Poštnina plačana ▼ Ko*ovinL Leto IX itev. Zli 0 Ljubljani, v nedeljo Z5. septembra 19Z). Ceno Din — Izhaja vsak dan popoldne, brzam« nedelje in praznika. — Inserati do 30 petit a 2— Din, do 100 vrst 2J5Q Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. »Slovenski Narode velja letno T Jng08lav$ 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Knafiova ulica it 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knafiova ulica št 5,1, nadstropje. — Telefon 2034. Vukičevioevci se boje demokratskega bloka« — Demokratska stranka ostane enotna« — Vukičević snuje radikalsko zajednico« — Beograd, 24. septembra. Snova* nje demokratskega bloka, ki zavzema vedno konkretnejše forme, povzroča v okolici g. Vukičeviča vedno večje vz* nemirjenje. Izvajanja Step. Radiča po seji radičevskega poslanskega kluba v Zagrebu, v kateri se je odločno zavzel za ustanovitev demokratske parlamen« tarne formacije proti režimu g. Vuki* čeviča, pa je očivklno izbila sodu dno in povzročila v vrstah Vukičevičevih radikalov tako zmedo, da so se začeli loviti za vsemi mogočimi kombinaci* jami, samo da bi se obvarovali kata* strofe, ki je neizbežna, čim formira* nje demokratskega bloka odobre vsi v poštev prihajajoči poslanski klubi. Dočim je še do zadnjega vladalo pri vukičevičevcih upanje, da ne bo prišlo do tega, so sedaj spoznali, da so bile vse intrige brezuspešne in da se razvi* jajo dogodki tako, kakor niso pričako* vali, namreč združitev vseh demokra* tičnih elementov proti reakciji, ki jo predstavlja Vukičevič*Koroščev režim. Uvidevajoč, da bi bila s tem defi* nitivno zapečatena usoda Vukičeviče* vega režima, je g. Vukičevič sedaj na* pel vse sile, da prepreči formiranje te* ga bloka. Računi z razcepom demo* kratske stranke so se izkazali za po* grešne. Zadnji dnevi dokazujejo, da bo ostala demokratska stranka enotna in da na odcepitev Marinkovičeve sku* pine sploh ni misliti. Zato so usmerili vukičevičevci sedaj svojo akcijo na HSS. Vukičevič si je prizadeval, da pri* kaže svojo vlado kot zastopnico Sr* bov, Hrvatov in Slovencev. V radikal* nih krogih pa priznavajo, da tega s sa* mim vstopom slovenskih klerikalcev niso dosegli in da je vlada obdržala svoj popolnoma plemenski značaj. Z vstopom HSS v koalicijo bi dobila vla* da drugo obeležje, poleg tega pa bi potem res lahko računala z zadostno večino v Narodni skupščini. Računi z radičevci pa so precej za* motani. Vukičevci so skušali pri vo* Iitvah potisniti Radiča ob zid in raz* cepiti njegovo stranko, računajoč s tem, da bodo disidente pridobili za poznejši vstop v radikalno stranko. Toda to prizadevanje je ostalo brez« uspešno. Zato vidijo sedaj edini izhod iz nevzdržnega položaja v koaliciji s HSS. Vukičevičevci naglašajo, da bi g. Radič to ponudbo lahko sprejel, češ, da so vsa nasprotstva. ki vladajo med obema strankama,- le posledica volilnih trzavic in da ta nasprotstva niso taka, da bi bilo sodelovanje med obema strankama nemogoče. Vukičevič ima v načrtu osnovanje radikalne zajednice kot protiutež snu* jočemu se demokratskemu bloku. Po tem načrtu naj bi se s sestankom Na* rodne skupščine izvedla fuzija NRS s slovenskimi klerikalci, HSS pa naj bi stopila v koalicijo. Na ta način hoče g Vukičevič na eni strani preprečiti izstop demokratske zajednice iz vlad* ne koalicije, na drugi strani pa potom fuzije s klerikalci ojačati radikalno stranko tako, da bi ohranil njeno vo* dilno vlogo v koaliciji. Radikali si pred* vsem prizadevajo prepričati radičevce o tem, da je sodelovanje med njimi in SDS absolutno nemogoče, ter da bi imeli radičevci od koalicije z radikali mnogo večje koristi in močnejšo pozi* cijo, kakor pa v demokratskem bloku. Razgovori naj bi se vršili najprej s Pavlom Radičem, tako da bi bil teren do prihoda Stepana Radiča, ki dosne v Beograd v sredo 28. t. m. že v toliko sondiran, da bi se lahko takoj pričela definitivna pogajanja. Zdi pa se, da se tudi ta načrt g. Vukičeviča ne bo obnesel. Ideja de* mokratskega bloka je danes že tako prodrla v najširše plasti, da tudi vo* ditelji sami ne morejo iti preko tega. Ne glede na to pa radičevci ne kažejo nobene volje za sodelovanje z radi* kali, tem manj. ker je Stepan Radič sam na zagrebškem zborovanju radi* čevskih poslancev najavil, da priprav* lja HSS obtožbo g. Vukičeviča v Na* rodni skupščini radi volilnega nasilja. Politični krogi sicer z zanimanjem za* sledujejo to najnovejšo akcijo vukiče* vičev, vidijo pa v tem le zadnji obup* ni poskus, da bi se rešil g. Vukičevič s svojo ožjo okolico neizogibnega padca. Uspeh intervencij poslanca dr. Kramerja Važne odredbe trgovinskega ministra dr, Spahe. — Umaknitev predloga gerenta celjske Mestne hranilnice glede imenovanja novega upravnega odbora. — Ministrska naredba o volilni pravici zadrug v trgovinsko zbornico gotova. Včerj je »Jutro« poročalo, da je minister za trgovino in industrijo dr. Spaho na intervencijo poslanca dr. Kramerja uvedel korekturo partizanskega postopanja v gospodarskih ustanovah Slovenije ter med drugim odredil, da se umakne predlog komisarja Mestne hranilnice v Celju radi postavitve novega upravnega odbora, in glede volilnega reda Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izda tolmačenje, da zadruge, ki ne izvršujejo trgovskih poslov kot obrt in ne plačujejo davkov, nimajo volilne pravice v to zbornico. Današnji »Slovenec« proglaša to poročilo kot izmišljeno ter pripominja, da se bo njegova lažnjivost izkazala teikom 24 ur. Medtem smo danes prejeli iz Celja obvestilo, da je na ukaz ministrstva za trgovino in industrijo dr. Spaha gerent tamošnje Mestne hranilnice g. Posavec moral svoj predlog umakniti in da zaradi tega celjski občinski svet na svoii včerajšnji seji nI razpravljal o Imenovanju novega upravnega odbora Mestne hraninice. Danes nam poročajo tudi iz Beograda, da je tudi ministrska uredba glede volilne pravice zadrug v Zbornico za trgovino, obrt In Industrijo gotova In da bo objavljena prihodnje dni. ODPLAČILO RUSKIH DOLGOV FRANCIJI Pariz* 24. septembra. Sovjetska vlada je stavila francoski vladi novo ponudbo za ureditev ruskih predvojnih dolgov. Rusija je pripravljena plačati v 61 letih ves dolg. Letno odplačilo bi znašalo po tem predlogu 60 milijonov zlatih frankov. Plačilo pa je vezano na novo posojilo. Uradniški zakon bo izpremenjen Beograd, 24. septembra. V finančnem ministrstvu se že dal časa dela na izpre-membi uradniškega zakona. Zdi se pa, da tudi ta izprememba ne bo prinesla izboljšanja položaja državnega uradništva, marveč ga bo zlasti v nižjih kategorijah le še poslabšala. Po/višanje položajnih plač je predvideno le v nekaterih višjih kategorijah* dočim bodo n. pr. pripravniki sploh izgubili pravico do osnovne in položajne plače in bodo šele po državnem izpitu in po preteku petih let lahko dosegli uradniški čin. Napredovanje se ne bo vršilo več po pragmatiki, marveč po proračunski možnosti. Službena doba za dosego pokojnine se poviša na 35 let in se všteje v to dobo samo službovanje po 21 letu starosti. Ka-drski rok se ne bo več priznaval in bodo s tem zlasti prizadeti vsi oni, ki so služili v avstro-ogrski vojski. Po sprejemu te uredbe bo posebna komisija pri ministrstvu pravde izvršila novo razvrstitev uradništva. Nove klerikalne „šprengle" Dočim se v Beogradu akcija za združitev demokratskih strank v redu razvija, objavlja današnji »Slovenec*, ki hoče biti sedaj pred volitvami v ljubljanski občinski svet bolj ofenzi* ven, to se pravi, še bolj lažnjiv, na* ravnost bedasto izmišljotino, da je pri* zadevanje dr. Žerjava in dr. Kramerja za vstop slovenskih demokratov v Da* vidovičev klub brezuspešno in da bi mogel biti vanj sprejet samo dr. Piv* ko, ki ga «javnost še ni spravila v stik z nobeno afero». To «SIovenčevo» po* ročilo je nova klerikalna «šprengla», enakovredna znanih letakov duhovni* ka Gabrovška, ki more uplivaii le na najbolj omejene klerikalne volilce. S slastjo navaja tudi «Slovenec» iz «Odjeka» že par dni star članek, ki se skeptično izraža o akciji za osnovanje demokratske fronte. Ta Članek smo imeli včeraj že v naši redakciji in bi ga citirali tudi mi, ako bi medtem ne dobili iz Beograda poročilo, da ga je šef demokratske stranke g. Ljuba Da* vidovič proglasil za grdo zlorabo stran* karskega glasila od strani povsem ne* odgovornega pisca po imenu Stanare* vi ča, ki je članek vtihotapil v list. Da se krije primanjkljaj v proračunu, namerava vlada uvesti nove dajatve. — Priprave na sestanke parlamentarnih klubov. — Odločilna bo seja demokratskega kluba. Beograd, 24. septembra. Politično zatilje, ki je nastopilo po izvršeni rekonstrukciji vlade, bo trajalo po vsej priliki do sestanka Narodne skupščine. Tekom včerajšnjega dne in danes dopoldne ni bilo ni-kakih važnejših dogodkov. Včeraj popoldne se je vršila samo seja ministrskega sveta, ki se je bavilo izključno le s proračunom za leto 1928/29. Gre predvsem za to, da se proračun ponovno zniža za najmanj 10%. Izkazalo se je namreč, da državni dohodki v letošnjem leta daleko zaostajajo za onimi, ki so bili predvideni v zroračunu. Zato smatra finančni mtkiistgr redukcijo državnih izdatkov za neobhodno potrebno. Davčna bremena pa bodo ostala neizpreme-njena in misli se celo na uvedbo novih taks in doklad, da bi se na ta način kril primanjkljaj v letošnjem in v prihodnjem proračunskem letu. Imenovanje državnih podtajnikov v zvezi z izvedeno rekonstrukcijo vlade je po zatrdilu iz vladnih krogov definitivno odgođeno. To odgoditev pripisujejo politični krogi predvsem odporu demokratske zajednice, ker vztraja g. Davidovič na tem, da mora o tem sklepati poprej demokratski klub. Vse stranke pa se živahno pripravljajo na sestanke svojih klubov, v katerih se bo pričelo definitivno razčiščevanje položaja. Največja nejasnost vlada v radikalnem klubu, kjer še dane» nikdo ne ve, kdo ima večino in kako se bodo dogodki razvijali. Pozornost je vzbudil včerajšnji sestanek med Nastasom Petrovičem kot voditeljem pašičevcev in Nikolo Uzunovičem kot voditeljem radikalnega centruma. Zatrjuje se, da sta oba politika razpravljala o skupnem nastopu proti g. Vukičeviču. Med radikalnimi poslanci samimi vlada velika neopredeljenost in zdi se, da bo dobil večino oni, ki bo zasigural stranki boljšo pozicijo. Odločilne važnosti pa bo seja demokratskega kluba* na kateri se bo razpravljalo tudi o fuziji obeh demokratskih strank ter o osnovanju demokratskega bloka. Po prihodu Stepana Radiča v Beograd se bodo pričeli oficijelni razgovori in splošno se računa, da se bodo na to dogodki naglo razvijali ter da bo položaj razčiščen še pred sestankom verifikacijskega odbora. Danes dopoldne je posetil ministrskega predsednika prvi podpredsednik radikal-skega kluba g. Aca Stanojevič. Sestanek je bil le kratek in se je tikal sklicanja radi-kalskeja poslanskega kluba. Aca Stoda-. novic je bil po odhodu iz vladnega predsedstva zelo rezerviran in je odklonil no-vinaTjem vsako izjavo. Pred zabi učkom PesKoueaa procesa NADALJEVANJE RAZPRAVE DRUGEGA DNE. Nekemu zasebnemu uradniku iz Štajer skega, ki je bral v listih oglas radi službe, je na njegovo priglasitev pisala >Jugosloven-ska zavarovalna hranilnica«. Po kratki korespondenci z njo je prišel nato v Ljubljano, kjer mu je dejal obdolženec glede kavcije, na i mu izroči hranilno knjižico »Mariborska mestne hranilnice«. Ko je priča omenil, da tudi sam mora imeti varščino, mu je Pesek odvrnil, naj denar ostane v Mariboru, a zanj zadostuje samo knjižica. To knjižico je obdolženec realiziral, čeprav mu priča tegn ni nikdar dovolil. Priča mu je namreč 6. septembra lani poslal knjižico z vlogo 94.000 D. Obdolženec ga je namreč pismeno sprejel v službo za Maribor. Obdolženec je to zanikal, če§ da je za realizacijo prida vedel, ker je knjižico priči sam vrnil, a jo mu je potem le-ta zopel nazaj prinesel. Dalje trdi, da mu je ta priča pismeno dovolil kniižico realizirati. Ko je vprašal predsednik, kam je naložil denar, se je zagovarjal, da je bil prej aretiran, da je z denarjem plačal nekatere dolgove »Ljubljanske posojilnice«, kar pa ni im^i časa vpisati, bil je poprej aretiran. Priča nato navaja, da j«> obdolženec pred ložil izjavo s podoisom priče, da se mu je vsled tega posrečila vinkulacija knjižice, a da priča ni nikake take izjave podpisal. Obtoženec je to enererično zanikal, nakar ga je predsednik vprašal. Če je on mnenja, da je delal z denarjem po želji priče. Obtoženec: »Menda ja, ker sem plačal nekatere dolgove posojilnice, v katero je bil densr naložen na ta način. Priča je nato zavpil, naj ga na mestu hu dič vzame, če je on dovolil kdaj svojo knjižico realizirati, dobro je le. da je pri tem napravila napako neka ljubljanska banka, katero je tožil, ker je realizirala knjižico, lako da on faktično nima škode. Pričevanje Jerneja Keguja, ki pri razpravi ni bil navzoč, ie predsednik prečrtal, ernej je zasebnik v Škal?ah ter je lani glede službe inseriral. V inseratn je navede! da bi onemu, ki mu da službo, tudi posodil večio vsoto denarja, nakar ga je povabil ob dolženec, naj se zcrlasi pri njem. Pogajal ss» je s Peskom glede službe pri hranilnici. Obdolženec mu je nato pisal več pisem. V svoji korespondenci ie trdil, da zavod potrebuje pred vsem blagajnika, ne pa posojilo, da ima prednost samo vsled previdnosti tisti, ki vloži kako hranilno vlogo, nakar sta se zmenila, da vloži priča 50.000 Din ter pride kot uradnik ta en mesec brez plače, a potem bo imel 2000 Din mesečno. Glede solidnosti zavoda je pri^o obdolženec prepričal, da je zavod v dobrih rokah, češ da so družabniki gospodje, ki irLajo premoženje in da >Jugoslovenska hranilnica« tudi viSje obrestuje kakor dragi. In tako je Ke-gn vložil 48.700 Din. Ker ga je Pesek tedaj ko^ sta ^ službeno pogodbo sklepala, opozoril, naj pridobi še kakega drucrega vlagatelja, čes da je to njegova moralna dolžnost, j« res Kegu svetoval sestri Mariji, da je vložila knjižico v znesku 18.469 Din. Zagovornik je navajal, da je Anžič, obdolžencev znanec, le-temu obljubil, da a«u preskrbi posojilo v inozemstvu, ter se je zagovornik skliceval na to pričo kakor tudi na Vaclavko, ki je prodal svoj premogovnik neki bogati angleški družbi v Londonu za 11,000.000 Din ter je tudi Pesku obljubil, da bo tej družbi omenil njega, Če5 da bo tudi gotovo kupila njegiv premogovnik. Glede zvedencev je dejal zagovornik, da je bančni uradnik Golmajer kršil službeno tajno, ker je bil na večer pred Peskovo aretacijo v uredništvu »Slovenca«, ki je fc» drugi dan poročal da se je vršila revizija. Ta zvednec je tudi predlagal, naj se Peska zapre. Dalje je trdil, da se je Golmajer sam hvalil proti uradniku H. v >Emoni<, da jo aretacija Peska bilo njegovo delo. Predlagal je zagovornik, naj se zasliši nove zvedence Lebna in Hafnerja, češ da je Golmajer Pesku sovražen in da naj se dokaže, da tudi mnogi drugi zavodi delajo bilance slično kot Pesek. Med kratkim odmorom se je informiral poročevalec pri državnem pravdniku glede faktične škode strank. Ugotovil je, da so ljudje oškodovani v vsem za 3,289.713 Din, a pod obtožbo je le znesek sprejet kot vloge po prisilni dražbi premogovnika 393.243 Din. Predsednik je ob 19. uri objavil sklep, da se razprava prekine do drugega dne. TRETJI DAN RAZPRAVE. Ko je predsednik objavil pričetek razprave, so takoj prosili porotniki za posvetovanje, ki se jim je seveda dovolilo. Posvetovali so se o tem, da bi jim bil dodeljen zvedenec, ki bi jim pojasnjeval stanje trgovskih knjic — pa so to porotniki zavrniU. Predsednik prebere izpoved Anice B., ki je hotela vložiti v kak denaren zavod 230 Din. Videla je v izložbi »Ljubljanske posojilnice« napisano, da zavod dobro obrestuje. To j° je premotilo, vložila je res 230 Din. Potem preita predsednik izpoved Toneta D., ki je tudi nasedel reklami in vložil 7500 Din. Dalje so vložili v Peskovo posojilnico Marija Sesek 2000 Din, kajžarica \Wiia G. 2250 Din, Helena Š. iz Toplic 62.500 Din. Ravnatelj mestne hranilnice v Mariboru je v svojem zapisniku navajal, da je uradnik N. N., o katerem smo poročali, da je vložil 94.000 Din, vlogo lani septembra odpovedal, a denar bi imel biti izplačan šele marca letos. Glede vinkulacije je trdil, da je prišel obdolženec res z geslom knjižice uradnika N. N., ki je bilo zapisano na listku s pripombo, naj se knjižica vinkulira. Podpis na listku je bil od uradnika RJJL ki se je včeraj zaklel, da ni ničesar podpisal. Obdolženec je na to odgovoril, da se ravnatelj moti, da je bil to drug listek. Vodja anončne pisarne M. v Ljubljani trdi v svojem zapisniku, da ni bil nikdar član hranilnice, saj hote ne. Na seji ni bil nobeni, vplačal ni nikoli kakega deleža. Obdolženec trdi, da se je s pričo dogovarjal, da pristopi on k podjetju priče in se je tudi glede nadzorstva tedaj razpravljalo. Trgovec K. je dejal v zapisniku, da ni vstopil k posojilnici in ni nikdar dal kake vstopnine, a obdolženec je ugovarjal, Bal da mu je plačal priča 100 Din vstopnine. France N. ni nikdar pristopil, a obdolženec ga je vpisal, ker mu je dejal Francetov brat, da bo tudi F. pristopil. F. je na zapisniku pritrdil, da bi bil sicer pristopil naj brž, a zato pa ni vedel. Priča Gojmir N. je dejal v zapisniku, da je voljen pristopiti k hranilnici v načelstvo, to pa samo, da je storil obdolžencu uslugo. Pristopnine ni podpisal. Isto trdi priča C, češ da ni nikake pristopnice podpisal. Obdolženec ugovarja, češ da so pristopnice pri sodišču, kjer morajo biti, naj se o tem zasliši preiskovalni sodnik dr. Kersnik, ki mu jih je pokazal. Predsednik pošlje slugo k preiskovalnemu sodniku v svrho zaslišanja o tem. Sodnik dr. Kersnik zaprisežen izpove: Spominjam se, da je bilo več pristopnic, nekaj tudi praznih, samo nekatere so bile podpisane, morale bi biti pri spisih, bile so nekatere in bianco podpisane. Fteds.: Koliko je bilo podpisanih listkov. Prida: Pet prav gotovo. Vem pa, da vsi zadružniki niso bili podpisani, bile so najbrž vse pripravljene za izpolnitev, a izpolnjeno pa niso bile. Priča Lojze M. je glasom zapisnika priznal, da so se pogovarjali, on, njegov brat in obdolženec, da bi pristopil v načelstvo ali kot Član hranilnice, a pristopil ni, čeprav ga je Pesek vpisal. Obdol.: Mislil sem, da bo pristopil. Obratovodja Martin V je izjavil, da j<» bil kake 4 mesece v službi pri Pesku v premogovniku v Ključarevcih. Ves ta čas ni obdolženec nič investiral in je bil še plače dolžan. Obdolž.: To ni res, saj sem mu ukazal, naj proda premog, da dobi za investicije. Gospa Malka je imela v Ljubljani prijateljico, ženo učitelja. Leta 19:24. je prišla v Ljubljano. Učitelj N. i'\ je omenil, kako dobro obrestuje »Ljublj. posojilnica«, kar po 16 odst. in Malka je res vložila 46.000 Din. Obtož omeni, da je bilo to tedaj, ko so banke še visoko obrestovale. France 2. ie zvedel, da je »Mestna hranilnica« v Ljubljani zelo solidna. Ker ni vedel, da sta ta i* »Ljubljanska posojilnica« različna zavoda, se je zmotil in vložil v Ljubi j an. posojilnico 39.445 Din. Sedlar France iz Nakla je prav tako vložil menda 20.000 Din. Ko je hotel septembra lani zopet dvigniti, so mu dejali, naj pride čez 1 teden. Pisal je drž. pravdniStvu, naj mu pomaga. Marija R. je vložila v oba zavoda 24.000 Din. Kmet Tone Z. je vložil novembra leta 1925 25.000 Din. Leta 1926 je priSel po obresti. Obtoženec mu jih je obljubil čez par dni. Pa jih ni dobi!. France P. je bral oglas o obrestih. Ponudil je denar po 12 odst., pa so mu jih obljubili 14 odst. Vložil je lani maja 35.000 Din. Obdolženec se je danes zagovarjal zelo energično. Predsednik je glede pristopnic omenil, da skoro nobeden ne prizna, da je pristopil kot član. Predsednik je prebral več pisem, katera je pisala posojilnica obdolženčevim znancem in jih je vabila, naj pri nji vlože denar, ker se dobe visoke obresti. Enemu je pisala, da imajo zadružniki nad 100 milijonov premoženja in da je večkratna varščina. Državni pravdnik: »Kje ste vendar videli tako varščino?