T W 1 ■ ■


OffkM of piiMlestteoi SS87 Bo. La»adal« ave. T«ltpho»«t UwBd*U 4635.

ifcrflBr Chicago, I1L, pondeljelc, 21. junija (June 2 let) 1920,
ŠTEV.—NUMBER 145
PRVO LETALO IZ JEKLA PK LETELO V CHIOAOO IZ BUFFALA V 1 URAH.
Chicago; 11L — Prvo enokrilno
BOJKOT PRETRESEL OGRSKE KRVNIKE.
vrhovlfo sodlioe v new yorku udarilo kroja*
^ r ske delavce.
Klerikalno- monarhiatični diktatorji apelirajo na enten< to, da prepreči batino mednarodnega delavstva. Ak cija strokovne Internacionale je oplaftile bele terori •te. Ogrska je odresana od sunanjega svata.
ll0yd 0e0r0e ji priznal resni 00.
Chicago, I1L — Ko smo pt-ed dobrim mesecem poročali, da Imj-do ameriSki privatni oljni interesi razširili svoj delokrog na Ju£po Ameriko, je mogoče marsikateri fitatelj skomignil z rameni in. mi-alil, ah, od tega smo še daleč. Ali zdaj so tukaj podatki, ki jih je objavil Wall Street Journal, glasilo finančnikov in Špekulantov, ki jasno govore, da jprivatni oljtii interesi že osvajajo trg v Južni Ameriki in da so najbrž že tudi pričeli iskati vrelec pa ravnega o-
li«.
"Wall-Street. Journal 7 pravi:
44 Ena najbolj važnih podružnic Standard Oil družbe v New Jer-fcej ju je West india Oil kompanija, ki postavlja petrolej na trg v Zapadni Indiji, Srednji in Južni Ameriki. Važnost teh trgov se spozna v faktu, da v glavnih dežejah, \ katerih prodaja petrolej, konzu-uirajo sto miljon galon petroleja na loto. West India Oil kompanija je kapitaiizirana s 13,000,00«. V letu J918 je kompanija zaslutila $0,614,386, od katerih odpa-de kot a«W.efcN*w,4er*ey Stan-
dard oii kfftmMf- p m,m.
Na vam, te js mednarodna armada najboljša sredstvo m o-hranltov miru, vem pa toliko, da ia astnogote iaailiti mir i o-rož jem. Oborožena lila aa doaa-go miri bo nnttila ligo narodov. * — Lloyd <lcorg«s angleški ministrski predsednik.
STREMLJENJA IN ŽELJE PA dE NISO PAKTI.
Politično organizirano delavstvo pojde najbrž svojo pot. .
Chicago, 111. — V zadnjem času prinašajo razni časniki vesti o ustanovitvi tretje meščanake stranke, ki se postavi po robu demokratični in republikanski atran-ki.
Precej agitacije za ustanovitev tretje meščanske stranke prihaja od VVilliam Kandolph Hearsta, ki last mje t več meščanskih-»listov. Kdor je zadnja desetletja čitsl njegove liste, je lahko prišel do prepričanji! da so njegovi listi naklonjeni malemu meščanstvu in da je Ilearstova želja, da se ti e-lemcnti, ki plc&ejo okoli male denarne moSnje, združijo proti veliki denarni moinji, ki ne ukazuje le delavcem in farmarjem, ampak drži trdo za vrat tudi malo rte-acanstvo, to je kramarje, male tr-rovcc, male mesarje, obrtnike ild.
: licarst se jg precej trudil š* ob
f o vesteh is Berlina j« katastrofa aadala poljsko armado,
POLJSKA BURŽOAZIJA BEŽI V NEMČIJO.
Lloyd Oeorga prisnava, ds js an-tsnts preslaba, da M užugala Rnsijo. .
" WILSONOVA IDEJA JE SAMO IDEJA."
alatotkov na glavnico. Standard Oi! kompanija v Braziliji je podružnica Standard Oil kompanije r Ne vi Jerseyju. Kapitaiizirana jc «1560,000, zaslužila je pa $1,304,-001, od katerih je odpadlo v proporc i ji na New Jersey Standard Oil kompanijo 1,302,1TB. Izplačali je 105.7iy2-odstotno dividendo ali $528,364 v letu 1918."
