero in cerkev. »Ra?-kristjaniti sebe in potem še ljudstvo,« to ji prvi njen namen, kakor priznava socialim-demokraško glasilo »II Lavoro«. »Socialna demokracija se ne sme bojevati proti duhov-ništvu samo na politiškem polju,« tako pravi ta list. »ampak v prvi vrsti na verskem, ker nauk Kristusov docela nasprotuje socialističnemu«. — Zato v vernem slovenskem ljudstvu ni mesta za socialno demokracije.
F.
Liste».
Ranoque.
Spisal P. Luis CoIona.
(Dalje.)
Pastir je razvil zavoj in pred začudenimi očmi se je pr kazalo malo. napol nago bitje, katero je usmiljeni pastir našel v pogorju. Otrok je spal. Mrzlica ga je še vedno tresla. Lahna rdečica mu je krasila lice, in njegov obrazek je bil videti zdrav in cvetoč. Vs; so se dranjali okrog majčkenega telesca, čudili so se otroku in ga milovali. Vsak bi ga rad gledal iz oči v oč; ; vsakemu se ie zdelo, kakor bi gledal podobo, na kateri je naslikano nebeško Detece v jaslicah, okrog katerega molijo betlehemski pastirci . . .
Bartel je moral zdaj pripovedovati na dolgo in š roko, kako, kdaj in kje je našel čudovitega najdenčka, in kaj mu je ta mogel povedati o svojem položaiu, predno ga je napadi:: mrzlica. Pripovedoval je. da je dečku irne Ranoque. da je oče njegov umrl v ječi, da njegova mati Cachana živi skupaj z možem, katerega je imenoval »stric Can jo«, da obadva cestujeta po mestu in deželi ter se preživljata s petjem in igranjem na kitaro.
»Stric Canijo« — tako mu je baje pravi' deček —« me ni mogel trpeti ;n me ie hotel že večkrat umoriti ... in potem so me konečno zapeljali v pogorje, odšli so in me zapustili samega . . .«
Vsi so poslušali z globokim ;n odkritim sočutjem to povest. Najbolj pa ie bila gin.icita uboga vdova. Sedela je na stolu, napol se ie dvignila pokonci, roke je sklenila na hitro se dvigajočih prsih. oč: je široko razprla, in tako ie poslušala povest starega pastirja do konca. Ko
ie stric Bartel nehal, je planila pokonci in k otroku kličoč:
»Čudež! Čudež se je zgodil! Ta tukaj ie moj otrok! . . . Sveti Jožef ga mi je poslal in jaz ga vzprejmem! . . .«
Zgrab la je otroka k sebi, objemala ga je z rokami in ga stiskala na svoja prsa.
l iho, brez besed so stali vsi drugi poleg vdove. Žena posestnikova je prva prijela vdovo za obleko, kakor bi jo hotela odstraniti od otroka in je ki cala:
»Kaj prav š, Consolation?......Kaj
praviš?«
»Ali vam nisem povedala, da sem v oni strašni noči, ko sem brez zavesti in pomoči gledala smrt svojega moža in svoje dece, — da sein v oni strašni noči storila svetemu Jožem neko obljubo?« odvrne vdova s solzami bolesti in veselja v očeh. »Torej, povedati vam hočem, kakšna obljuba je bila to. Obljubila sem, da bom prvo siroto, ki bi iztezala roke proti meni, vzgojila in čuvala vse svoje življenje • • •«
»In glejte, le poglejte, kako ta angeijčck božji izteza ročice proti meni!« je nadaljevala s svetilimi očm , ko je položil otrok svojo gla-v co v njeno naročje, ko je svoje ročice ovil krog njenega vratu, ko je v mrzlični omotici klical svoj stari, bojazljivi klic:
»Mati! . . . Mati! . . . Stric Canijo! . . .« »Tvoja mat ! . . . O ti ljubi angeljček božji, tvoja mati!« zakliče ihteča vdova »Ena mati te je zapustila, ali danes si dobil drugo, ki te ne bo zapustila! . . . Dva otroka sem izgubila, pa m: je enega zopet vrnil sveti Jožef! . . .«
Baptist je nejevoljno zmajal z glavo. Bil je mož, ki je ljubil denar. Precej ko je zvedel o nesrečnem dogodku v družini svoje se-setre, si je mislil, da bo mala vdovina ded-ščina enkrat postala njegova last al' vsaj last njegovih otrok. Consolation mu je s svojim zadnjim sklepom podrla vse upanje. Polastila se ga ie želja po imetju, ki je n mogel skrivati.
»Pusti jo v miru! Pust jo v miru!« se obrne k njemu stric Ventura, ki je s čela bral njegove misli. »Spomni se besed, ki so vkle-šene nad vhodom sirotišnice: »Ker sta me oče in mati zapustila, me je sprejel Gospod!«
XXX
I ri mesece pozneje se je vrnila vdova popolnoma zdrava z Ranokom na svoj dom. Tisti večer pred odhodom jo je brat pozval k sebi in je vprašal z resnim glasom:
»Ali si natanko premislila. Consolator
kaj boš storila?--Slišala si, da je dečkov
oče umrl v ječi, in mati njegova je — hijena v človeški podob !---Tebi v korist ti svetujem. da stvar še enkrat premisliš, in pri tem misli na on; stari pa resnični pregovor: jabolko ne pade daleč od drevesa!«
»Ali si je mali. ubogi deček sam poiskal in izbral svoje stariše?« odvrne vdova nekoliko jezno.
»Ne, gotovo ne! Ali kaj spremeni to na stvari? Ce si jih je izbral ali ne — nj hovo kri
ie podedoval--Consolation, še enkrat te
svarimi Kaspar, sin mojega svinjskega pastirja, je našel nekoč v pogorju mladega volka in ga je prinesel s seboj na dom. Pital ga je z ovčj m mlekom in z največjo ljubeznijo in skrbjo ga je redil. Mislil je, da si bo vzgojil zvestega tovariša, psa. Toda nekega lepega dne je zver izginila v gorovju, prej pa ie raztrgala neko dete. Tako se lahko zgodi tudi tebi, Consolation!«
Vdova se je zam siila in je molčala. »In navsezadnje, kaj hočeš početi s tem jetnikovim pankertom?« vpraša nadalje posestnik. Pričel je že upati, da bo dosegel uspeh.
»Učila ga bom to, kar sama znam — ple-sti preproge.«	. ,
»Kaspar je tudi hotel učiti svojega mladega volka lajanja, a je volk vedno tulil kakor vsi volkovi.«
»Dobro, Baptist,« odvrne vdova in po-gledji pri tem svojemu bratu s polnim pogle-donT v obraz, »ali povej mi, jeli Kas|)ar svojega volka učil tudi katekizem?«
»lega kajpada ne!«
»Vidiš. Baptst? Jaz sem prepričana, da bi bil Kaspar, ako bi mogel učiti svojega volka katekizem, vzgojil več kakor psa, on bi vzgoj;i jagnje! — In tako bom storila s svojim dečkom!«
IV.
Consolat oli je res storila tako. Njen trud so venčali lepi uspehi. Na lahek način seveda ni dosegla svojega cilja, kajti Ranoque je bil v resnici divji in razposajen deček. Slabi spomini na očeta, grešno in nenravno življenje matere in slab zgled strica Canijo — vse to je vplivalo na razvoj njegovega srca, v katerem so se hotele vzbujati grešne strasti.
Toda ta priprosta žena z dežele, ki je znala plesti preproge in ni poznala nobene druge knjige kakor katekizem, je znala oboje tako različno znanje uporabiti pri vzgoji svojega rejenčka. V kratkem se ji je posrečilo vzbuditi v dečku ona edina čutila, ki so v stanu popolnoma preobraziti tud pokvarjeno srce: veselje in ljubezen k delu in pravo varnost. Zena je imela že po naravi oni modri pogled in ono tenko čuvstvo, ki spada k najpotrebnejšim lastnostim vsakega vzgojitelja, katerega pa vzgojitelji otrok navadno nimajo, ali pa si ga šele pridobe potom dolgih skušenj. In še eno posebno prednost je imela žena pred večino vzgojiteljev: prepričana je bila, da nobena resnična vzgoja ne more izhajati brez pomoči mol tve. Molitev je takorekoč posvečena piščalka duše. ki vabi milost božjo z nebes. Modra, svetna vzgoja pač more nekoliko krotiti slabo naravo in opiliti vse neprijetne zunanjost, a nikdar ne more nekaj slabega v temelju spremeniti v dobro; to more storiti le vpliv na ono dragoceno darilo nebes: življenje duše.
Tako je umevala pobožna žena svojo nalogo in tako jo je izvršila. Njena molitev je v obilici rosila na ubogo, malo bitje, katero so zapustili ljudje in katero je nebo sprejelo v svoje varstvo. Milost božja je podpirala vdovo, in vdovina ljubeča skrbnost je pripravljala nova pota milostim božjim. Consolation se je posrečilo s stanovitnim trudom, da ie iztrebila kali greha iz otrokovega srca, milost božja pa je izpolnila krasno delo in je zasadila v dečkovem srcu lepe kreposti.
Tako se ie zgodilo, da je postal Ranoque po desetih letih ne samo spreten rokodelec, ampak tudi vzomoveren mladenič izobraženega in krepostnega srca. Njegova velika poštenost je zelo kor stila Consolationi, ker je dvignila ugled njene obrti vedno bolj.
Nekega dne je Ranoque ravno popravljal preproge v h.ši notarjevi. Sedel je na tleh in vbadal pridno z veliko šivanko v preprogo, ki je ležala preko hodnika. Nasprotna vrata so bila odprta do kraja, tako da je mogel videti vse, kar se je godilo v sobi.
V nekem od vseh strani zaprtem stolu je sedel notarjev sinček, ki je bil hrom na nogah. Ogledoval je kmečko hišico, ki jo je sam sestavil iz raznih deščic. Ponosen je bil nanjo. ,
Poleg tega dečka je stal mlajši bratec. Njegovo telo je biio močno in krepko, obličje zdravo in cvetoče Toda on s ni zidal hišice. Roke je prekrižal na hrbtu in ie z zavistjo gledal igrajočega svojega brata. Konečno mu je hotel podreti hišico in pričel se je boj med njima. Naenkrat se oglasi v sosednji sob rezek ženski glas:
»Otroci! Otroci! Kaj delate! Precej bom poklicala Cachano in strica Canigo, da vaju zmaši v vrečo!«
Kakor bi ga gad pičil, tako hitro je na hodniku skočil Ranoque pokonci, ko je slišal te besede. Deset dolgih let se je zgodilo prvič, da je zopet slišal te dve imeni. Najprvo ni vedel, kaj bi storil. Presenečenje, radovednost. bojazen in strah so se borili za prvenstvo. in obstal je za nekaj časa, bled po obrazu in tresočih ustnic, kakor bi odrevenel.
Takoj nato je stopila stara dekla v sobo in oba bratca sta dobila par neprestranskih zaušnic za svoje vp tje in kričanje.
Ranoquemu se je poleglo in zadržal je deklo:
»Oprostite, prosim, ali morebiti poznate to ženo — Cachano — in strica Canijo?«
»Jaz? Hvala Bogu, ne!« odvrne starka in ga pogleda začudeno.
»Saj ste vendar prej imenovali mena. In mislil sem, da ju poznate!«
»To sta vendar vlačuga in potepuh, ki iu bodo jutri v Z...obesili!«
Ko bi blisk pred Ranoquem udaril v zemljo, bi ga to ne prestraš lo tako, kakor te besede. Postal je bled kakor stena in skoraj brez zavesti se je opotekel proti durim, kjer je obtičal s klecajoč mi koleni.
»Moj Bog, kaj ti je?« vpraša dekla prestrašeno. »Ali ti je morebiti slabo?«
»Ali je to zares resnično,« jeclja Ranoque, ne da bi poslušal starko. »Odkod veste! — Kdo vam je povedal?--«
(Dalje prih.)

Troški osuševanja ljubljanskega barja.
Vsi troški so proračunjeni na 4,184.000 K. Država bo prispevala s 45%, t. j. s svoto 1,882.800 K. dežela bo skozi 4 leta. od 1. 1908 do 1. 1911 v stavbeni zaklad plačevala letnih 125.520 K. t. j. 12%. Ljubljana plača 10%. Posestniki na barju plačajo 33%. Za to potrebni denar bo dobila dežela za nje na posodo. in posestniki bodo plačevali dolg 40 let. V tem času se bo dolg amortiziral. — Načrte je izdelal inženir Podghaski. To bo brez dvoma veliko poljedelsko izboljševalno delo v naši deželi. Da bi se le tud vsestransko posrečilo. ker tem potom se pridobi velik kos plodovite zemlje.
Kranjsko mleko — in kranjsko žganje. Na letošnjem občnem zboru kmetijske družbe se je poročalo, da so dobile vse kranjske mlekarske zadruge okoli 2'/» mil jonov kron za strženo mleko. Povdarja se to kot poseben narodno-gospodarski napredek našega kmetijstva. To je tudi resnica! A kaj pomaga, če se s trudom in požrtvovalnostjo skuša odpreti pot našemu blagu, a se po drugi strani meče iz dežele milijone! Samo za žganje se zda okoli 7 milijonov kron in kam gre največ ta denar? V žepe židovskih tovarnarjev. Ako se je zadnja leta poraba žganja na leto pove-čavala za pol milijon litrov, tega razvitega mlekarstva ne moremo biti posebno veseli, dokler bo šlo mleko ven, — žganje noter! Kdo bo zmagal?
Tarifa je tarifa. Neki Anglež ie prišel s «vojimi štirimi hčerami v monakovsko dvorno pivnico. Na vprašanje natakarice je vzdignil pet prstov, na kar je dobil v nemalo začudenje 5 vrčkov piva. Ker je cela družina zamogla popiti z združenimi silani le en vrček, šel ie Anglež na cesto, pripeljal postre-ščeka, kateri je izpil na zahtevo Angleža še c stale štiri vrčke, za kar je zahteval 50 pfe-nigov, češ, Anglež ga je spravil z mesta, kjer čaka na delo, in delo mora biti plačano. Tarifa ie tarifa!
«
Razgled po domovini
Premil. gospod knezoškof ljubljanski; se je
povrnil tninoii teden z Gornjega grada. V četrtek, 22. t. m., se je udeležil evhar stičnega shoda. 23. t. ni. se je odpeljal na nemški katoliški shod v Wireburg. — 1. septembra bo slovesno kronal z dovoljenjem sv. Očeta Pija X. Marijo Pomočnico na Brezjah. — Pretekli teden je našega knezoškofa obiskal mil. gospod krški škof dr. Anton Mahnič, ki se je mudil nekaj dni v Preski pri Medvodah ter se je sedaj povrnil v svojo škofijo na otok Krk v Dalmacijo.
Slovensk tržaški liberalci so ustanovili v Trstu neko narodno socialno delavsko društvo. »Edinost« se jezi, ker naše časopisje radi tega ne hvali liberalne gospode tržaške. Mi smo mnenja, da so taka društva, kakoršno je ravnokar ustanovljeno tržaško, mrtvorojeno dete, in zato ne maramo o njein izgubljati besedi. Ce bo novo društvo res rodilo zaželje-nih sadov, bomo svojo sodbo popravili. Sicer pa ne moremo priporočati društva, ki se boji krščanskega imena.
— »Bogata Amerika.« Pod tem naslovom se je bralo pred kratk 111 med oglasi v drugih slovenskih in hrvatskih ter pozneje tudi v našem listu nastopno naznanilo: »Išče se 150 služkinj, 60 sobaric, 80 kuharic in več kočijažev. Zglasit: se je pri Franu G.. Zvo-nimirova ulica št. 96, Sušak.« — Ta ogias sta pa med drugimi čitali tudi 18-letna Ivanka L. in 16-letna Marija H. v Senožečah. Z dovoljenjem roditeljev sta mladenki odšli na Sušak in se predstavili v gori povedani agenciji. Tu jima jc bilo rečeno, da za hip nimajo za njiju službe, da pa naj počakata do drugega dne. Odvedli so ju v neko sobo, kjer so b le 4 postelje in jima odkazali eno teh. A to postelj sta morali deliti še z neko tretjo deklico, ki je istotako prišla iskat službe. Ostale tri postelje so pa pozneje okup rali — trije moški. Dekleta so prebile vso noč brez spanja. A iz vsega, kar sta videli naslednjega dne, sta sklepali, da stvar ni čista in sta včeraj pribežali v Trst ter tu prijavili stvar pol ciji.« — To vest priohčujemo posebej še zaradi tega. ker smo se žal tudi iz drugega vira prepričali, da je bil zadevni oglas santo nastavljena zanjka za — mlada dekleta. Mi smo sicer priobčili oglas šele tedaj, ko smo ga brali v drugih listih ter smo se obenem na merodajnem mestu prepričali. da tvrdka v Zvonimirovi ulici na Sušaku ni sumljiva in se o njej ne ve nič slabega. Pozneje smo pa izvedeli, da je lastnik posredovalnice farbal vse mogoče oblasti ter si pridobil najboljši sloves — seveda le za nekaj tednov. Sedaj je vsa stvar pred sodiščem, le žal. da prepozno, za nekatere oškodovance.