« Obt.: »V svojem rudniku.« Drž. pravdnik: »Pa 100 milijonov?« Obdolženec molči. Predsednik prebere iz cenilnega zapisnika, da je bil rudnik v KJJučarevcih in sicer le del s prit.klinami cenjen na 2,706.954 Din, ostala polja pa ni bilo mogoče oceniti, ker so bile jame zaprte in nedostopne. Pozneje je bila predlagana nova dražba, pa sta se baje obtožencev zastopnik in Kreditni zavod1 zmenila, da bosta skupno upra\'ljala premogovnik, ki še zdaj pravzaprav ni pro» dan oziroma je solast «Kreditnega zavo* da». Konkurz »Ljublj. posojilnice* je glasom spisov predlagal obdolženec oktobra lani, ko je bil že zaprt. Pasiva «LjubIjanske posojilnice* znašajo 2,/50.000 Din. Od tega dolguje obto* ženec sam okoli 2,700.000 L>m Razprava ob 14. še traja in bo bržkone zaključena še le danes pozno zvečer. EPOHALNI IZUM V AVIJA-TIKI? RIo de Janelro, 24. septembra. Brazil-čan Riberio je baje izumil pripravo, ki povzroča umetne zračne vrtince. Ta na letala pritrjena priprava bo hitrost a ar oplanov potrojila, kar bi omogočalo polet iz Amerike v Evropo v 10 do 12 urah. Naša skrinjica za občinske volitve v Ljubljani je Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Dunaj 800.75, Berlin 13.545, Milan 30930, London 27630, Newyork 56.74, Pariz 223.30, Praga 168.45, ZAGREBŠKA BORZA. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: London 276.45 Newyork 56.73, Pariz 222, Milan 309.50 — 300.75, Curih 1095.5, Berlin 18.54, Dunaj 800.50 — 800.625, Praga 168.40 — 168.45. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.13, Dunaj 73.10. Berlin 173.65, Praga 15.37, Milan 9640, P*-, riz 20.36, London 25.34, Nuwjwk Hflffi J 628554 60 F82 «SLOMENSKI NAROD» dne 25, —ptcmbra 1927. 217 Kleroradikalna korupcija i Ljubljani Kkrilcald trdovratno molče na m ugotovitve njihovih korupt-nih afer na mestnem magistratu« — Kaj je s pogrebno koncesijo usmiljenk? — Ka| je s Pfrčevo «Krekovo godbo» na magistratu? — Kaj je s pristranskim oddajanjem občinskih del? — Kaj je s \ šest in pol milijonskim posojilom? O Milanskem občinskem gospodarstvu pod sedanjim JderoradBralnim režimom je bik) iareceram te rrmogo neugodnih kritik, tako v liettti, kakor tudi ob raznih prihkah v javnottL. Za te kritike je značilno, da v kleroradikaltrOi vrstah niso Izzvale nobenega odgovora, da se zastopniki kleroradikal-nega režima na ljubljanskem magistratu sploh niso poskušali zagovarjati proti očitkom, Id bi Jih nihče ne prenesel, ako bi Imel čisto vest. Moičc so hoteli preiti preko ugotovitev njihovih grehov v škodo občinskega gospodarstva, misleč, da bodo razne njihove afere pač same od sebe zasipale, m v prepričanju, da je molk zlato — zanje. Toda ljubljanska javnost še ni pozabila, kako se je bivši klerikalni ofoč. svetnik in sedanji član komisarjevega sosveta vozil pred leti z mestnimi avtomobili ter konji v družbi dam na izlete izven Ljubljane, še manj pa more pozabiti na razne partizanske afere, ki so se dogodile v zadnjem letu pod kferoradikamim režimom v ljubljanska občinski upravi. Nečuven je škandal z odkupom pogrebne koncesije društva »Conoordie*, ki Je bila last irsmitjenk. Kakor znano, je mestna občina plačala zanjo 450.000 Din, ko pa je bila kupčija perfektna, je vlada podelila novo pogrebno koncesijo klerikalnemu pristašu, ki so mu nato oddale usmiljenke vse pogrebe postala za mestno občino brezpredmetna, občina je darovala usmlljenkam skoro pol milijona dinarjev, dejanska škoda je pa še večja, ker je občina prišla ob dohodke pogrebov iz javne bolnice in ker je dobila svojemu lastnemu pogrebnemu podjetju zopet novega konkurenta. O tel aferi trdovratno molčita tako »Slovenec« kakor dr. Ravni-harjevo glasilo. Naše mnenje pa je, da se s to zadevo morajo baviti ljubljanski volile! in davkoplačevalci, ker je bilo pol milijona dinarjev vzetih Iz njihovih žepov, in da se bo moral baviti ž njo tudi bodoči občinski svet, ki bo dolžan poklicati krivce na odgovor. Nič manj trdovratno ne molče klerikalci na ugotovitve o partizanskem nastavljanju nepotrebnega in nekvalificiranega uradništva. Sicer se je v tem oziru posebno izkazal že bivša občinski svet pod klerikalnim vodstvom, ki je nekemu klerikalnemu agitatorju daroval kar 10 službenih let, kar pa je delal v zadnjih mesedh kleroradikalni so- svet, je presegalo Že vse meje. Nastavna* so se kot uradniki ljudje, za katere je veljala edina kvaihfikactja, da to klerikalni agitatorji, pri nekaterih pa rudi to, da U se radi naučili igrati na kak »pledriostnanentc, ker je Jože Pire, kakor znano, nameraval osnovati na magistratu »Krekovo godbo« in je v to svrno tudi dal nastavit i v mestnem knjigovodsvu nekega bivšega tad! - kapelnika, ki se je naveličal svojega česti ti jivega poklica. Dočnn se je z magistrata še spomladi razglašalo, da je mestnih uslužbencev več kot preveč, je zadnje mesece sosvet s silno naglico nastavljal kar na debelo v mestni složni ljudi« katerih pomoč si Je hotel zagotoviti pri agitaciji ob volHvah. Seveda je jasno, da se bo moral bodoči občinski svet baviti z revizijo teb prekomernih imenovanj, toda škode, ki le bila povzročena občini z nepotrebnimi izdatki preko proračuna, ne bo mogoče popraviti. In kako so klerikalci molče prešli preko ugotovitev o pristranskem oddajanju občinskih del klerikalnim pristašem za višje zneske, kakor pa so jih zahtevali solidni napredni obrtniki.! Prav ndč niso reagirali na ugotovitev, da so bila neka dela oddana klerikalnemu pristašu, dasi se niti pravočasno ni udeležil ofer. licitacije, da je nekdo drugi dobil dela pri stanovanjski hlSi na Ahac-ljevi cesti za 60.000 Din večjo vsoto, kakor pa jo je zahteval njegov neklerfkalni konkurent. Klerikalni in sorodni listi molče trdovratno tudi na ugotovitev, ki je posebno značilna za sedanje občinsko gospodarstvo, da je namreč moral vladni komisar zaprositi za nujno posojilo v znesku 6 in pol milijona Din za potrebščine, ki imajo že kritje v občinskem proračunu. Seveda, če se je nastavljalo novo nepotrebno uradništvo preko proračuna, če so se oddajala občinska dela večje vsote, kakor je bilo potreibno, potem je moralo zmanjkati v mestni blagajni denarja za stvari, ki bi se imele napraviti iz dohodkov rednega proračuna. Molk predstavnikov in zagovornikov kle-roradikalnega režima na vse te in druge ugotovitve je le dokaz njihove resničnosti ter potrebe, da obračunajo dne 2. oktobra ljubljanski volilci z ljudmi, ki so smatrali mestno občinsko gospodrstvo za svoj strankarski pašnik v splošno škodo ljubljanskega mesta m njegovega prebivalstva. Srbski seljaki in zadružniki v Ljubljani Iskren pozdrav na glavnem kolodvoru. Danes ob 10. dopoldne so prispeli z zagrebškim potniškim vlakom srbski seljaki in voditelji zadružništva iz Uždc v Ljubljano. Pod vodstvom užiškega velikega župana g. dr. Vilka Baltiča in predsednika tamošnjega oblastnega odbora in svečenika Milana Smiljaniča je Prišlo v Ljubljano 28 sel Jakov v lepih srbskih narodnih nošah. Ekskurzija srbskih seljakov v Slovenijo ima pred vsem kulrurnoprosvetni in gospodarski značaj. Inicijativo za ta izlet ie dala ravanjska zemljoradniška zadruga, kateri načel uje g. Milan Smiljanić. Veliki župan dr. Baltič pa je sam vse ukrenil, da je potovanje v Slovenijo omogočeno. Oblastni odbor v Užicah je dal vsakemu udeležencu primerno podporo in istotako poljedelsko ministrstvo. Na glavnem kolodvoru so sprejeli m pozdravili svoje srbske stanovske tovariše zastopniki naših gospodarskih korporacij, tako predsednik Kmetijske družbe g. Iv. San-cin, kakor tudi zastopniki civilnih oblasti in mestne občine. V imenu velikega župana je izrekel došli m dobrodošlico veterinarski referent gosp. Cerne, pozdravila sta jih nato predsednik oblastnega odbora dr. Marko Natlačen in vladni komisar mestne občine g. Mencinger. Za pozdrave se je kratko in prisrčno zahvalil g. Milan Smiljanić. Po malem okrepčilu so odšli seljaki v prostore Kmetijske družbe, kjer je imel g. Miloš Stibler kratko predavanje o slovenskem zadružništvu. Danes popoldne si Uži-čani ogledajo razne zanimivosti mesta, dalje gospodarske in druge ustanove, jutri do- poldne na velesejmu konjsko razstavo in popoldne konjske dirke. V pondeljek in torek bodo seljaki ogledovali razne zadruge in kmetijske naprave v ljubljanski okolici, v sredo zjutraj pa odpotujejo na Bled, Bohinjsko Bistrico in Lesce odnosno Begunje. Dne 30. t. m. se vračajo nazaj v svojo ožjo domovino. Ze pot od Zagreba dalje do LJubljane je napravila nanje najboljši vtis. Dobrodošli, pij oni rji kmetijstva v južnih krajih! Velik požar v Spodnji Šiški Požar povzročila strela. — Šišenski in ljubljanski gasilci požar udušili v eni uri. V Spodnji šiSri je s noči okoli 24. nastal velik požar, ki bi lahko povzročil katastrofo. Le izredni požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da ni požar uničil večjega kompleksa hiš. Ponoči okoli 23. Je nastal strahovit naliv, spremljan z bliskom in gromom. Požar je nastal v delavnici mizarskega mojstra Petra Bizjaka na Celovški cesti. Višji stražnik Fran Tomšič je stal med nalivom na Trža5ki ulici kakih 20 korakov od omenjene delavnice. Zapazil je, kako je naenkrat močno treščilo. Nastal je silen pok. Po Žici električne napeljave je videl švigniti močno iskro v smeri proti delavnici. Iskra je izginila po žici, ki vodi v delavnico. Ko je nekoliko ponehalo deževati, Je odšel dalje In se je okoli 23.55 zopet vračal k delavnici. Tu ie mahoma zapazil, kako je iz strehe bruhnil visok zubeij. Opozoril je s stražnice takoj gasilno postajo v Mestnem domu in alarmiral prebivalce na CelovSki cesti. Požar so istočasno opazili pek in posestnik Josip Pretnar, k! ima svojo hišo v bližini mizarske delavnice, trgovčev sta M. Stepic, mizarski vajenec Alojzij Bizjak in hlapec Miha Cerne. Prva je na mesto požara prMteia Stanka potema hramba t svojo brizgamo in nato IMKaoskl gasite! z motorno hrlzgalno. Oasilci so napeli yse sile ki se jem Je po pomeni gasilni akciji posrečilo poier popolnoma lokalizirati. Požar Je uničil vse etrešno ogrodje, dalje večjo zalogo lesa, toda mizarski stroji in drugo orodje so ostali popolnoma nepoškodovani. Peter Bizjak ie bil pri dVeh zavarovalnicah zavarovan za 160.000 Din. Po požara povzročena škoda še ni natanko ugotovljena. Danes je pričeta postavati ceniki a komisija. Izpopolnitev javne razsvetljave v Spodnji Šiški Vsled pismenih in osebno došlih prošenj od strani nekaterih stanovalcev, zlasti posestnikov v Sp. šdški, da bi naša »Električna zadruga« isposlovala javno razsvetljavo v novih ulicah oziroma razsvetljavo v starih ulicah ojačfla, sporočamo šišenskemu občinstvu sledeče: Električna zadruga se je kakor doslej tudi letos Že ponovno zavzela za to zadevo in stavila mestnemu magistratu, kateri to razsvetljavo plačuje, obsežen predlog. Upoštevala je tudi nove ulice. Na podlagi ko-misljonelnega ogleda na licu mesta je vladni komisar mestnega magistrata predlog »Električne zadruge« z malimi korekturami odobril. Naša zadruga je te dni prejela odlok mestnega magistrata, s katerim se obvešča, da je razširjenje dovoljeno. Ko bomo prejeli potrebni materijal, bomo takoj začeli z gradnjo razsvetljave, tako da bo Sp. Šiška vsaj začetkom novembra razsvetljena. Povečanje števila obločnic bo dalo Sp. Siškl še posebno lepo lice. Ša-leha-r Franc, 1. r., načemrk »Električne zadruge«. Sport II kolo nogometnega prvenstva Jadran : Primorje — Hermes : Slovan. V L razredu se sestanejo jutri štiri ena* ko močna moštva, ki se nahajajo vsa v dobri formi. Izid jutrifojih tekem med J&* d ranom in Primorjem ter med Hermesom in Slovanom je negotov, pričakuje se lahko z gotovoeto napetih in zanimivih iger. Za vse štiri klube je izid II. kola posebno va* žen za pozicijo v prvenstveni tabeli Od rezervnih tekem obeta več srečanje med Hermesom in Slovanom. Rezerva Pri* morja bo predvidoma lahko obvladala Ja* dranovo rezervo. V TJ. razredu absolvirata svojo prvenstveno tekmo Reka in Svoboda, najboljši moštvi v tej skupini. Tudi ta dva nasprot* nika »ta si zelo enaka. Tekme se vrše v sledečem redu: na igrišču Primorja ob 10. Jadran rez. — Primorje rez., ob 14.30 Jadran : Primorje, ob 16.15 Hermes : Slovan, na igrišču Ilirije ob 10. Reka : Svoboda ob 14. Hermes rez. : Slo* van rez. * — SK Svoboda, LJubljana. Jutri ob 10. prvenstvena tekma s SK Reko na igrišču Ilirije. Poleg igralcev, ki so bili že osebno ob* veščeni, imajo biti najkasneje ob pol 10. v garderobi Ilirije še: Breznik, Jesenko, Potrato in Kovač Rado. Rediteljem se določajo: Kovač P., Vičič in Skopin. Stranski sodnik Gjud. — Načelnik nog. sekcije. — Službeno iz LHP. Dovoljuje se SK Ptuju prijateljska tekma s SK Ilirijo v ne* deljo 25. t. m. Sodnik g. Baltesar. — Seja upr. odbora se vrši v ponedeljek ob 20. uri v posebni sobi kavarne «Evropa». Tajnik. — Službeno iz LLAP. ASK Primorje in SK Ilirija se obveščata, da se nedeljsko tek* movanje prične ob 16. Ob 14. se vrši prv. nogometna tekma rezerv Slovana in Her* ni'sa in sicer * režiji Llap. Rediteljsko službo je v=ied tega treba nastopiti točno ob 13.45 Blagajniško službo vrši SK Ilirija. — Tajnik II. — Službeno iz ZNS. Za prvenstvene tekme v nedeljo 25, sept. se delegirajo gg. sodniki: igrišče Primorja ob 10. Jadran rez. -- Primorje rez. g. Kemperie; ob 14.30 Ja* dran — Primorje g. Deržaj; ob 16.15 Her* •mes — Slovan g. Smole. Igrišče Ilirije: oa 10, Reka — Svoboda g. Ahčan; ob 14. Hermes rez. — Slovan rez; g. Setina. — TajnlK — Lahkoatletsko prvenstvo Slovenije. Danes in jutri se odloči v dvorna teh u Ilirija — Primorje lahkoatletsko prvenstvo Slove* nije za L 1927. Oba kluba nastopita s sv o* jimi najboljšimi atleti. Tekmovanje bo zelo napeto, ker so moči docela enake Tekmu* je se na točke in šteje prvo mesto 5, drugo 3, tretje 1 točko; štafete štejejo dvojno. — Jean de la Hyre: 18 500 Roman, Zjutraj so se zbrali vsi v glavni ce* lici, kjer je bilo pripravljenih dvanajst aeroplanov za polet. Paul Verneil je prosil kapitana, da bi smel na d' Alba* niacovem aeroplanu nadomestiti pod* častnika. Leticija je vzela s seboj pod* Častnika Gerina. Neznanec je osebno pregledal za polet določene aeroplane. Leticija je stisnila d* Albaniacu ro* ko in se z gnusom dotaknila Faultono* ve roke. Neznanec je dal znamenje in delo se je pričelo. Silni električni stroji so začeli dvi* gati celico. Posebni instrument je kma* lu pokazal, da je zgornji del celice že nad vodo. Neznanec je pritisnil na me* hanizem in jekleni strop celice se je ocL* pri kakor orehova lupina. Obe plošči sta se strnili in tako je nastal raven prostor, kamor so potegnili tri aeropla* ne. — Neznanec je segel v roke trem le* talcem, ki so zavzeli svoja mesta v ae* roplanih. — .Vrnite se z vencem zmage! Aeroplani so bili označeni s števil* kami 1, 2 in 3. D' Albaniac in Paul Ver* neil sta sedela vi., Faulton in Bernard v 2., g. de Cleve in Gerine pa v 3. te* teti so morali v istem vrstnem redu. Na obzorju je napočila jutranja zarja. Motorji so zapeli. Bele ptice so se dvignile v zračne višave. Smer poleta je bila strogo dolo* Čena. Aeroplani so morali leteti naravnost proti zapadu od Padove, od tod pa pro* ti Trstu. Po ogledu Trsta in tržaškega zaliva jim je bilo naročeno leteti nad Jadranskim morjem do izliva reke Po, kjer so se razprostirala po pripovedo* vanju grofa Mosseniga neobljudena močvirja, pokrita z gosto, visoko tra* vo. Tam bi se morali letalci spustiti in čakati noči, potem pa poleteti nazaj v trdnjavo sv. Jurija. Ta načrt je bil izdelan za slučaj, ako bi spotoma ne naleteli na polic, aero* plan. Ako bi pa ustavili letalce med po* letom redarii, o katerih je pravil grof Mossenigo. bi se morali ravnati po dro* gih navodilih. Od srečnega izida teija načrta je bilo odvisno, da * li letalci zmagajo ali poginejo. P' Albaniac, Leticija in Faulton so leteli v višini 400 metrov proti Padovi in mislili na zmago, ne pa na smrt. Gnala jih je radovednost, kakšen je novi svet, ki so ga hoteli Čim prej vi* deti. In res so se jim vse nade izpol* nile. V 20. stoletju se je vila po dolini meH Fusino in Padovo nalik srebrni niti re* ka Brenta. Dolino so še vedno pokriva* la cvetoča polja, toda Brenta se ni več vila med zelenjem, kakor prejšnje čase. Zdaj je tvorila na razdalji 20 km rav* no strogo, po kateri so vozili brezdim* ni p a mik i. Vasice, ki so nekdaj čepele ob bregovih Brente in v padovanski do« lmi. so izginile. Daleč naokrog so se razprostirala nepregledna ravna polja, nikjer ni bilo videti drevesa ali poslopja. Polja je no* krivalo neskončno omrežje železniških prog, ki so imele na vsakih 10 km niz* ka, široka poslopja z visokimi, tenkimi stolp L Električni motorji aeroplanov so za* molklo brneli. Letalci so se lahko med poletom pogovarjali. Toda razgled je bil tako diven, da so raje molčali in gledali. Naenkrat je d' Albaniac vzkliknil. — Glejte! To bo najbrž Padova . . . Mesto tvorni c in industrijskih po d je* tij. Zmagovalec je tisti, ki doseže večje števuo točk. Tekmovalni program je: sobota ob 15.: 100 m, skok v vis, krogla, skok v dalj, 1500 m, 4 X 100 m, kopje 400 m; nedelja ob 16.: 200 m, disk, troskok, 800 m, skok ob palici 5000 m, kladivo, švedska štafeta. V vseh točkah se tfAoj vrši finale V nedeljo se vrsi ob 14. nogometna predtekma, za katero velja ista vstopnica kot za sledeče Lahkoatletske tekmovanje. — Občinstvo ae opozarja, da se strogo ravna po navodilih rediteljev, da se bodo mogla tekmovanja v redu izvršiti. — Koturaški Savez SHS. Ljubljanska pododbora priredita v nedeljo dne 25. t. m. dirko za cGorsko prvenstvo Slovenije« na Vrhniki. Začetek dirke ob 15. uri, po prihodu vrhniškega vlaka. Istočasno priredi Ko* lesarska sekcija Vrhniškega športnega kluba dirko juniorjev na isti progi. Po dirki obhod kolesarjev po Vrhniki, nato športna zabava m razglasitev rezultatov v resta\ * raciji cjurca». Dirkači se opozarjajo, da se morajo točno ob 14. uri zglasiti športni komisiji, katera bo poslovala v gostilni crMantua* na Vrhniki. Cesta je v dobrem stanju in se vrši dirka v vsakem vremenu. — Koturaški Savez SHS. — Pododbora Ljubljanska. 