Poročilo v glssilu finančnikov, irnliežev in špekulantov pove ja-< *no kot beli dan, da sta ustanovljeni z anierižkim kapitalom že dve družbi, ki tržita v Zapadni Indiji, Prednji in Južni Ameriki iu da jc drug kaptal tako majhni, da ne pride niti v poštev. lWba, ki je ustanovljena v Braziliji se mogoče peča tudi z oljno produkcijo, kajti poročilo ne pove, če jc družba le trgovska ali pa tudi produkcijska.
Hritskim oljnim interesom ni ta pojav vhcč, kajti naravno olje je dane« ravno tako važen produkt kot premog ali pa železna ruda. S t« Ka vidika jc razumljivo, zakaj
se Initski oljni interesi poganjali, da dobe kontrolo nad naravnim oljem 'v Evropi, iiogati oljni vrelci ho v južni Rusiji in Rumutiski. In tukaj se skuta jo hritnki oljni interesi odškoditl, da nadomestijo, kar zgube v Srednji in Južni Ameriki.
Konkurenčni boj med dvema siogoenimg kapitalističnims skupinama jc tukaj, to se ne ds utajiti. (iovoriti, kako ta boj konča. I»i P» pomenilo prerokovati iz pri-Milosti. Mogoče ts boj zaide na ki omogočijo sporazum med clicma skupinama, kar toliko po-ni«ni, d« dobimo svetovni oljni tniht; mogoče ps tudi, da se ts '*>j poostri in Vodi nazadnje do «drih konfliktov z resnimi po* *'« dicHmi za vso človeško družbo. Katero pot pojde ta boj, je pa n' »ognče povedati, dokler ni takih znamenj tukaj, iz katerih se dsjo '»spraviti defintlvni in logični zaključki.
MARTENS TAJI, DA JE OD POKLICAN.
W York, N. Y. — Lndirig C-A K M a rt en*. poslanik »nvjetske *n»ije z Združenih držsvsh, je "i« vi I ▼ Molioto zvečer, ds je ve«t » njegovem odpoklic« v Kosijo »ičaa. Potrdil pa je veS\ r njegov tajnik Sonleri N'u-^♦vs »d pot o val v Ix>ndon na *e-
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LASTNINA HLOVENSlS NARODNE PODPORNE JEDNOTE
i
po d«fOTOfU. Bokoplsi m nš vrafsJo
Naročnina: ZsdinjsM dri«*« (bron Ckleago) ia Canada $4.00 na lato. MU'" " "'■ tu tri mesece; Chic«*o $6,60 na leto, $2.76 t« I*>1
a00 z« sol leta In $1.00--------- ,
i, $1.40 t* tri maaaca, ia ta inozematvo $7.00.
Kito? aa tm, har tam »tik i
"PROSVETA"
MT S«. L«w4>l< Atai—, Cfcl—HMmfa.
Možgani
fcy tha f UtsaU W>(M B—flt >— A d vertUing rataa on sgrssment.
Chlcago
Subaeriptlon": Unlu/suu« («xeapt Chlcago)' and Canada* igo $6.60, and foralf coontriaa $7.00 par yaar._I
par jear;
Datum ▼ okloraajia a. pr. (Maja 31—1020) p«lss vala ga i*ni d« j • • tam d »aram patakla iif>wtoi i P da aa na «a aaUal Mat.
ki
Ponovit« ja
VREDNOST ČLOVEŠKEGA ŽIVLJENJA IN PROFIT1 • ŽELEZNIŠKIH MAGNATOV.
Pri zadnji nezgodi, ki se je-dogodila na železnici m sto in tretji cesti v Chic$gu, so bili za vozovi iz lesa pripet' težki jekleni spalni Vozovi.. Ko se je dogodila koiizija so težki jekleni vozovi skočili naprej in prerezali lesen voz, kakor da je iz papirja. Sprevodnik je bil mrtev na mestu/ kajti težki vozovi so ga zmečkali kot muho, šes potnikov, ki so se nahajali v lesenem vozu, so pa zadobili težke telesne poškodbe.
V sedanji dobi jekla, železa, premoga, pare in vsakovrstnih oljnih motorjev je neodpustljiva napaka, če so osobni vlaki sestavljeni iz sfernih lesenih voz. Ce se pa v osobnem vlaku nahajajo ihed jeklenimi vozovi leseni, pa to ni napaka, ampak je zločin, kajti jasno je, če pride do kolksije, da so taki leseni vozovi strti kot fikatljice iz papirja.