Prosimo, da ponatisnejo te vrstice oni listi, ki so svojčas objavili zadevni oglas.
Jeseniška slavnost se je sijajno izvršila ob ogromni udeležbi društev in ljudstva. Iz Ljubljane je vozil poseben vlak udeležence. Vseh udeležencev je bilo nekaj tisočev. V sprevodu je bilo 27 zastav.
C. kr. pletarna v Radovljici. Učenci, ki se hočeiu udeležiti poduka na c. kr. pletarski šoli v Radovljici, naj čimpreje priglase svoj vstop, da zamorejo pričeti s poukom koj v začetku učne dobe. dne i. septembra t. I. — Pogoje za sprejem smo že objavili v vseh slovenskih časopisih; pripomnimo še, da je odbor poskrbel za dostojno prehrano vnanjih učencev, za kar jim bo plačati samo 20 do 24 kron mesečno. — Starši, ki želite preskrbeti svojim sinovom dober obstanek za bodočnost, ne zamudite prilike in pošljite jih v to šolo. Stroške vam otrok v kratkem času
povrne z zaslužkom v pletarni. V pletarno se sprejemajo tudi že v pletr.rstvu izjurjem mladeniči in možje. Plača po dogovoru. Odbor c. kr. pletarne v Radovljici.
Na katoliškem shodu na Dunaju bodo govorili najodličnejši govorniki raznih dežela. Med temi govornik čitamo imena .eskilt poslancev dr. Hrubana in dr. Stojana. tridcnt-skega škofa dr. Endrici. deželnega glavarja predarlskega. Romberga in tudi našega dic-nega voditelja dr. Ivana Šusteršiča. ki bo govoril o predmetu: »Vera v javnem življenju«.
Duhovske izpreinembe v ljubljanski škofiji. Župnija Borovnica jc podeljena č. gosp. Jožefu Juvanec, župniku v Rakitni: Kamna gorica č. g. Šimnu Ažman, župniku na Studencu pri Krškem. Premeščen je č. g. Anton Skubic, kaplan v Ribnici na Vrhniko, č. g. Andrej Orehek, kaplan v Knežaku, v Ribnico. Za župnega upravitelja v Rovte nad Logatcem pride č. g. Matei Sušnik, kaplan na Vrhniki.
Duhovne vaje za duhovnike ljubljanske škofije se vrše ta teden v Alojzijevišču. Navzočih je okrog 80 gospodov duhovnikov. Duhovne vaje vodi jezuit p. Zehnrnfinen.
Krščansko misleče učiteljstvo na Goriškem se ie naveličalo strahovlade liberalnih učiteljskih kričačev iu ustanovi svoje društvo. Ustanovni shod se vrši 5. septembra v »Šolskem domu« v Goric. Toplo pozdravljamo ta korak krščanskih učiteljev iu učiteljic.
Dva romarska vlaka sta šla pretečeni ponedeljek skozi Ljubljano na Bled in na Brezje. V prvem je bilo 1127, v drugem nad Otti romarjev iz leskovškega iu brežiškega okraja pod vodstvom g. kaplana Vrhovec iz Les-kovca. V torek so se povrnili v Ljubljano. V cerkvi presv. Srca Jezusovega jim je maševal g. stolni vikar Smolnikar. Po sv. maši so si ogledali ljubljanske cerkve iu mesto.
Liberalni liciteli! so zborovali v nedeljo v Radovljici na Gorenjskem. Da so se navduševali za nadaljnji boj zoper krščansko slovensko ljudstvo iu njegove voditelje, je umevno. Tod« ne strašimo se boja, resnica je na naši strani, in ta je še vedno zmagala. Slovensko ljudstvo bo obhajalo svoje zmagoslavje tudi nad liberalnim kričavim učiteljstvom.
4- Za deželnozborske volitve so liberalci že pripravljajo. Ker se na kmetih po zadnjih izkušnjah ne upajo več nastopiti jxid liberalnim imenom, bodo šarili po stari navadi z »neodvisnimi« kandidaturami. Dozdaj so liberalni kandidatje določeni: Za kočevsko-ribniško-velikološki okraj Fran Rus iz Travnika, ki je že začel prirejati shode in ima v ta namen po-družnico svoje posojilnice tudi v Osilnici; za krško-trebanjsko-žužemberški okraj Fr. Gom-bač; za ljubljansko okolico Žirovnik. Kmalu se bodo »neodvisniki« zganili tudi drugod. Pozor!
Osebna vest. Pred tednom sta odšla župnika H. Povše iz Čateža in A. Oblak iz St. Lorenca v Gornjo Avstrijo iu Bavarsko s pod-IX)ro. katero jima da kmetijsko m nistrstvo, proučavat splošno kmečko organizacijo, posebno mlekarstvo in živinorejo v Schärdingu, kjer je najbolj razvita mlekarna v Avstriji.
Metliško tolovajstvo. Domači pevski zbor je priredil v Meti ki ljudsko veselico na vrtu pri Makariu. Veselica je bila jako dobro obiskana. To pa je razkačilo liberalce, ki so bili zbrani v sosednji gost Ini. Začeli so razgrajati m surovo tuliti. Ker se pa naši za to bevskanje niso dosti brigali, začeli so metati v goste kamenje. Zadelo ie otroka nekega uradnika en kamen je padel na mizo in odbil vrčku za
pivo ročaj. Taka je liberalna omika. Zahtevamo, da orožništvo zasledi liberalne tolovaje j,| j Ii primerno kaznuje.
O naglem ozdravljenji na Brezjah sni«
dobili še naslednji dopis: Vozil sem se skupaj z bratom ozdravele Marije Finžgar z Mrezij št. 5. Iz ust istega sem slišal natančno zgodovino dekletovega bolelianja in ozdravljenja Dobil sem celo na razpolago notes, v katerega je ozdravljenka popisala razvoj Ixilezni in mnenja zdravnikov, katerih jc imela osem. Več Vam bom poročal kmalu. Za enkrat k zadnjemu dopisu pripominjam: Dekle neposredno pred letošnjim Velikim Šmarnom celili trinajst dui ni mogla in torej ui zaužila nobene kapljice nikakoršne tekočine in nobene trohice iedi. Nezavestno so ob treh zjutraj oblekli, kolikor so mogli in položili |ired Marijin oltar. Roke iu noge so bile vse zatekle. Šest tednov ji h niso nič pomagale. Toliko časa ji tudi bergljc niso nič služile. Velcugleden zdravnik ji je tekel pred dvema pričama, da se ji noga ne bo v kolenu nikdar več prelibala, da ne bo nikdar več nanjo stopila. Na Brezjah ie pa pri-šla zavest, je odšla iz rok in nog oteklina, je šel čevelj imi dolgem času zopet na nogo, so kolena dovolila, da je dekle zopet klečalo in po končani maši trikrat šlo po golili kolenih krog oltarja. K<> jc prejela še svete zakramente, je sama vesela zlezla na voz, obdana od stoterih prič, ki so jo videle pred mašo /. žalostjo, zdaj pa / radostno solznimi očmi. Tudi vojaki, katerih je bilo precej poleg, su bili solzni!
Na Brezjah je bila. kakor smo poročali \ zadnjem »Domoljubu«, na Veliki Šmaren med sveto mašo nagloma ozdravljena neka dekl-ca. ki je bila že tri leta hudo bolna. Priča temu čudežnemu ozdravljenju so bili mnogi verniki, ki so bili ta čas pri svet maši. Ta dogodek se je v par diteli raznesel po celem Kranjskem. Tudi liberalci so izvedeli zanj. Prvi. ki je pr nesel poročilo o tem, je bil »Gorenjec«. Za njim je »Slov. Narod«. A ta je tako satansko hudobno in bogokletno pisal o tem čud cžneiii dogodku, da ne moremo tu ponoviti njegovih ostudnih besedi. Norčeval se je iz lurške Matere božje, iz čudežev, sploh vse. kar nam je svetega, je neki časnikarski l<>-pov v tem najostudnejšem listu pod solnccm psoval in zasramoval. Tako ostudnega napada na Mater božjo in čudeže še nismo nikdar brali. Kaj pač poreče krščanski demokrat Hribar, ko bere v svojem glasilu take napade na vero. Radovedni snto. kako se bo opravičil hrvaškim duhovit kotit, ki ga imajo v svoji sredi.
Za Goriško se je ustanovila pretekli teden krščansko-socialna zveza. Za načelnika je bil izvoljen zdravnik dr. Anton Breceli. Pozdravljamo mlado zvezo, želeč jej vsestranskega razvoja!
Okrajni zastop v Radgoni jc dobil slovensko večino.
Celjska »Zadružna zveza« hoče b ti nestrankarska. A prvo besedo pri njej ima gospod Jošt. ki ne more trpeti nobenega našega somišljenika. Zato kličemo našim posojilnicam: Proč od celjske Zadružne k ljubljanski!
Evharistični shod ali shod duhovnikov častilcev presv. Rešnjega Telesa se ie vršil mi-noli četrtek v Ljubljani. Navzočih je bik) poleg premil. gospoda knezoškofa dr. Jegliča, stolnega kapiteljna ljubljanskega, novomeškega prošta dr. Elberta, unijatskega dekana »rari loviča nad 150 duhovnikov ljubljanske škofije. Predsednik shoda je bil gospod generalni
vikar Ivan Flis, zapisnikarja stolni vikar Jos l'otokar in Valentin Zabret iz Št. Vda nad Ljubljano. Shod se je pričel s škofovo mašo v stolnici, pri kateri so na koru peli pod vodstvom semeniškega podravnatelja g. Ferjan-čiča gK. duhovniki slovensko mašo. Poročal so na shodu v knezoškofijski palači sledeči gospodje: kaplan Vovko iz Starega trga pri Ložu: o duševnem preporodu slovenskega naroda, ki je najbolj odvisen od češčenja svetega Rešnjega Telesa; župnik Seigerštnid iz Use: Središče duhovnikovega življenja mora hiti presveta Fvharistija; profesor dr. Gruden: O evharističnem gibanju med Slovene' v pretekih časih; frančiškanski gvardijan pater Matej Vidmar iz Kamnika: O rešitvi našega ljudstva v češčenje presv. Rešnjega Telesa; trnovski dekan dr. Kržišnik: O odloku svetega očeta Pija X., ki se tiče pogostnega m vsakdanjega sv. obhajila vem kov; župnik J. K alati iz Zapog: O skupni glasni molitvi v naših cerkvah. — Vsi govorniki so izborno napravili svoje govore. Gospod generalu1 vikar Flis je izročal o evharističnem gibanju v naši škofiji, o bratovščini Sv. Rešnjega Telesa ki šteje že blizu 12.(X)0 udov n nabere okrog 19.000 K na leto za napravo cerkvene obleke za ubožne cerkve. Pohvalno je omenjal nočnih častivcev Sv. R. T., ki redno prihajajo tudi v zimskem času že dvanajst let častit Jezusa. Konečno izpregovori nekaj bodrilnih besed še premil. gospod knezoškof dr. Anton Monaventura Jegl č. V stolnici je bila ob pol štirih izpostavljeno Najsvetejše, nato pol ure tiha molitev in potem slovesne litanije, s katerimi se jc zaključil lepi evharist čni shod.
Socialna demokracija :n krščanstvo. Glasilo genovskih socialistov »II Lavoro« piše, da ie sedaj čas, zavreči staro socialistično geslo: Vera je zasebna stvar. Socialistična stranka inora stremiti za tem. da vrže vero iz src liudstva. »Duhovnika,« tako p še list dobesedno, ne smemo več napadati kot politika in ne častiti ga kot služabnika božjega, napadati ga moramo marveč kot oznanjevalca Kristusovega nauka, ki jc nasproten nauku socialistov kakor je nasprotna pon žnost ošabnosti, bolečina veselju, potrpljenje uporu.« Nato piše zopet dobesedno: »Naloga socialistov je: raz-kristjaniti sebe in ljudstvo«. Bolj razločno se sploh ne da povedati, kaj je namen socialne demokracije. K sklepu pravi list. da je treba pr dobiti šolo in državo za svobodno misel, potem bo dosežen socialistiški cilj. Torej svo-Ixidna misel ima ta namen! Naši liberalci tudi zagovarjajo svobodno misel, njihov namen je torej tud : Boj duhovnikom, ker uče Kristusovo vero! Ljudstvo treba razkristjaniti! Kdor ima oči, naj izpregieda!
Krščansko-socialno društvo v Trstu. Pri Sv. Ivanu v Trstu se namerava ustanoviti novo društvo za katoliške mladeniče z imenom »Slovensko krščansko-soc alno izobraževalno društvo«, ki je pod vodstvom gospoda kaplana Antona Cok. Pravila se bodo dala kmalu \ potrjenje namestništvu.
Katehetski shod se vrš1 10. in 11. septembra v Ljubljani. Ustanovilo se bo tiste dni tudi »Društvo slovenskih katehetov«.
V	Beljaku je bil 22. t. m. zvoljen za de-/elnozborskega poslanca profesor dr. Ange-rer. Dobil je 343 glasov, dočim je dobil obrtniški kandidat Oton Stage 270 glasov.
V	St. Jakobu ob Savi je 22. t. m. nenadno umrla petletna deklica Pengov. Tožila je, da jo boli glava in da jo mraz trese.
Zmaga Slovenske Ljudske Stranke. Dne 19. avgusta so imeli v Veliki Loki občinske volitve. Liberalna trdnjava je padla, liberalci so izgub li prvi razred z večino 21 proti 15. Zmagali so v vseh treh razredih sijajno. Tretji razred so S. L. S. prepustili brez boja, v drugem naša stranka 55. nasprotniki 15. Liberal-
ceni je v tej občini, v kateri so nekdaj tako ošabno gospodar li. za vselej odklenkalo. Cast !" slava našini zavednim volivcem, ki so pohodili liberalnega zmaja! V i Premovanie konj namestu v Postojni na Vrhniki, Razglaša se, da se je premova-nje konj v Postojni, ki je h lo s tukajšnjim razglasom z dne 10. avgusta t. 1., št. 16.832, že odpovedano, preložilo na Vrhniko, kjer se bo vršilo dne 26. avgusta t. I., ob dveh popoldne. Pri tem pa so konji iz občine postoinske izključeni m prepovedano je pod kaznijo te konje pr gnati na konkurenčni kraj.
Ponarejen dvajsetkronski bankovci. Dne 30. junija letos so našli blizu vasi Drnovo pri Krškem v travi, tik steze, 19 lepo zvitih, ponarejenih bankovcev po 20 kron. Falzfikati izvirajo nedvomno iz Amerike od znanih ponarejevalcev denarja »Krkovič in tovariši«, ki j.li bodo skušali v naših krajih spraviti v promet in razpečati. na kar se občinstvo s poudarkom opozarja, da se obvaruje škode. Ti falzifikati se razločijo od pravih 20krotiskih bankovcev v tem, da je rdeča barva na podobi bolj rumenkasta, zeleni natisk pa je boli rumenkasto zelen kot na pravih bankovcih. Dalje so glavni napis, cesarski orel in pa male številke »20« na obrobju pravega bankovca bledejše. Glavi »Avstrije« in »Hungarije« kakor tudi mai okraski z dvema zvezdicama v okvirju nad glavama so na falsifikatih nekoliko postrani. Na obrazih ponarejenih bankovcev so mesto tankih črtic debele črte, kar se zlasti opaža na čelu in nosu »Avstr je«. Na strani z neinšim besedilom manjka na falzi-fikatu v levem spodnjem kotu na obrobju rdeča navpična črta. Vrhutega ie senca pri glavah »Avstrije« in »Hungarije« na ponarejenih bankove h bolj zelenkasta mesto črna.
Nesreča v tovarni na Jesen cah. Nedavno je padel Jože Kleindienst, rojen leta 1884 v Radovljici, z osem metrov visokega električnega žrjava ua železno plato in je takoj obležal mrtev. Spodbil ga je električni tok. Kle'n-dienst je brat duhovnika gospoda Kleindien-sta. Pogreb je bil v torek, dne 20. avgusta, iz mrtvašnice tovarniške bolnišnice. Naj poč va dobr mladenič v miru!