0 delovanju telovadnega odseka „Atena" Ker smo mnenja, da je dobro, ako ima javnost vpogled v notranji ustroj društvenega dela, pošiljamo naslednje poročilo o svojem najstarejšem odseku. 27. leto polnimo vsako jesen telovadnico, slika je na zunaj vedno ista, samo da stopa že tretja generacija med nase vrste. Iz prvih skromnih početkov in preko pomanjkljivih telovadnih sistemov se je razvila nasa telovadnica v najmodernejšo telovadno šolo s strogo disciplino in strokovniaiškim vodstvom. Telovadba se vrši samo v zimskih mesecih do zgodnje pomladi v zaprtih prostorih (telovadnica liceja), čez leto se preseli vse delo pod milo nebo (športno vež-bališče Atena v Tivoliju). Goji se vsako telovadno uro prosti tek z različnimi gibi rok za prožnost telesa, proste vaje, s katerimi se predelava j o vsakokrat vse posamezne mišice telesa, v odmorih se pazi na pravilno dihanje, na to sledi nekoliko vaj na orodju in kot zaključek igro z žogo. Članstvo je razdeljeno na več oddelkov: deca od 5 leta dalje, golenke in žene. Telovadba za žene je namenjena vsem onim, ki žele okrepitve iz zdravstvenih razlogov da utrdijo živčevje, po pisarnah zaposlenim nudi potrebnega gibanja itd. Pogled za kulise bi najbolje pričal o tem kako poživijo naše utrujene gospodinje in duševne delavke v teh kratkih urah telovadne vežbe. da sličilo zlasti ori igri z žogo razigrani veseli mladini. V naročju zdTave žene počiva zdrav slovenski rod. Telovadnemu odseku z vnemo in vzorno natančnostjo načeljuie že dolgo vrst let ga. Nita dr. Vrančičeva s sopomočjo ge. Maše dr. Svlg-Ueve. Dne 26., 27. in 28. t. m. se vrši v licejski telovadnici od 16.—19. ure vpisovanje za novo sezijo. Novice izvolita Iz Luke. V našo luko je priplul včeraj krasen, velik parnik «Oronsey» z 20.000 tonami in 300 ljudmi posadke. Na njem je pri* spelo 550 potnikov*Angležev, ki potujejo iz Benetk. Med ostalimi odličnimi potniki je na parniku: general Abel, princ in princezi* nja Iremitinsk, Skof Ross, markiz Ormond in mnogo članov angleške aristokracije — Ogledali so si mesto in važne znamentosti. Orjaški parobrod je odplul danes v Gibral* tar in potem v Anglijo. Opaža se, da v zadnjem času dohaja vedno pogosteje večje število izletniških, parnikov iz inozem* stva, kar je vsekakor velike važnosti za na* šo lepo obalo, kajti potniki teh izletniških ekspedicij so po večini svetovne ličnosti in bogati finančniki. Občina je izdala naredbo, da se strogo pazi na tujce ter se jim nudi čim več komforta in jim s tem omogoči ugoden poset mesta, da odnesejo čim boljši vtis o naših razmerah. — V trgovski severni luki izkazuje statistika prometa v minu* lih desetih dneh zopet velik izvoz. V tej luki so bili parniki večje tonaže in krcali cement ter tupino. Nar. gledališča«. Ne moremo naštevati, kaj vse nudi obiskovalcu prva slov. gledališka razstava, saj tega ne zmore niti njen obširni seznam. Toda gotovo se boš čudil. Če boš zagledal v literarnem oddelku Haderlapov prevod >Romea in Julije«. Nolijeve »Razbojnike«, original Zupančičeve »Veronike« in dr. Zasanjal boš. ko boš gledal naše starine Valentovo, Kaj-zela, Brusovo, Nigrinovo, Paternostra in nešteto drugih nepozabnih pijonirjev porodne dobe naše Talije. Koliko misli se ti vzbudi, če gledaš Borštnikovo šatulo za šminke in Verovškovo palico, s katero je rohnel po deskah Blaž Mozol in K rja vel j! In poleg visi slika bolnega Verovška tik pred smrtjo« na čolnu na Adriji. In nebroj obrazov, sme-jočih in jokajočih, kraljev in beračev, obrazov, ki se jim je smejalo na tisoče ljudi in jokalo ž njimi, kadar so zajokali. Med njimi leži izmučeni Borštnik na mrtvaškem odru, kakor da je pravkar izgovoril svoj zadnji verz: »Spustite zagrinjalo!« Kakor osameli mramorni steber moli pod nebo današnje materijalistične dobe ta naša prva gledališka razstava. Ona je ponos preteklosti, kazalo bodočnosti in opomin sedanjemu krutemu času. Zdi se mi, kakor da tuli na ves glas našim gluhim ušesom: »Gledališče je neobhodna potreba, prav tako važna kot kruh in streha, za vse, za nas vse. ker človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, po kateri hrepeni njegovo srce!« To nam kličejo nemi obrazi naših velikih pokojnih igralcev in pevcev, to nam fivo govore slike in delo še živečih, to nam pričajo nebrojne slike idealnih naših podeželskih gledališč, marijonete in naravnost ginljivi šolski oderček za deco iz Iške vasi. Sedanja gledališka razstava je nekaka priprava za bodočo veliko razstavo ob priliki proslave 40 letnice slov. gledališča. Zato bi ne bilo neumestno, če na tem mestu navedemo par želj. Gledališka razstava ima kot vsaka razstava samo en namen: propagando in popularizacijo gledališča. Kaj je za publiko najbolj zanimivo v gledališču noleff odra? Zakulisno življenje, stroji, tehnični pripomočki, rekviziti in slično. Tega bi si na bodoči razstavi potrto več želeli. M^c odrskimi pripomočki je na sedanji razstavi gotovo najbolj zanimiv stroj, ki marki m releznico. — Zalibog se mi je pripetilo, da me je vprašal poleg stoječi gospod: >Molim vas, što je ovo?« »To je vlak. Poslušajte njegov prihod na peron.« In ga zavrtim. On posluša in me neverjetno gleda, češ »E, pa tako je bilo v starih časih, danes se že vozimo drugače.« Kar se tiče slik umetnikov, bi bilo želeti, da bi bile razstavljene bližje gledalca, predvsem slike starejših in umrlih. Zelo zanimiva bi bila tudi grafična statistika >Nar. gledališča«, kakor jo je vzorno razstavila »Prosvetna zveza«. Nadalje spadajo na razstavo slike vseh bivših intendantov, vseh gledaliških kritikov in predvsem tipični izrezki in vzorci eledaliških kritik starejše in še bolj novejše dobe. Toda to se bo na bodoči razstavi že uredilo. Zato nam garantirajo organizatorji sedanje razstave. Vsak obiskovalec jim je hvaležen za trud, ljubezen in požrtvovalnost,. s katero so nam razstavili obraz in dušo na- šega teatra. Vsak obiskovalec bo odhajal z razstave s prepričanjem: »Ni veliko, a naše je; daj Bog, da bi tudi v bodoče naše gledališče dobilo vsega, Česar potrebuje in zasluži!« Fr. L. Razstava konj Mnogim krajem v Sloveniji je konj še dandanašnji najvažnejše, da ne rečemo edino prometno sredstvo. To velja zlasti za Loško dolino s kraji Lož, Stari trg, Snežnik itd., katerih promet se vrši le potom konjske vprege. Isto velja za stranske doline Drave, za Ribniško dolino, za mnoge kraje na Dolenjskem itd. Konj igra zelo važno vlogo tudi v vojni. Kdor se je udeležil zadnje vojne, ve, kolikega pomena je konj kot prevozno sredstvo za topove, municijo in prehrano vojske. Za Slovenijo kot obmejno pokrajino ie ta moment še posebno važen. številni so torej opravki, ki jih vrši konj v Sloveniji in zato ie razumljivo, da polagamo veliko važnost na rejo in odgojo te plemenite živali Kakor panoge, tako je različna rudi zunanjost konj. Imamo toplokrvne, lahke, temperamentne konje, dalje mrzlokrvne. težke in flegmatične ter običajne gospodarske konje, ki so proizvod križanja obeh omenjenih vrst. Toplokrvne konje rede pri nas v okolici Št. Jerneja in Ljutomera. Top.okrvno kobilarno in sicer za konje dirkače ameriške pasme ima v velikem obsegu g. Rudolf pl. \Varren-Lip-pitt, Turnišče pri Ptuju, kobilarno za lipsko pasmo pa veieindustrijec g. Josip Lenarčič na Verdu pri Vrhniki. Dobri mrzlokrvni konji se vzgajajo v okolici Domžal ter sploh na Gorenjskem Najdemo pa tudi po celi Sloveniji ljudi, ki se z ljubeznijo in razumevanjem pečajo s konjerejo. Na letošnji razstavi konj, ki se bo vršila jutri dopoldne na prostorih velesejma, bomo imeli priliko videti konje navedenih vrst in se prepričati o lepih uspehih konjereje v Sloveniji Razstavljenih bo 11 toplokrvnih in mrzlokrvnih kobil z žrebeti, 13 plemenskih toplo- in mrzlokrvn.h kobil brez žrebet, 18 3- in 4-!etnih toplo odnosno mrzlokrvnih žrebic, 10 2-letnih toplo odnosno mrzlokrvnih žrebic, 11 enoletnih toplo odnosno mrzlokrvnih žrebic. 9 toplokrvnih žrebcev, 9 mrzlokrvnih žrebcev, 5 gospodarskih konj, 10 žrebcev z državne žrebčarne Selo in mnogo dirkalnih konj, ki se udeleže popoldne velikih konjskih dirk na vojaškem vežbališču. Konjska razstava Je velikega pomena za razvoj in napredek našega gospodarstva in zato bi bilo želeti, da jo poseti ne samo ožji krog interesentov, marveč tudi širše občinstvo. 0 pomenu in važnosti mednarodnega kongresa za tujski promet Že tretjič so se letos sestali zastopniki velikih evropskih tujsko»prometnih organi« zacij k skupnemu posvetovanju o perečih vprašanjih mednarodnega prometa Na ini* cijativo g. dT. Žižka, šefa odseka za tujski promet pri trgovinskem ministrstvu, se vrši letos ta kongres na ozemlju naše države, in sicer na ta način, da je udeležencem da* na možnost ogledati si najlepše predele na* še skupne domovine. 22 evropskih držav je odposlalo svoje odposlance na ta kongres, ki bo reševal skupna vprašanja tako emi* nentno važne narodne gospodarske veje, kakor je tujski promet. S tem je bil storjen prvi korak k realizaciji načrta grofa Cou» denhoveja, k snovanju gospodarske Panevs rope, in vse kaže, da ne brez uspeha. Našemu divnemu Bledu pripada čast. da so se odlični tujci v njegovem okrilju se* stali k prvemu posvetovanju. Včeraj popol* dne se je vršila prva seja v blejskem Ka» zinu, kjer je podal generalni tajnik kon* gresa, Holandec g. van Deven ter zanimivo poročilo o dosedanjem delovanju in uspe* hih. Iz njegovega poročila posnemamo, da se je sklenilo v svrho uspešnejše propagande izdajati reklamne m propagandne bro* šure. letake in plakate le v gotovih dimen* zijah, ki so obvezne za vse člane k on gre* sa. Glavna pozornost je posvečena unifikaciji in skupni organizaciji propagande ev* ropskih držav v Ameriki, tako v severni, kakor tudi v južni. Se tekom letošnjega leta se bo izdala koiektfvna brošurica, name* njen« za tujskorprometno propagando v Ameriki. V tej brošuri bodo pri ob ceni po* pisi Štirinajstih evropskih držav: vsaka sme okupirati največ dve strani z dvema sff* kama. Osnutek te pubHkacije je Že gotov in ima v njej tudi Jugoslavija svoje častno mesto. Obravnavalo se je nadalje vpraša« nju ukinitve carine na tujsko*pronietnc publikacije. Izvršile so se številne in tet* venci je radi ukinitve potnih listov in m> pozitivni uspehi deloma že doseženi. Po poročilu generalnega tajnika se je raz* vila živahna debata o opremi skupne brošure ter o kolektivni propagandi v Ameriki sploh. Culi so se različni nasveti glede skupnih anonc, skupnih letakov, filmov itd. Posamezni predlogi so se izročili general* nemu tajniku v presojo in izvršitev. Z obžalovanjem se je ugotovilo, da se Francija in Španija iz nerazumljivih vzro* kov nočeta udeležiti skupnih akcij. Skleni* so se je ponovno pozvati Francijo; na Spa* nijo pa se ne bo več apeliralo. Že v mraku je bila zaključena prva seja. Nadaljevanje kongresa se vrši danes v Zagrebu, potem pa od Splita dalje na parobrodu «Karagjor* gje». O poteku in rezultatih kongresa bomo še poročali, saj mora ravno Slovenija biti v veliki meri interesirana o vel epom emb nem mednarodnem zborovanju za napredek tuj* skega prometa. — Zagreb, 23. septembra. Danes dopol* dne so prispeli semkaj iz Ljubljane, odnos* no z Bleda udeleženci mednarodnega kon* gresa za tujski promet Takoj po prihodu se je vršila daljša seja. tekom popoldneva pa so si gostje ogledali mesto in okolico. V nedeljo odpotujejo na Plitvička jezera in od tam dalje v Dalmacijo. Naša skrinjica ca občinske volitve v L ubijani je Prosveta Gledališki pregled V Moskvi je založba »Akademija« izdala memoare M. Cehova, ki je vodil drugo moskviško umetniško gledališče. V Leningradu je drž. institut za zgodovino umetnosti priredil izdajo spominskega spisa v čast lani umrlemu kritiku in komponistu G. Karatvginu. V Budimpešti praznujejo devetdesetletnico madžarskega nar. gledališča. Za slavnostno predstavo so izbrali veliko narodno igro »Košut«, ki jo je spisal bivši minister Hegediis. Obenem so priredili tudi gledališko razstavo, ki naj osvetli razvoj madžarskega gledališča v teb letih. V Parizu igrajo »Balet desetih«, ki mu je muzike« zložilo deset različnih kompon; st0v. E. Bourdet je spisal novo igro >Prav kar izšlo«, novo Tr. Bernardovo veseloigro »Moja kuharica« bodo igrali v rLviriau, J. GiravdouA pa je drauaiiziial svoj -»'man »SieTtried«. V Rimu igrajo v »Teatro Quirino< tragedijo »Sokrates«, ki jo je spisal Fr. Rat-! ina k c V Berlinu bo M Reinhardt pred odhodom v Ameriko igral še »Kovarstvo in ljubezen«, Hauptmanovo »Dorotejo Anger-mann« in Knut Hamsunovo igro »Hudič ga je vzel t. V Pragi priredi »Češka filharmonija« prihodnje leto pevski praznik, na katerem ho poleg ruskih, angleških, francoskih in italijanskih izvajala tudi jugoslovenske skladbe. Divadlo igra: »Kamerad Čtvrtek«, »Fal-kenštejn«, »šarka«, balet »Od bajke do bajke«, »Faust in Margareta«, »Prodana nevesta«. »Vrag in Katra« in »Dete Tabora«. — Na praškem nemškem gledališču gostuj* manjši ansambl dunajskega Burgtheatra e Hirschfeldovo veseloigro »Tašča«. Poleg tega igra ta oder še: Heblovo dramo Gyges in njegov prstan«, »Grofico Marico«, »Valjčkov Čar« in dr. — Malo gledališče igra Wil-dovo veseloigro »Bunburv«, Stanovsko pa »Mignon«, »Pahljačo lady VVindermeerove«, »Pvgmalion« in »Moč reklame«, a Vinograd sko ima na repertoaru igre »Hedda Gab-ler«, »Grandhotel Nevada« in Golsworthije-va »Okna«. Dunajsko državno gledališče igra dela: »Julij Cezar«, »Esther«, »Leonie«, »Gostilna pri Petru Smoli«, »Govor ptic« in dr. — Državna opera je pela opere »Fidelioc, »Tannhfiuser«, »Norma« in »Turandot«, v kateri je po daljši pavzd nastopil z velikanskim uspehom mladi poljski tenorist Jan Kiepura. — Mnogo zanimanja je vzbudila igra »Smemo moriti?«, ki jo igrajo v »Re-naissanre-Buhne« in jo je spisal F. Fischer. Igra obravnava umor iz ljubosumnosti v umetniških krogih in živo spominja na tragedijo tenorja Grosavesca. Njegova vdova je avtorja zato tožila, ta pa je dokazal, da je igro spisal že pred petimi leti. V »Kammerspielec igrajo ameriško igro »Broadway«, ki sta jo spisala G. Dumming in Ph. Abbott. Igro so igrali v Newyorku lOOOkrat, v Londonu 500krat in sedaj se pulijo zanjo tudi evropska gledališča. Igra vsebuje vse, kar je tipično za današnje filmsko življenje: ples in smeh, jok in roparski umor, revijo, girls, velekomične prizore :n tragične slike najbolj pretresljive vrste. Avtorja nočeta biti literata, pač pa hočeta zaslužiti denar. V Sofiji bodo prihodnje leto izdali dva zbornika j ugoslo venskih in bolgarskih zbornih kompozicij Inicijativo za to je dal Gaj-darov, urednik zbornika »Junošeski drugar«. Beogradski repertoar Je: »Tosca«, »Duh naših očetov«, Lukačeva »Rdečelaska«, »Bajazzo« in »Cavalleria rusticana«. Opereta pa igra v dvorani >Luxor«: »Lepa Helena« (premiera), »Grofica Marica«, »Orlov« in »Adieu Mirni«. V Sarajevu so imeli 24. t. m. premiero Sofoklejeve »Elektre« v Hofmannsthalovi prireditvi, 24. pa premiero V. Tumušove drame »Šefka Hasanova«. V Zagrebu so 21. t m. praznovali petdesetletnico P. Petroviča z uprizoritvijo njegove komedije »Pljusak«, v kateri se je po sebno izkazala stara penzijonistka Mila Dimi tri je vi Ć. — Tenorist P. Mari on priredi 1. oktobra koncert, na katerem bo pel Hand-la, Straussa in Schuberta. — V operi »Don Pasquale< je gostoval z uspehom Christv So-lari, poleg njega pa sta se Še odlikovala naša rojaka R. Primožič in K. Zupan. — Osi-ješki operetni tenor Vladimir Majhenič je angažovan v Zagrebu kot operetni režiser in mladostni komik. — Repertoar je: Ko-sorjeva »Sprava«, »Pegica«, »Pljusak«. »Traviata« in dr. Na Tuškancu pa igrajo »Grofico Marico«, »Orlov«, »Adieu Mimi«, za deco pa >Genovefo«. Zadnji ljubljanski predstavi Shakespear-jeve »Kar hočete« in »Trajate« je prenašal zagrebški radio; to je prvi poizkus na našem odru. Ljubljanska drama otvori sezono najbrž 1. oktobra s Shakespearjevo »Trmoglavko«. V Mariboru otvorijo sezono 6. oktobra z Gogoljevim »Revizorjem«:. Fr. L. Sinočnja operna predstava je bila zelo zanimiva: dva gosta, gospa Davidova iz Beograda in g. Burja iz Maribora, povrhu še g. H o 1 o d k o v prvič kot oče Germont. Postava bi bila zaslužila največjega zanimanja, saj se nam je predstavila druga kondi-iatka za vakantni dve sopranski mesti pri slovenskem ansamblu naše opere, simpatičen vsestranski lepo napredujoč slovenski tenor in g. Holodkov, naš junaški bariton, čegar kreacije so zmeraj močne in samosvoje. Odhajali smo prav zadovaljni. Ga. Davidova je rutinirana oe?ka in igralka, ima izdaten, zeio prijeten glas, dobro šolo, zadovoljivo koloraturo, posebej še lahke višine in ugodno zunanjost. Publika, med nje* dokaj Rusov, jo je sprejela simpatično. No vem, je li bila sinoči povsem zdrava in mirna in je I i mogla v svoji partiji pokazati vse, kar zna. Zato bi jo vsekakor radi slišal še v kaki drugi partiji. Gosp. Burja se je v Mariboru razvil prav razveseljivo; nastopa že svobodno, se kreta lahko in naravno ter je resnično lepa odrska pojava. Njegov glas je izrazito lirski,^ materijal nežen in sladek, vokalizacija ide-" alna, ker vseskoz razumljiva in lepa. Z lati se mu glas gotovo okrepi in postane tudi v višinah probojen. Ostavil je prav prijeten vtisk in žel mnogo priznanja. Gosp. Holodkov je zopet briljiral s pastoz-nostjo svojih glasovnih sredstev in s čustva bogatim, efektno izrabljanim predavanjem sladkih arij ter z imponujočo igro. Zel je avplavze na sceni. V ostalem je bila predstava prav dobra. Režiser g. Š u b e l j je vprizoril opero nanovo z okusom. Oprema zbora in solistov je bila deloma nova in stilna. G. kapelnik N e f f u t je bil kot dirigent odličen ter je podal opero fino v orkestru in ansamblu. Fr. 6. Slovensko slikarstvo V praškem Mestnem domu je bila otvor-jena te dni pod pokroviteljstvom ministra dr. Hodže razstava slovenske upodabljajoče umetnosti. Razstava obsega nad 200 slik in nudi splošen pregled razvoja slovenskega slikarstva. V »Narodnih Listih« je priobčil povodom otvoritve J. Marek pod naslovom »Slovensko slikarstvo« članek, v katerem pravi: »Slovenski upodabljajoči umetniki nam niso več tuji. Pred šestimi leti so bili gostje Udruženja moravskih upodabljajočih umetnikov v Hodoninu, lani je razstavilo slovensko umetniško društvo v Ljubljani v »Ume-lecki besedi«, letos pa otvarja »Mane«« sezono zopet z razstavo slovenskega modernega slikarstva. Dela, razstavljena v Mestnem domu, predstavljajo retrospektivni pregled slovenskega slikarstva od polovice XIX. stoletja, kakor je bila tudi hodonin-ska