To dejstvo je seveda žitaho tudi želežnifikim ravnateljem in zarodi tega bi morali skrbeti, da se leseni'vozov ne pripno vlaku, ki je sestavljen iz jeklenih voz. Če b' bile timeriike železnice nacionalizirane, bi ravnatelj strogo pazili na to, da se omeje nezgode na železnipah, ako jih že ne morejo popolnoma odpraviti. Zdaj so železnice pod privatn<j kontrolo in privatnim interesom n v prvi vrsti mar varnost potujočega občinstva, ampak njih prva skrb je profit Vozovi iz jekla stanejo denar, leseni vozovi se še ne nafcajajo v takem stanju, da niso za nobeno rabo, in tako gospodje železniški ravnatelji ne pod-vzamejo nič, kar bi znižalo profit železniškim magnatom. Leseni vozovi ostanejo pri osobnih vlakih, pomešani s težkimi vozovi iz jekla, dokler se ne pripeti nova nezgoda zaradi lakomnosti po velikem profitu, ki pove jasno kot beli dan, da je privatnim interesom#več za profit kot pa za varnost človeškega življenja. * J
Seveda, če bi bila/pravica postavi/ena na prvo mesto, bi se to zgodilo samo enkrat. Pravicsrbi ne iBkala krivcev med slabo plačanimi železničarji, ki le to izvrše, kar jim ukažejo od zgoraj, marveč bi posadila na zatožno klop prave krivce, ki so res krivi nesreče. In te krivce bi pravica našla navadno v ravnatelju železnice in le redek slučaj bi bil, da bi jih našla med slabo plačanimi železničarji.
Pravico dandanes slikajo kot sleposlamo z zavezanimi očmi, ki pa vseeno dobro vidi, kdo je obtožen greha: železniški ravnatelj ali pa izmučen in slabo plačan železničar, kajti še je uveljavljeno splošno načelo, da je profit več vreden kot pp varnost človeškega življenja.
Kdo »o ti farmarji? — Brzojav je sporočil, da name ravajo farmarji v Oklahomi obdržati pšenico v svojih kaščah, da se tako maščujejo nad mestnimi delavci, ki so svojimi visokimi mezdami povzročili draginjo. Kdor ne pozna ameriških farrtiarskih razmer, misli, da so tako izjavo napravili farmarji, ki lastujejo od 80 do 160 akrov zemlje in jo obdelujejo v potu svojega obraza, ali pa najemniki, ki jemljejo farme v najem, da garajo za njih lastnike.
V Ameriki imamo ljudi, ki po ves dan sede v gugal-niku, čitajo časopise ali se n* drug način kratkočasijo, pa se nazivljejo farmarje. Ti ljudje lastujejo po več tisoč akrov sveta, ki ga obdelujejo z najetimi delavci ali ga pa oddajo drugim farmarjem v najem. Svet se pa oddaja navadno v najem, da gre polovica pridelka lastniku zemljišča. Te vrste "farmarji" pridelajo na tisoče in tisoče bušljev pšenice. Pravzaprav jo pridelajo drugi ljudje zanje, ker sami ne orjejo, sejejo in žanjejo, ampak le vzamejo, kar so drugi prigarali. Te vrste "farmarji" so podobni starokrajskim grofom, baronom in veleposestnikom, ki so uganjali konzervativno agrarno politiko na škodo ljudstvu.
Ce bodo farmarji res pridržali pšenico od frga, ker po svoje rešujejo socialni vprašanja, tedaj bodo ti farmarji ameriški posestniki, ki dortikrat še ne vedo, kako
i/jrl«*dn piup mi pa stroj 7i\ mlntov.
Na čigavi »treni )• resnic*? — JusUčnl department oveduje, da Mde cena sladkorju, kongresnik Tink-ham pa pravi« dalo stal funt sladkorja trideset centov.
Pile Arthur Brisbane.
(Konec.)
Žival ne govori; do dane« še riil spregovorila besede. Dr. Oarner, ki se je učil opičjega jezika ia ji trdi), da imajo opice «yoj jezik, naj nam ne zameri. Ne poznamo plemena katerekoli rase, ki bi ne imelo daru govora, pa uaj bo na še tako nizki stopnji umnega razvoja. Vsaka beseda, ki jo izgovorita, da izrazite svojo misel, je v zvezi z majhnim delom sive materije, ki ni večja od lešnika. Naj «e pretrga krvna cevčica v tem lešniku možganov — .in Človek je nem. Naj se samo malo runi ali pokvari ta del možganov in vi fo nte pozabili, da ste kedaj govorili angleški jezik, medtem ko vam lahko ostane znanje v/rancoščinc ali katerega mrtvega jezika- če ste ga slučajno znali. Nesreča je podrla duševno "polico", ki drži angleški jezik, toda polica s francoščino ali grščino je ostala nedotaknjena. To se je že mnogokrat pripetilo.