Obrekovalci pri delu. V Italiji so z lažmi o samostanih tako nahujskal tolpe, da so se vrš.li veliki izgredi. Pri natančnejši preiskavi pa se je dognalo, da je bilo vse izm šijeno. Kar je nalagal slaboumni deček Besson o salezi-jancih, je tako neumno iu neverojetno, da res ni čuda! da se razni, tudi liberalni listi sramujejo, da so se vsedl na take čenče. Nekateri italijanski listi že prijemaio tudi Giolittija, da je sploh pozornost obrnil na tako obrekovanje. A škandalov željni list1 so pograbili ta obrekovania in jih raztrosili po celem svetu, da bi nahujskali ljudske strasti proti duhovnikom kakor so bili nahujskal italijanske tolpe, da so poškodovale celo zdravje in imetje poštenim nedolžnim ljudem. Sad tega hujskanja se je pakazal v Pragi v tem, da so napadli na-hujskani ljudje »Vincentinum«, dobrodelni zavod za neozdravljive ubožne boln ke, ki se vzdržuje samo z milodari. ter pobili zavodu šipe To je uspeh liberalne gonje. Pri nas je »Slovenski Narod» v svoji sirovosti tudi pr-občil vsa gorostasna obrekovanja, a ko se je dognala njih neresnica, jih ni preklical. Sram bodi takih ljud !
Radi denarn h zavodov »Zadružne zveze« v Ljubljani trosijo nekateri brezvestni liberal-ni agitatorji Krde laži po Spodnjem Štajer-sketn Pros tno za vsako tako poročilo, da vemo nastopiti pravo pot. Radovedni smo le. kako stal šče zavzemata proti takim naravnost krama skim agitaeiiam gospoda Jošt in Pu-erntak ki delujeta vedno za celjsko »Zadruž-r' eÄ krinko nadstrankarstva. M. opozarjamo že danes slavno obč nstvo na ta
dva voditelja »Zadružne zveze« celjske, da namenoma govorita, da nista v nikakšni zvezi z »Narodnim Listom« in Narodno stranko. Dejanski je pa to drugače. V Šoštanju na shodu je že dr. Kukovec javno izjavil, da •tnajo na Nemškem enega dijaka, ki bode delal v zadružništvu za njihovo stranko. To je le gospod Ptišenjak! Želimo odkritega odgovora, ali imamo prav ali ne?
Na Brezjah se bo slovesnost kronanja začela 1. dne septembra ob devetih dopoldne. Vršila se bo na prostem, torej se gnječe ni bati ! Da bi b la procesija iepša, želimo in pro-s.iiio, da pridejo zastopstva društev iu posebno Marijnih družb z zastavami, in da se udeleže vsaj bližnje župnije sprevoda s cerkvenimi bander'. Vsi p. n. preč. gg. dušne pastirje uljudno prosimo, da blagovolijo vernike na to slovesnost prihodnjo nedeljo opomniti.
Samostansko predstojništvo na Brezjah.
Živahna selitev. V tretji sel Ini dobi jc bilo v Ljubljani nenavadno živahno. Preselilo sc je namreč v celem 506 strank z nad 1500 glavami. Iz Ljubljane se je izselilo 17 rodbin, povečini uradnišk h, ki so bile deloma prestavljene v druge kraje, deloma pa upokojene dočim je prišlo nanovo stanovat v Ljubljano 26 družin. V novozgrajenih hišah so lepa, zračna in zdrava stanovanja povečini — kjer najemnina ni pret rana — že skoro vsa oddana.
Gornjigrad. Dne 1. septembra, t. j. na an-geljsko nedeljo, bo ustanovni shod bralnega in izobraževalnega društva. Slavnostni govor bo imel gospod državni poslanec dr. Anton Korošec. Okoličani, pridite v ob lnem številu, pripeljite seboj tudi prijatelje in znance! Zborovanje se prične ob 11. uri takoj po drugem opravilu.
Romanje v Marijino Celje. »Naš Dom« piše: Kako priljubljeno je štajerskim Slovencem starodavno Marijino Celje, pokazalo jc jasno romanje tjakaj dne 5. do 7. avgusta t. 1. Iz Maribora se nas je nad 1600 odpeljalo v dveh posebnih vlakih. Ker se je z drugimi vlaki tudi še mnogo romarjev vozilo, bilo je iste dui do 2000 slov. romarjev v Marijinem Celju zbranih. Sprejem je bil zelo lep, vsa duhovščina marijaceljska nam je prišla nasproti. Med glasnim slovensk m petjem, ki se je mogočno po trgu razlegalo, smo dospeli v slavno romarsko cerkev. Gospod dekan Ga-bcrc nas je iz prižnice pozdravil. Drugi dan je imel profesor dr. A. Medved slavnostni govor o »veselih in žalostnih dnev h Marijinega Celja v preteku 750 let«, zvečer je pa župnik Fr. Muršič proslavljal Marijo, ki je naše zaupanje. V sredo zjutraj je p. Kasijan Zemljak imel nagovor za slovo od sloveče romarske cerkve Nepozabljiva nam je procesija s svečami okol cerkve zvečer 6. avgusta, pri kateri se je zopet slovensko petje razlegalo čez hrib in plan. Vse je strmelo nad prelep'mi slovenskimi spevi. Tulci so rekli, da takega petja še n so nikdar čuli. Posebno so se odlikovali pevci in pevke iz Št. Jurija v Slov. goricah pod spretnim vodstvom svojega kaplana Bosina. Ljudstvo nas je povsod prav prijazno sprejelo. V Marijinem Celje so nam povsod zatrjevali, da j m ostane tako veličastno romanje spod-nještajerskih Slovencev vedno v najlepšem spominu.
Kdo ima seno na prodaj? Na Goriškem bo letos vsled suše jako malo sena, in že sedaj dobivamo obilo vprašanj, kdo prodaja seno v celih vagonih. Prosimo vse tiste, ki imajo seno naprodaj in morejo stisnjeno seno v celih vagonih odpošiljati, da prijav jo svoje naslove uredištvu »Gorice« v Gorici.
Zgradba savskega mostu v Kranju razpisuje deželna vlada. Oradbeni stroški znašajo 432.000 kron. Oddaja se vrši dne 16. septembra t. 1.
Pogoji za sprejem v deško meščansko šolo v Krškem in ž njo združeni enoletni tečaj. V
prvi razred se sprejemajo tisti učenci, ki dokažejo s šolskim naznanilom, da so z zadostnim uspehom hodili v peti letnik katerekoli ljudske šole ali zasebne ljudske šole s pravico javnosti. Učenci, ki se ne morejo izkazati s takim šolskim naznanilom, ki so dopolnili 11. leto starosti in ga dopolnijo najkasneje v šestih mesecih po koncu prešnjega šolskega leta, morajo za sprejem v prvi razred na tej šoli opraviti sprejemno pre zkušnjo. Za sprejem v kak višji razred je potrebna primerna starost in dokaz zadostne predizobraz-be. To je dokazati s spričevalom kake javne meščanske šole ali zasebne meščanske šole s prav co javnosti ali s sprejemno preskuš-njo, opravljeno na tej šoli. V enoletni učni te čaj se sprejemajo učenci, ki so odrasli šolski obveznosti, ki se izkažejo z dopustnico meščanske šole in dokažejo v jezikovnem pouku toliko predizobrazbe. kolikor se zahteva za slovenski, nemški in francoski jezik na meščanski šoli v Krškem. — Ravnateljstvo meščanske šole v Krškem.
Semenj za ječmen. Dne 23. avgusta t. I. se je vršil v Miškolcu semenj za ječmen.
Poslanec Gostinčar na Koroškem. V nedeljo, dne 18. t. m., popoldne ob 4. uri se je vršil javni shod krščansko-socialnega društva v Podsinjivasi, na katerem je govoril državni poslanec gospod Josip Gostinčar. ki je med drug m posebno kritiziral nezakonito postopanje Fausta nasproti delavstvu. Ljudstva se je zbralo veliko in je bilo zelo navdušeno.
Tifus med vojaštvom je povzročil, da ljubljanski domobranski polk ostane doma in ne pojde k cesarskim vajam na Koroško. Namesto ljubljanskega dmobranskega polka je dobil brzojavno obvest Io polk štev. 5 v Pulju, da mora tekom 24 ur biti pripravljen za odhod. Ljubljanski bataljon 27. pešpolka tudi ne pojde na Koroško, pač pa vsi rezervniki 17. pešpolka, za katere so pripravljena stanovanja v cukrarni v Ljubljani, da ne pridejo v dot ko z obolelim bataljonom.
Gorenjske novice.
Iz ljubljanske okolice.
Ljubljansko barje. Pred kratkim je bila pri nas toča, ki je napravila precej škode. V petek po Šmarnu je pa divjal hud vihar, ki je prekucnil en kozolet in nekaj dreves. Suša je velika, še pri nas na barju primanjkuje vode, nekateri jo morajo prav daleč nositi, pa tudi voziti. Pri nas na Ilovici je Hribar storil, kar je obljubil, napeljali so šute čez vso cesto, da so res uboge mlekarice. Hribarjevo in Crnagojevo pobožnost raznaša po Barju študent, kateri neprestano nadleguje ljudi, temu frkolinu bo treba drugače posvetiti.
Devica Marija v Polji. Dne 17. avgusta je umrl na Fužinah pri Ljubljani Franc Cerne, mladenič Marijine družbe, zvesti ud izobraževalnega društva pri Dev. Mariji v Polji, član ondotnega tamburaškega kluba. Kako je bil priljubljen, se je pokazalo pri pogrebu. Pogreba sta se udeležili obe Marijini družbi, izobraževalno društvo, pevski zbor izobraževalnega društva, ki mu je pred hišo žalosti, kakor tudi na pokopališču zapel ginljivi žalostinki. Bodi tem potom izrečena zahvala vsem, ki so ga spremili na zadnjem potu. Bodi mu žemljica lahka!
g St. Vid nad Ljubljano. Ponesrečil se je 21. t. m. mladenič Jakob Kogovšek iz Dravelj, brat i. g. Ivana Kogovška. prefekta v zavodu
sv. Stanislava, ko se jc vozil s kolesom po nekem klancu ob Savi. Mladeniča so nasi, dia >2 t ni utopljenega v Dolu pri Ljubljani. Na čelu je bil lahno ranjen. Ranjki je bil globoko veren, pobožen in marljiv mladenič. Gospod ga jc ljubil, zato ga je poklical v cvetu mladosti k sebi. Večna luč naj mu sveti!
g Iz St. Vida nad Ljubljano. Mladeniški sestanek v nedeljo, dne 18. t. m., je bil nepričakovano dobro obiskan. In to jc prav! Lepše zabave za mlade fante pač ni. kakor novdiise-vati se med seboj za lepo in blago. Sestanki sc bodo sedaj nadaljevali vsako nedeljo <>» 6. uri zvečer. Ker se je od več strani culo, da se za naše sestanke tudi nekateri mojstri zanimajo, sklenili smo odslej dati prost vstop vsakemu, ki ga veseli naše fantovsko gibanje. Dà. fantje bomo še celo veseli, če bodo med nas zahajali naši mojstri; bodo vsaj videli kaj imamo in zvedeli bodo. da to. kar se tukaj učijo njih pomočniki, vajenci in sinovi, bi tudi njim ne škodovalo. Vabimo pa k sestankom zlasti naše tovariše kmečke sinove. Po znanem nam viru se je vgnezdila med precejšnje število kmečkih fantov do nas neka mržnja. Vidi se jim. kot bi jih mi rokodelski »kseli« prezirali zato, ker smo rokodelci. Vemo, da je to sad našega šentviškega spletkarja. Zato pa prosimo fante, naj ne gredo na tak lini. Mi smo vsi kmečki sinovi in prej smo sukali inotiko kakor pa žago in stružce in danes smo še vedno na stališču, da gre kmetu, kot stebru države, prvo mesto. To smo pokazali tudi s tem, da s.mo se združili v telovadni klub, kamor itila prost pristop vsak kmečki sin, kar bi pri rokodelskem društvu ne bilo. V današnjem resnem času ravno kmet ne sme zamuditi nobene prilike pridobivati si strokovne in druge izobrazbe. In izobrazba v smislu S. L. S. je danes izmed vseh drugih gotovo najprimernejša za kmeta; saj je ta stranka ne le oficieina zastopnica kmečkega stanu v postavodajstvu, ampak je tekom časa pokazala, da jej je isti res pri srcu. — Zato pa, fantje iz St. Vida in okolice, odslej ob nedeljah zvečer na svidenje pri sestankih.
Telovadni naraščaj. Poleg starejših fantov ima vsako nedeljo svojo vajo naraščaj. Jako zanimivo je gledati mlade dečke od 12. leta naprej, kako lepo se vadijo pod strogim vodstvom voditeljev discipline ter krepijo telo. Sploh so naši fantje dobili do telovadbe neko strast. Ce gre človek skozi St. Vid ali Dravlje, gotovo vidi kopico dečkov ob vogalih, ko se vadijo na ročke stoje. Marsikje so si tudi doma postavili drog, kateri je redkokedaj prazen. Mi smo sicer mnenja, da ima vsaka stvar svoje meje. vendar nam pa to dejstvo potrjuje zavest, da smo pričeli z dobro in koristno stvarjo, kateri je z ozi-rom na to zasiguran obstanek. — V Dravljah je bil, kakor vsako leto na Vel. šmarna, tudi letos velik cerkveni shod. Na stotine ljudstva je prišlo iz raznih krajev počastit sv. Roka v priljubljeni romarski cerkvi. Pri govorih na prostem, ki so ijh imeli preč. gg. župnik Malovrh. kaplan Zabret in prefekt Logar, opazili smo letos izredno pazljivost, kar nam priča, da naše pošteno ljudstvo pride na božjo pot res s pravim namenom. Zato so pa bili kmetje jako ogorčeni, ko je par ljubljanskih damic z inoško pritiklino ob strani, z očitnim namenom, delati kraval, ravno med pridigo zvečer rinilo med kmeti ter se nepodobno obnašalo Ko so možje te nadute liberalne goske uljud-no podučili, da se to ne spodobi, so jih pa zmerjale z zabitim kmeti. Ce bi jih izzivači v gnječi dobili, kakor so zaslužili, sevé to bi bilo zopet krika po liberalnih listih! Kmeti so mnenja, da taki cerkveni shodi nišo mesto, kamor naj delajo izlete taki parčki, ali če pridejo naj se obnašajo vsaj tako, da ne bodo drugini v spodtiko. Splošno pa moramo priznati, da
je v drugem «žiru vladal letos v Mravljah večji red, v kar jc gotovo pomogel dopis v 1 lanskem »Domoljubu«. — Okrog snou vojakov se ie minule dni na potu k velikim vojaškim vajam na Koroškem, ustavilo v J, Vidu in okolici, kjer so imeli štiri dni odmora Kmetje so p onačelu: »Bolje nekaj kot nie. <.tresli še nedozorelo sadje. Sicer so jih Spr/ jeli s pravo slovensko gostoljubnostjo.