razstava, kjer je bil pregled popolnjen s plastiko. Moravska je posvetila slovenski razstavi celo številko »Umetniškega lista« s Članki Franceta Steleta, I. Carkarja in J. Vavpotiča s številnimi reprodukcijami, tako da je predstavljala revija lepo monografijo. Nato so navedena imena razstavljalcev in pomen njihovih del za razvoj slovenskega slikarstva. Pri celotnem pregledu, piše Marek, vidimo, da preživlja slovenska umetnost sporedno z duhovnimi smernicami zapadne Evrope buren in raznolik razvoj, v kolikor se da soditi po razstavi. Slovenska umetnost se je morala boriti proti pritisku Dunaja in domačemu nenaomevanjn v I mnogo težjih in mučnejših razmerah, kakor so pri nas. Razstava j*- kot celota zanimiva in poučna in naša javnost, ki ima polna usta hejslovanstva, bi morala pokazati vecj« zanimanje za njo, kakor doslej. Lanska razstava slovenske umetnosti v »Umelecki besedi« je pokazala najnovejša stremljenja in je nekako anahronistično navezala na sedanjo razstavo, tako da imamo zdaj pred seboj plastično sliko slovenskega umetnostnega udejstvovanja. V nedeljo dne 25. t. m. se poje v ljubljanski operi Granichstedterja opereta Orlov v običajni zasedbi z go. Poličevo, Vero Balatkovo ter gg. Drenovcem, Pečkom in Povhetom v glavnih vlogah. Režijo vodi g. Povhe, dirigira pa kapelnik Balatka. Cen« običajne z 20odstotnim popustom, ki velja za posetnike gledališke razstave. Vstopnic** se dobivajo tudi v paviljonu K na velesejmu to je v onem paviljonu, v katerem se nahaja gledališka razstava. Razpis gledališkega abonmaja v ljubljanskem Narodnem gledališču. Uprava opozarja vse reflektante za gledališki abonma, da sprejema nadaljne prijave od ponedeljka dalje v knjigovodstvu dramskega gledališča, med uradnimi urami od 9. do 12. in od 3. do 5. popoldne. Vhod v knjigovodstvo je v »irskem delu poslopja na levi strani (Gradišče^_ Sokol — Beogradski sokolski stadion. Znan je sklep letošnje glavne skupščine JSS, ki predvideva drugi jugoslovenski vsesokolski zlet 1930. leta v Beogradu. Bratje Cehoslo* vaki so oblzubili, da pridejo na zlet v im* pozantnem številu, pa tudi udeležba našega Sokolstva na tem zlo t u bo gotovo mnogo prekašala I. zlet. Prve zletne priprave m; vrše v beogradskem Sokolstvu že sedaj. — Odprto je še vprašanje zletišča. Beograd« skao bčina je najela za svoja velika pred* stoječa dela veliko posojilo. Iz tega poso« jila je določena večja vsoto za beogradski sokolski stadion. Kje naj ta stoji, še ni definitivno sklenjeno. V poštev pride dvoje občinskih in dvoje privatnih zemljišč. Ob* čina misli na del starega groblja pri cerkvi sv. Marka; drugo občinsko zemljišče bi bilo na Voždovcu na levi strani Kragujevačke ceste. Od privatnih zemljišč bi prišel v poštev svet starega Sokola Ljube Stanojevića na Banovem brdu in svet Invalidskega udruženja nad športnim prostorom «Jugoslavi* je». — Stadion bo moral v vsakem pogledu odgovarjati svojemu namenu in biti prirejen za najmanj 7000 telovadcev. Upamo, da se bo rešilo to vprašanje čim koristnejše za Sokolstvo. — Iz ustave Jugoslovenskega Sokolstva. Jugoslovensko Sokolstvo ima namen, vzga* jati pripadnike jugoslovenske in drugih slovanskih narodnosti v Jugoslaviji telesno, nravno in duševno do najvišje popolnosti v smismu Tvrševe sokolske ideje. Ta vzgo* ja se mora vršiti v narodnem, demokrat* skem in naprednem duhu, stremeč za tem, da postane ves narod deležen te vzgoje. K sokolski organizaciji pristopajo člani pro* stovoljno. — Jugoslovensko Sokolstvo je združeno v edinstveni državni organizaciji. Ta lahko postane član sokolske organizacije, ki zdnizuje v sebi dve ali več državnih slovanskih, organizacij, ustanovljenih m* podlagi Tvrševe sokolske ideje, ali član mednarodneo rganizacije, ki ima za nalogo podobno ali enako vzgojo narodov ter spre* jema samo organizacije, ki predstavljajo države, in ni ustanovljena na podlagi sta* novskih ali verskih načel. Gospodarstvo —g Odkazanje agentur za nakup in prodajo blaga v inozemstva. Centralna zveza trgovskih zastopnikov m komlsijonarjev za Avstrijo na Dunaju, ki ima tudi posredovalnico za agenture, odkazuje na željo trgovske zastopnike inozemskim tovarniškim in eksportnim tvrdkam, koje bi hotele biti zastopane na Dunaju oziroma v Avstriji ter v sosednih državah in to: v Češkoslovaški, na Poljskem Ogrskem. Rumunskem in na Balkanu. Ta posel vrši imenovana posredovalnica brezplačno. Pri odkazanju zastopnika bodisi za nakup ali za prodajo blaga gleda na to. da je dotični strokovnjak ter da je zmožen jezika. Naslov posredovalnice je: Zentralverband der Handers-vettreter und Kornrnissionare OsterTeichs. AfeirtUTen-VerTnittluntgs-Sektion. Wien I.. VVerdertorgasse 14». —g Trgovski stiki z Ameriko. Ameriška tvrdka Bush Terminal Sales Buildmtg, 130 VVest 42nd Street near Broadway, New York City. New York, U. S. A. daje vsem našim trgovcem na zahtevo informacije o mogočnostih plasiranja naših produktov na trgih Severne Amerike. Tvrdka nudi trgovcem, ki bi prišli v Ameriko po trgovskih poslih, tudi svoje prostore na razpolago, kjer dobijo interesenti informacije i. d., kar jim bo pri navezanju poslovnih stikov brez dvoma znatno pomagalo. Darnite za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! a Dnevne vesti. Va L>uW*in/, dna 24. septembra 1927. «— Z nase unrverze. Imenovana sta za profesorja na tedinlcni fakultet ljubi Janši e univerze dosedanji i zre dud profesor iste fakultete Viktor G o s t i i a, za izrednega profesorja na tehničen fakulteti pa bivši izredni profesor ing. Da lan Semec. — Imenovanja bi odlikovanja. Za kustosa narodnega muzeja v Ljubljani je imenovan dr. Pran Kos, profesor na moškem učiteljišču v LJubljani. V višjo skupino sta pomaknjena člana narodnega gledališča v Ljubljani Marija Vera in Le poki Kovač. Napredovali so dalje v 1. skupino II. kategorije člani glavne državne kontrole Pavle Gruber, Srečko MagoMč, Ivan Bonač, Vladimir Frmčlč, Franjo Petrin, Anton Ka-fol in Ivan Šiška, vsi pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Z redom Sv. Save in. razreda je odlikovan lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi Rene Martel. — Spremembe v ministrstvih. Po sedanji rekonstrukciji vlade so se v nekaterih ministrstvih izvršile tudi personalne izpre-membe na vodilnih mestih. Tako je določen za kabinetnega načelnika prosvetnega ministrstva A. Lukič, dosedanji kabinetni načelnik ministrstva za Šume in Tudnike. — Pojasnilo k članku o razmerah na naših obmejnih krajih. Zadnjič smo priobčili članek o kričečih razmerah v naših obmejnih kratih, v katerem je dopisnik (nekoliko v ostri obliki kritiziral postopanje naših graničarjev). V informacijo občinstvu, zlasti turistom omenjamo* da morajo vojaki na meji zahtevati legitimacijo od vsakogar, ki ga srečajo v bližini meje (na 5 km) in da prehod čez mejo izven carinskih potov ni dovoljen niti turistom, dokler ne bodo ratificirane nettunske konvencije, ki obsegajo tudi določbo o prestopu meje od strani turistov samo na podlagi izkaznice njihovih planinskih društev. Zato je bilo postopanje graničarjev v območju Orožnove in Mal-narjeve koče, Crne prsti in sedla Bačka popolnoma pravilno. Kakor doznavamo, nameravajo vojaške oblasti uvesti disciplinarno postopanje proti poveljniku obmejne straže v območju Kranjske gore odnosno Vršiča, ker je bilo v našem članku rečeno, da je dovolil nekaterim turistom prehod čez mejo. Priznamo, da se morajo vojaške cblasti držati predpisov, vendar smo pa mnenja, da v našem primeru rigoroznost ni umestna, kajti tudi vojaški predpisi se morajo ravnati po življenskih razmerah. — Iz prosvetne službe. Imenovani so- v Tepanjihi srez Konjice, za stalnega šolskega upravitelja sreski šolski nadzornik v Konjicah Božidar Osel man, za stalnega učitelja telovadbe na moškem učiteljišču v Ljubljani stalni učitelj I. deške osnovne šole v Ljubljani Rado G rum, za stalno učiteljico L ženske osnovne šole v Mariboru učiteljica v Orižah Ivana Runovc, za stalno učiteljico II. dekliške osnovne šole v Mariboru učiteljica v Radvanju Jerica Vojnilovič. za stalnega učitelja v LajterŠpergii— Krčevini stalni sreski su-plent za srez Maribor levi breg Fran Bra-foŠ, za stalno učiteljico deške okoliške Šole v Celju učiteljica v Grižah Rozina Vidali. — Iz sodne službe. Za višje pisarniške oficijale so imenovani pisarniški oficijali Anton Mehle pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Gregor Vrabič pri okr. sodišču v Tržiču, Alojzij Gunde pri okrož. sodišču v Novem mestu. Anton Dokler pri okraj, sodišču v Sevnici, Joško Čampa pri viš. dež. sodišču v Ljubljani in Dragotin Schrait pri okrajnem sodišču v Trebnjem; v višjo skupino so pomaknjeni kancelisti Josip Ki-auta pri okrajnem sodišču v Kranju, Martin Trojner v Mariboru, Rudolf Bižalj v SI. Bistrici, Ljudevit Furst v Šmarju pri Jelšah, Viktor Bonča v Mariboru, Ana Čerček pri viš. dež. sodišču v Ljubljanu Konrad Loschdorfer v Sevnici, Janko Fras v Šmarju pri Jelšah, Anton Gostiša, v Radečah in Janko Vakselj pri viš dež. sodišču v Ljubljani. — Iz diplomatske službe. V zunanjem ministrstvu je pripravljen velik ukaz o na-meščenju diplomatskih uradnikov. V diplomatsko službo bodo pozvani nekateri reducirani uradniki odnosno novinci. — Nalezljive bolezni v mariborski oblasti Od 22. do 31. avgusta je bilo v mariborski oblasti 52 slučajev tifuznih bolezni, 23 griže, 67 škrlatinke, 17 davice. 2 ošpic, 3 šena, 2 krčevite odrevenelosti in 1 vranič-nega prisada. — Iz zdravniške službe. V imenik Zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zasebni zdravnik v Ribnici na Pohorju dr. Emil M i g 1 i č. — Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 19. t. m. je bilo v mariborski oblasti 33 slučajev svinjske kuge, 4 svinjske rdečice, 17 mehurčastega izpuščaja goved, 2 stekline, 7 čebelne gnilobe ter po 1 perutninske kolere, šuštavca in vraničnega prisada. — Nov občinski zastop v Prekopi. Veliki župan mariborske oblasti je razpustil občinski zastop v Prekopi srez Celje, ker je nezmožen za delo. Za občinskega gerenja je imenovan učitelj na Vranskem Julijan Sevnik. — Razpisana služba. Mestni magistrat v Ptuju razpisuje ponovno mesto magi-stratnega vodje. Prošnje je treba vložiti do 5. oktobra. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni Ust« št. 98. % dne 22. t. m. objavlja oblastno uredbo glede pravilnika za oblastni denarni zavod, imenovan »Kranjska hranilnica*. — Štipendije trgovinskega ministrstva. Ministrstvo trgovine in industrije je določilo trgovskim akademikom štipendije v skupnem znesku 50.000 Din. Prosilci Imajo svoje prošnje za podelitev državne štipendije nasloviti direktno na ministra, ki bo šfjpendlje osebno razdelil. 1 — Smrt dr. Cerinove soproge. Ga. Leo-poidina Čerinova roj. Bureševa, soproga višjega vojaškega kapelnika, ki je nagloma umrla v dunajskem sanatoriju, je bdla v prvi mladosti poštna uradnica na Dunaju. Kot soproga in mati je bila vzorna žena, neumorno delavna in skrbeča, izvrstna gospodinja in v družbi prav izredno simpatična, tiha m ljubezniva dama. Bila je svojemu možu vse življenje močna opora, v najtežjih časih neomahliva prijateljica m pogumna sobojevnica; svojim trem otrokom — sinu zdravniku specijalistu in dvema hčerkama učiteljicama — pa je bila vzgledna, do vseh skrajnosti požrtvovalna in ljubeča mati. Tako je bila središče rodbini, ki je vzlic vsem neizogibnim bridkostim, ki Jih prinaša vsakomur življenje ali človeška zloba, po zaslugi neskončno blage, a vedno energične in trezno preudarne pokojnice živela srečno. Globoko torej sočustvujemo z gosp. dr. Čerinom in njegovimi otroki. Pokojnici ostane ohranjen najlepši spomin Prepovedana Usta. Notranje ministrstvo je zabranilo razširjenje in prodajo dunajskega lista »VVtiener Neueste Nachrich-ten«, ki so pisale proti interesom naše države in v prilog makedonske revolucionarne organizacije. Zabranjen je dalje v Solunu izhajajoči grški list »Makedonija«. — Konferenca predsednikov oblastnih odborov. V finančnem ministrstvu se vrši 28. tm. konferenca vseh 33 predsednikov oblastnih odborov. Razpravljalo se bo o vprašanju prenosa nekaterih poslov na samouprave. — Jugoslovenski Matici je poslal g. Fianjo Žuljan, lesni trgovec v Cerknici zbirko 10.000 rabljenih poštrdh znamk. Večjo zbirko znamk je poslal tudi g. Franjo Lampreht, trgovec v Rušah pri Mariboru. Iskrena hvala! Posnemajte! — »Gospodinjski koledar« Jugosloven-ske Matice za leto 1923 izide koncem oktobra r. I., nakar že sedaj opozarjamo vse gospodinje — Trgovci. Inserirajte v »Gospodinjskem koledarju« Jugoslovenske Matice, ki je v več tisoč izvodih razširlen po celi Sloveniji. — Čegavo je dete? Januarja 1. 1920. to je pred 6% letom je bilo najdeno v veži pred vrati mariborske javne bolnice 6 dni staro dete ženskega spola, povito v plenice. Do danes ni bilo mogoče ugotoviti identitente tega otroka. Kdor bi vedel kaj o njem ali njegovih starših, naj to sporoči mestnemu magistratu v Mariboru (Kon-skripciiski oddelek). — Opozarjamo na pristni malinovec tvrdke Alko. Več glej oglas zadej! 620-n — Pri naduhi in boleznih srca, pri bolečinah v pljučih in prsih* skrofulozi in rahi-tisu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v Črevo z rabo prirodne gre-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi Čas se pojavljajo-ča zagatenja umaknila z rabo vode Franz-Josef, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane Za občinske volitve 2. oktobra v LiubSiani 3. skrinilta—Napredni BloK. Volitev konta ob 5. uri poootdne. Ij Ukradena barva kot političnoagitacijski šlager. Današnji »Slovenec« je z izredno maščevalnostjo objavil dva slučaja poneverbe odnosno tatvine, v katera sta zapletena baje dva pristaša SDS. Znano je, da je tat Šparovec nad leto dni kradel neki tvrdki v Slomškovi ulici pleskarsko barvo, razne firneže, kakor tudi čopiče. Tat Šparovec je barvo in druge stvari prodajal raznim ljubljanskim pleskarskim mojstrom, tudi klerikalcem, od katerih se bodo morali trije zagovarjati pred sodiščem radi nakupa blaga sumljivega izvora. Ironija ie hotela, da je ves klerikalni »Union« prepleskan s fiparov-čevo ukradeno barvo. lj Parastos za pok. podpolkovnikom Manigodičem. Soproga umrlega poveljnika 8. orožniškega polka ga. Vera Manigodič obvešča prijatelje in znance pokojnega soproga, da se bo vršil jutri 25. tm. ob 11. uri dopoldne v pravoslavni kapelici na Taboru 40dnevni parastos za pok. podpolkovnikom Manigodičem. —lj Jubilej dela. V četrtek 29. tm. praznuje 40-letnico napornega dela postrešček v Rožni dolini g. Filip S m r e k a r. Mož je star zdaj 69 Int in ima 83 let staro bolno ženo tako, da se mu obeta proti koncu življenja beda in pomanjkanje. S 1. novembrom mu je odpovedano stanovanje in tako siromak na stara leta ne bo imel kam položiti gtfave. 2eHmo mu, da bi preživel stara leta v miru in znosnih razmerah, obenem pa apeliramo na blaga srca, da mu priskočijo v bedi na pomoč. —lj Československa obec v Ljubljani. — Vaclavske* posvfceni v sobotu 8. HJna o osme* hodinč »Na Taboru«. BHžSi na pla-katech a pozvankach. 707-n — !j Podpisovalrd urad mestnega magistrata bo radi pečarskih del ter snaženja uradnih prostorov v pondeljek ni torek, to je dne 26. In 27. septembra 1927 za stranke zaprt. Izvzeti so le najnujnejši slučaji. — lj Savez trezvene mladeži. Danes ob 17.30 se vrši seja širšega odbora, ki ie obvezna za vse odbornike ljubljanskih kol. — lj Vpisovanje obrtala vajencev In vajsek na ljubljanskih obrtnfc nadaljevalnih šolah se vrši v nedeljo, dine 25. t m. dopokfee, le na Ledini r soboto, dne 1. oktobra. Začetek pouka se naznani naknadno in pravočasno. — lj Redni občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo v LJubljani se vrsi v nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. uri dopoldne v restalvracijsfklh pro-'i štorih hotela »Union« v Ljubljani. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljale o likvidaciji stanovanjskega vprašanja, davčnih in drugih važnih stanovskih zadevah. Povabljene gg. delegate prosimo, da se točno in sigurno udeleže. —lj Praznik narodnih noš v filmu, ki ga je posnel g. Metod Badiura, bo danes predvajal kino «Mat*ca». Film je lepo uspel in bo vzbudil največje zanimanje med občinstvom, ker prikazuje ves sprevod in njegove zanimivejše posamezne skupine. — Članski sestanek Sokola I. se vrši v soboto 24. t. m. ob 20. uri zvečer na Taboru v moški telovadnici (vhod nasproti vojašnice) Dnevni red posvetovanja je ve-levažen: poročilo o gospodarskem stanju in ukrepi za sanacijo Tabora. Vabimo članstvo, da se številno udeleži tega večera in pozivamo člane, da medsebojno opozore na važnost razprav na tem večeru. Odbor. —Ij V nedeljo 25. tm. ob pol 8. uri zvečer gledališka predstava »Vražja misel« pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti št. 85. 706-n —lj Cltraški krožek »Vesna« je zopet pričel z rednimi vajami, ki so bile prekinjene vsled počitnic. Vaje se vrše v skupinah, da se omogoči tudi šibkejšim igralcem dobro izvežbanje. Novi člani se lahko prigla-šajo vsak pondeljek od pol 8. do 9. zvečer na Državnem Ženskem učiteljišču, Resljeva cesta 10. Začetniki, ki bi želeli naučiti se igranja na citrah, se istotako lahko priglasijo v krožku, kjer dobe veščega učitelja ter vsa nadaljnja pojasnila. — Odbor. 705-n Razstava grškega in rimskega kiparstva v odlivkih iz pariškega Louvrea je odprta še za Čas pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«. Razstava je dostopna v Jakopičevem paviljonu vsak dan od 9. do 18. ure in opozarjamo nanjo posebno obiskovalce z dežele. —lj Vreme. Sooči ob 21. je kazal barometer 752.9, termometer -4-19.9* C, danes ob 7. zjutraj barometer 763.5, tenmometer -f-17° C, opoldne barometer 753, termometer 4~ 20° C. Oblačno in deževno. Danes je astronomski prvi dan jeseni. Somce je stopilo v znamenje Tehtmice. — lj Nezgoda na Celovški cesti. Na Vodnikovi cesti v Spodnji Šiški stanujoči zlatar Ivan Zalokar se je včeraj vozil po Tržni ulici proti Celovški cesti. Na križišču obeh cest je s tako silo priletel v zadnji del nekega osebnega avtomobila, da je s kolesa zletel in sfrčal čez avto na tla. Dobil je pri padcu težje poškodbe. — lj Male tatvine. Delavec Ivan Markež je spal na hlevu mesarja Jalena v Spodnji šlški. Tam prenočuje večje število delavcev. Ponoči pa je Markežu neki malopridnež odnesel obleko in 370 Din gotovine. — Delavcu Ignaciju Pirnatu je neznan tat odpeljal na Sv. Petra cesti voziček, vreden 1000 Din. —Ij Nova tatvina kolesa. V VVolfovi ulici stanujočemu trgovcu s premogom Dominiku Cebinu je neznan kolesarski tat odpeljal z dvorišča rjegovo, 1250 Dni vredno in črnopleskajio kolo znamke «Puch». Kolo je bilo zaklenjeno — lj Drobiž policijske kronike. Policija ni včeraj nikogar prijela in zaprla. Prijavljenih je bilo šest večjih in manjših tatvin in dve lahki telesni poškodb, Tri vesele osebe so prijavljene radi pretepa na ulici. Izreden slučaj je, da ni podana nobena prijava radi prestopkov cestnopoHci/Jskega reda. —lj Došle krasne bluze in predpasniki, cene nizke, Kristofič-Bučar, Stan trg 9. * Razstava in zaloga pletilnlh strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju v Ljubljani. Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104 — Ij Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo in soboto od 8—19 ure, ob nedeljah od 8—12 ure. Vhod nasproti vojašnice. —lj Privatni detektivski zavod. Rimska cesta št. 9. 2117n Iz Celja —c Neresnična vest. Letošnje poletje se je čitalo po časopisih v Sloveniji, da je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo celjski moški strokovni obrtni šoli 50.000 in podpore. Pri ministrstvu samem se je sedaj izkazalo, da je bila ta vest brez vsake podlage. To naj izvolijo blagohotno vpošte-vati oni krogi, ki so celjsko obrtno nadaljevalno šolo dosedaj velikodušno podpirali. — šolski odbor. —c Šolska prireditev se vrši v nedeljo popoldne ob 4. uri v telovadnici nove deške osnovne šole na Dolgem polju. Na sporedu so deklamacije. Igra. petje itd. Cisti dobiček je namenjen za nabavo učil revnim učencem. Na prireditev občinstvo ponovno opozarjamo! —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti. —c Razpis aboneesenta. Za letošnjo gledališko sezono, ki obeta pod vodstveni g. ravnatelja Bratine biti ena najboljših, kar smo iib ime'! do sedaj, razpisuje vodstvo mestnega gledališča abonma. Da bo obisk omogočen najširšim slojem, imajo abonenti na vse sedeže kakor tudi na lože 10£ popusta. Abonenti naj se javijo pri gledališkem blagajniku g. Hubertu v trgovini Ooričar & Leskovšek do torka 27. tm. Glede plaćanja so določene velike ugodnosti. Natančnejše informacije daje omenjeni gledališki funkcijonar. Pisane zgodbe iz naših krajev Aretacija nevarnega žeparja. — Krvav pretep na žegnanju. — Velika letalska nesreča v Petrov aradinu. — Zasledovanje atentatorjev na vlak. Na beograjskem kolodvoru je bil izvršen včeraj nenavadno drzen roparski napad. Ko se je na peronu šetala soproga bivšega poslanca iz Vršca ga. Georgijevičeva in pričakovala vlak, je stopil k nji nenadoma neki moški in ji iztrgal iz rok ročno torbico, v kateri je bil denar in dragocenosti v vrednosti nad pol milijona dinarjev. Okradena gospa je zaklicala na pomoč in na peronu se je začel divji lov za tatom. Iz vlaka, ki je ravno prispel na kolodvor, je skočil iz prvega razreda neki mladenič in se spustil za drznim tatom. Podrl je pred seboj nekega orožnika in končno dohitel tatu. Med tatom in mladeničem se je vnel pretep, dokler niso prihiteli na pomoč še drugi potniki in užugali nevarnega žeparja. Policija je namreč dognala, da je tat znan žepar, katerega oblasti Že dolgo iščejo Piše se Ivan Be-lečič, je 24 let star in dezerter naše vojske. Pridržali so ga v zaporu. ★ V selu Kurašići pri Tuzli je prišlo pri žegnanju do krvavega spopada. Zegnanja se je udeležilo nad 5 tisoč ljudi. Nenadoma je nastal prepir med težakom Maksimovičem in njegovim sosedom Vasiljevićem. Maksimovič je med prepirom potegnil nož in napadel njega in njegovo ženo Soko. Oba napadena sta se spustila v beg, a Maksimovič je dohitel najprej Jova in ea zabodel z nožem potem pa še ženo Soko ter jo istotako z nožem težko ranil. Nastala je velikanska gneča okoli napadalca in obeh težko ranjenih. Orožniki so razorožili Maksimoviča. Razen noža je nosil seboj tudi samokres. Ko so ga peljali skozi vas, in je Vasiljevičev brat zvedel za grozen čin, je stekel za morilcem in ga zabodel z nožem vnričo orožnikov. Težko ranjenega Maksimovića so odpeljali v bolnico, Jovo in Soka sta pa pred cerkvijo izdihnila. * Včeraj dopoldne se je pripetila na letališču v Petrovaradinu nenavadno težka nesreča. Pilot poročnik Dragoljub Vasić se je dvignil v letalu tipa Breguett XIX, da izvrši zelo težko in drmo izpitno nalogo. Ko je izvajal v zraku težke in nevarne zaokrete, se je motor nagloma vnel in zapalil ves aparat. Goreče letalo je padlo na zemljo in sc razbilo. Izpod razvalin so potegnili oblgano truplo ne* srečnega pilota. Komisija je prihitela na kraj nesreče, potegnila truplo izpod gorečih ostankov letala ter skušala ugotoviti vzrok nesreče. Preiskava je ostala brez uspeha vendar se še nadaljuje. Večina prebivalstva je videla, kako je goreči aeroplan strmoglavil na zemlja. Zato se je na kraju nesreče nabrala množica radovednih meščanov. Ob tej priliki so se odigravali na kraju nesreč razburljivi prizori, zlasti med ženskim svetom. Poročnik Vasić je bil namreč v mestu zelo priljubljen in je užival simpatije vseh. Takoj po atentatu na vlak Gjevgje-lija—Skoplje je orožništvo uvedlo strogo preiskavo in zasledovanje atentatorjev v vsem vardarskem okrožju okoli Gjevgjelije. Sedaj se ve. da so atentat izvršili člani makedonstvujočih. Prt* bivalstvo je zelo ogorčeno radi nasilnosti bolgarskih komitv. OrožniŠtvu se je prostovoljno javilo v pomoč nad 100 oboroženih kmetov. Naše patrulje so naletele na skupino komito v na desnem bregu reke Vardar. Komiti so se dobesedno zakopali v zemljo in streljali na naše patrulje. Med bojem so naši ujeli enega bolgarskega špijona. Na bojišču so našli tudi tri peklenske stroje, katc-reso stavili komiti. Stroji so sličili onim, ki so eksplodirali pod vlakom. Levi breg reke Vardar so orožniki zasedli in upajo tako zasedo atentatorjev obkoliti General Tomić poveljnik orožništva, vodi sam preiskavo. Na kraj atentata je odšel tudi šef javne varnosti v notranjem min., Žika Lazič. — Na grškem ozemlju, nekaj kilometrov od Gjcvflje« lije, so lovci ustrelili bolgarskega ko» mita Nikolo Hristova. — Pri njem so našli orožje, strelivo in bombe. Iz Maribora — m Poset patrijarha Dimitrija v Mariboru. Danes popoldne prispe v Maribor patrijarh srbske pravoslavne cerkve Dimitrije, ki se nahaja na cerkveni vizitaciji v Sloveniji. Pravoslavna cerkvena občina pod predsedstvom g. Mioviča mu pripravlja svečan sprejem. V nedeljo dopoldne se bo vršila v pravoslavni kapelici svečana služba božja, popoldne pa odpotuje patrijarh v Celje, kjer ga prav tako z veseljem pričakujejo. — m Koncert Zika-kvarteta. V okrilju Ljudske univerze priredi slavni Zikov kvartet v pondeljek 7. oktobra v kazinski dvorani koncert, ki bo otvoril letošnjo koncertno sezono v Mariboru. Mariborčanom so koncerti tega svetovno znanega kvarteta še v dobrem spominu in bodo, kakor vedno dosleit tudi tokrat napolnili dvorano. — m Obligatorno cepljenje proti kozam se vrši v mestnem fizikatu Frančiškanska ulica v času od 26. do 29. t. m. dnevno od 9 do 11. dopoldne. Starši se poživljajo, da privedejo k cepljenju vse nad šest mesecev stare otroke, ki Še niso cepljeni, ker bodo sicer kazensko zasledovani. m Sezona na Pohorja je še vedno živahna. Vsako nedeljo in praznik eite še vedno cele trume izletnikov k Ma*!borski in Ruški koči ter posečajo ostale vrhove in uživajo v lepi naravi. Letos je bil promet v planinskih zavetiščih na Pohorju skozi vse leto izredno živahen in tudi zimska sezona ki je bila lansko leto prvič neioliko živahnejša, obeta letos veJik razmah. Zimski športniki že jedva čakajo, da pobeli vrbove prvi sneg. Bilo bi pa umestio, da s? že sedaj začne s pripravami ea sanka''šča in nameravane zimsko-sportne pHredi*/*, za katero nudi baš Pohorje najpripravnejši teren._ Žalostne razmere v Polhovgrajski dolini Pišejo nam: Katastrofa, ki je zadela lani našo dolino, je itak ljudem še dobro v spominu in človek, ki ne poseča često teh krajev, bi mislfl, da se je vsaj deloma popravilo to opostošenje ter razdrapano stanje vodne struge Gradaščice in deželne ceste. Na žalost pa moramo konstatirati, da se do danes glede tega ni prav ničesar storilo. Kar se je takrat z največjo silo skupaj skrpucalo, tabo je še danes. Ali res ni nobenega človeka v celem okraju, ki bi se zainteresiral za te ljudi, saj imajo menda iste pravice do poštenega življenja in do poštene cestne zveze kakor drugi. Gospodje državni in oblastni poslanci, potrudite se malo tja goril Naj se tem krajem nudi vsaj pošteno cestno zvezo, da bodo mogli ti siromaki ono malo, kar imajo, vsaj vnovčiti, tako pa niti tega ne morejo. Kako naj plačujejo visoke davke, kako naj krijejo vse druge v današnjem času narasti e potrebščine? Pravemu rodoljubu se krči srce, ko vidi to opostošenje, a ne vidi pri merodajnih osebah potrebnega razumevanja. Ali ni to žalostno, da se v teh obupnih razmerah ljudje in to najboljši, tru-moma selijo iz ra~dejane doline kamor pač morejo. Ravno te dni odpotuje zopet skupina najboljših fantov za vedno iz rojstnih domov v Južno Ameriko. Ako govorite s katerim teh ljudi, vam odgovori, «kaj pi hočem, kako naj pa živim, ko nihče ničesar nima. saj če pojde tako naprej, bodo Se naši stari morali zapustiti svoj dom in i»i pomagati kam drugam.* Nepopravljena struga Gradaščice povzroča vedno nova poplavil&nj a polja in ceste, tako da je Često cesta sploh nepri-stopna. Kako naj pa ljudje živijo. To naj malo razmišljajo voditelji strank. Nihče ne nasprotuje, da se mesto Ljubljana modernizira, a da se pa neposredno pri Ljubljani pu$ča cela dolina v takem žalostnem stanju, to pa nikakor ni v redu. Naj bi se mogoče nekaj tistih milijonov, ki se jih porabi danes v LJubljani za ne absolutno potrebne naprave na cestah, dalo za najnujnejšo popravo cest v omenjenih krajih. Sedanje gospodarstva pa izgleda da je urejeno po vzorcu človeka, ki ima cilinder na glavi, iz čevlja mu pa palec gleda. Iz vsega položaja je razvidno samo to, da je naše gospodarstvo popolnoma zavoženo na vseh koncih in krajih. Ce so res tega vsega krivi radikali, kakor se piše, tedaj naj se vsaj oni pravi demokratični ljtjdle združijo v eno močno skupino in skušajo začeti pravo In pošteno gospodarstvo. Saj Ima naša država vseh prirodnih dobrin dovolj, samo pravega gospodarstva potrebuj emo, pa ne bo treba našim ljudem iskati kruha v tujini. Ves svet ve o katastrofah, ki se tako češče pojavljajo v omenjenih krajih in marsikateri dobri človek si Je ogledal to revščino, vendar pa ti kraji niso še videli ljudi, ki se imenujejo državni poslanci. Pač so bili poslani tja gori njih namestniki, a sami se tja ne potrudijo. Kaj ne, gospodje, za vas Je predaleč? Ampak dijete doma in v Beogradu so pa dobre. To ni prav! Masa trpi in trpi, toda. gorje vam, ki vedoma napenjate lok do skrajnosti. Kaj mislijo gotovi odgovorni činitelji, je neumljlvo, saj vendar že vrabci Čivkajo po strehah o neznosnem stanju, korupciji in zanikamosti našega gospodarstva in administracije, tujci se zgražajo, človek pa nehote obstaja in gleda, kaj bo. Država ne plačuje svojih uradnikov, ne plačuje dobaviteljev, tako, da jo morajo ponovno tožiti. Kam to vodi? Gode se naravnost neverjetne stvari t« vendar je vse gola resnica. Človek bi rekel: vsi dobro misleči ljudje na krov brez razlike strank, v roke pa bič, pa brez usmiljenja po škodljivcih in razdiralcih naše lepe domovine. Roke proč od krmila ljudje, ki ne spadate tja. ker sicer vas burja, ki mora vsled obstoječih razmer nastati, vrže tja, kamor spadate. Če se pa to ne zgodi, bo zavladalo po celi državi stanje, kakršno vlada danes v Polhovgrajski in Poljanski dolini, narod pa si bo skal domovino v južnoameriških šuma h. kamor že danes odhajajo najboljši naši kmetski sinovi. Žalostna nam majka! FIlm — Poskusen samomor filmske igralk*. V Hollywoodu se je nedavno zastrupila mlada in lepa filmska igralka Vera Ravnokiii. ki je filmovala pod vodgtvom slovite^« režiserja Cecil de Milla. Njena mati jo je nalla v kopalnici r«eznvestno. Stanje igTalke je zelo krilifno. — Filmski drobiš. Svetislav Petrovič, edini naš filmski urralec iera v filmu >ča rovnikc, ki gn režira sloviti režiser Resi Ingram, eno glavnih vlog. — Lon Chanev, Človek s tisoč obrazi, nastopa v filmu >Vzhod gori< prvič" brez maske. 33 Štev 217. cSEOUENSKI NAROD« dne 25. septembra 192?. Stran 5 Oglejte si razstavo v nedeljo 25. septembra 1.1. v trgovini r i ! P. Magdič ■ modna in športna trgovina za dame in gospode Ljubljana. Dospele zadnje kreacije mode: Svilene obleke od Din 290"— naprej volnene „ „ 275 — plaSti...... H 300'- ter vse druge modne potrebščine za dame in gospode se Vam nudijo, da se lahko okusno, moderno in poceni oblečete. it Oglejte si razstavo v nedeljo 25. septembra 1.1. 1 i v trgovini P. Magdič modna in športna trgovina za dame in gospode Ljubljana. i J ---Moda--- Dva vzorca elegantnih jesenskih oblek Za prve hladne dneve Slamnike in bele obleke, kostume in plašče smo že davno odložili in bi jih ne oblekli več, tudi če bi se povrnila poletna vročina. Pač pa nosijo dame še elegantne svetle oblelce iz krepžoržeta ali krepdešina, plisirana krila, lahke kostume itd. Mnogim se zdi, da teh oblek še niso dovolj izkoristile, ker so jim v poletni sezoni tako dobro služile. Bliža se konec septembra in vendar se jesenska moda še ni tako opredelila, da bi mogli kupovati jesenske obleke. Za pre hodno sezono priporoča moda raznovrstne šale in rute, ki niso tako zelo navezane na modo, da bi jih bilo treba vsako sezono menjati, na drugi shrani so pa ob hladnih jesenskih dnevih zelo dobrodošle. Šali so večinoma svileni, enobarvni, gladki, harmonirajo z oble* ko. Sali k popoldanskim oblekam imajo na koncu dolge rese. K športnim oblekam se nosijo pisane rute, ki jih ovije-mo okrog vratu ali pa vržemo čez ramena. Svileni šali so pa samo za tople jesenske dneve. Cim nastopi hladno vreme, je treba seči po volni, ki letos kar se barv tiče ne zaostaja dosti za svilo. Volneni šali se nosijo čez dopoldansko enobarvno obleko. Ožji Šali se nosijo tudi na promenadi, veliki, široki so pa večinoma samo za dom ali za izprehode in za izlete v mestno okolico. Letos bo zelo moderna pletena roba. Za sport bomo nosili zopet svi tre, pletene telovnike, kratke pletene plašče, pulovre itd. Pleteni telovniki in bolera se nosijo Čez krepdešinaste bluze, dočim se nosijo svitri samo h krilu iz volne ali sukna. Vsa pletena roba in jesenske obleke sploh morajo biti zelo pestre. Barve letošnjih jesenskih oblek se zelo približujejo naravnim barvam, ki jih vidimo v listnatih srozdih. Kaj obeta moda moškim Ni dvoma, da stojimo na pragu radikalnih sprememb v moški modi. Te izpremembe se sicer še niso opredelile, vendar je pa že sedaj razvidno, da obeta moda moškim večjo udobnost, kakor so jo imeli doslej. Moda bodočnosti se bo ozirala na udobnost in vsakdanje potrebščine ter bo odklanjala vse, kar ni neobhodno potrebno. Prva žrtev teh sprememb bo črna večerna obleka, torej frak in smoking. Že sedaj se vedno pogosteje pojavljajo temnomodri smokingi in kmalu bodo zavladale tudi druge barve. Crn smoking je pravzaprav že podlegel modremu in sedaj je samo vprašanje časa, kdaj začno moški nositi smokinge tudi v drugih barvah. Tudi bela srajca k fraku in trd ovratnik se bosta morala umakniti srajci iz mehke svile ali krepdešina in nizkemu ovratniku. Prizadevanje, da bi se nadomestile sedanje dolge hlače s kratkimi, ki bi se zapenjale nad koleni, je naletelo na hud odpor. Te jahaške hlače res niso posebno elegantne, zlasti če jih nosimo k večerni obleki. Glede oblike hlač se moda še ni odločila, pač pa je že padla odločitev glede načina nošenja. Hlače se ne bodo več zapenjale na zaponko, kakor doslej, marveč bodo imele pas kakor ga vidimo na pižamah. Suknjič in telovnik pri promenadnih oblekah bosta najbrž sploh izginila. Njuno mesto zavzame obleka, podobna sedanjemu svi- tru ali ruski košulji. Ovratnik se bo na-sil zgoraj. Tudi srajce se bodo bistveno izpremenile. Moški bodo nosili nekake jopice iz fine volne in sicer brez-ovratnika. Ze sedaj nosijo Angleži take košulje k športnim oblekam, zlasti pri tenisu. Moda je podvržena družabnim in vsakdanjim potrebam. Najnovejša moška moda skuša izločiti vse. kar ni neobhodno potrebno ali kar ovira moškega v hoji in pri delu Znameniti londonski krojač John d' Orsay pravi, da ni daleč čas, ko moški telovnikov in suknjičev sploh ne bodo nosili. Modna uganka Ima namesto črev puder, namesto srca denarnico, namesto jeter barvilo za ustnice, namesto pljuč žepni robec, namesto obisti pa zrcalo. Poleg tega ima pasjo glavo, štiri noge in repek. Kaj je to? To je zadnja novost londonskih damskih ročnih torbic. Elegantne Angležinje so začele namreč nositi pod pazduho psičke, večinoma foxterierje, ki se jim navidez ne pozna, da niso živi. V resnici so pa ti psički najmodernejše ročne torbice. Na hrbtu imajo mehanizem, ki je tako spretno skrit, da se sploh ne vidi. Dama pritisne na gumb in psičkov hrbet se odpre. Notri vidimo ključe, žepni robec, denar, zrcalo in vse drugo, kar spada v ročno torbico elegante dame začetkom letošnje jesenske sezone. Podjetni angleški tovarnarji pa nameravajo presenetiti dame še z drugimi originalnimi ročnimi torbicami. Za enkrat posnemajo samo psičke, v bodoče pa nočejo izdelovati ročne torbice tudi v obliki drugih živali, seveda samo majhnih, kajti cebre ali medveda bi dama ne mogla nositi pod pazduho, če tudi bi bil samo nagačen z raznimi toaletnimi potrebščinami. Tečaji za bodoče zakonske žene Ameriški listi delajo veliko propagando, da bi se uvedlo v zakonsko življenje čim več pametnih principov. Američani so spoznali, da morajo biti dekleta in mladeniči za zakonsko življenje dobro pripravljeni in vzgojeni še prej, predno se zaljubijo. Zato so začeli delati prve poskuse z vzgojo deklet za zakon prej, predno se zaljubijo. Bostonska univerza je otvorila posebne tečaje, ki pripravljajo dekleta na zakonsko življenje. Inicijativo za te tečaje je dal dekan žeskega oddelka prof. Law-rence Daviš. Tečaje vodi madame Eli-sabeth Macdonaidova, ki ima v tem pogledu bogate izkušnje. Dekleta se uče, kako je treba izbrati moža, kako ga je treba v zakonu držati, da ne uteče, kako se deli v srečnem zakonu delo i jelo, zakaj so mnogi zakoni nesrečni, zakaj je toliko razporok itd. Mlade Američanke se uče gospodinjstva že več let pred možitvijo. Kljub temu pa se raz-poroke stalno množe in zato so Američani uvideli, da potrebuje dekle poleg znanja v gospodinjstvu še nekaj, kar bi pripomoglo, da se število nesrečnih zakonov zmanjša. Tečaji na bostonski univerzi odstranjujejo nedostatke v vzgoji ameriških deklet. Dekleta imajo priliko razglabljati probleme, o katerih se jim doslej niti sanjalo ni. Da bo razumljivo, kakšni so ti problemi, navajamo samo nekaj primerov. Mlada žena opazi, da je navezal njen mož intimne stike z bivšo njeno sošolko, ki je bila njena najboljša prijateljica. Žena izve, da se mož z njo skrivaj sestaja. Povabi torej svojo prijate- ljico k sebi na 14 dni ter pusti nji in možu popolnoma svobodne roke, da se še bolj sprijaznita. Ta problem morajo gojenke rešiti. Odgovoriti morajo na vprašanje, da-li ravna žena prav