"Mislim, in zato eksistirjm ", je rekel neki učenjak. Zakaj mislimo, kako mislimo, kaj je ono, ki misli, da li je misel ustvarjena v nas ali je samo odtisnjena v na fiera umu od zunaj, kakor solnč na svetloba odtiskuje slike na plošči — tega ne vemo.
~Tudi nanje, kadar možgani po čivajo, so nam de mračna tajnost. Kaj se godi, ko možgani spe in telo počiva? Da li um, duša, zavest — ali kakorkoli se hnenuje miselni stroj — odide iz nas in se zabava kje drugje, kakor šofer zapu sti svoj avtomobil, ko ga zvečer postavi v garažo!
Ljudje pravijo: Spimo, ker MM i imIih. Dobro. JAmpak vsi <!<•-li našega telesa niso trudni. Ono, kar od strani volje zahteva napor, povzroča utrujenost. Ako de late, tečete ali skačete, se utrudite in potrebni ste počitka- Med tem na eden del možganov, ki na laga Živcem in mišicam delo, ki traja sto let, ako človek živi toli ko Časa, deluje neprenehoma noč in dan. Bila, katere se poslufite pri enem samem vdihu zraka v pljuča, pri čemur delajo milice prs in trebuha, je tako velika, da lahko dvigne petsto funtov teže eden inč visoko. Več kot tridesetkrat v eni minuti ponove mišicc ta proces vdihavanja zraka z moč-jo pestofuntne teže — in to se ponavlja sleherno minuto, vse Živ-ljenje. Zs&aj se te mišice nikoli ne utrtnttfojt
I In\ srce 1 Čudoviti strojček, sr-ce, kako se obddrži brez odmora t Carrel, francoski kirurg, je nekoč, ko je operiral psa na pljučih, imel v roki pasje srce, ki je tolklo in pri tej priliki je vzkliknil: "Najčudovitejši stroj na svetu!" Kakor pri živalih tako je pri člo-veku. In ta čudežni stroj, srce, je v zvezi z možgani.
Iz spodnjega dela možganov, ki se imenujejo "medulla", vodita dva živpa v srce — in ta dva Živ. ca kontrolirata delovanje srče-vega stroja. Razburimo z električnim tokom prvi živec, prične srce takoj tolči « podvojeno silo; razdražimo drugega in bitje arca je močnejše, in če je živec preveč razburjen, preneha srce tolči. Odrešite drugi Živec in arce bo tolklo naglo in" nebrzdano kakor rojfočejo konji z vozom, ako jim odvzamete uzde. ■ Funkcija. teh dveh živcev je sledeča: Prvi živec goni arce, da tolče hitreje, ka kor bič v roki voznika goni konja, drugi livec pa zadržuje arce, kakor drli usdn konja nazaj, da ne zbeži s vozom.
Na ta način kontrolirajo možgani ves naš telesni ustroj; vsak telesni organ ima svoj bič in uzdo v možganih. Kontrol« mi nahaja v nivi materiji ki je v zvezi z miši-čevjem potom Živcev in krvi-* Vze. mimo telesno temperaturo. Kako čudovito lep« je uravnano da se telesna toplota, ako je človek zdrav, nf spremeni niti za najmanjši del stopinje med ekvato-rijem in nevernim tečajem. In o bistvu vse te avtomatične uptave ne vemo nič.
Kdor Čita knjigo o anatomiji in psihologiji no morda vprfai na kancu: "Kaj je to o čemer sem čltalf Kaj ja to, ki živi v na« in iti npoinav* dejstva ter jih pošilja po Živcih v naše roke in Izvršuje »ml«ge, kater« spreminjajo se-meljnko po v ni Je, rušijo gore in apajajo oceane?" ■Pred d v« tisoč štiristo leti je i*, kel Demokrit ia Abdere, katerega
h« učili kaldejaki čarodeje. n»__
vek je vržen na aTet v lainjivih novHe oblikah, ki se nam ade resnične. IšS
e hočemo povedati resnico, mo tata reči, da nič vemo." učini zdravniki in fiziologi
proučujejo slanico, živce, mišice Hd. in tudi priznavajo, da še vedno "nič ne vemo" o sili, ki nas ima v pesteh.