Bohinjske novice.
g Mit» strskl predsednik baron Beck se je mudil štirinajst dni pri nas. Ker je dober in veren katoličan, naprosil je za dve nedelji in praznik za sveto mašo pri jezeru. Obnašal se je zelo lepo in vzgledno. To je pa seveda ne-kol ko zbudilo že davno uspavano vest nekemu liberalcu, zbodlo ga je in zapeklo, češ, ministrski predsednik spolnuje verske dolžnosti. jaz pa ne, in poslal je Narodu« lažnjivo jioročilo o treh kronah in maši. Da, dal je krone, pa ne tri, amjiak dvakrat večjo svoto za popravo cerkve. Obljubil je tudi delati na to, da se najstarejša cerkev v Bohinju popravi s pomočjo umetniškega društva na Dunaju.
g V Velempolju so pričeli prejšnji teden izboljšavati planino. Podporo bo dalo ministrstvo. V ta namen se je vršil obhod i>o planinah 14. in 15. avgusta. Napravili se bodo vzgledu hlevi, sirarno, napajališča. Na Velempolju se zgradi velika shramba, da ne bo hudournik zanašal pesek po lepi ravnici. Cas je že bil, ker so postajale planine leto za letom slabše. Tudi pot iz Tosca do Vodnikove koče na Velempolju se je zelo dobro opravila.
g Saksonski kralj se je mud i 2<>. in 27. avgusta na naših gorah. Ogledal si jc tudi očeta Triglava. Vodil ga je vodnik nemškega planinskega društva Lovro Skantar iz Srednje vasi.
g Kobilo je ubila strela na plan ni Jelje 21. avgusta ponoči posestniku Močilnikarju iz Cešnjice. Mlado žrebe pa je ostalo nepoškodovano. Skoda je precejšnja.
g Petintrideset se nas je udeležilo zborovanja na Jesenicah minulo nedeljo. Mnogo v slikovitih nar. nošah, ki se žalibog vedno bolj opuščajo. Vsaj za velike praznike naj bi bile.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Izpod Storica. Dobra letina. Od mnogo strani se čuje o toči, nevihtah, suši, pri nas dosedaj kaj tacega, hvala Bogu. ni bilo. Letina se nam obeta dobra. Sadja res ne bo, a žita bomo precej namlatili. — Debel krompir. V nekem listu je bilo brati, da hočejo na Francoskem del ti kmetom nagrade za debel krompir. Nekdo je tukaj stehtal tri krompirje zgodnje vrste; tehtali so trije eno in pol kilograma. Ce bi bil pozni krompir tak. bi b li zadovoljni. — Ogenj. Dne 18. avgusta zvečer je pogorela na samotnem travniku v Kam-njeku senena koča kranjskega gospoda dekana. V isti je hranil gospodar J. L. iz Setenic okoli 70 centov mrve.
g Najstarejši fant. Starološke župnije — Lenčkov Marka — je umrl dne 17. t. m. v 86. letu. Svoje dni ubogi trpin, je veliko delal, pa bil vedno zdrav, šaljiv in vesel v svoji skromnosti. Posebno veselje je imel do čebe-1 c, spal leto in zimo pri njih v čebelnjaku in v njem tudi, pri teh svojih ljubljenkah, za vedno zaspal v Gospodu. Kot stric je bil od vseh spoštovan, saj kot dober kristjan ni nikdar nikomur žalega storil; to je pokazal veličasten pogreb, ki so sorodn ki in znanci v dolgem sprevodu molili za njegovo blago dušo. Lahka mu žemljica !
g Iz Šenčurja pri Kranju. Vlak. katerega priredi slovensko katoliško izobraževalno
društvo v št. Juriju pri Kranju na Višarje. jc zagotovljen. Iz Kranja pojdc 15. septembra ob II. uri 5 minut dopoldne; prihod v I rbiž oli 2. uri 9 minut popoldne. Iz Trbiža odhaja Ki. septembra ob 12. uri 20 minut popoldne m dospe v Kranj ob 3. uri 15 minut popoldne. Vožnja semintja velja 2 K 60 vin. Od Kranja d«, Jesenice se- bode ustavil na vsaki postaji. Natančen spored se bode še priobčil v »Domoljubu« in »Slovencu«.
g Brezje. Te dni vse govori o Brezjah, zato tudi jaz nekaj povem Nekako meseca maja v tekočem letu je prišel v breški šagrad primeroma petdesetleten mož ter je začel ves vesel praviti s svetlo solzo v očeh: »Poglejte no, že dvajset let nisem mogel poklekniti in klečat ! Kako pa zdaj lahko pokleknem! Bil sem tu pri sveti maši iu poskušal krog oltarja po kolenih, pa koj ni šlo. Jaz sem pa še upal, še poskušal. Pri četrtem poskusu sem se pa kar z lahkoto plazil p* že dolgo mi nezdravih kolenih.« — En gospod frančiškan ga je pred pričam vprašal, kdo je, ter je vse to bolj natančno zapisal. Mož je pa še ves vesel velikokrat pokleknil iu vstal. Ker mu je bilo to tako lahko, je nad vse radosten zapuščal božjo pot. V cerkveni kroniki je gotovo veliko takega, določnejše zapisanega. Naj pride v ivnost. Kakor sliš mo. se že misli na »Popis božjega pota« v razširjeni izdaji. Prva izdaja ho kmalu stara deset let in se še dobi v bre-škili prodajalnah in v zakristiji.
Dolenjske novice.
Iz ribniške doline.
d Shod »mladih« v Sodražici. Iz Sodra-žiet se nam piše: V nedeljo, dne 18. t. m. je imel pri nas dr. Ravnihar jako klavern shod. I lasi sc je aranžer shoda toliko prizadel za obilo udeležbo ter samo v Slemena poslal nad 3t) plakatov, je skupaj spravil komaj sto oseb moškega spola, ki so so rekrutirali iz Sodra-žanov, Potočanov, Gregorcev in Gornikov. I rg sam je poslal na shod do 50 udeležnikov, kar je veliko premalo. Somišljeniki S. L. S. si shoda niso udeležili. Dr. Lavrenčič predlaga za predsednika Antona Lavrenčiča, 1. H dpredsednika Ivana Lovšina, trgovca iz Ribnice, za 2. podpredsednika Jakoba Knau-sa iz Loškega potoka, zapisnikarjem Jakoba < iregoriča iz Sodražice. ki ie pa svoj posel iako malomarno opravljal; saj nismo mogli cel čas opaziti, da bi bil zapisal vsaj besedico na polo, ki je pred njim ležala. Prvi govori vodja »mladih«, dr. Ravnihar iz Ljubljane. N egov gospodarski program je popolnoma siiceli onemu S. L. S. Zlasti obžaluje razpor med jugoslovansko delegacijo na Dunaju, katerega je po njegovi misli kriv dr. Susteršič, ki je že pred volitvijo govoril, da ne sprejme nobenega liberalca v svoj klub. Zato je sedaj ostal sam (ako odštejemo 15 drugih poslancev. ki sede ž njim v istem klubu. Opomba poroč.) Hribar sedi v klubu, ki je bolj klerikalen kakor Susteršičev. Spominja se lepega shoda v Ribnici, kakoršen se današnji prt naj-boljši volji ne more imenovati. Ker je govoril brez navdušenja, je bil žalosten začetek kakor konec, zato se mu je prav štedljivo pritrjevalo. Drugi govornik je govoril dokaj stvarno o domačih gospodarskih zadevah, ker «a je pa precej spomin zapuščal, tudi njegov govor ni napravil zaželjenega vtisa. Nato nastopi znani Ivan Rus iz Loškega potoka. On obžaluje, da se shoda niso udeležili tudi nasprotniki. (Kajneda zato. da bi delali štafazo »mladim«, katerih je samih prepičlo število.j
»lovori o postajališču v Zlebičtt ter se zlasti navdušuje za dovlačnico iz Zlebiča v Sodražico. Čudimo se, da je gospod Rus tako po-zabljive glave. Ali se več ne spominja, kako vlogo je igral glede na dovlačnico pred par leti.J Iakrat so se vsi sodraški liberalci zgražali nad njegovim postopanjem; seveda so tudi oni na to pozabili, ker ga ni v nedeljo noben prijel za besedo. Po Rusovem govoru sprav jo na oder bivšega župana iz Uore, Karola Knavsa, ki si gotovo še danes ni v stanu razložiti, kako ie prišel v to družbo. Govoril je kakor ima navado napravljati na-pitnice po novih mašah in ženitninah. ter sklenil govor z besedami: »Ce se tu več ne vidimo, se bomo pa onkraj groba«. G. Knavs, ali uiso te besede malo preklerikalne za liberalni shod. Srečno pot . . . Ako bi se bil sedaj shod končal, bi-rekli, da je bil približno shod »gospodarske stranke«. Toda nekdo ni mogel mirovati, moral mu je pritisniti še liberalen pečat. Ta je bil predsednik shoda Anton I avrenčič. Stresel je v sklepnih besedah vso jezo nad »klerikalci«. Najprej se loti dr. Lam-peta, ki je meseca aprila govoril na tukajšnjem Jakličevem volivnem shodu. Potem okrca župana IJartola, ker ta ne mara plesati na njegovo niuziko. Jezi ga. da je župan zunaj trga. kar bi bil v nasprotnem slučaju brez dvoma on. On je mnenja, da sodraško občino lahko vladajo Sodražani (reete sodraški liberalci). da torej ne potrebujejo, da bi jih kak goren ski kmet komandiral. Ker v odboru ra-ziin g. župnika ni nobenega drugega Gorenjca. je gotovo za njegovo spominsko knjigo namenil te duhovite besede. Da svet spozna, da je on še za kaj višjega namenjen, pravi o sebi. da čeprav je še mlad, politiko vendar tako dobro ali še bolje razume, kakor tak ki \ sako nedeljo raz prižnice govori. Svojim manj inteligentnim razlaga besedo vseučilišče sledeče: Veste, univerza je taka šola, iz katere pridejo večji učenjaki, kakor so duhovni ali učitelji. Sppomnil se ie tudi svojega »dragega prijatelja« Drobniča, katerega kljub temu, da ga je dr. Ravnihar z obiskom počastil, ni bilo na shod. Med tukajšnjimi liberalci vlada splošno mnenje, da jim Anton Lavrenčič vselej vse pokvari, ter bi bilo bolje, da bi se on ne silil v javnost, ker mu mržnja do S. L. S. ne da nikjer mirno nastopiti. V krajevni odbor gospodarske stranke so izvoljeni za občino Sodražico: Franc Hudolin, Janez Kovačič, Jože Oberstar, Anton Lavrenčič, Franc Pire. Matevž Gruden in Matija Oblak; za občino Sv. Gregor: Janez Levstik iz Brinošce in Ant. Pirnat, vulgo Bure; za Loški potok niso nikogar volili, je to gotovo znamenje, da dr. Ravnihar v kratkem tudi tam poskusi svojo srečo. Želimo mu več uspeha, kakor ga ie imel v Sodražici.
d Z Gore nad Sodražico. Kakor čujemo, se nekateri Gorniki niso mogli zdržati, da ne bi bili na povabilo aplenčarjevega Antona se udeležili shoda mladih v Sodražici. Manjkati ni smel znani »abstinent«; najbolj pa se spogledujemo, ker se govori, kako častno ie zastopala našo občino na shodu takozvana »božja vojska«, katera se je celo pustila voliti v krajevni odbor »gospodarske stranke«. Ker so ji soobčani vse druge »štrene« porezali, da ji bodo »mladi« vsaj na vsako stran eno prišili. Jako pomiljujemo t-'ste naše rojake, ki mislijo da jim bodo razni Rusi in Lavrenčiči njihovo stanje izboljšali. Kako naj jim dajo to, česar sami nimajo. Kar žele doseči, dosegli bodo edinole po poslancih S. L. S. Čestitamo pa «mladim«, ker so ravno v osebi odbornika iz naše občine dob li tako izredno moč On bo lahko veliko delal v odboru za stranko saj s seboj itak nima ničesar opraviti, ker je _ kotar. Volivno pravico ima za enkrat samo državni zbor, ker je že 21 let star.
d V Loškem potoku bodo »mladi liberalci«
baje zborovali 15. septembra. Gospod Rus, le urno na delo, da j h več skupaj spravite, kakor jih je vaš prijatelj v Sodražici, drugače bo gospod dr. Ravnikar kmalu izgubil vse veselje nad ribniško dolino, od katere je toliko pričakoval.
d Shod mlad h v Sodražici so s svojimi čast timi osebami počastili in redke kmetov zagostili tudi sledeči kmetje iz Ribnce: dr. Schffrer, kaneelist Spende, trgovec Lu-š.n, ter profesorja Marolt in Merhar. Prav, da so z raznimi damami pr šli na pomoč svojim kmečkim sosedom v Sodražici. V enakem slučaju jim ti gotovo drage volje vrnejo.
d Iz Strug. Line 17. t. m. nam je prinesla brzojavka iz Slavine tužno vest o smrti pre-blagega gospoda župnika Matija Prijatelja. Ker je preblaga duša od leta 1884. do 1900 pri nas služboval kot župnik, pa med tem mnogo v dušni in telesni blagor storil in žrtvoval, in bil zato pri nas v nepozabnem spominu, zato ie tudi nas ta vest bridko zadela. Bog mu plačaj in daj mu večni mir in pokoj!
Iz raznih krajev Dolenjske.
d Kmečka zveza za trebanjsko dekanijo
bo imela v nedeljo. 1. septembra 1.1. ob 3. po-poludne shod na Mirni. Poročal bo g. državni poslanec dr. Hočevar. Drugi govorniki še niso določeni. Možje, pridite na ta shod!
d V Sv. Križu pr1, Kostanjevici je začela s poslovanjem javna ljudska knj žnica pod vodstvom g. kaplana Vinko Kaučiča. Knjižnica je precej vsestranska in zadošča za enkrat našim potrebam. Ima mnogo lepih del nabožne, leposlovne in podučne vsebine raznih strok. K ustanovitvi in spopoln tvi knjižnice so pripomogli blagi darovatelji knjig — med njimi zlasti gosp. župn k, ki je podaril knjižnici vse svoje slovenske knjige, in oba gg. kaplana. Knjižnica je dobro došla med drugim dijakom na počitnicah, ki se skušajo kar najbrž seznaniti z domačo književnostjo, da jih ne osramote priprostj kmečki čitatelji. Bodi knj žnica uspešno sredstvo k duševnemu i;i gospodarskemu napredku in plemenito razvedrilo našega kraja. — Knjižnica se nahaja v kaplaniji. Oddajejo se knjige zlasti v nedeljo po 10. maši in po 1 tanijah pa tudi sicer vsak dan, kadar je doma knjižnični vodja gospod kaplan Vinko Kavčič.
g Rateče pri Beli peči. Pijančevanje je pri nas zelo razširjeno. Štiri gostilne so sedaj v vasi in po vseh je sedaj ob nedeljah in praznikih, večkrat tudi ob delavnikih tako natlačeno pijancev, kakor žvepljenk v škatljici. Zlasti v neki krčmi je celo med službo božjo tako razgrajanje, da 'je treba to očitno grajati. Nekateri prečujejo cele noči v tej gostilni; seveda, saj ni nobene policijske ure in dela se. kakor se hoče. Kedaj se bodo ljudem oči odprle, da ne bodo več nosili svojih težko prisluženih krajcarjev le nekaterim, ki se debele in mastč. ubogo ljudstvo pa propada!
d Iz St. Ruperta. Dné 31. avgusta bode semenj na Veseli gori, kamor ste kupci vabljeni, ker se na ta semenj vel ko živine prižene. V nedeljo dné 1. septembra je pa cerkveni shod v lepi cerkvi na Veseli gori, z božjo službo ob 10. uri.
d Čatež. Stanislav Kotar, s n spoštovanega posestnika in cerkvenega ključarja na Čatežu pri Trebnjem, Josipa Kotarja, zavedni pristaš S. L. S., je 15. t. m. nesrečno umrl. Vtopil se je pri vojakih na potu iz Celovca v Velikovec. Nesrečna vojaščina! Rajnk1 je bil upanje in ponos svojim starišem, vzoren mladenič. kakoršni naj bi bili vsi slovenski fantje: bogoljuben in napreden, v pravem pomenu besede. Od žalosti potrti oče se tolaži le s
Notranjske novice.
Idrijske novice.
n Les se ie zelo podražil, drvarji v era-ričnih gozdih so pa zelo slabo plačani — tudi logarji ne pridejo tako naprej v plačali, kakor uslužbenci pri drugih eraričnih podjetjih. — Skrajni čas je. da se urede plače drvarjem v eraričnih službah.
n Liberalna gospoda. Pri cesarskih dr-\arjilt se vidi, koliko srca imajo liberalci za delavce. Dr. Krek, dr. Žitnik, dr. Susteršič m Gostinčar so opetovano govorili pri ministrstvu za uboge c. kr. drvarje v naših hribih. Ministrstvo je obljubilo, da se bo informiralo o položaju c. kr. drvarjev. Liberalni uradniki so pa poročali ministrstvu, da v Idrijskih hribih ni treba drvarjev v eraričnih gozdih. — Vendar je pa treba vsako leto veliko lesa dati rudniškemu erarju v Idriji — delavcev se potrebuje veliko. Drvarji morajo biti izkušeni, da ni toliko nesreč. Liberalni uradnik^ govore, da imajo drvarji dovolj plače. Cujte! Strmite! Vsak ptič liberalnega uradnika poje več konopelj na mesec, kakor pa imajo provizije drvarske sirote. Pravijo, da se z eno krono lahko prežive na mesec take sirote.
n Liberalna lenoba. Uradniki se silno jeze, da Gostinčar in župnik na Vojskem včasih podrezata na Dunaju zaradi drvarjev -- liberalci v Gorici in Idriji po uradnijah pa proklinjajo, da jim delavski poslanec in župnik napravljata toliko dela. Gospoda naj kratko in resnično poroča o drvarjih, pa ne bo preveč posla.
n Drvarje hočejo zadovoljiti. Drvarjem obljubujejo zvišanje plače 20 vinarjev na dan, da bi bili tiho. Ne bo šlo več tako, delavec naj dobi jesti, od zabavljanja in tožba proti duhovnikom nima delavec ničesar!
n Umrl je v Idriji v 9i. letu svoje starosti vrl pristaš S. L. S. Peter Mihevec. — Kri si je zastrupila 11-letna učenka Ivana Lapajne. kar ji je prineslo rano smrt.
n Utonil ie 24. avg. popoldan hlapec g. Didiča pri tem. ko je peljal v Idrijco konje napajat.