ali ne. Navesti morajo argumente za in proti in povedati, kaj bi storile same v takem primeru. Žena opazi, da daje njen mož prednost obedom v družbi svoje mlade tajnice in da mu doma jed ne diši. Žena ga zaman pričakuje in se mora zadovoljiti s praznim izgovorom. Kaj naj žena v takem primeru stori? Ali pa: Moževa mati Često zahaja k mladima poročencema in vtika svoj nos v njuno gospodinjstvo tako, da se začno domači prepiri. Kako caj žena nastopi, da ne bo oborožila moža proti sebi in da tudi tašča ne bo vihala nosu. V življenju se često pripeti, da mož brez pravega povoda sumniči ženo in vidi v vsaki malenkosti nezvestobo. Kako naj se žena vede in kaj naj stori, da pomiri moža in mu dokaže, da se mu ni izneverila. Take in enake probleme se uče ameriška dekleta razglabljati, da pridejo v zakon teoretično dobro podkovana in da jih ne spravi že prva zakonska burja iz ravnotežja. Tečaji na bostonski univerzi imajo namen trenirati dekleta za zakonsko življenje. Profesor Da\is stoji na stališču, da se je treba za zakon temeljito pripraviti in trenirati, ako hočemo, da bo srečen. Kakor je bilo pričakovati, je dvignila ta ustanova v Ameriki mnogo prahu. Oglasili so se mnogi nasprotniki teh tečajev, češ da žena ne nosi samo odgovornosti za srečo ali nesrečo v zakonu. Zato bi kazalo otvoriti tudi moške tečaje. Ker se je čula ta zahteva od vseh strani, so ustanovili v Chicagu tudi šolo za bodoče zakonske može. Med glavnimi predmeti, ki jih poučujejo na tej šoli, je tudi kuhanje. Možje se uče kuhati in servirati ženam, ki se vrača in zvečer utrujene iz uradov. Noš Monte Corio in njegovi gostje Zbirališče ljubljanskih penzijo-nistov. - Nedolžne igre za pare. Lep septemberski dan. Žarki pojemajočega solnca posijejo izza kopice oblakov, dolgi prameni padajo na Ljubljano. Mesto se šopiri v objemu svetlih žarkovi razkrije se vsa bohota še vedno zelenega Tivolija, najpriljubljenejšega shajališča in šetališča vseh Ljubljančanov, starih in mladih, fili-strov, zapečnjakov, samcev In zaljubljenih. Tivoli! Koliko skrite poezije je združene v tej besedi, koliko veselja, pikantnosti in gorja je že doživel krasni park. Vedno so polne njegove stezice in klopice. Po dnevi se pojajo kričeči malčki po njegovih stezah, tupatam posedajo sentimentalni študenti, a v večernih urah je tu eldorado zaljubljenih študentov. Tako se polni Tivoli od zore do mraka, vedno je polti znanih in neznanih mu gostov. Le en kotiček je, ki ni dostopen vsakomur, pač pa imajo nanj monopol Ie stari očanci, penzionfsti vseh branž In stanov. To je ljubljanski Monte Carlo. Monte Carlo leži v idiličnem gaju. Visoke in košate smreke ga obdajajo tako, da od daleč ne opaziš za mizami resnih mož. Le tu pa tam uide redek žarek skozi gosto vejevje in radovedno pokuka na pisano družbo, posedajočo na klopeh. Ljubljanski Monte Cario ni morda shajališče profesijonalnih kvartačev, proslulih kockarjev ali zagrizenih hazardistov. Ne, tu se zbira in koncentrira kot že omenjeno starejša generacija Ljubljančanov, ki si zaton svojega življenja slade z živahnimi pomen-ki, in da stvar ne postane monotona* sem-patja tudi vržejo karte. Ura in dan zbiranja sicer nista fiksirana, kajti gostje Monte Carla se ravnajo po vremenskih prilikah. Če jim je Jupiter Plu-vius naklonjen In če jim nakloni lepo vreme, potem ima Monte Carlo vedno »razprodano hišo«. Dopoldne prihajajo gosti okoli 10. ure. popoldne se prične zbiranje okoli 14. Prihajajo počasi, eden za drugim, od vseh strani in vetrov. Sprva slede formalni pozdravi, a koj nato so v živahnem pomenku. N programu so dnevni dogodki, politika In drugo, zlasti aktualna pa je seve debata glede pokojnin. Takrat se duhovi razvna-mejo, tudi očitki padajo na račun raznih vlad In ministrov. Kulminacijo debate naenkrat prekine klic: »No, pa dajmo eno!« Eden Izmed zbrane družbe, ki je medtem Že narastla na 20 ali 30 oseb. privleče iz žepa igralne karte, ki vsekakor delajo čast zbranim gostom. So pisane, slik sicer na njih ni razločiti, toda so tradicijonalne In Imajo renome. Vsak igrač že pri de- litvi vidi, če mu je Fortuna naklonjena ali ne. Monterkaiisti iz LJubljane ne igrajo »ajns« ali »Šnopsel«, ki sta buržujski Igri in zvezani z materijelnlmi izdatki, marveč merijo moči v marjašu ali taroku. To sta nedolžni igri, pri katerih se igra za pare. Karte padajo po mizi, ki je že vsa oguljena in se sveti kot bi jo dnevno lakirali. Igra sama je zanimiva, a še zanimivelši so prispevki gostov Monte Carla. Ti so si vstva-rili terminologijo, o kateri mi nimamo duha ne sluha in smo pravi lajiki. »Pagat«, »škis«, »sibcen«, »ohcen«, »talon", „karo kenikc in slični zvoki udarjajo na uho. Vmes zinejo tudi kakšno primerno, n. pr. »Buh je pravičen«, »Sej je baba tudi dobra«, »ejdnš ta ga lomi«, in če ne gre po mili volji, se obkladajo z epftetoni vseli vrst. Vse to je prijateJjskega značaja in nikakor ne kali harmonije* ki \iada med zbrano družbo. Igrajo nepretrgoma, z veliko ambicijo in se pulijo za pare, ki romajo od enega konca mize do drugega in obratno. Kadar je blagajna enega ali drugega prazna, se umakne iz kroga in k> polagoma odrine in tako se počasi razidejo eden za drugim na vse strani. Pred razidom delajo še prognoze, kako bo s prevedbo kronskih v dinarske, kakšno bo drugi dan vreme, komu bo sreča naklonjena jutri, kaj je skuhala »stara« za večerjo, krompir ali kašo. itd. Iščemo zločince za film Pod tem naslovom je oglasila hollywood-ska filmska družba v listih, da i£ce zlocin<» za film, v katerem bosta igrala glavno vlogo Ben Lyon in Paulina Starke. V oglasu jk bilo navedeno, da družba potrebuje okoli 500 zločincev, odnosno kriminalnih tipov, oziroma fiziognomij. Uspeh ni izostal. Drugi dan je bil pr<* 1 ateljejem družbe velikanski naval, bili po lam zbrani tipi, da je postalo raznim film skim zvezdam tesno pri srcu. Izbira je bil.« zelo dolgotrajna in končno so jih izbrali 50O. Oni, ki so jih odslovili, so bili zelo razžaljeni, ker so jim rekli, da niso kriminalni tipi. Vobče je ta revija kriminalnih tipov potekla mirno, kajti za vsak slučaj je bi In pripravljena policija. Le eden ni bil zadovoljen s to revijo, namreč gospod režiser, ki ji prvi sprožil misel, da porabi prave razbojnike za film. Njemu je namreč mimogrede sprelen ž* par izmaknil dobro rejeno listnico. Ladislav Vladvka: Mogli bi tudi nazvati to čudovito prigodo blaznost ljubezni in izdajstva. Izvolite presoditi sami. Ona — Jarmila — je bila lepa in duhovita filmska igralka. Ona dva — Ivan Rab in Simon Bas ren — sta bila glavna junaka te kome* dije. Ivan je bil nadebuden, čeden mla* denič, ki se je pečal največ z glasbo in živel od novinarstva. Simon je bil grd, skoraj grbast in glup. Podedoval je le* pe denarce, ki jih je zapravljal na ultra-pameten način. # Četrti igralec sem bil jaz. Nekaj sličnega statistu ali publiki s pravic ploskati ali kimati z glavo. Ivan in Simon sta bila zaljubljena. Seveda ne drug v drugega. Jarmila je pa dajala prednost grdemu Simonu. Ne da se odrekati duhovitost žen* ski, ki pregovori v dvajsetem stoletju dva zaljubljenca, da se odločita radi nie za dvoboj, sama pa igra pri tem vlogo žrtve. Slučajno sta bila oba tega zmožna, kar priča, da je bila Jarmila zelo lepa, Ivan zelo zaljubljen, Srmon r>a zelo trapast. Pozorišče je bil udoben, rdeč salon« ček. Na visoki mizici pri oknu se je pe* nil z rdečim cvetjem posut kaktus. Štir* je usnjeni naslonjači so stali okrog mi* ze. Simon in Ivan sta bila še v moškem salonu. Jarmila je nalila v oba kozarca likerja. Najina naloga je bila nakapati v enega praznih kozarcev močnega strupa, ki ga je dobila Jarmila s po? močjo svojih znancev in prijateljev. Igral sem v celi komediji pričo kot intimni prijatelj vseh treh, da bi se nihče ne pregrešil proti pravilom, ki so bila že vnaprej določena. Igra je bila zapopadena v tem, da prideta oba na dano znamenje v sobo in sedeta na stole, eden z desne, drugi z leve strani mize, kakor pač vstopita. Nato bi mo* rali točno deset minut debatirati in na znamenje z moje strani bi morali vsi naenkrat dvigniti čaše in izpiti do dna. In tako je bilo vse pripravljeno. Zrak v sobi je bil sladko dušeč in Jar* milina bleda lica so se ostro odražala od rdečega salona. Jahaški kostum ji je imenitno pristojal. Bila je nekoliko razburjena, ko je držala v roki stekle* ničico smrtonosnega strupa in spuščala kapljo za kapljo v prazen kozarec. Na moje znamenje sta oba obsojen« ca vstopila in sedla. Simon je sedel na stol smrti. Kruto je, če mora ljubica deset minut gledati, kako stoji njen ljubček na pragu smrti, pa ne sluti, kaj ga čaka. Opazoval sem njune obraze. Ivan je dobro maskiral hladnokrvnost. A kaj je bilo pod to masko? Simon je pa zašklepetal tu pa tam z zobmi. Kar se mene tiče, bi bil raje zamenjal ko* zarce tako, da bi sama ne vedela, kdo sedi na stolu smrti. A bilo je že pre* pozno. O Jarmili še nisem govoril. Ko je opazila, da je njena igra izgubljena, je skušala na vse načine opozoriti Simo* na, da je on žrtev. Seveda Simon pri najboljši volji ni opazil njenih kretenj. Dihala je globoko in naglo kakor da jo duši groza pred neizogibnim zlom. Ivan je videl vse. Šele zdaj je raz? umel, da je bil Jarmili doslej samo lut* km m igračka. V njenih očeh je bil ničla, dočim je vsa njegova notranjost, vsak atom njegove krvi klical po Iju* bežni. Bilo je trideset groznih sekund spoznanja. Pogledal sem na uro. Četrta minuta se je bližala polagoma koncu. Tri se* kunde pred koncem četrte minute je padel kaktus z mizice pri oknu. Sam nisem prav vedel, kako se je to zgodilo. Vsi smo se ozrli. Čutili smo smešnost tako neznatnega dogodka in povesili smo oči. Vendar je pa kaktus pripomo* gel, da je postal naš pogovor nekoliko živahnejši. Samo Ivan je molčal in zrl zamišljeno na sliko deklicne glavice na nasprotni steni. Vse naslednje sekunde je skušala Jarmila rešiti Simona. Ker se Ivan za njo ni zmenil, se ji je končno posrečilo opozoriti Simona na pretečo nevarnost. Posledica je bila samo ta, da je začel Simon še bolj šklepetati z zobmi. Zde« lo se mi je, da ne bo imel dovolj po* guma, da bi izpil usodno tekočino. Jarmili se pa položaj ni zdel brez* upen. Bilo je, kakor da ima za to even* tualnost že pripravljen načrt. Sekunde so hitro minevale in možnost rešitve je bila vedno manjša. Bilo je že devet minut in nekaj sekund. Jarmila se je igrala nervozno z bi* čem. Naenkrat je zadela ob kip na ka* minu, ki je padel na tla in se razbil. Na tej strani je sedel Ivan. Obrnil se je in tudi jaz sem se ozrl na tla, kjer so ležali ostanki razbitega kipa. Opazil sem, da je dvignil Simon z drhtečo ro* ko Ivanov kozarec in ga skrivaj zame* njal s svojim. Jarmila je mirno opazo* vala njegovo početje. Ko se je Ivan obrnil, so se Simonu roke še tresle. Na mizi se je lesketal.t kapljica likerja kot znak izdajstva. To* da Ivan se ni zmenil za njo. Manjkalo je Še 43 sekund. Postajal sem nervozen. Torej za ta* ko žensko, ki je ljubila bebca in strahopetca in podpirala njegovo ubošrvo. se je našel plemeniti mož, ki je tvegal dvoboj in hotel umreti, da jima reši srečo v veliki ljubezni. V resnici pa ie bila ta ljubezen podla, beraška in strahopetna. Ljubezen ženske, ki umori moškega, ki jo blazno ljubi, samo zato, ker ne razume njegovega srca in ker 8e ji zdi originalno, ako kdo radi nje umre. Lahko bi bil povedal, da gre za pod* Io sleparijo. Toda molčal sem in ko sem dal slednjič znamenje, smo vsi iz* praznili kozarce do dna. Omenil bi še. da je zamenjal Ivan v svoji plemeniti velikodušnosti kozarec v trenutku, ko je padel kaktus z okna, tako da se je sam obsodil na smrt. Samo jaz sem vi* del njegovo kretnjo in zato sem molčal, ko je Simon • pomočjo^ svoje ljubice mirno umoril •SCOVENSKI NAROD, dne 25. septembra 1927. Kako umirajo matadorji Ste v 217 Pretresljiva sliMa t Mehiki — Sin na bikovih rogo- vih, mati umrla od žalosti Jose Salino je preživel otroška leta ¥ Chapuitepecu in zato do Plazza Tor-ros ni imel daleč.. 2e kot deček se je klatil po cele dneve okrog arene, kamor so drvele ob nedeljah ogromne množice praznično oblečenih Mehiča-nov in dastiČnih senjorit. Saj so celo znamenite bikoborbe v Barceloni obledele pred slavo bikoborb v Mexiko City in samo najznamenitejši španski bikoborci so bili deležni redke sreče, da so lahko pokazali Mehičanom svojo spretnost Po vsem latinskem svetu znane kapacitete so se pulile za čast nastopa pred odlično publiko v Mehiki. 0 mehiških bikih je bilo znano, da so najnevarnejši na svetu. Od mladih nog so jih držali v temnih hlevih, da dia bi bili zadnji dan pred smrtjo še bolj divji, kakor so že po naravi. Prva borba. Jose Salino se je kmalu seznanil z osobjem arene in ko so mu nekoč dovolili priti z dvema konjema po ubitega bika, je slutil, da se pričenja njegova karijera. Imel je veliko prednost pred svojimi tovariši, kajti bil je močan in gibčen kakor ris z bližnjih gora. Zato ni čuda, da se je takoj prikupil lastnikom arene, ki so videli v njem prvovrstno atrakcijo. In tako je oblekel Jose kot 22-letni mlad en. prvič picadorsko obleko in ko je zaigral orkester koračnico iz opere »Carmen« je stopal ponosno sredi ostalih picadorjev v areno. Že pri prvem nastopu je dosegel sijajen uspeh. Njegove sulice so zadevale vedno v bikov vrat in obtičale globoko v mesu. Od tistega časa je Salinova slava neprestano rastla in bližala se je vrhuncu. Ogromni plakati so teden pred bi-koborbo oznanjali znamenito novico: Jose Salino, naš najboljši picador, nastopi v nedeljo prvič v vlogi mata-dorja. Cene samo neznatno zvišane. Prihitite, da vam ne bo žal, da ni več vstopnic. Spodaj je bil datum slavne bikoborbe 8. maja 1923. Jose je imel tako rekoč dve duši — eno za občinstvo, drugo pa za svojo mamico. Med viharnim ploskanjem s sulico v roki je bil bikoborec, doma Pa najidealnejšd sin svoje ljubljene matere. Na vsem svetu so matere enake, in zato ni čuda, da je tudi srce Salinove mamice drhtelo v strahu za sina. Nikoli ni bila v areni, kjer se boril sin z besnimi biki, kajti pogled na ta prizor bi bil kakor nož v njeno ljubeče srce. Zaman je prosila in rotila sina, naj opusti to nevarno igro — duša bikoborca je bila močnejša kot duša sina. V nedeljo zadnjič mamica, potem pa nikoli več ne stopim v areno, je obljubljal materi pred odhodom. Arena je bila v nedeljo nabito polna. IPolicija ni mogla zadrževati navala Ogromne množice radovednežev. Orkester je zaigral znano koračnico »Tore-adore pripravi se!« Jose je korakal s svojim spremstvom okrog arene in se ustavil pred glavno tribuno. Samo za hip se je zagledal nekam, potem je zamahnil z mečem v pozdrav. Na glavni tribuni so dali znamenje in trubač je zatrobil. Težka vrata so se odprla in na pragu se je pojavil črn bik. Za hip je začudeno obstal, toda takoj sta se mu zapičili v vrat dve sulici. Razjarjen je povesil glavo in se pognal v areno za najbližjim picadorjem. Picador se je spretno umaknil in besna žival je zasadila ostre roge z ogromno silo v debelo ograjo. Nastopili so drugi picadorji in kmalu je bil bikov vrat ves okrvavljen. Slednjič je alcalde znova dvignil roko In trubač je zatrobil. To je bilo znamenje za nastop matadorja. V smrt. Kakor kip je stal Jose v svojem skrivališču in zrl tja, kjer bi morala biti njegova mati. Trubač je znova zatrobil. Množica je začela tuliti, po zraku so frčali klobuki, robci in rokavice. ? Vse je pozivalo matadorja, naj stopi v areno. Minule so še tri minute nepopisne napetosti in znova je trubač zatrobil. Kakor v sanjah se je Jose premaknil, ozrl se je na glavno tribuno, potem pa na bika in zdeelo se je« da čaka na nekak odgovor. Naenkrat se je oglasil v njem bikoborec. Z obe rokama je pograbil svoj meč, dvignil ga visoko nad glavo in njegove blede ustnice so zašepetale vročo molitev. Histerične senjore in senjorite so začele kričati »Jose, Jose, matador, pa moli. Proč z, njim, proč!« Jose je prijel meč v desnico, z levo roko je dvignil rdeč pla-šček in že je stal sredi arene. Bik je začudeno pogledal slabotno človeško bitje pred seboj. Povesil je glavo in planil na svojega protivnika. Jose je stal kakor vkopan. V areni je zavladala grobna tišina. Culo se je tiktakanje žepnih ur. Naenkrat se je dvignil sredi arene oblak prahu, sodnikova roka je obvisela v zraku, gledalcem je zaprlo sapo. Iz prahu se je videla glava mirno stoječega bika, ki je držal na rogovju drhteče matadorjevo telo. — Madre! — O. Jezus Maria! Dva pretresljiva krika. Nato so usta matadorja in njegove matere za vedno umolknila. Arena je oživela. Ženske so začele histerično kričati, moški so si trgali ovratnike z vratu. Čez ograjo je viselo onemoglo žensko telo. Čez deset minut sta ležala mati in sin za areno. Mlad zdravnik v belem plašču ni niti odprl zabojčka s kirurgičnimi instru-meti. — Vsaka pomoč je odveč, odpeljite ju v mrtvašnico! Za 500 dolarjev štirje mrtvi V odvetniški pisarni Henry Cohena v Newyorku je prišlo v ponedeljek do krvoprelitja, ki je razburilo celo druga* če hladnokrvne Američane. K odvetnic ku sta prišla trgovec z damskimi oble* kami iz Baltimora Bernstein in newyor* ški trgovec Herskowitz, ki ni hotel iz* plačati svojemu poklicnemu tovarišu obljubljenih 500 dolarjev. Baltimorski trgovec se je tako razsrdil, da je poteg* nil iz žepa revolver in začel streljati okrog sebe. Zadel je najprej odvetnika Cohena, potem pa še trgovca Hersko* witza. Tretji strel je pogodil odvetni* škega koncipijenta Viktorja Steinberga, ki je stal pri oknu pisarne v 9. nad* stropju. Ko ga je zadela krogla, je omahnil in padel skozi okno na ulico. Njegovo telo je padlo slučajno na mi* moidočega kinoravnatelja Elberta Gro* rinta, ki je bil vsled silnega udarca tako težko poškodovan, da je med prevozom v bolnico umrl. Trgovec Bernstein je po zločinu po* begnil iz pisarne in se klatil nekaj časa po mestu. Nato je vzel izvošČka in s* peljal na policijo, kjer je povedal, kaj je v jezi storil. Spiritistični sanatorij V enem najlepših londonskih okra* jev je bil pred leti otvor j en krasen sa* natorij, v katerem je bilo vedno polno bolnikov, kajti sprejemali so jih proti posebnemu priporočilu brezplačno. V ta sanatorij so se zatekali najraje ljudje, ki so bolehali na srcu. V sanatoriju je namreč lečil bolnike splošno priljublje* ni specijalist za srčne bolezni dr. Beale. Mož je bil pa že davno mrtev in samo tradicija je še gnala bolnike v sanatorij. V sanatoriju so pa imeli strežnico miss Harvev, s pomočjo katere je baje po* ko j ni zdravnik lečil bolnike. Strežnica je bila namreč na glasu kot prvovrsten medij. V sanatorij so sprejemali samo take bolnike, ki so verovali v špiriti* zem in ki so bili že vnaprej prepričani o zagrobni praksi umrlega zdravnika. Slučajno je izvedel za to originalno zdravniško prakso neki novinar, ki je hotel v interesa javnosti zadevo po* IssnltL