"Samo sijaj oči odkriva notranjega prebivalca — dušo l" Ali je to res!,Qko konja tudi sije, kadar rezgeta in koplje zemljo a kopitom, ko začuje lovski rog. Ali je notranji prebivalec v konju inž-* je vrste?
Ameriške vesti.
POBLANIK BOVJETBKE RUSI JE ODPOKLICAN.
Washington, D. O. — V ofioi-jetnih krogih govore, da so sovjetske oblasti odpoklicale C. A. K. Martensa, ki je bil skozi petnajst mesecev nepriznan poslanik sovjetske Rusije v Združenih dr* žavah. Njegev tajnik Sanford \uorteva je zapustil Združene države že pred nekaj tedni. O njem sodijo, *da se je odpeljal skozi Ka nado na Angleška, kjer sedaj pri sostvttje konferencam, ki jih vodi Grcgorij ftrasin, sovjetski trgovski minister, z angleško vlad6.
BANDITJB 00 ODNESLI BOGAT PLEN.
Chicago, 111. — Štirje banditje so ustavili in oropali Henry Loo-»herja in ferezijo Bullockdvo, ko sta se vračala z denarjem z ban ke, ki je izlužil za izplačilo usluž beneev United Cigar Stores kom-panije. Roparji so odnesli tri tisoč devet sto dolarjev.
DELAVOI, KI IZDELUJEJO PRODUKTE 12 USNJ^ IZPETI.

NORMAL
Chicago, 111. — Delavci, ki izde I nje jo produkte iz usnja, so izpr-ti. Podjetniki bi radi uničili organizacijo teh delavcev in zdaj o-glašajo v velebizniškem Časopisju v Chicagu in zunaj Chicaga, da potrebujejo delavce. Podjetnik oglašajo tudi v neangleških listih in obljubujejo visoko delavsko mezdo In rajske delavne razmere Če bi bile razmere res tako krasne, kot pripovedujejo v svojih o glasili, bi prav zanesljivo ne iz prli organiziranih de\avoe(v, am pak bi z njimi podpisali pogodbo
NARAVNI PLIN BE POTEAT NO IZRABLJA.
Waahington, D. 0. — Rudniški biro bo priporočil državnim ko misijam za javne potrebščine, da uvedejo s tfrvim oktobrom 1920 gotove regulacije za izrabo naravnega plina, da se naravni plin iz rabi uspešno, iker hitro pohaja tej deželi.
8NEO V OMAHL
Omaha, Neb. — Tukaj se je po javil hud vihar, ki je nenadoma hitro ohladil ozračje, kajti v"zra ku so plesale snežinke, kakor src di. žitne. Komaj so snežinke padle na tla, so se stajale. Temperatura je padla za dva in dvajset stopinj
ZAMORSKI DEČEK JE U8TRE LIL FARMARJA;
Dovmr, Del. — 16-letni zamor ski deček Clarence Brodared je ustrelil farmarja Isaae Hammon Ga, ko je ležal v postelji. Po izvršenem umoru je hotel deček' izvršiti samomor, pa se je le lahko ranil. Deček je služil pri farmarju.
VODITELJI RUDARJEV 0B80
JENI V ZAUOR.
———
Pittsburgh, Kana. — Sest od bornikov rudaUke organizacije je bilo obsojenih, da sede v okrajni ječi, dokler ne izrečejo, da so pri volji pričati pred industrijalnlm NodiŠčcm. Njih zagovornik je vložil priziv proti iz vedenju kazni. Hodnik je pristal na priziv In vsak odbornik jr moral položiti dva ti-aoč dolarjev poroštva.
PROPITAR KAZNOVAN.
Piltabnrgh, Pa. j— J. J. Oil-
chriat uradnik Standard Sugar kompanije, jr obsojen na deset tl-aoč dolarjev globe aaradi profi-tarstva s Hladkorjem.
OB BE ZANIMATE M irHorm dogodka, daknkl poloinj. dogod k* v stari domovini in Amtrtld In je potekla naročnina. )o ob-bo Bat
Nekatere delavske stroke stavkajo, druge glasujejo o stavki
London. AngL i— Na An4e-( skem ni tistega miru v industriji, kot ga skušajo prikazati brzojavke, ,ki jih prejemajo velebjzniški listi. Nepokoj v industriji je opaziti povsod in če je ena delavska stroka priborila 'boljše delavske razmere in je nastal navidezni mir v nji, takoj se ntfpokoj pojavi v drugi stroki.