Iz reške doline.
nV Ilirski Bistrici je otvorjen dom »Čitalnice« in »Ognjegasnega društva«. Na dan cesarjevega rojstnega dne se .ie položil »mejnik v delovanju« teh dveh društev. ;Molčati smo hoteli o tej otvoritvi. A lažnjivo »Notra-njčevo« poročilo in pa zlobna poročila liberalcev o prirejenih podrugodnih slavnostih iz naših vrst v njihovih časopisih, nas silijo, da poročamo i mi. kako se vrši kaka liberalna veselica. »Še-le ob ranem jutru ie ponehalo splošno veselje,« de »Notranjec« o tej kro-kariji. Ne pove pa, da je obstajalo to »veselje splošno« v pretepanju, čigar posledice so razne pri sodišču vložene tožbe. Klofute so kar kresale ob glavah, izmučenih od piva, vina, šampanjca, in razne psovke, kakor: štrasen-doktor itd. so odmevale tja v noč. Orožništvo jc imelo polno dela z zapiranjem gostiln v svrho redu. Sploh pa tudi čez dan ni bilo opaziti zanimanja. Okoličansko ljudstvo je ostalo povsem ravnodušno vsej tej prireditvi. Došli maloštevilni tujci so biii pa kar naravnost razočarani nad to »veselico«, h kateri se je vabilo s pozivom: »Na pomoč!« in »za prosveto!« Zares: Na pomoč pri pretepanju in klofutanju; za prosveto pri plesu in pijančevanju. Najbolj pomilovanja vredni so bili pač liberalci s Pivke, katerim sta načelovala veledični Domiceli in pa knežki profesor Ces-nikov Korl. Zlasti zagorski liberalci, katerih se menda nikjer ne pogreša, in naj se zgodi šc taka neumnost, so provzročali splošno gla-boko sočutje ob svojih iz globin srca kipečih vzdihih: »mislili smo. da bo res kaj. smo pa
samo pili in plesali. To bi bili lahko tudi doma imeli!« Pač res škoda ob največji vročim na »lojternicah« že nekoliko starikave kosti svojega rojstva tako daleč mučiti za ples in pijačo! J eli mar to ono »demokratično stališče, na katero se je postavila Čitalnica, da bi duha prosvete zanesla v one vrste, ki niso kazale dosedaj zanimanja za to? Pameten rodoljub bode takim bedarijam zaklical: proč s tako izobrazbo; proč od takih »družabnih ognjišč«!
n Kake časopise ima javna bistriška Čitalnica v društveni sobi? Solznoginjeiio laž-njivko »Edinost«, podivjano »Sočo«, ciganski »Slovenski Narod«, hinavsko - potuhnjenega »■Notranjca <. bogokletno Svobodno Misel«, či-futsko nemško »Novo Prešo* ' To časopisje naj bi učilo demokratičnega dulia, to buržo-azijsko časopisje naj bi dalo ljudstvu pravo iz-< brazbo! Kri bi mu bilo treba puščati, kdor bi zahajal v take brloge si iskat duševne hrane.
ii V živo smo zadeli »Notranjca«,"priporo-čujoč v predzadnji številki, da naj somišlje-n'ki ta listič, ki se jim zastonj vsiljuje, nazaj vračajo. »Svarimo vsakogar« tako se re-penči sedaj »naj si kaj takega ne dovoljuje, ker mu bomo posvetili, da bo pomnil,« Kaj meni mar »Notranjec«, da živimo še v onih ( deruških časih notranjskih brezvestnežev, ko je moralo ljudstvo vse prenašati od njih? Pristaši! le čvrsto vračajte ta smrad, kadarkoli se vam bo še vsiljeval z opazko na zavitku: »Se ne sprejme. Nazaj!«
n Naš poslanec dr. Žitnik se je mudil te dni v naših krajih. Bil je v Harijah in na Veliki Bukovici zaradi vodovodnih naprav, katere se imajo v teh dveh vaseh vstvariti. Tudi druge kraje po svojem volivnem okraju marljivo obiskuje, da izvé težnje narodove od njega samega.
n Hudo sušo smo imeli, katera je pa vsled dežja jenjala. Otava bode prav pičla vsled tega, pa tudi fižol se je močno izkvaril. Letina, ki je kazala ob Petrovem tako lepo, še srednja letos ne bo. Izmed vseh sadežev se je še najboljše obnesla pšenica. Od ovočja bode nekaj jabolk, kar jih ni pometala zadnja bu rja. Cešpelj pa sploh videti ni letos. Orehov se obeta obilno; revno tako je tudi trta, koder se sadi po naši dolini in je ni oklestila toča, močno obložena z lepimi grozdi.
n V Vreme je šla trnovska Marijina dekliška družba ob priliki ondotnega cerkvenega shoda ob veliki Gospejnici na izlet. Bilo je prav prijetno. Dal Bog. da bi kaj kmalu zamo-gla vrniti ta obisk vretnska župnija s svojo Marijino družbo!
n Iz Knežaka je prestavljen g. kaplan Andrej Orehek v Ribnico, na njegovo mesto pride novomašnik g. Jožef Koželj iz Kamnika.
n V vaseh okrog Trnova se ustanovlja družba za kopanje premoga, kateri se tu nahaja, in se je zato že vse potrebno ukrenilo. Na čelu tej družbi stoje možje, ki so že tudi po Dolenjskem na več krajih zasledili premog. Vsled silnega poiiianjkania drv za kurjavo in druge gospodarske potrebščine bode vsekakor to podjetje za dolino, ako se upi nanj stavljeni v celotni meri uresničijo, velevažnega pomena.
Iz raznih krajev Notranjske.
n S Pivke. Resnicoljubnost »Notranjca« ze od prvega časa njegovega obstanka ni posebno zanesljiva. Posebno v Št. Petru ima nekega dopisnika, ki je že večkrat prav po-s.eno »Notranjčeve« bralce — »nafarbal« Seveda domačini vedo dobro kako in kaj je res — ali ubogi tisti, ki naših razmer ne poznajo m berejo in - verjamejo. V številki 32 prine-JV!Notranjec« 6 vrst dolgo poročilo o nesrečah ki so se zgodile na dan sv. birme v 1 ct.riJ- Pray. tla je strela ubila neko dekle enega hlapca in enega vola in toča da je po-
bila po pivški dolini. V tem poročilu ni nič manj kot osem laži. Mi o vsem tem ne vemo nič, vemo pa, da sc je posvečevanje oltarja in sv. birma izvršila v lepem redu in tudi pri lepem vremenu in da bo ta dan še dolgo osta| v spomin ljudstvu radi lepih slovesnosti. Redarja dobimo v Št. Petru. Bilo ie ti, M tudi potrebno, ker so bile razmere, j«>sebno na postaji, včasih že take, da županstvo samo ni moglo pri najboljši volji napraviti pravega reda. »Notranjec« poroča«, da je v Mali Pristavi strela udarila v neko hišo, ki se jc \ nela in da se je ogenj razširil in uničil ptt hiš. Čudno, da poleg teh laži še tega ni pristavil. da se je to zgodilo, ko je bila birma v St. Petru. Tudi dneva ni pravega povedal. Resnica je, da ie strela udarila v ponedeljek (ne v četrtek), dne 29. julija v oreh |x>leg gospodarskega poslopja ixjsestiiika Morela. Oreh in gospodarsko poslopje sta pogorela hiša m pogorela nobena. Castitamo »Notranjcu« k tako zanesljivim poročevalcem!
n V Rovtah ie priredila Marijina družba II. in 15. t. m. predstavo. Predstavljale so obakrat »Lurško pastarico« in zapele prav oduševljeno venček narodnih pesmi. Obe predstavi sta bili prav dobro obiskani. Z veseljem smo opazili pri družbi prav lep napredek in iirava čast za to pre gospodični učiteljici. ki v neumorni delavnosti žrtvuje nuiogo časa izobrazbi naših deklet. Da bi le kmalu priredile kako novo predstavo!
Razmere na Vrhniki.
Odkar sta se naš župan in njegov adju-tant c. kr. notar pobratila s soc. demokratskim vodjem Oroszijem. se ie naše županstvo postav io popolnoma na proticerkveno stališče. ki v tem oziru prekosi celo ljubljanskega Hribarja. Nobeden od občine se ni letos vde-ležij procesije o Veliki noči in o sv. Re.š. Telesu. In tud na cesarjev rojstni dan je pokazalo naše slavno županstvo svojo pravo barvo. Ta dan se ni videlo nobenega zastopnika občine v cerkvi, če tudi so bile vse kapacitete. ki občino vodijo, kakor župan Je-lovšek, c. kr. notar in oredsedn k trgovske zbornice Lenarčič doma. Zupan se sedaj izgovarja, da ga je trebuh bolel, ker se ic preveč jabolk najedel. No, g. župan ali so bila tudi mogoče jabolka vzrok, da niste izobesili zastave raz občinsko pisarno, kar ste dosedal vendar vsako leto stor Ii. Na tako demonstracijo pač ne morejo ti gospodje reflektirati na nove križce in upamo, da se tudi baron Hein ne bi mogel zavzeti, da bi se našemu županu ob prilik1 šestdesetletuega cesarjevega vladanja podelilo plemstvo »Von Fichtenau«, česar se g. Dorček že davnej veseli. - Kmetje se jeze, da ni našega notarja doma ter da nima namestnika. Sedaj poleti ima naš kmet veliko dela in n: čuda, če je nejevoljen, d<» mora k notarju, h kateremu že itak rad ne hodi, po dvakrat hoditi. Pripoveduje se, tla si je šel za več tednov zdravit živce v južne kraje, ker se je pri zadnjih obč. vol tvali s svojo strastno agitacijo tako razburjeval. Ja ne more sedaj po ceie noči spati. Mi nimamo nič proti temu, če se je šel g. notar zdravit. Zahtevat pa vendar smemo, da kot iavm funkcijonar naznani svoj odhod, da ne oškoduje naših kmetov na potrati časa in denarja. Pri tej priliki si usojamo tudi g. notarja vprašati, če mu je mogoče ostalo za zdravljenje njegovih razburljivih živcev kaj krone oa tistega denarja, katerega je liberalna »Kmet-ska posojilnica« dala svojim agitatorjem v agi-tacijske namene. Gosp. notar, če imate sedai tudi razburjene živce, vendar se še nadejamo, da na spominu dosedaj še niste toliko opešan, da se ne b; mogli več spominjati, da ste nekemu našemu volivcu iz Blatne Brezovice v svoji pisarni pred volitvijo ponudili večjo svoto denarja, če se volitve ne bi udeležil, oz-
roma, če bi šel proti nam v volivni boj Mogoče se bodete tudi še spominjali na nekega posestnika iz Zaplane, kateremu ste tudi obljub li, da mu preskrbite pri »Kmetski posojilnici« poplačilo šestletnih zaostalih obresti od zneska 1900 kron, ako se volitve ne bi udeležil. O tem bodcino še nekoliko več govorili Pošegetal bodemo tudi še gostilničarja »Klefanten essen«, ki je nekemu našemu volivcu ponudil sodček vina. Ta »haspud« še ne pozna novega zakona, če tudi se šteje med liberalno inteligenco.
Tudi gostilničar Dolenc (Mantovc) se je zelo pehal pri zadnjih občinskih volitvah za tukajšnje liberalce in naposled, ko je volila gospa Fröhlichova z našo stranko, ga je to t ü k o razkačilo, da jc takoj pustil Frohlichovo pivo in naročil nemško Koslerjevo pivo. Upamo, da si bodo vsi somišljeniki naše stranke tega gostilničarja prav dobro zapomnili in se držali vnaprej gesla »Svoji k svojim!«
O tifusu v Postojni sc nam piše: Različni časniki so prinesli <rtitusu v Postojni različne. deloma pretirane, deloma še nezadostne \ esti Tiftis»se jc v Postojni pojavljal vedno ob času nalivov in sicer v različnih krajili. Tako ie bil svojčas okužen vodnjak »pri Čuku« in precej ljudi iz tiste okolice je obolelo na tifusu; enako tudi »pri curku«. Iskali pa so vsemogoče vzroke. Glavnega vzroka pa niso dobili, m ta je bil pomanjkanje kanalizacije. Začeli so misliti na vodovod in izkopali nabiralnik tam, kier jc bil izvirek najmočnejši. Posamezniki so tedaj ugovarjali; tako n. pr. se je ranjki Alojzij Kraigher izrazil, da bo ta vodnjak poguba Postojne, zato ga je pa titilliral eden sedanjih občinskih očetov s pridevkom »ose! \ f.nako se je pripetilo nekemu drugemu gospodu. ki je |K)vedal svoje mnenje o dotičnem nabiralniku. Prej je bil razširjen tifus samo v < kolki posameznih okuženih vodnjakov, danes pa, ko je vodovod tukaj, je pa okužen cel ug. Krivda zadene tukaj različne ljudi, predvsem pa naše ljubeznive očete g. Ditrilia in \ikota, ki sta zagovarjala vodnjak v močvir-in- Naše mnenje je pa tudi, da bi se ne bil smel udati zdravnik pritisku, marveč energično svoj protest uveljaviti. Čudno jc to! Mož, ki sc najbolj razume na teleta in mesnico, kot jc gosp. ata Arko, ugovarja strokov njaku-zdravniku. Vsak naj ostane pri svojem, (j. ata pri teletih, v higijeničnih zadevali pa naj odločuje zdravnik. Tako imamo danes v vodovod zabite tisočake. vodovod je pa ponesrečen in zavožen, li gospodje niso videli, da je predpogoj vsakemu vodovodu, ki ima tako nizko stoječe nabiralnike in izvirke, dobra kanalizacija. Podobne razmere so vladale svojčas tudi v Puljii. še-le kanalizacija je naredila konec boleznim, ki so nastale vsled nezdrave vode. Velika krivda zadene dalje naše občinske očete, kakor tiidi politično oblast, ker ne skrbe, da bi naši kmetje odvažali gnojnico na polje, marveč po puste, da se cedi prav po domače v lepih potočkih po cestah. Žalostno je res, da kmet dandanes sani ne vč, kolike cene je gnojnica i" io sam po svoji razsodnosti ne vozi na I »olje. Ko bf to vedel, ulovil hi gotovo zadnjo kapljo in bi izboljšal z gnojnico svoje travnike. In ne kaže druzega kot najstrožje odredbe glede jam za gnojnico in giedc rednega odvajanja. To bi gospodje že davno lahko uvideli in ukrenili potrebno. Gospoda, naš trg mora dobiti lice mesta, pa v vsakem oziru, če hočemo imeti zdravo vodo in prijetno bivališče za tujce, ki nam prineso bogastva. K sklepu nai še omenjam, da se nekateri naši modrijani icze.da je časopisje, zlasti »klerikalno«, krivo, fla ie Postojna danes tako na glasu radi borzni. To je smešno! Faktum je, da je epide-"nčna bolezen tu, da je ta zahtevala že dovolj dosti žrtev — življenj. Iskali smo vzrokov, — Po našem uverjenju, dobili prave in iih poslali
v svet. Ali naj morda tako zanikrnost gg. Ditrina in ata Arkota in drugih ne bičamo iz kakih ozirov ? Dà, dà, mesto za svojo surovo politiko, bi bili skrbeli, da svojo nalogo kot občinski gospodje izvršujete. Poleg vsega tega pa so ti ljudje kljub vsem zatrjevanjem zdravnikov še dolgo po izbruhu bolezni trdili, da ni voda kriva in tako ljudi begali, da so nekateri vsled takih neumnih ugovorov dvomili, kaj nai je pravo in pri tem ostali, da so vodo še pili in tako zboleli. Na besede zdravnika bi se moralo na mah ubogati in odrediti najstrožje odredbe. Mesto strogih določil se je zagovarjala voda ,to in ono ugibalo semintja iu komaj komaj se je reklo: Voda je kriva. — Sicer pa, da smo si na jasnem, si bomo dovolili kot o|)ozicijska stranka, ob kaki priliki malo globlje pogledati vaše vzorno občinsko gospodarstvo v celoti. Ce jc kaka gniloba, bomo tudi vzeli nož v roke in izrezali. — Kar se tiče tifusa, moramo povedati, da se oglašajo še vedno novi slučaji tifusa.
n Iz Polhovega Gradca. Vsled padca se je ponesrečil Janez Nartnik, hlapec pri Andreju Oblak, po domače Tomincu v Dolenji Vasi. Sel je popravljat oder, da se ne bi kdo pri spravljanju slanic ponesrečil, pa je pri tem nesreča njega samega zalotila. Padel je na pod in se tako poškodoval, da komaj ob bergljah za silo hodi. Priglasil se ie tudi za Sv. Višarie, pa inii je nesreča račun prekrižala.