Dobil je potrebno priporočilo in sprejeli so ga v sanatorij. K sprejem« niči so priredili ob njegovi navzočnosti oelo spiritiatično komedijo* Kot medij le nastopla strežnica Harvev. Novinar Je moral pred spiritiatično seanso položiti kavcijo v znesku 100 šteriingov. Ko je medij satisnil oči, je naznanil prihod umrlega zdravnika. Zdravnik se sicer ni pojavil osebno, pač pa je potom medija izjavil, da bo bolnika takoj pregledal. Nekaj časa je bilo vse tiho. Pokojni zdravnik je menda pregledoval doz de v* nega bolnika. Naenkrat se je začul za* grobni glas, ki je izjavil, da trpi nov ina i na hudi srčni bolezni. Novinarju ta diognoza ni bila po volji, ker je imel popolnoma zdravo srce. Da bi omogočil z onega sveta govorečemu duhu reha* bilitacijo, je zahteval, naj mu pove vse* bino pisem, ki jih nosi vedno v žepu. Na to vprašanje pa medij ni bil pri* pravljen in zato se je končala špiriti* stično-zdravniška konzultacija klavrno. Novinar je dobil svojih 100 šterlingov nazaj in dobil bi bil še več, ako bi ob* ljubil, da bo o zadevi molčal. Ko je v listih napisal poročilo o čudodelnem sa-natoriju, so posegle vmes oblasti, ki so sanatorij zaprle. Zaprle so tudi strežni* co, ki se bo morala radi sleparij zago* varjati pred sodiščem. Poštni voz se je pooreznil Na otoku Islandu se čutijo že od za* četka septembra močni potresni sunki, ki so v zvezi z delovanjem ognjenika Vatnajoklen. Pretekli teden je začel ognjenik znova strahovito bij u vati. Pri velikem izbruhu lave je padla tudi člo* veška žrtev, in sicer v zelo dramatič* nih okolnostih. Po težko dostopnem ozemlju se je napotila vaška pošta iz Breidamerkura proti zapadu, da izroči pošto prebivalcem bližnjih krajev. Tež* ko naložen poštni voz je vleklo pet konj. Bilo je že proti večeru in potresni sunki so vidno pojemali, ko se je usta* vil poštni voz sredi puste pokrajine. Naenkrat je zabobnelo v zemlji, pred poštnim vozom je nastala v zemeljski skorji globoka razpoka in poštar s ko* nji je padel v brezdno. Pri drugem moč* nem potresnem sunku se je razpoka za* pri a in konji z nesrečnim poštarjem so bili pokopani. Prebivalci bližnjih krajev so zvedeli za nesrečo šele drugi dan. Ker nimajo na razpolago brzojavne zveze, so obvestili zunanji svet o kata* strofi potom radiopostaje, ki je dobila zvezo z Newyorkom. Podrobnosti o bljuvanju ognjenika niso znane, ker div ja na otoku že več dni strahovita ne* vihta. Devetletna deklica detektiv V neki vasi na Danskem je ugrabil hlapec svojemu gospodarju loletno de* klico. Policija je napela vse sile, da iz* sledi ugrabljeno deklico, ker se je bala, da bi jo utegnil hlapec oskruniti. De* tektivi so ugotovili, da sta preživela hla* pec in deklica noč v leseni baraki sredi polja. Kam sta se napotila drugo jutro, ni bilo znano. Pretekli petek je poslala policija potom radiopostaje na vse stra» ni popis hlapca in ugrabljene deklice. Ta ukrep je dosegel presenetljiv uspeh. V vasi Hallendrup je poslušala de* vetletna hčerka posestnika Nielsena ra* diokoncert, po katerem se je začulo iz aparata policijsko obvestilo o ugrablje* ni deklici. Dekletce si je dobro zapom> nilo, kako je bila ugrabljena deklica oblečena. Ko je prišla v soboto v kuhi* njo k obedu, je opazila dva tujca, ki sta pila kavo. Dekletce je vprašalo svo* jo mater, kdo sta tujca. Mati je odgo* vorila, da sta prišla zgodaj zjutraj v vat> in sta prosila jesti. Dekletce je stopilo iz kuhinje za dedom in mu povedalo, da sta v kuhinji hlapec in ugrabljena deklica. Ded sprva ni hotel verjeti, ko mu je pa vnučka pojasnila, da je cula po radiju opis in si zapomnila vse po* drobnosti, je opozoril vaško stražo, ki je odvedla tujca na sodišče, kjer je de* klica priznala, da se je dala pregovoriti in pobegnila s hlapcem od doma. L4. Averčenko: Pred licem smrti (Odlomek iz gradiva k zgodovini ruske revolucije.) Kako različna sta psihologija in živ* ljenje Rusov in Francozov. Francoska revolucija nam je zapustila naslednje zanimivo dejstvo. Dobri pariški revolucijonarji so pri* jcli na ulici nekega meniha g. Morija. Razume se, da so takoj napravili iz vrvi zanj ko in odgnali meniha h kandela* bru. — Kaj nameravate napraviti, dobri meščani? je vprašal g. Mori radovedno — Obesili te bomo namesto svetil* ke na drogi — Kaj mislite, da vam bo potem od* leglo in da se vam bo godilo bolje? — je vprašagl sarkastično ostroumni me* nih. Množica je obstojala iz čistokrvnih Francozov in razen tega iz najčistejših Parižanov. Menihov odgovor je vse toliko na* vdušil, da mu je bila soglasno zajamče* na ohranitev življenja. To je po francosko. In glejte, kako je po rusko: V harkovski čezvičajki, katere šef je bil drug Sajenko, so bile usmrtitve na dnevnem redu. Ta posel je opravljal večkrat Saj en* ko sam. Kokainist in pijanec podnevi, se je zvečer pojavljal v kleti, kjer so se nahajali aretirani sumljivi elementi, z imenikom v roki je pozival one, ki bi morali biti ustreljeni isto noč. iVsak, ki je bil pozvan, je s pokor* nim vzdihi jajem stopil na stran. Res, nihče ni prosil. Vsi so dobro vedeli, da je lažje potegniti kamenito ploščo iz zidu, kakor ganiti Sajenkovo srce. In glejte, dva dni pred prihodom dobrovoljcev v Harkov je prišel v za* por Sajenko kakor običajno z imeni« kom oseb, ki so jih hoteli ustreliti. Pri* čel je čitati: — Akimenko! — Tukaj. — Stopi v stran. — Vasjukov. — Odidi. — Dovolite, da vam povem . . . — Ali ste že videli tako čudnega človeka? ... Še ugovarja. Kako Čuden je ta svet, za boga! Če ti je rečeno — odidi, potem odidi! Kormovij! — Tu. — Odidi! Molčakov! — Saj sem tu! — Sedaj vidim. Odidi. Nikolski! Molk. — Nikolski! Molk. Vsi so molčali, tako oni, ki so stali ob strani, kakor oni. ki so se* deli na posteljah, lesenih zabojih, in tu* di sam Sajenko. In Nikolski je sedel v istem trenutku prav vis*a*vis Sajenka samega. Prekrižal je noge in začel zvi* jati s prsti cigareto. — Nikolski! Prav ta trenutek je uprl Sajenko s krvjo zalite oči v Nikolskega. Nikolski je počasi z vil svojo cigare« to, pljunil na tla in šele nato odgovoril mirno in brezbrižno: — Kaj hočete vi, drug Sajenko, dva* krat ustreliti istega človeka? Veste, to ne gre. — Kako? — Saj ste vendar včeraj ustrelili Ni* kolskega! — Ali je to res? Vsi so molčali. Tako oni, ki so stali že ob strani, kakor vsi, ki so sedeli na lesenih zabojih. — Potem pa pojdi ti! — je zamr* mral Sajenko ter prečrtal v spisku ime. — Lahko je mogoče, da se človek pri vas zmoti! — Prav to je potrebno, da veste, — je dejal Nikolski smeje, in pomežikal ostalim jetnikom. — Drugič morate bolj paziti. — Niti besede več! . . . Pastukov! — Grem — — — — — — — Po dveh dneh so prišli dobrovoljci in izpustili Nikolskega. • Ne vem, kakšen ima kdo okus . . . Mogoče, da bo komu ugajal Mori, toda meni je mnogo bolj všeč naš Ni* kolski. Ko je menih izpregovoril svojo bi* stroumno frazo, mu je bržkone zadrh* tela spodnja ustnica vsaj za trenutek. Če bi se to zgodilo pri Nikolskem, ko je gledal Sajenku v oči, kje bi že bil sedaj?! Ameriške zanimivosti Tihotapstvo alkoholnih pijač__Ameriška kurijoznost. - Kratka zakonska idila. Izmed vseh problemov, ki jih ima ameriška vlada reševati, je pač najtežavnejši in najddflcatnejši problem prohibicije. Res ie sicer, da so pred osmimi len" uvedli pro-hibicijo, to je popolno odpravo točenja alkoholnih pijač. Z uvedbo prohibicije pa so oblasti odprle vrata na stežaj novi nadlegi: tihotapstvu. In kakor so se preje in se tudi Še sedaj bore proti pijančevanju, tako je postalo tudi aktualno vprašanje pobijanje in zatiranje tihotapstva. Toda lihoUoski posel se zelo lepo razvija in zato ga je težko zatreti. Ampak kar je glavno, je dejstvo, da se alkohol ne utihotaplja iz Kanade v Ameriko, marveč obratno iz Amerike v Kanado. Stvar je, dasi se zdi paradoksna, popolnoma resnična. V Kanadi ni prohibicije, toči se pijača vseh vrst, pa narod ne pijančuje. V Združenih državah vlada prohibicijski režim, a poleg tega tudi nezmernost v pijači. Se nikoli se ni v USA popilo toliko alkoholnih pijač, kakor baš za časa prohibicije. Zato se ameriški »suhači«, kakor nazivajo pobornike protialkoholnega gibanja, jeze na Kanado, češ, da daje slab zgled Američanom. Toda obratno se jezi Kanada na USA in zato ima tudi vzroka dovolj. V Kanadi so alkoholne pijače silno drage, a v Združenih državah so poceni, zlasti če jih je mogoče dobiti iz prvega vira. Zato cvete tihotapstvo. Ne iz Kanade v Ameriko, marveč v obratni smeri. Šef kanadske carinike in potegnili za seboj v VVashmgtonu povedal, da je bilo lani v bližini Detroita vtihotapile nega preko meje za 21 milijonov dolarjev žganja v Kanado. Vtihotapljeni alkohol se po ovinkih nudi kanadskim trgovcem, ki bi sicer morali plačati po 10 dolarjev državnega davka od galone. Tihotapci so izpridili poštene ka- nadske carinike in poternili sta za seboj tudi* dosedaj neomadeževane kanadske trgovce. Sedaj se v VVashingtonu posvetujejo zastopniki ameriških m kanadskih carinskih oblasti, kako bi zajezili val tihotapstva in zamašili odprtine, po katerih teče prepovedana pijača iz Amerike v Kanado in iz Kanade v Ameriko. To je pač vozel, ki ga ne bo lahko razvozljati! čikaški prohibidj&ki agenti pa so jo nedavno pošteno zagodli tolpi tihotapcev in izdelovalcev opojnih pijač. Na eni najpro-metnejših uhe v CHcagu so odkrili pravo tovarno žganja. Zaplenili so 1800 galon žganja in 30.000 galon špirita. Podjetje se je nahajalo v neki petnadstropni hiš!, v prvih nadstropjih je bilo naloženega nekoliko pohištva, da je napravilo vtis, da je v hiši zaloga pohištva. Vse naprave, ki bodo seveda uničene, so vredne 250.000 dolarjev. • Med ameriške kurioznosti spada gotovo slučaj uradnika Loranda Ringerja iz VVoTcesteTja. Mož se je namreč hotel zavarovati in zato ie moral biti zdravniško preiskan. Zdravnik ga je proglasil za popolnoma zdravega, toda uro kasneje, ko je Ringer podpisal pogodbo, ga je zadela kop. Zakonska idila Franka M. Pomersa In Cyndore Pomers, ki sta bila že precej v letih, ko sta se poročila, je bila zelo kratkotrajna. Iz Los Angelesa javljajo namrev. da sta se 871etni Frank in 67 letna Cvndo-ra po treh mesecih zakona naveličala zakonskih sladkosti in sta pri sodišču vložila tožbo za ločitev zakona. Vzrok temu ie baje dejstvo, da ie bi! Pomers kljub svojim 871etom velik Don Juan in je rad lazil za drugimi dekleti. Kardinal pojde med menihe V Vatikanu ter med francoskimi cerkvenimi krogi vlada veliko razbur« j en je. 2e dolgo časa se je namreč šuš* ljala in kolportirala vest, da se name* rava kardinal Billot, eden najodličnej* ših teologov katoliške cerkve in refe* rent francoske vlade, odreči cerkvenih časti in dostojanstev in da pojde kot priprost menih med samostanske bra« te. Ta vest se je uresničila. Kardinal Billot ie te dni svojo željo sporočil pa* pežu. Bil je pozvan v avdijenco, ki je trajala več ur, a končni rezultat je bil ta, da je kardinal demisijoniral, čeprav je papež temu odločno nasprotoval. Že prihodnje dni odloži kardinal svoj purpur in se umakne v neki samostan blizu Rima. Med jezuiti, iz čijih vrst je Billot izšel, je resignacija kardinala na svoje dostojanstvo vzbudila veliko razburje* nje. Njegova demisija se v cerkvenih krogih motivira z dejstvom, da je kar* dinal že opešal — star je namreč že 82 let. Toda na nasprotni strani se na* glasa, da so vzroki povsem drugi. — Ozadje tega dogodka tvori znani kon* flikt med Vatikanom in vodjo franco* skih rojalistov Leonom Daudetom ra* di organa Action Francaise, ki traja že leto dni. Kardinal Billot je zavzel v tem sporu precej intransigentno stali* šče, ki se ni strinjalo s stališčem Va* tikana. Billot je bil inicijator prepo* vedi, ki vsem strogo vernim katoliča* nom zabranjuje čitanje znanega pu* blicističnega organa Action francaise. V zvezi s tem je tudi dekret Sv. ofici* j a, ki stavlja na indeks knjigo, izdano od Action francaise in ki pojasnjuje nastali konflikt. Sličen slučaj resignacije na kardi* nalsko dostojanstvo datira tudi izza sto let nazaj. Takrat se je kardinal Odelchalchi istotako odrekel kardinal* ski časti in stopil v samostan. — Kar* dinal Billot je bil 1. 1911 imenovan za kardinala in je rodom Francoz. Nove knjige in revije Nova zbirka narodnih motivov« Pravkar je v založbi O. S. G. T. izšla Jože Karlovškova zbirka stavbnih motivov pod n.t-n>Slovenska hiša, prvi del<. Na ** bre-u papirju pisarniškega formata so nn !r:n?jslih listih prav čedno avtograhrair vsakovrstni narodni motivi, uporabljeni v slovenskem stavbarstvu na Goienjskem, Dolenjskem in na bivšem Štajerskem. So to motivi, ki jih nahajamo pri kmečkih lesenih in zidanih hišah na pročelju, na oknih, vni-tah, opažih, balkonih in ograjah. Na dveh listih so narisani tudi razni leseni in iz železa kovani spomeniki, ki jih vidimo ob cestah, na poljih, pri hišah in na pokopališčih kot nagrobni spomeniki. Ta zbirka je prav Učno izvršena in bo dobro služila stavbenikom in arhitektom pri snovanju raznih stavbinskih načrtov v našem narodnem slogu. Zlasti pa bo gotovo dobro došla polir-jem, tesarjem, mizarjem in ključavničarjem. Tudi bo vrlo uporabna pri pouku na obrtnih in obrtno nadaljevalnih šolah kot pomoćna knjiga. Vsakemu, ki se zanima za slovensko narodno umetnost, bo ta zbirka poleg prof. A. Sičeve znane zbirke >Kmečke hiše na Gorenjskem« prav dobro došla. Dobiti jo je za smerno ceno po vseh naših knjigarnah. L. N. Tolstoj. Rodbinska sreča. Roman. Preložil J. Vidmar. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena brob. knjigi Din 26, v originalni platneni vezavi Din 34. Poštnina Din 2 več. Pod vplivom zadnje svoje ljubezni pred zakonom, ki se je razdrla ne po njegovi krivdi, je napisal Tolstoj to poetično povest o ljubezni, zakonu in problematični rodbinski sreči, v kateri se to življenje izteče. Kakor v vseh svojih delih se pokaže Tolstoj tudi v > Rodbinski sreči« velikega jmetnua. Nedosegljiva vernost njegovega psihološkega pogleda, njegov globoki in intimni smisel za naravo in njegovo popolno poznanje življenja se družijo v tej knjigi v umotvor tolikšne živosti in sočnosti, da mu ni zlepa najti primere v svetovni literaturi. To je še Tolstoj mlajših let, ki ne moralizira, marveč uživa v pisani bujnosti življenja in narave Toda življenska izkušnja je primešala tem svetlim in prazničnim dogodkom, ki jih srečujemo v knjigi, tudi temne barve. Zgo-ste se ta mračna Čuvstva zlasti proti koncu knjige, ki izzveni v sumljivo srečo, polno resignacije, zadušene bolečine in pokopanih mladostnih sanj. Zato knjiga tembolj vzpod-buja k razmišljanju o tisti jiravi sreči, ki ^ tu pokaže samo v bolečini nad izgubo in v nezadoščenosti. Brala naj bi se v vsaki rodbini, zlasti pa naj jo za pouk in z užitkom, ki ga nudi samo resnična umetnost, prebira mladina. Cena zelo okusno opremljeni knjigi je nizka. Sren Hedin. V azijskih pušcaTah. Priredil Pavel Kunaver. V Ljubljani 1927. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena broširani knjigi Din 36.—, v originalni platneni vezavi Din 44.—, poštnina Din 2. več. Sven Hedin je največji potovalec današni«* dobe. Svoje življenje je posvetil predvsem zibelki človeštva — Aziji, kjer je do najnovejšega časa ostalo na zemljevidu Še mnogo velikih belih lis, nepoznanih krajev tega silnega sveta. Z brezprimerno vstrajnostjo, ki jo je ljubezen do velike prirode neraziskanih dežel še povečala, je križem prepotoval s svojimi karavanami Iran, Pamir, Vzhodni Turkestan in silno višavje Tibeta. Za znanost so bila ta potovanja neprecenljive važnosti, njegova dela pa so se razširila kot najpriljubljenejše čtivo med vsemi sloji. Da ta potovanja niso bila brez nevarnosti, o tem nam priča posebno knjiga >V azijskih puščavaij<. Na potovanju preko strahovite puščave Takla Makan je brezvesten vodnik zapeljal Hedinovo karavano v kraje, kjer je imela smrt bogato žetev. A ravno tedaj, ko je prikipela nevarnost do vrhunca, je pokazal Hedin največje zmožnosti in nadčloveško vztrajnost, s katero je premagal samo smrt. Nič manj zanimivo in polno velikih dogodkov je bilo njegovo nadaljnje potovanje preko pustega, 5000 m visokega severnega Tibeta, katerega oživljajo kulani in silni jarki, med divjimi gorovji pa se razprostirajo vrste krasnih jezer ... Izdaja Tiskovne zadruge je za današnje čase posebno dobrodošla, ker nudi čitatelju, ki nima Časa za prebiranja velikih originalnih del, vse, kar je zanimivega v nepretrganem opisu. Založba se je pri tej izdaji posebno odlikovala z vzorno opremo knjige, ki jo dičijo krasne, originalne platnice kakor tudi nazorne, umetniško dovršene slike. Starim in mladim knjigo toplo priporočamo. Josip Maii. »Geometrija za I., II. in III. razred srednjih šol«. O tej itak na vseh šolah vpeljani prvovrstni knjigi ravnatelja ljubljanske realke Mazija, bi ne napisali no bene besede, ker je itak vsaka hvala odveč in nepotrebna, ako bi ne morali pribiti dejstva, da je to po dolgem času prva slovenska šolska knjisra, ki se za mal denar lahko kosa tudi kar tiče zunanje opreme s Šolskimi knjigami velikih milijonskih narodov. Skratka e'ogantno opremljena knjiga, ki že radi svoje zunanjosti zbudi v dijaku ljubezen do predmeta. PROSVETNI GLASNIK, službeni oreran ministrstva za prooveto, dvojna 3. in 4. številka je izšla te dni in prinaša med drugim uredbe o razvrstitvi in rasporedu tehnieneera osobja v državni tiskarni, nadalje odloke ministrskega sveta o Šolskih zadevah ter razne naredbe in ukaze o imenovanju, premestitvi in razvrstitvi šolskega osobja, ter o raznih drugih zadevah prosvetnega značaja. LJUBLJANSKI ZVON. Avgust ova Številka prinaša sledečo vsebino: Dr. Fran Kidrič: O literarni zgodovini. — Joža L07-renčič: Publino in Hi«pala (nadaljevanje). -Josip Weoter: Iz Aškerčeve literarne oetali-ne (koneck). — Vladimir Levstik: Hilarij Pernat (nadaljevanje). — Joža Glonar: Sam-haber in njegwi >Preširenklange< (konec). — Tone Seliškar: Moj duh. — France Bevk: Poberinka Rezi (konec). — Stano Koeovel: Sredi brezglasja. — Književna poročila. — Kronika. — Portret dr. Fran Kidriča. Žrebanje loterije trgovske akadem;je v Ljubi tani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoj srečke. Kako stase udarila Tnnneu hi Dempsev 183.000 gledalcev je prisostvovalo gigantski borbi. — Podrob- borbe obeh šampifoaov. Svetovni sampijonat le odtočen. Gene Tumiey je do točkah porazil Jack Demp-seva in si obdržal naslov svetovnega prvaka v boksu. O izidu gigantske borbe, ene največjih, kar J* pozna zgodovina, srao poročali že včeraj, danes pa podajamo podrobnosti o borbi sami. vrvenj« in (življenju v Chicagu. Chicago pred borbo. Chicaeo je pred borbo nudilo sKko kakor svoJečasno povodom slovite svetovne razstave. Qd vseh strani so prihajali v mesto z vlaki, panniki, avtomobili in aeroplani sosti. čijm Število se ceni na okoli 100.000. Vsi hoteli, tako v centru, kakor na periferiji mesta, so bili preaiapolnieni. Na tisoče gostov se ie moralo nastaniti pri privatnikih. Vrata velike arene so bila otvo-r-jena ob 5. popoldne m takoj je sledil ogromen naval množic. Razširila se je namreč verzija, da so neki lopovi ponaredili vstopnice in zato ie vsak posetinik borbe stremel za tem, da pride čim prej na svoi prostor, boječ se, da mu eventuelni lastnik ponarejene vstopnice pred nosom ne zasede prostora. Do sedme ure ie bila ogromna arena napolnjena. Mrzlična napetost je vladala med navzočimi 183.000 gledalci, med njimi ni bHo nobenega, ki ne bi stavil na Jacka ali Geneja. Dočim so se preje stave glasile v razmerju 7+5 za Tunneva, se je to razmerje v zadnjem dnevu izenačilo. Med navzočimi je bila poleg odličnih filmskih osebnosti, elita filmskih igralcev, prisostvovali so Chaplin, Fainbanks, sestri Talmaidige. Gloria Swanson, Pickfordova in drugi, dalje odlični bokserji Jiroen, Jeffries, Jack Sharkev in Paolino. Zastopane so bile tudi tenmiške korifeje. Lacoste in THden ter Helen Wills. Vsa trojica je trdno verovala v uspeh Dempseya in je nanj stavila velike vsote. Bokserja pred spopadom. Oba bokserja sta se zadnji teden pred borbo preselila v Chicago, kjer sta marljivo trenirala, vendar jima je uprav pasja vročina trening ovirala. Tik pred rraatchom obeh šarnpijonov nI bilo na spregled. Dempsev Je zadnjih 24 ur pavziral, dočim se je Tunney sprehajal po samotnih potih bližnje okolice, da se na ta način odtegne entuzijastom. Spopad. Ob 9. zvečer (4. uri zjutraj srednjeevropskega časa) sta stopila v krog oba bokserja. Prvi Derrrpsev vihamo pozdravljen, drugi Ttmney. Tudi njemu aplavdlra publika. Ob 9.6 ie zadonel gong, nastala je grobna tišina. Sledil je spopad. /. kolo. Demp5ey je takoj navalil z levo, Tumnev je par i ral z desno. Sledil je bližinski spopad, iz katerega se je prvi oprostil Tuoney m serviral krepek udarec v Dempseyevo čeljust Dempsey je forsiral bližinski boj. kateremu se je pa Tunnev spretno izumikal. Proti koncu je prejel Dempsev močan udarec po glavi. 