Primorske novice.
p Poštne razmere v Istri so dokaj slabe. To znači dovoli jasno dejstvo, da trije gospodje iz jelšanske občine še danes čakajo na plačo za ta mesec, katero j m je že v prvih dneh odposlal po pošti c. kr. davčni urad v Podgradu. Pošta sama ne zna, kam so zašle nakaznice, dasi Jelšane od Podgrada niso tako daleč. Kai če ni tu kaka defravdacija mogoča? Prav bi bilo, da se v bodočem zasedanju na to spomnijo naši gg. poslanci na
Dunaju!	. ....
p Suša. V Istr vlada strasa susa, ki bode v v eliko škodo jesenskim pridelkom. Na Rokovo se jc pričelo oblačiti nebo, parkrat je tudi rosilo, a danes pa zopet vlada prejšnja vročina. Hruške in jabolka, zlasti orehi, kažejo dobro, a češpelj letos ne bode mnogo, ponekod celo nič.	... . . « p B rmovanje v hrusiški dekamji bode od
K do 17. prih. meseca.	.
' p Velik požar. Iz Jelšan v Istri se nam niše- Pretočeno sredo zjutraj je nastal v vasi Brdo naše občine iz dozdaj neznanih vzrokov požar Pogorela sta dva posestnika z vsem. net na z gospodarskimi poslopji. Velika nevarnost ie bila za vso vas ker so zlasti gospodarska poslopja pa tudi h še krite večinoma s slamo. Škoda znaša približno do "omo kron, ker so kmetom zgorel, tudi ze spravljeni poljski pridelki. Prizadet, so bil. zavarovan pri banki »Slaviji« in »Vzajemni zavarovalnici« Na lice mesta so prihiteli tu-ka šn i g o /.„iški postajevodja, občinski ta,-nfk ii kaplan, k' so pomagali pr. Kršenju Da ! so prišli na pomoč bližnji sosed,e iz S a-ràdé Pavlice Studene gore. Male Bukov.ce Brc in Sen . bi se bil ogenj še bolj razs nI, I , r i bHi baš domačini z doma pr. gradb. poti kovaški apnenici. Hvala tud' Bogu. da ni
bll° n Proti hrvaškim trobojnicam v Pulju. Na
-pKiripv rojstni dan so mestni ognjegasci ker ni. -i n tega n hotela storiti, sneli v Pulju v
uHci San Martino vihrajočo hrvaško trobo,-
nico Hoteli so to storiti tudi na »Narodne...
domu«, a zbralo se je pred »Narodnim domom« toliko Hrvatov, da ie ognjegascem poginil upad jI. Hrvatje so b li pripravl jeni s krvjo braniti svojo trobojnico. Nato so z mnogih h š v Pulju mirno plapolale hrvaške trobojnico.
Veselica v Novakih. Nemogoče je dandanes, da bi poročali o vseh vesel cah in slav-nostih, ki se pri nas vrše, a veselici ki jo je priredilo izobraževalno društvo v Cirknem zadnjo nedeljo dnč 18. avgusta v gorski žup-ii ji na Goriškem v Novakih posvetimo vendar nekaj vrstic. Odhajal je iz župnije g. župnik Abram, znani jxiznavatelj nialoruskega pesništva Haida Kazak in iskreni prijatelj ljudstva, l isec teh vrstic je vprašal ženo v Davči, če gre k vesel ci, in je odgovorila, da ne, ker ne mara ob odhodu svo.ega župnika še enkrat jokat. V kozolcu je bila veselica; vrstile so se igre »Pri gospodi«, »Vaški skopuh« in »Kmet fotograf«, ki so izborilo ugajalo. De-klamacije in umetne pesni so bile za ljudstvo pač pretežke, in na tem mestu svetujemo prirediteljem slavnosti na deželi, da naj se rajši poslužijo naše narodne pesmi in pokažejo, kako naj se narodna pesem lepo zapoje. Kot govornik ie nastopil župn. prijatelj g. dr. Krek, ki jo v govoru, kakor pač zna on, naglašal, da se dolinci ne zavedajo dovolj dolžnosti, ki jih imajo do gorjancev. V gorah je doma ljudstvo, ki se preživi v hudem delu in je tako močno navezano na domačo zemljo; goreče domoljube, slavne učenjake, bra-nitelje domovine so dale narodu in državi naše gore. Doline se pomlajaio po prebivalstvu iz gora. A med naše gorjance so se tignezdile nekatere napake. Več škodi gorjancem medsebojni prepir, zavist in sovraštvo, kakor če bi j in pogorele njih bajte in pobila toča. Medsebojne ljubezni manjka — in proklet bodi oni, ki neti razpor in prepir med prebivalstvom. Radi tega govora g. dr. Kreka priobčujemo v prv vrsti ta opis veselico, da se narodu koristne misli, katere je izrekel g. doktor, ne izgube, ampak ostanejo in prideio še med druge gorjance in dolince. Slavnosti se je udeležilo več Abramov h prijateljev župnikov in dijakov ter gg. dr. Pegan, Moškerc
p Samoumor. Štiri dni v vodnjaku. Pred tednom popoldne so našli v vodnjaku hiše številka 471 v Skednju utopljenega 45letnega Antona Mahn ča. Konštatovalo se je. da je bil v vodnjaku že od minolega četrtka, torej štiri dni. Utopljenca so vzeli iz vodnjaka in ga prenesli v mrtvašnico na pokopališču.
I) P<>miloščenje kaznjencev. Cesar jo povodom svojega rojstnega dne pomilostil 38 kaznjencev. med nj mi enega iz Kopra in enega iz Oradiške.
p Ogenj v nemškem kaz nu v Trstu. Tu jo 19 t. m. izbruhnil ogenj v nemškem kazinu »Schiller«. Škode je za 50.000 kron. Zgorel je arhiv, kjer so bila shranjena dragocena nemška uiuzikalična dela.
Koroške novice.
k Sneg je pretočeni teden zopet zapadel koroške planine.
k Zmrzn'la sta na Turah med snežnim viharjem projašk: mojster Ivan Pichler in njegova žena.
k Vlom v Beljaku. V galanterijsko trgovino Hans Fiirsta je nekdo vlomil ponoči 22. t. m. Tat je imel smolo, ker je odnesel le 20 kron drobiža.
k Požara. Iz Gospe Svete poročajo, da jo zažgal nekdo ponoči pretečeni teden hlev, ki ga ima v najemu neki Brenner. Požar so
kmalu pogasili. A kmalu na to je začelo goreti poslopje Brennerjcvo, ki je popolnoma zgorelo.
k Nemška zveza korošk h kmečkih zadrug ima svoj redni občni zbor dne 3. septembra.
k Poklon tev cesarju v Celovcu. Prvi večer. ko pride cesar ob cesarskih vajah v Celovec. prirede društva cesarju slavnostni iz-P re vod
k Samoumor. V Celovcu se je ustrelila tobačna delavka Stötfler. Zapustila ie pismo, v katerem izjavlja, da ie izgubila vse veselje do življenja.
k Slovenski napredek na Koroškem. I/, (jlitij poročajo: Tu se je vendar po dolgem sestavilo občinsko predstojništvo, sestoječe iz samih narodnjakov. Huda borba se bije ob vsaki vol tv i za to občino, ker imajo nemčur-ski velikaši iz bližnjih Borovelj tu svoja posestva in napenjajo vsakokrat vse sile, da bi ugrabili Slovencem to posest. Prvi razred .i m je gotov, drugi je odločno slovenski; najhujši boj pa se bije za tretji razred, kjer volijo manjši posestn ki in puškarji, ki so pogosto gospodarsko odvisni od boroveijskih velika-šev. To je že razvidno iz števila volivcev tega razreda katerih sta obe stranki postavili zad-nj č 133 na noge; izmed teh Slovenci 69. — Nemci so vložili proti volitvam protest, kateremu pa slavna koroška vlada, čeprav bi rada, ni mogla ugoditi. In tako so si Slovenci postavili za župana posestn ka Kidmana. ki bo odločno varoval slovenski značaj te občine. V prihodnje pa je upati, da bo tudi iz Borovelj prihajala druga, za Slovence ugodnejša sapa.
k Novi hotel v Podgori. Novo poslopje, hotel, kj ga stavi gospod poštar Janei, bo kmalu doz dano. Slovesna otvoritev je 8. septembra.
Puškarska zadruga v Borovljah. Društvo Peter Wernig zelo vrlo napreduje. Naročil iz vsega slovanskega sveta je toliko, da je veselje. Tako je prav!
k Pokupovanje kmetij. Grof Henkel, ki je posestnik leških premogokopov, je zopet kupil eno najlepših kmetij pod Uršulinsko goro. Pečnikovo v Prevaljah.
k Prodani grad. Št. Pavelski samostan je prodal svojo graščino Leonstein v Porečah tamošnji občini za ceno 406.000 K. K prodanemu posestvu pripada grad v Porečah. ves gozd. kjer so promenade in stara razvalina. Gospodje benediktinci zgradili so v Št. Pavlu g mnazijsko poslope, gradijo letos velik kon-vikt. in da vse to zmorejo, so prisiljeni, oddajati kos za kosom svojih posestev.
k Nezgoda. Šmihelski trgovec gospod Mory vozil se je preteklo nedeljo zvečer iz Šmihela v Pliberk. Ob železn ški progi se mu je splašil konj in v dijem diru dirjal po cesti naprej. Voz se je zvrnil, gospod Mory, soproga in hčer so padli vun. Gospod Mory si je nogo dvakrat zlomil, gospa je padla vznak n se je ob glavo tako obtolkla, da dolgo ni prišla k zavesti, dekletu se pa ni nič hudega zgodilo. Zdravniška pomoč se ie hitro dobila in upati je. dà nezgoda ne bo imela prehud h posledic.
k Strela udarila v Borovljah. Strela je udarila v cerkev in zraven stoječo mežnarijo v Borovljah. Razun par razpok in lukenj, ki jih je strela zapustila v zakristij1, na prižnici in mežnariji, ni nobene škode.
Štajerske novice.
š Iz Celja. Načelstvo Ljudske hranilnice in posojilnice v Ceiju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, dobiva iz vseh krajev če-
stitke in pozdrave. Posebno se je veseli kmet-skj stan iu njega pravi prijatelji ter komaj čakajo, da začne delovati. Kakor smo že poročali. zgodi se to prvi torek prihodnjega meseca, dne 3. septembra t. 1., in bode ta željno prčakovani zavod uradoval naprej s strankami vsak torek in petek od 9. do 12? ure dopoldne pismeno pa se bode uradovalo vsaki dan Ker so nekateri I sti prinašali lažnjiva poročila o odboru, očividno z namenom, mlademu zavodu škodovat, imenujemo tu javno i sebe. katere so načelu tega denarnega zavoda. Načestvo Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, sestoji iz teli-le gospodov: Anton Cestn k, c. kr. profesor veronauka; Ivan Fon, c. kr. profesor na slovenski gimnaziji; Kmecl Franc, posestn k hiš in krojač; Ko-stič Peter, trgovec, vsi v Celju; dalje Franc Samec, posestnik, gostilničar in odbornik občine Celje; Jože Rebov, posestnik in bivši župan celjske okolice; Franc L povšek, veleposestnik; .lože Kač posestnik, vsi ugledni in odlični kmetje iz celjske okolice. V nadzorstvo so izvoljeni gospodje: mil. opat Fr. Ograd, kanonik Lav. Grcgorec iz Nove cerkve, dr. L. Fil pič, odvetnik v Celju, dr. Ivan Benkovič, odvetnik in državni poslanec v Brež cah, Fr. Zdolšek. župnik pri Sv. Jurija ob Taboru. J. (il.nšek, župan celjske okolice in J. Niederdor-fer, posestnik mlina, Vrbje pri Žalcu.
v š Umrla je 20. t. m. pri Sv. Juriju ob Sčavn ci Neža Korošec, mati državnega poslanca dr. Antona Korošca. Naj počiva v miru. gospodu poslancu pa naše iskreno so-žalje!
š Utopljenka. Dne 17. t. m. so naši pod bregom Sv. Trojice mrtvo žensko truplo, katero je vrgla voda na kopno. Nesrečnica je bila neka F. Benko; morala je ležati že dolgo v vodi, ker jo je voda tako razjeia. da so jo iedva spoznali. Pila je baje rada.
š Obsojeni »fajerberkari«. Kakor smo že svojčas poročali, obnašali so se nekateri člani ptujsk h ogniegascev ob priliki požara v Mi-hovcih pri svojem povratku skrajno surovo in izzivalno Gospoda B. Zafošnika, kateri jih je opozarjal na njih nedostojno ohnašanje, so ti ljudje na najnedostojneši način opsovali. Fden glavn h kričačev je bil trgovec Gvidon Högewart, ki ima svojo trgovino v posojil-ifiški hiši (!). Pri obravnavi v Ptuju dne 5. t. mes. bil je Högenwart radi razžaljenja časti obsojen na 20 K globe, oz roma 48 ur zapora in na plačilo vseh tožnih stroškov. Dne 13. t. mes pa je bil v isti zadevi obsojen gostilničar Friderik Stromayer na 10 K globe, odnosno na 24 ur zapora in plačilo tožn h stroškov. Heul!
š Pasivna resistenca železničarjev. Mi-
noli ponedeljek je bil v Mariboru shod uradnikov Južne železnice. Predlagalo se je začeti pasivno res stenco ob velikih vojaških vajah. Ta predlog je bil odklonjen, ker bode uspešnejši začeti resistenco pozneje, ko se bo začelo veliko glavno in nujno prevažanje blaga, ne pa oseb, kakor za časa manevrov.
š Volitve v pridobninsko komisijo Brežice se vrše dne 2. n 3. septembra, oziroma 12. in 13. septembra t. 1. Slovenski kandidati so za III. davčno družbo kot volivni možje za davčni okraj Brežice: g. dr. Ivan Benkovič, odvetnik, in g. Anton Klavžar, posestnik, oba v Brež cah; za davčni okraj Sevnica: g. Lud. Smole, trgovec v Savnici za davčni okraj Kozje: g. dr. Josip Barle, c. kr. notar v Kozjem, kot član g. dr. Ivan Benkovič v Brežicah, kot njega namestnik g. Fran Gerec, trgovec v Pišecah; za IV. davčno družbo voli Brežice 20, Koze 19. Sevnica 12 volvmh mož. na katere naj se Slovenci po okrajih zedinijo po vpogledu v volivne ime-
nike. nazpoloženc v davčnih uradih. Kot kandidat za mesto člana je določen g. Jože Pečnik. posestnik v Zg. Sušici na B zeljskeni, kot namestnik gospod Anton Umek. trgovec v Brežicah. Iz komisije sedaj izstopita brežiška Nemca Schniderschitsch n Sollner. Pozor Slovenci! Udeležite se gotovo volitve!
š Vsled žalosti nad bratovo smrtjo se je obesil v celjski okolici delavec Zupane. Pogrešali so ga že dva meseca. Sedaj so ga dobil obešenega.
š Pogorelo je v Spodnji Hudinji štev. 21 pri Celju gospodarsko poslopje gospoda Jakoba Jelena. Živino so rešili, a gasiti ni bilo mogoče, ker n blizu vode; celjska požarna bramba, ki je prihitela k požaru, ni mogla ničesar opraviti. Posestnik, skoraj sedemdesetletni starček z istotako staro ženo, trpi občutno škodo, ker je zavarovan za majhno vsoto. Oba sta še spala, ko ie pr čelo goreti. Vzbudili so ju sosedje.
š Mrl č brez glave. Iz Koga pri Brežicah se nam poroča: Dne 15. t. m. ob pol 3. uri popoldne se je ustrelil Martin Puklavec, križniški viničar na Kogu. H ša ni bila na slabem glasu; pač pa se čuje, da je delalo v tej hiši nemir nesrečno žganje! I^okojni je v domačem nemi ru pijan žganja, večkrat pravil, da se bo končal. Na Male Gospojne dan je še bil pri pozni maši n imel s seboj steklenico žganja. Žganje je imel nastavljeno kjersibodi, tudi \ streljarni proti toči. in v tej streljarni je nad možnarjeni za streljanje proti toči podržal glavo n sprožil. Glavo mu je odtrgalo in tako razneslo, da so jo z motiko vkup strugali.