2. kolo. Oba nasprotnika sta se srdito spopadla. Splošno je bilo opažati, da se Dempsey bori boljie nego lani v Filadelfl-h\ Dempsey Je zopet forsiral borbo telo na telo. TuBney ravah nameščeni fotografi in kinooperaterjt. Urejenih je bdlo 70 oddajnih postaj, vsak hip so se v svet razslaševali rezultati. — Dempsev je baje takoj po borbi vložil protest pri vrhovni bokserski instanci, češ da je sodnik Tunneya. ko je padel na tla, prepočasi iz-števal. Bivši svetovni prvak Jack Dempsey je star 32 let: rojen je bil v Saltlake City. Bil Je star 26 let, ko si je v borbi proti Jess VVillardu izvojeval svetovno prvenstvo. Najlepša njegova zmaga le bila leta 1921, ko je Francoza Carpentiera. ko ie bil le-ta na višku svoje slave in moči, v četrtem krogu odpravil s knockoutom. Nato se je poročil s filmsko igralko Estelle Taylor in se začasno umaknil iz arene. Leta 1923 je porazil orjaka Firpa. kateremu so rekli •argentinski bik* in ga odpravil že v drugem kolu s knockoutom. Lani je v Fila-deifiji izgubil napram Ttmmcvu svetovno prvenstvo, a letos ie porazil Sharkeya in se kvalificiral za borbo za svetovno prvenstvo. Eugen Tunney aH «Qene» je bil rojen leta 1898. Poklicni bokser ie postal leta 1919. Prva njegova znamenita zmaga ie bila, ko ie leta 1922 porazil Battling Levin-skega. Leta 1923 .e po točkah porazil Har-ry Grebba in postal svetovni prvak srednje teže. Eno leto kasneje Je porazil evropskega prvaka Spalio in Carpentiera, senzaci-jomama je bila tudi njegova zmaga nad Tom Gibbsonson. a triurni njegove karijere dvakratni do raz Dempseya. Trst in tržaško žiolfenje Državni praznik, ki je le še sopraznik, — Cosulicheva «Sa-turnia». — Narodni ponos, narodna zavednost. — Jugosloveni za aeroplan laSri vojski! — Sava biču, ki nas tepe! rm n. — V Trstu, 20. septembra. Prvič v Ljubljani! Napeto t Pustolovno I Divji jahač Ken Prekrasni cowboyski film. — Kopači zlata. — Zlata polja. — Naoadi razboj* nlkov na transporte zlata. Ken in njegov kon) strah in trepet razbojnikov. Krasn naravni posnetki. — Lepi igralci. — V glavni vlogi smeli in drzni Ken Maynard in njegov konj Tarzan Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in y. ELITNI KINO MATICA Dan. ko je gospod Muaoolini prv Senat kot neomejeni vrhovni poglavar fašizma, vlade, države, kralja in naroda pošteno — kihnil, se dandanes v Italiji vsekakor slovesneje praznuje kot pa obletnica onega junaškega zavzetja papeškega Rima, 20. septembra leta 1870., pri katerem je bil, kakor se verodostojno poroča, na obeh straneh en sam skupni ranjenec: neki rimski postopač, Id je naslednjega dne ogledoval luknjo, ki so jo napravili italijanski topovi v obzidju pri -športi Pri«, pa se je spotaknil m si ob k a* men ju razbil nos. Šccr pa naj je že bilo te* daj tako ali drugače, danes ne prihaja stvar več v pošte v, in še tem manj, ker se, kakor rečeno, ta obletnica ne praznuje več kot največji državni praznik, temveč edino le še kot sopraznik: do ene popoldne se dela vse* povsod, popoldne gre pa tisti, ki ima de* nar, na izlet v okoKco ali v gostilno ali v kavarno, kdor ga pa nima, pa gre v »boeke-to«, na barkovljansko »rivijero* ali pa tudi samo na »bersaljerski« pomol (nekdaj »Sa* nita«, kjer je sedaj privezana nova Cosulicheva motorna ladja »Satu ni ia«-, o kateri pravijo tisti, ki imajo kaj koristi od tega, da je naravnost pravi pravcati čudež ladje* delstva, kakor ga ne premore ves svet. »Saturnia« je določena za redno plovbo med Trstom in južnoameriškimi lukami. Je v resnici, kakor kažejo slike in kakor sem jo videl od zunaj, nekaj posebnega, velikan* skega. Seveda pa sem se tako mimogrede tudi vprašal, ali se bo vse to tudi — izpda* čevalo?! Meni se vsaj zdi, da bo »Saturnia« marsikaterikTat plula med Trstom in Bue* nos A i resom brez tistih tisočev potnikov, ki bi morali biti na njej, da bi se vožnja izplačala, in da bodo še posebno redki tisti, ki bodo najemali luksuzne kabine z razgled* nimi verandami na morje. In koncem konca tudi ToSaturnia« ni edina ladja, ki vozi iz Evrope v Južno Ameriko. Saj sam Coarulich gradi enako ladjo, ki bo prihodnjo pomlad že gotova in bo vozila po isti progi. CosuHohova družba računa seveda zlasti tudi z — Jugoslavijo! Fašistov siki »H Popo* lo di Trieste« je V9aj pisal pred kratkim, da naj Jugoslavija le ustanavlja s pomočjo »Cunard Line« svojo lastno paroplovno »vezo z Južno Ameriko: Ko se pokaže Cosuli* chov motorni velikan s svojima razkošno opremljenimi dvoranami in svojimi u dob* nos trni, mora izginiti vsaka jugoslovenska konkurenca. In jugoslovanski potniki za Južno Ameriko bodo kar drli na Cosulicovo ladjo, pa naj jugoslovenske Cunardove ladje potem plešejo okoli njih, kakor hočejo! In verjamete, da verjamem fašistov* s k omu listu! Mi Jugosloveni smo pač taki! Lahko nas drugo za drugim nabriSejo s ši* bo in korobačem, pa bomo vendarle silili še vedno tjakaj, kamor ni treba. Samo da ni domaČe, pa smo zadovoljni! Ta naša pristna jugoslovenska nespamet se je naravnost kričeče pokazala že sedaj ob priliki ogledovanja te Cosulichove »Satur* nije«. V nedeljo se je ladja službeno izročila prometu in se je ob tej priliki vršila na ladji, ki je plula po tržaškem zalivu, velika svečanost: z veliko pojedino in veliko množino šampanjca. Včeraj, v ponedeljek, pa si je občinstvo moglo ogledavati ladjo, prive* zano ob bersaljerskem pomolu. Cosulichova družba je za to priliko sto* rila nekaj, kar jo prav posebno priporoča vsem tistim inozemcem, neitalijanom, ki bi se kdaj nameravali voziti s to ladjo. Za ogledovanje ladje je bilo treba namreč ku* piti vstopnico, ki je stala pet lir, ki Cosuli* chov a družba je izkupiček za te vstopnice — ladjo si je ogledalo okoli 10.000 oseb, ki so plačale torej okoli 50.000 liri — nameni* la--kam? porečete. V kak dobrodelen namen? Morda za tržaške reveže, ki strada* jo v »institutu«? Za tiste nesrečneže, ki so jih hišni gospodarji vgrli na uheo, ker za* radi bolezni, brezposelnosti ali drugih takih nesreč niso mogli plačati stanarine in sedaj poginjajo v starih, napol razpadlih hlevih? Ali morda za starostno preskrbo svojih lastnih delavcev in nameščencev? — O, nel Cosulichova družba, ki za svojo plovbo s vSatumijo« med Trstom in Južno Ameriko pričakuje največ prispevanja iz inozemstva in v prvi vrsti celo iz Jugoslavije, je name* niia izkirpiček vstopnic za ogledovanje »Sa* turni je« — zbirki za vojaški aeroplan, ki ga hoče Trst darovatt italijanski vojski! Napo* vedala je to javno, v listih! In tu naj sedaj zopet ponovim, kar sem rekel zgoraj o naši pristni jugoslovenski nespamet i! Mi Jugosloveni smo silno ponosni na svoj narodni ponos, na svojo narodno za* vednost in ne vem, kaj še vse narodnega; toda če pa gre za to, da si napasemo svojo radovednost, da se moremo bahati potem, kaj^ smo videli, loaj smo čuli. kaj smo oti* pali česa niso videli, čuli in otipali naši znanci, naši sosedje, pa vržemo od sebe vse, kar je narodnega na nas, in tečemo prodajat zijala k tujcu m mu jih povrhu še drago plačamo. Tako je bilo tudi pri ogledovanju »Saturn i je«. Dasiravno je vsakdo vedel, da prispeva, plačujoč vstopnico, k nabavi aeroplana za laško vojsko, je vendar vse drlo ogledovat ladjo. Med onimi desetimi tisoči je bila gotovo ena tretjina, če ne celo polovica — naših ljudi. Ju^oslovenov, italijanskih in ju* goslovenskih (!) državljanov. Iz vse dežeTe so prihajali v Trst, z vlaki, z avtomobili, a v Trstu ga ni bilo skoro našega človeka, ko* ličkaj boljšega v žepu, da ne bi bil sel past svoje radovednosti na »Saturnijo«, seveda: pet lir za laški vojaški aeroplan! Laški Tr» žaean, ki je gotovo najradovednejši Človek med vsemi radovedneži sveta, si je »Satur* nijocc rajši ogledaval in jo še danes ogle* duje — od zunaj, ker ga tako ogledovanje nič ne stane in zna pač bolje porabiti pet lir, kot pa da bi jih daroval za vojaški ae* roplan, za katerega je itak že moral prispe* vati ali doma ali v uradu ali na delu ali sploh kjerkoli, kjer so ga ujeli fašitovski iz* mozgovalcL Naši ljudje pa seveda drug za drugim, kakor v cerkvi okoli oltarja pri da* rovanju 1 In to je potem naš narodni ponos, taka je potem naša narodna zavednost! Ko pa pride »Saturnia« v naše luke, bo pa tudi vse drlo nanjo, ne samo ogledovat, temveč tudi potovat, potovat za težak denar, za dolgo progo, do Južne Amerike, dasiravno imamo svojo lastno paroplovno družbo za to in svoje, pod našo zastavo ploveče ladje za isto progo! Taki smo pač io niti sram nas ni! Ta naš narodni ponos m ta naša narod* na zavednost — bil je nekdo, ki jc zavest* no, z neko jekleno nekam mučno tlačeče vpliva na človeka, ki mu ni va>en, ki ga pa vse bolj pogost orna srečava med našimi ljudmi v Trstu. Prideš v gostimo, za katero ves. da ie lastnik naš človek, da so vsi nameščenci ni« še narodnosti, da se celo vsi prav radi ponašajo s tem. Naročiš po naše in te kar naj. vljudneje postrežejo ki govore po naše. Sam si v lokalu; torej sami domači ljudje. Toda gospodar govori z nameščenci italijanski m nameščenci z njim ravno tako. Pridejo dru* g: gostje; sami naši. Sedejo k mizi. Naroee italijanski. Pijejo, jedo, začnejo igrati na karte, igrajo cel večer; ali naše besede ne slišiš iz njihovih ust! Med seboj govore italijanski, z gostilničar j cen govore italijanski, in če imajo s seboj svoje slovenske ali hrvatske žene in otroke, govore tudi z njimi italijanski. Človek gleda, posluša, strmi! .Mi bognedaj ?e besedice kake pripombe! Kaka užaljenost! Naj gre človek raztresat sv<>j<> »prenapetost« kam drugam, ne pa med ni« rodnjake, ki ni vreden, da bi jim jermena odveza 1 pri čevljih! Ko pa pride v tak lokal kraški ah i>tr= ski kmetic, ki mu karabinijerji in miličarji sede od jutra do večera za vratom, in ko> maj čaka. da bi slišal domačo besedo iz ust kakega »boljšega«, pa sliši tako »narodno«' gospodo, kako lepo med seboj »šraja po ta* lijansko«, se rev še popraska za ušesi m si pravi sam pri sebi: »Naj vrag vzame vse skupaj! Oni tako, nam pa zabičujejo, naj ae bodemo z bikom! Ce je njim prav, ic meni še bolj!« In--?! Hvala Bogu! Prav po naše! Bogme, vredni smo biča, ki nam pada po plečih! In edina naša sreča in tolažba. d*i so vendar tudi še ljudje med nami, ki ga ne zaslužijo! Mil t Najboljše, najtrpežnejše zato najcenejše. Jutri v nedeljo oh: 3., pol 5.. 6., pol 8., 9. Popolnoma novo! Produkcija 1927|28 Rdeči pirat Veliki pustolovni film iz življenja gusarjev Ugrabljenje španske ladje in lepe Španjolke. — Javna dražba piratovega pohištva. — Gusarska krčma. — Oporoka na hrbtu dedinje. — Beg pred razjarjenim in razdeđenim polbratom. — Živi mrtvec v zaboju. — Divja vožnja z avtomobilom. — Zasledovanje policije. — Piratova poroka na ladji Jasper z bogato dedinjo. — Ameriška vojska, artiler ja, zrakoplovi tanki, ladje itd. V glavni vlogi dražestna Milred Harris • Chaplin in najboljši filmski igralec slavni Rod la Roque. Elitni kino Matica Telefon 2124 TeletOD 379 Ivan Zakotnih Telefon 379 mestni tesarski mojster, _ _ — — LJUBLJANA, Dunajska cesta 46---- Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostreSJa za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve tn zvonike. — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. — Gredba lesenih mostov, jezov tn mlinov. PARNA ZAOA. 16/L TOVARNA FURNIRJA. RADIO Zastopnike in zastopnice za prodajo srečk na obroke išče — Bančna po* slovalnica Bezjak, Maribor, Go* sposka ulica 25. 77/1, Pit »G Ing. Djordje Blažek prva specijalna tvornica ta radio, telefonijo, telegrafijo In preo. mehaniko. BEOGRAD Telet 41-85 Berlin S. W. 11 Nova poslovalnica in naslov: Jakšićeva ulica 11. Obcestni poslovni prostori «e oddajo z novembrom v To* mažičevih hišah na Dunajski cesti. Informacije pri dr. Albi* na Smoletu, advokatu, Dalmatinova ulica. 2159 G. Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 4/L — Strokov* na posredovalnica boljših služb, 35 let obstoječa, priporoča in išče vsake vrste osobja (od pri« prostega do finejšega) za pri* varno, restavracije in trgovine za tu in izven Ljubljane. 2160 1000 Din posojila išče nujno uradnik za kratko dobo. — Sigurna garancija in obresti. — Ponudbe pod «Poso* jilo/2154» na upravo «SH. Nar.». SSHMBHHSB Kemična pralnica in barvanje oblek ▼ najrazličnejših barvah izvr> Soje dela ▼ oajkrajiem času pri najnižjih conah. Anton Boc, Ljubljana. Šelenburgova ulic^ 61 - Tovarna: Vič-Glince Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sožalja ob priliki prerane smrti naše nadvse ljubljene, predobre mamice in tete, gospe ularije Rom - Gogala roj. Čatnernik kakor za poklonjene krasne vence in cvetje se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena č. gosp. p. Tomincu za dušno tolažbo pokojnici, dalje čč. duhovščini šentpetrske župnije, gg. zdravnikom, gg. pevcem za genljive žalostinke ter vsem številnim znancem in prijateljem za mnogobrojno čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat vsem naša globoka zahvala. Requiem za blagopokojno se bo pel v ponedeljek, dne 26. t. m. ob pol 7 uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 24. septembra 1927. Žalujoči ostali. Stran 8 ■m i «5EOVENSKI NAROD* dne 25. septembra 1921, Štev. 2i7 Ogljeni Z (karbon) papir, indigo papir, barvna trakove barvo ^"^•'d^'^^K" Lud. Baraga, Ljubljana, Selenburgova 61 Telefon 298« Velika predtiskarija ženskih ročnih del za trgovino, Solo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene, Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. — Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13 Zračno sobo z električno razsvetljavo T Rožni dolini — oddam takoj gospodu. — Dopisi pod «Soba 2152» na upravo «Slov. Nsta Natakarica, zmožna kavcije — išče »tožbo v večjem hotelu. — Ponudbe pod «Natakarica/2139» aa upr. Slov. Naroda*. 1031 TI LIII Najboljša v materijalu in konstrukciji so: kolesa, šivalni stroji £e TfS URAMA PISALNI stroj ter švicarski PLE- stroj DUBIEO. Najlepše opreme, samo pri Josip Petelincu v LJUBLJANI blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. — Telefon 2913 Najnižje cena. — Tudi na meseena odplačila. Francoska linija (French Line) Transatlantique Hfll/RE-NEWY0RK čez mar; /a dni morfe-- Dobra hrana in pijača brezplačno. Cie. ChargeursRćunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspres parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Argentinijo, Uruguay, Chiie, Avstralijo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska ulica 35 KLIŠARNA „JUGOGRAFIKA" TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z. O. Z. Vse vrste klišejev, črtne in avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, oer opisi h ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem Času in po konkurenčno nizkih cenah. LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP 23. Razpis. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo tesarskih del pri stanovanjski hiši na Bleiweisovi cesti. Proračun se dobi v zborničnem uradu med uradnimi urami od 26. t. m. dalje za 20 Din. Tam so tudi na vpogled načrti in splošni stavbni pogoji. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe je vložiti pri podpisani zbornici najkasneje do dne 29. septembra 1927 ob 12. uri opoldne. . ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO v Ljubljani, dne 23. septembra 1927. hran Jelačin L r. dr. Fran Windischer L r. predsednik. generalni tajnik. Prava delikatesa je samo originalni SIR 99 ORCO ii v škatlah. Zastopstvo: FR. SRDAR & CO., ZAGREB. GJ. DEŽELICA PRILAZ 81 Popolnoma suha. leoa BUKOVA DRVA v polenih ali razžagana, kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka ARSOR d. d., Dunajska c 50 v vsaki množini od lm' naprej. Dostavlja tudi na dom. Telefon 2546. Ocarinjenje vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJ K O TURJC carinski posred* nik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse informacijo brezplačno. 96/L Novozidano hišo z 2 stanovanji in večje sobe v kleti ter kletmi v Stožicah v bližini gostilne Urban ček od* dam v najem ali prodam. Ev. oddam samo stanovanje 2 veli« lrih 9ob, predsobe, Kuhinje, kle» ti, velik vrt Vodovod v hi^ Zelo pripravno tudi za obrtni* ka ali vinotoč. Vselitev lahko takoj ali s 1. oktobrom. Od* dam lahko za več let. — Isto* tam naprodaj razno pohištvo, kuhinjska oprava in drugo. — Le resni reflektanti dobijo in* formacije pri ge. Christof, Ro* žna dolina, Cesta VI, št. 4/1 (hi* ša g. Ceha). 2146 Nafstarefia slovenska pleskar* tka in tlearšk* delavnice hran Bricelj, Ljubljana Dunajska cesta 15 in Oo* sposveiska cesta 2 (dvorišče kavarne •Evropa*). Se priporoča. — Izvršitev toč. na. cene zmerne 72/L Trgovska pomočnica izurjena v manufakturni stroki — išče službo v večji trgovini v mestu. — Ponudbe pod «Do* bra moČ/2134» na upravo