š Javna pohvala pridmh delavcev. Lepa slovesnost se je vršila dne 17. avgusta v kne-zoškofijskeni gradu v Gornjem gradu. Delavca Jože Grabnar in Anton Ribič sta zvesto služila v knezošokifjski graščin nad 40 let nepretrgoma, da, Grabnar je že škofijski službi nad 50 let. Zato jima ie prinesel komisar gospod Lubec iz Mozirja od cesarja podeljeni medal ji za zvesto službovanje. V krasni grajski dvorani zbralo se je graščinsko uradni-štvo, domača duhovščina in mnogo znancev obeh slavljencev. Najprej iu je nagovoril gospod komisar in ju pohvalil za zvesto službovanje. Nato je govoril premil. g. knezoškoi Anton Bonaventura, čestital j ma prav iskreno in posebno pohvalno omenil, da sta ta dan tudi cerkveno slovesno obhajala, ker sta bila oba v knezoškofijski kapelici pri maši in pri sv. obhaj Iu. Zeleč jima še mnogo čvrstih let pripel jima jjma je medaliji na prsi in podaril vsakemu tudi dar 200 kron. Delavca, vidno ganjena, sta se s solznimi očmi zahvalila pretil lostnemu. Lepo priznanje zvestega dela!
š Zaradi cesarjeve slike umor. V Trbovljah sta pila rudarja Aškerc in Šarn v stanovanju prvega. Šarn je vprašal Aškerca, koliko je dal za cesarjevo sliko, ki ie visela na steni. Ko mu je Aškerc imenoval večji znesek, je Šarn zaničljivo vprašal, kako more za tako si ko dati toliko denarja. Aškerc je postal hud, češ. da je nasprotnik razžalil cesarja ter ga bo vsled tega ovadil oblasti. Grožnja je Šarna tako razkačila, da je zgrabil na mizi velik nož ter ga porinil Aškercu v prsi, da je takoj izdihnil.
Iz raznih krajev.
Iz Marxloha ob Reni (Nemčija). Z veselim in radostnim srcem beremo novosti iz naše mile domovine, katere nam prinašaš vrli »Domoljub«. Med vesele novice štejemo romanje na Brezje, sv. Višarje, Trsat in sv. Goro itd., katere svete kraje slovenski rod v.soko ceni in jih pogosto obiskuje. Skoz take
novosti pa nam Slovencem v tujini obujaš lep spomin in naša srca so hočejo šiloma dvigniti in sc Vam pridružiti; al1 žali Bog, da nas loči presilna daljava. Pa vseeno se združimo v duhu z Vami v takih slovesnih dnevih. Dragi rojaki ! Tudi tukaj ob prusovsk1 nizozemski nicii imamo veličastno božjo pot Marija Ke-vclar. Tukaj sem priredi vsako leto vsaka župnija romarsko procesijo, katere se udeleže vsa cerkvena društva z zastavami in godbo. V nedeljo po Velikem Šmarnu gre vsako leto romarska procesja iz župnije Hamborn, h kateri se pridružimo Slovenci z zastavo pod vodstvom gosp. rektorja. Ravno tako smo se tudi letos omenjeno nedeljo zbrali v obilnem številu v župni cerkvi in se odtod v procesiji podal' na kolodvor, od koder sta nas dva vlaka v dve in pol urni vožnji med petjem in godbo pripeljala v prusovski Lttrd, Marijino mesto. Po veličastnem sprejemu na kolodvoru, se je začela pomikati Marjina armada pred svetišča katera stoje štirje tik drug poleg drugega. Tu so se poklonila društva z zastavami in po prejetem sv. blagoslovu ic sledil kratek odmor. Ob 5. tiri so se zopet s.-šla društva k obiskovanju križevega pota n p°tem so se vrnila v župno cerkev Kristusovega trpljenja. Crez vse veličastna ie bila zvečer bakliada okoli Marijinih svetišč, na tisoče pobožnih romarjev s svetlimi ba-Icnčk . se vrte pevaioč Marijine pesmi na okrog. In vsako prccesiio spremlja cerkvena godba. Tudi tuko.i so slovenski glasovi odmevali pozno v noč Mariji v čast. Tukai se vidi in mora reči, kako da vsi narod Marijo Caste. Nizozemci. Nemci, Poljaki, Slovenci. Cehi. Slovaki. Vse hvale je pa vreden red v cerkvi in od zunaj, kakoršnega se ne vidi povsod. Lepote in krasote Mariiinih svetišč Vani nisem zmožen opisati. Mesto Kevalar ie nek a i maniše od naše Ljubljane in leži ob meji nizozemsk1 in se s ponosom imenuje Marijino mesto. Drugi dan po slovesni službi božji smo se pevaioč zahvalno pesem poslovili od Marije Kevclarske. v nadi da se pr:-hodnie leto zopet tu vidimo. Vrstili smo se zopet v procesijo in med petiem iti godbo vrnil na kolodvor. Vlak ie zapiskal in povzdignili smo še enkrat naše glasove naši Materi v čast. Vsem duhovnim vodjem vsa čast in hvala za njih trud in delo. posebno pa gosp. rektorju Kesterju!	A. M.
Drobtine.
Odlikovanja. Kralj Edvard je podelil avstrijskemu ministru za zunanje stvari Aeren-thaln veliki križec Viktorijincga reda, cesar Franc Jožef pa je angleškemu podtajniku Har-dinge podelil veliki križ Leopoldovega reda. Cesar je nadalje imenoval generale Steinber-Ra. poveljnika 1. zbora. Brudermanna, generalnega konjeniškega nadzornika. Moška, poveljnika 6. zbora in deželnega šefa Bosne, generala W nzorja za tajne svetnike. Generalu Klobučarju, začasnemu poveljniku ogrskih honvedov je podelil red železne krone Prvega razreda.
Zaročila sta se 16. t. m. v Išlu nadvoj-vodinia Gabriela, hčer nadvojvode Friderika s Princem Jurjem bavarskim.
Za prosta praškega kapitelia je imenovan dekan, pomožni škof dr. Frind. . Kmečki nenvri, dozdaj še lokalnega značaja, so se zopet pojavili v Rumuniji v Dolju i" Krajovi, kamor je odšlo vojaštvo. Kmetje ne morejo plačati najemnine.
-■»letni škofovski jubilej je obhajal 16. t. v Olomucu ondotni nadškof dr. Bauer.
Baje bo v prihodniem konzistoriju imenovan ^a kardinala.
Bičanje zamorcev-domačinov je nemški Kolonnalni ravnatelj, državni tajnik Dernburg s posebno naredbo uredil. Ako se sklene zamorca telesno kaznovati, treba voditi zapisnik m zaslišati vse priče, katere domačin zahteva, izvršitev telesne kazni morata nadzorovnti politični uradnik in zdravnik.
Veliki diamant »Culinau« je transvaalski parlament na predlog ministrskega predsednika, mira Botha, sklenil kupiti in ga podariti kralju tdvardu angleškemu, ker ie Trans-vaalu podaril ustavo.
Rad! samoumora sina se zastrupila mati. I red nekaj tedni se je ustrelil v Nyiregyhazi na Ogrskem hiisarski nadporočnik Zierick, ker niti mati ni dovolila vzeti neko deklico za ženo. Mater je sinova smrt silno zadela; vzela si je svoj korak tako h srcu, da se je zastrupila z morfijem.
Zločinec dedič milijonov. Iz Milana se poroča: Redek slučaj se je dogodil te dni tukaj. Dne 2. aprila je umrla v Gravedoni na Comskem jezeru vdova Milanca slikarja Bernacchia na akademiji Brera in je ostavila razen nad pol milijona čistega premoženja krasno vilo v Gravedoni, ki je okrašena od moževih prijateljev s freskami in dragoceno zbirko sl'k. kipov, bronca in antikih umetnin. Začasno ie imela zapuščino v rokah sodnija, dokler se ni dokazalo, da ie edini upravičeni dedič nečak umrle, po imenu Gerolamo Pasquali, ki ie bil vsled štiridesetih različnih prestopkov in zločinov med drugim tudi vsled velike tatvine, obsojen na prisilno bivanje na otoku Lampedusa, na severni strani Sicilije. Pasquali ie bil po došlem poročilu o svojem podedovanju ptiščen na svobodo ter ie odpotoval takoj v Gravedono, kjer ie vzel ded-ščino v posest in je poslal takoj svojim tovarišem nesreče na otok Lampedtiso 6000 frankov, »da pijejo na njegovo zdravje.«
Otok uničen od požara. Na otoku v Idro-sce (italijansko alpsko jezero) je izbruhnil požar. ki je uničil vsa poslopja skupai s kulturami. Prej cvetoči otok ic zdaj gola pustinja.
Moderno gledišče. Pred nedavnim časom so otvorili v Charlottenburgu gledališče, posvečeno samo Schillerju in zato noseče tudi njegovo ime. To gledišče je prvo, ki nima lož in galerij. Dvorana je zgrajena popolnoma amfiteatralno ter je povsem napolnjena s sedeži tako. da morejo vsi gledavci nemoteno in udobno videti na oder. Z odstranjenjem lož in galerij so odpravljene tudi vse družabne razl'kc, ker stanejo vsi sedeži enako; z vso pravico bi se torei smelo nazivati gledališče tudi demokratsko kateksohén.
Velike 'talijanske voiaške vaje se prično letos 27. t. ni. v simplonski okolici med Sesio in Tessinom. Vaie prekašajo vse dosedanje ital ianske vojaške vaie. Cete razdele v dve armadi Napadalci bodo imeli rdeča znamenja in obstoie iz 1 in III. armadnega zbora. Vsak armadni zbor ima dve divizij; obsegajoči 16 pehotnih polkov (47 bataljonov). 2 polka ber-saglierov 2 kavaleriiska polka. 32 batern. 2 stotni'i sapcriev. 2 brzojavni stotniii in oddelek strojnih pušk in končno 2 sanitetni koloni z dventa lazaretoma po 50 postelj. Branilce, višnieva stranka tvori v dve diviziji razde-lleni II artnadni zbor. nadalje samostojna di-viziia bersaglieri nolk. kolesarska stotima, =5 kavaleriiskih polkov. 4 poljske bater je 2 iezdoči bateriji. 2 saperski in 1 brzojavna stot-£ Nadalle sc pridelita višnjevi armad, dva kavaler jska oddelka s strojnimi puškami, zrakoplovu oddelek. 2 sanitetni kolon, m 1 la-/areU 50 oostelianii. Rdeča arn^a bo .mela ?S00 častnikov. 32.000 mož in 6000 konj viš-n^eva pa 1350 častnikov. 25.000 mož in 6500
konj. Z ostalim' oddelki skupno se udeleži vaj
62.000 mož. Poveljnika imata popolnoma proste roke n ne naznanijo signali niti začetka niti konca vaj. Udeleže se jih tudi inozemski častniki. Avstrijo zastopa major Metzl.
Ker so jedle strupene gobe. so zbolele na Poznanjskem štiri rodbine. Umrli so že neki triletni deček, neki 53letni mož in neka 601et-na ženska, ostali se pa bore s smrtjo.
Prijeti roparji. V stolici Krasso na Ogrskem so prijeli roparsko tolpo 20 mož, ki je provzročila več roparskih vlomov, umorov in požarov. Glavar roparjev je nekdanji kovač .Jurij Szasz.
Kolera. V Sangaju razsaja med Kitajc' kolera. Umrlo je tudi več Evropcev. med njimi dva Nemca. Tudi po drugih kitajskih in japonskih obrežnih mestih razsaja kolera.
g Velika razstava plemenske živine na Angleškem. Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos na Angleškem velika razstava plemenske živine. Te razstave se pa vrše vsako leto v drugem kraju in vzbujajo povsod veliko zanimanje ne le živinorejcev, temveč tudi vseh drugih slojev, ker so razstave zanimive po krasni živini in po velikih darilih in cenah razstavljene živine. Letošnja razstava se je vršila v mestu Lincolnu in je iznova pokazala, da so angleški živinorejci še vedno vzgledni vsem drugim in da so njihovi uspehi res krasni. Po podatkih »W.-L.-Z.«« je obiskalo razstavo živine v Lincolnu v 5 dneh nad 130.000 l.iudij in je ob zaključku preostalo okolu 50 tisoč kron čistega dobička. Razstavljenih je bilo 2575 živali in sicer govedi, ovac in prašičev. Med govejo živino so dosegli biki-ple-menjaki v starosti nad 2 leti povprečno ceno 1440 kron. dveletni biki 1586 K, po letu stari biki 2280 K, med poslednjimi pa se je prodal en bik-plemenjak za ogromno svoto 26.000 K; povprečna cena kravam je znašala 1920 K, dveletnim telicam 1764 K in letnicam 1500 K. Največ goveje živine se je prodalo v Južno Ameriko. Na razstavi je bilo nadalje več pasem angleških ovac in so se plačevale cene za posamezne živali od 144 do 720 kron. Izvrstno zastopane so bile tudi pasme angleških prašičev. V oddelkih bele pasme — velikih jorkšircev — so se zahtevale cene, ki so bile celo za to razstavo previsoke, v oddelkih berkširske pasme in v nadaljnih oddelkih drugih pasem prašičev so se dosegle cene nad 400 kron za enega mrjasca. Izvanredni uspehi angleških živinorejcev bi morali tudi pri nas zbuditi boljše in hitrejše napredovanje v vseh panogah naše živinoreje, ki v primeri z gori navedenimi podatki tako silno zaostaja in se ne da niti približno primerjati z živinorejo na Angleškem.
Slovarček najnavadnejših tujk.
amfiteater, gr., polkrožno gledišče, čegar sedeži se stopnjevito dvigajo, à mervellle (mervèj), fr., čudovito, izborno. a meta, it., na polovico, amizanten, fr., radosten razveseljujoč; ami-
zirati se, se zabavati, ainoniak, gr., plin, ki se nabira v hlevih amoróso, (aniorózo) it., ljubeznivo, nežno, albino, špansko, albincc. človek, ki ima bele
lase in rdečkaste oči. äibionski, angleški, veliko-britanski. al bisógno, ital. (albisón.io), v sili, po potrebi, album, lat., spominski knjiga, albumfn, lat., rumenjak, alea jacta (jakta) est, latinski rek: kocka je
padla, usoda je že odločena, al fresco, ital., na sveže (apno, zid) slikati, àlgebra, arab., računanje s črkami.
alibi, lat., kje drugod; Slibi dokazati, pojasniti, da je bil kdo kje drugod tedai, ko se ie izvršilo kako hudodelstvo, almientacija. lat., vzdrževanje, preskrba, preživljanje.
alkohol, arab.. tekočina, ki nastane pri vrenju
sladkornatih tvarin. n. pr. sadja, alftcniija, arab.. prizadevanje iz zniešanih tvarin napraviti zlato, alkóven. arab.. spalnica, alla breve, ital., še enkrat tako hitro kot jc
pri notah) povedano. Alah. arab.. ime mohamedanskega (turškega) boga.
allée, iranc. tale), drevored, alegorija, gr.. izraz kake misli v podobah, drugače misliti drugače povedati: ale-gčričen, v podobah, ne naravnost povedano.
allegrétto, ital.. nekaj živahno; alégro, veselo, živahno.
alljanca, ir., zveza: ailiirati. zvezati. združiti, amortizacija, lat. uradno razveljavlienie dolžnih listin; plačevanje dolga z obrestmi vred.
amocija. lat . odstaVlienje: amovirati. odstaviti.
ampliacja. lat., razširjenje; sodn.jsko odložena zadeva, ki se še ne more razsod ti. amplifikacPa. lat., razširjenje: govorniško izvajalne na dolgo in š roko. amputacija, lat., odrezanie kakega uda: amputirati, odrezati, odsekati, amulet, lat., stvar, ki jo kdo nosi na sebi da
ga ščiti varuje pred začaranjent. anababtist, gr.. krivoverec. k misli da je krščenega otroka treba iznova krstiti, ko že odraste.
anàfora. gr., ponavljanje iste besede v začetku več zaporednih stavkov, anagram, gr.. premestitev črk v kaki besedi, tako da nastane nova beseda n. pr. klas slak.
anahorét. gr.. puščavnik.
anahronizem, gr.. zmota v časoštetju; ana-
liron stičen, ki ne spada v ta čas. anakoiutija. gr.. prekršenje pravilnega stav-
kovega reda. anakre0nt'čen. gr., po načinu grškega pesnika Anakrčonta. lahko, nežno, preprosto.
Po ceni se proda
posestvo v Gradu pri Cerkljah
na Gorenjskem pripravno za mlin, žago ali kakšno drugo obrtno podjetje. K posestvu spada vodna moč 20 konjskih sil, vrt. 2 gozda in obširna poslopja z mnogimi sobami, hlevom itd. Ponudbe nai se naslovijo pod .Vredno" na upravništvo .Domoljuba«	1798 3-3
(Kaaan	■. .t-na#-vora	, ujenr«
U aajboljta pot It Ljubljane » »mi» »mariko. t« M il dal?' trajna aa£aa Talaja po raznih talazni-sh, aobaaaffa praaadoraaja a
prana^aranja Ia iploh oobanib poatranakia atraftav maj potjo. Par ai k I aa proataroi, nrni, trajal ia snatnl ; vozijo mkl 14 dal Hrana Is portrailn aajb.ljla FajaaaUa daj» Ia
atapnlk
karta prodaja giara!
S004 69
Andrej Odlasek, L|nbl|ana, Slomškove alice 2S. poleg cerkve Src« Jezusovega
Vsakdo kdor ima večji krog]znancev
sl more zaslutiti denar
z mirnim dostojnim postranskim delom. Ponudbe pod «Srečke na obroke 2516" pošilja Rudolf Mosse, Dunaj I.
Seilerstätte Nr. 2.	1883
(Ai/ni/ri f .'J./nor-iJro Xaton ioti/o <W-/«'. po com tn ra nost/iiH? po/o t ali na/olrneyo
, S///IC >n™J(ìn < '/c>/\
v Ajubt/wu' 'J&lcòovrski.' ulico20 'foi/airstiiaVlj/as/iila <byc sclrryitaòiw
latotam «prejmejo se dobri in zanea I j ivi zastopniki.
Vsem, ki se čutijo utrujene In bedne,
ali to nervozni in brez eneržije, da „Sanatogen* nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev In zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer & C>, Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
1215 6 6
Brazay
Francovo-žganje
je nad 40 let preizkušeno domaČe sredstvo, po sebno proti migreni in fluenci, trganju, revmo-tizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimerno izboren za masažo, najboljše preizkušen za ohranitev las. - i/j stekl. K 2 — 1/2 stekl. K 120. Dobi se povsod, kjer ne,
naj se obrne na Brazay, Dunaj, 111/2 Löwengasse 2 a. 971 iv
! i Pri Jamah!!
ne pomeni reklama niC, le
dejstva govore.
^ Poizkusite torej vsaj enkrat
ELLA ■kréme
ki pomladi obraz in osveži kožo. Ogrci lišaji, pege izginejo. Ne samo plemenite dame in umetnice tu- inozemlja priznavajo to kot najboljše in najzanesljivejše sredstvo, ampak vse ženstvo sploh. Cena: 1, 2. 3 in 5 kron.
ELLA-kreme-milo..... .Ki.
ELLA-umivalna voda . . . . K 1 in ELLA-lepotilo . . K 1'20, 2-40, 3 in 4. Po uporabi ene porcije omenjenih izddk- v gotov vspeh
Darne lì'iknr tovarna za toalet predmete. DdlUS UdDUl, i„ kozmet. izdelke.
Centralna prodajalna in pisarna: Budimpešta: VII. Dohany uteza 1, zaloga 49, telefon 8-72: tovarna: I. Varosmajor uteza 42 (lastna hiša: telefon 45-45. — Razpošilja se dvakrat na dan proti povzetju ali če se pošlje de-nar naprej.	,726 2 1
Prihodnja Številka „D0M0LJI BA* Izide dné 5. septembra 1907.
Loterijske srečke.
Dunaj,	24. avgust	14	82	27	85	73
Gradec,	24. avgust	30	81	3	76	64
Trst,	17. avgust	1	29	48	25	13
Line,	17 avgust	63	9	18	71	90
Ivan Ogrin
oblastveno konces. zidarski mojster in stavbeni podjetnik na Vrhniki (Kranjsko)
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem niteresovanim korporacijam. da sem poveòal svojo stavbno podjetja ter isto vsem modernim zahtevam primerno opremil. Prevzemam izdelavo nafrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodar, poslopij, cerkva, šol itd. in vseh tozadevnih naprav, kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij itd. \ se zgradbe izvršim solidno po modernih načelih in pn-mernlh nizkih cenah.	'-4U
Največja, najboljša tovar niška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine china srebra in dragocenih kamenov.	53.) 21-H
Prodaja le I. vrste blaga
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
orar, Prešerno?« ulice i Ljubljani
nasproti trantUkanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
SamoGdni

Havre New-York
Francoska prokomoraka družba. Odpotuje se iz LJubljane vsak torek. Vozne liste in pojasnila daje samo
Eds Šmarda
ubi. konc. potovalna pisarna LJubljana. Dunajaka costa St. 18, nasproti znane gostilne pri „Figovou".	1878 26-1
Zračna in svitla mizarska
0 o delavnica o q
za 4 delavce preskrbljena z orodjem se odda takoj v naiem v Zagoricah 22 (Bled.) Natančnejša pojasnila daje vdova Mar. Pitočnik v Zagoricah 22 pošta Bled. 1861 4—2
Najbolje sHskalnice
za sadje in grozdje, sadne in grozdne mline, čistilnice za žito kakor druge najbolje poljedelske stroje priporoča tvrdka
„Merkur", P. Majdič v Celju.
Ceniki zastonj. 1846
Preklic.
Podpisani obžalujem, da sem o Antonu Boh. posestniku v Orlem št. 23, in Francetu Hribar, posestniku v Babni gorici SI. 6. glede njunega delovanja v občinskem odboru od-nosno krajnem šolskem svetu v Rudniku, osobito ludi gledé dozdevnega sovražnega postopanja proti učitelju g. Petriču razširil neresnične govorice in dolžitve, katere s lem brez izjeme preklicujem. 1892 1 1
Razžaljena prosim odpščenja ter se njima zahvaljujem, da sta na moio prošnjo odstopila od že uvedenega kazenskega postopanja proti meni.
Anton Garbas, posestnik na Babni gorici št. 4.
Balač. »Odkar sem bral. da so potniki •-- -t Ponoči ukradeni, položim udno zsecu denar kod blazino, vi tudi'-'«
vy,ri. v- "C ,,,<)rcnl	"nam Previsoko
x	IC.«
Najboljii čeSkl Izvori
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobro skubl|enega K 2 — bol|iega K 8-40; 1 kg «lega, akubljenega K 8-60, puhastega 5 K 10 v. 1 kg prsv finega, snežno- belega, ekub-Ijenegs K 6 40, K S —. . Pri naročila 5 kg franko.	*
Ugotovljene postelje. z,d;,lno «pomien«, u n.-
isp ff p^jvMj »vi?
K IV— dalie Iranko	l'44 10 S
vrne d'ena r * z s °nep rime'rno'iugo	,r"""> """i '»
S. BEHISCH, Deienlce 71, tarnava, tam.
.... V,,k0 Pon,re(sn|e ksznlvo Edino pristen Je ss 33
Thierry-jev balzam
z zeleno znamko .redovnica". ICens I« msjhnib sil 6 dvojnstib steklenic all 1 velike ipecilalna steklenica s pstent. zamaikom K 5'— franko.
Thlerryjevo centlfolljsko mazilo
proti vsem je tako stsrlm rsnam, vnet|etn. remivi m, abjcesom In oteklinam vseh vrst. Cene:
* lončke K 3-60 se polije le proti povzetju ali . -• ■ 1 . dtn,r ">prel. - Obe doma» sredstvi ste po-, [ICH QIEwl vsod znani In slovite kot nsjboljit. NaroČila ss 1 11	neslavljajo na:
MelnicMerBalsm Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri -■"T«"—	Rogaikl Slatini.
t Thltf, is	Broiore s tisoči origlnslnlb pisem gratis in
«"■■ " >—1. Irenko V ealogl v skoro vseb večiib leksrnsb
A. Sušnik
Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana.
Trgovina Špecerijskega blaga, moke, Spirita, žganja in raznovrstnih barv. — Ob času setve garantirano kaljiva semena, kakor t detelja, tra va, pesa itd. Zaloga raznovrstnega železa,
železnih Sin, traverz, Roman in Portland cementa, štedilnikov, peči, okov za okna in vrata, kotlov vlitih n bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih križev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse železnine po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih strojev: mlatil-nlc slamoreznlc, plugov itd.	355 18-14
Dobra postrežba, nizke cene.
Stanje hranilnih vlog, nad 22 milijonov K.
Rezervni zakladi nad 768.000 K.
estna hranilnica ljubljanska
v lastni hiši v Prešernovih ulicah št. 3
= poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Posoja se na zemljišča po 4'/«% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati.	1083 13 4
Min
Povečuje alaat do Jedi In telo telesa, odstranjuje kaielj, limetavanje gnoja,
7700 D 44 27
Priporočajo vuk dan pri
pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu Mu, Skro-fuiozl, Influenti 0 0 a Ü
mnogoštevilni profiiorji io zdwniki.
F. Hofmann-La Roche & Co.,
Basel (i"ioa>
Roche
Dobiva ae z zdravnilklm receptom po 4 K steklenica.
Ker se ponujalo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno : izvirni zavitek ,Roche'.

Vljadno •• priporoči ............................
trgovina i klobuki in čevlji
Ivan Pofflesnlk ml.
Ljubljana, Stari trg iteo. 10.
Y«liko «aloga. — Solidi«« blago- — Citarne »an«. • .
1178 52—48
za le K 2-50
dobi vsak krasno srebrno Gloria žepno uro sistem Roskopf-patent na sidro, 30 ur natančno idočo za kar se jamči 2 leti. Vrhu-tega pozlačeno primerno oklop. verižico za le K 2-50, 3 kom. z verižicami vred 7 K. Pošilja po povzetju tovarn, zaloga švicarskih ur	1553 10-7
S. DM, Krakov 95II.
Izdelane postelje
I* rdečega poateljnega Int.ta! Pr»» dobronapol-nleno. Pernica ali bla-rlna, 180 cm dolga II« CTT
Uroka K 10 —, K I*.—. K IS'— In K 18 - 2 metra dolga. 140 cm Uroka K 1« -, K 16 -, K ti--, K JI —. Zglavnlk 80 cm dolg, (n cm Urok K 3'-, K 3 50 In SI 4-—, 90 cm dolg, 70 cm ilrok K 4-50 In K IU. Tzdelulem tudi po kakrinlkoll drugI meri. 3-delni modroci Iz lime za 1 po-ateljo K 77 -, bolj« K 33-Polilja ae potatine proito po povzetju od K 10-—napre|. Zamenja ali nazaj te vzame proti povrnlivl polnih itroikov. 6—5
Benedikt Sicbsel, Lobet 910
pri Plznn n* Čeikem 1661
Enonodstropnd tilio Bi.trid,
Dravna za kakega rokodelca Več se izve pri gosp. 5«.ipu P.rk»u, posestniku in županu v Tr-novem, Notranjsko. _3
Zahvala.
Dne 14. avgusta I. I. uničil je podpisanim požar popolnoma oziroma deloma poslopja, ^ so bila zavarovana pri .Vzajemni zavarovalnici, v Ljubljani.
Cenitev vršila se je takoj in tudi odškodnina v našo popolno zadovoljnost izplačala.
Vsled kulantnega postopanja zavarovalnice štejemo se v dolžnost izreči ji javno zahvalo in to edino slovensko zavarovalnico vsakemu najtopleje PriPOf0" čati
Brdo pri /elšanih, 18. avgusta 1907.
_ t Jure Ujčič št. 12. t Luka Stopar št 38. t Franc
,	-j Stopar št. 15. Miha Dougen pisar Imen in priča.
I Ne kupite Jakob Hrabar priča.
' nobono art -~	_
"""W1"" jBu DOBRO SRECO Z
Namesto . . 3 gld. 50 samo ... I gld. 95
stane lepa „Gloria" srebrna s plombo 30 «rna anker-remontoirna žepna ura,
prima kolesje z lepim glavir. okrovjem s sek. kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo I gid. 95 kr. 18b7 1-1
Dalje ponujam pozlačeno, 30 urno. (veleprlma švicarsko kolesje) remont, uro z lepo pozlačeno verižico za samo 3 gld. Za vsako uro dveletno pismeno jamstvo. — Po povzet|u pošilja
Izvoz ur K0HAHE Krakov it. 42.
Za i>r uhajajoč. deaar nazaj. Mnoffl ao aaroMIl po dvakrat.
aitai, laakepf oc arakraa . .
«rajala a I arabe.
prava BoaVopf-p^ant.
prava „Osega* ...--
arabr. »klopa» rarlBee .	1*—
14 karata» zlata ara . ,	8 60 Itkarata» zlat« veri l. , W—
14karatal alati platani .	»•—
stanak» ar» 70 eia . ,	l'W
z bi tj »m 11 kt sv»na . .	6 —
a güba......• -
• knVavio» .....	t*M
«uhlnja'-e ur» ... „	t-JO
budilk»......180
. pon»a.T ta«. .	1-60
dvojalm zranona . . 16C
budilk» t bltjam la
iT0n»0j»m Ukl arona , 1'60 Tritata» plaia'- o Jamotvo, aa a..primarno danar aaaaj. BazpoAl a pa «*nat)a.
Maks Rohnel
arar, upriMi.nl »odai o»nilM
Duna|, VI., Margare-thenstr. 27 (t lastni hlil]
ZaHtevalta noj canlk ■ 2000 allkaml zaatonl In poltnlaa proato
Za 5 vinarjev
il more vsak preskrbeti prednosti prt nakupu blaga za obleko, kakortmh sicer nI dobiti, kdor prosi po dopisnici za vpo-slatev vzorcev pri veliki trgovini bratje Leohner v Gradcu, železna hiia. To ne stane nič, na Izbero pa ima vsak najmodernejše blago za damske obleke črno in barvano perilno blago, posteljnino, oksford, loden, sukno, vse vrste platno Za perilo in posteljno opravo, in mnogo drugih predmetov, poleg cenika o vseh vrstah perila I. t. d. — Zložno si more vsak doma izbrati in potem kar najceneje Izvršiti najboljši nakup. Mnogo hiš naroča že celo vrsto let vse svoje potrebščine le od tam, ker so se prepričali, da ima ta strogo reelna trgovina pred očmi edino zadovoljnost svojih odjemalcev.
1311 12-12
FLOW
lenoJboUSe krepCIlo za2elodec!
Priznano od uòanjakov I
„Florian-" se dobi edino od Rastlin ske destilacije „Florian"« Ljubljani.
I. kranjako podjatj« ta umetno attk. I ara tv o In slikan]« aa attklo =--
Aug. Agnolo,
Dunajska ceata I3a, poleg,rlgovci'
ae priporoča prečaatlil dubovtčlni Id p. i alavo. obCin.tvu za napravo cerkvenih rka.i a umetnim ateklaralvoa. ali alikant na stekla alavbcnlb del, napravo okvirov, Ud. Ud -' Ima tndl v zalogi različno porceliniko la stekleno poaodo ta aamizj» goillln In zasebnike, svetilke, okvire Itd po nainltjlb canata - Narisi, ceniki In proračuni aa zs-btevo tastoni, mnoga spričevala z. dovritgs dela ao cenjenim odlemalcem > m/l,a D, razpolago.	18 7 SI— ]
Gimnazijski konvikt
benediktinskega samostana v St. Pavlu
v lepi, zdravi legi v lavantinski dolini na
Koroškem. 1420 8 7 ■r Javna popolna gimnazija W
Prospekte razpošilja na zahtevo sam -tanslto predstojništvo. Sprejmo se tudi dečki pevci proti štipendiji ali brezplačni L. ani.
Zaloga, prodaja in razpošiljanje prav dobrega od 88 do 200 vin. liter pri Carlo Gortan, Trst, Via S. Caterina 13. Ceniki na zahtevo zastonj.	1457 20—9
posestvo
s hifto in pustim vinogradom se proda za 580 kron. Leži na Cirniku, blizu cerkve pri Mokronogu. Več pove Jožef Božič, Pijavftko, p. Krško, Dolenjsko. 1898 2-1
fliša na	prodaj.
Zraven tudi travnik, sadni vrt, gozd in vinogrid.-
Proda se zelo ceno. Več	pove upravniStvo .Do-
moljuba".	I®"
r. pa Vldlc * Komp , LJubljana
•pekarna la zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patent
zarezanih strešnikov
Sistem „Harzola" (Stranglalzziegel) Sistem „Harzolo"
Barve, a) rdeči naravno žgani, b) Srno Inprogniranl. Najličaejie, ■ajceiejše ii ■ajpriprastejše strešno kritie.
Vsak strešnik se zamore nn late pribiti ali pa z žico orlva»«!
lidajatall la odgovorni arednlk: Dr IfnaeU Žitnik
Tlakaia: .Katolllka TUkara*'