V	Liverpoolu je na pr. zastav kalo v pretečenem mesecu okoli sedem tisoč pristaniščnih delav cev, ker so bili Irci aretirani > Wormwood Serubbsu da protesti raj p proti aretacija^. Nekaj dni preje se jfe pa vršila velika demonstracija v WooJvichu iz ravno istega namena. Druge delavske 6rgahlzačije so sprejele ostre protestne rezolucije. Ko so se vršile te demonstracije s političnim o-zadjem, so londonski avtoomni bužki vozniki zagrozili s stavko da dosežejo povišanje svoje me zde/Obenem so se pripravljali tudi učitelji in učiteljice za boj, da si zboljšajo življenske razmere. Organizaciji učiteljev in učiteljic so po svojih zastopnikih izjavili, da nista zadovoljni s sedanjimi razmerami.
V	ladjedelnicah se seveda tudi širi nezadovoljnost med delavci, ker je vlada pričela odpuščati p« 125 delavcev na teden, ni pa hotela sprejeti naročil za gradnjo trgovskih ladij. Vlada je namreč zavzela napkčno stališče, da pre-vzame naročila od zunaj le pod pogojem, ako delavci sprejmejo delo pd kosa. Delavci pa smatrajo, da hoče vlada s tako zahtevo odložiti odgovornost na delavce.
Ta zahteva je povzročila med delavci hudo kri.
Ali s tem Še ni nepokoj v industriji končan, ker se pojavljajo vedno novi spori. Draginja tare delavce in opaziti ni še znamenj, da padejo visoke cene, podjetniki bi pa radi znižali delavske mezde. Nasprotstva, ki post oje med interesi delavcev in podjetnikov stopajo tako jasno v ospredje, da ne more nihče trditi^ da ne postoje, ali da so interesi delavcev in pod jetnikov enaki. Rudarji vprav za radi tega zahtevajo nacijonaliza eijo premogovnikov in pravijo, da so se naveličali delati za privatne interese in za tako nizko mezdo da zaslužijo komaj za najpotreb nejŠe življenske potrebščine. Ru darji pravijo, če se rudniki naci-jonalizirajo, da se jim ne bo sla-beje godilo, kot sedaj, ampak ime li bodo saj zavest, da ne delajo več za privatno denarno mošnjo
Rusko-angleflco pogajanje™
London. — Zadnji četrtek je Leonid Krasin, ruski sovjetski tr gov^ki komisar, prvič prisostvo-val seji »talnega odbora iavezni škega vrhovnega gospodurske^a sveta. Seja je trajala 45 minut in zastopane so bile Velika liritani ja, Francija, Italija in Belgij« Združene države niso imele L' stopnika.
Španska vlada ja sopet padi*' UniJ* rt&novnikov ja zasegla prs-
11.1__________1 •___i l	Ma Itd a m	«
Lizbona. — Ministrski predsednik Ramos Preto je podal ostavko z vsemi ministri po končani seji v nižji zbornici zadnji petek.
Anff*H irprasnjujejo Ismid.
Carignad, 18. jun. — Angleži se pripravljajo na izpraznitev Izmi da na obali Anatolije. Danes so nad mestom krožili trije eroplan turških revolucionarjev, padlo je ve« bomb. V okoliei Deringerja se vrši ljuto bojevanje. Revplueio-narji so okupirali Lapsaki. -i-
ŽELJE ObBORA OBEH IN «TI
(Nadaljevanje s L strani.) osem in štiridesetih direktno na konvencijo delavske stranke in ji predloži sVoje težnje in želje, da se ustanovi nekakšna liberalna stranka.
Voditelji delavske stranke se ne strinjajo, tU se delavstvo pridru žl kakšni liberalni stranki, ravno tako pa ne morejo ukazovati odboru osem in štiridesetih, da ne sme priti na konvencijo delavske stranSe, ker voditelji delavske *tranke niso mašlna. ki ukazuje, kaj sme delavstvo nprejeti ali zavreči, ampak prepušča sodbo za-Ht opni kom politično organizirane ga delavstva
To ja bila potreba, da se pove, preden prične konvencija delavske stranke, da delegat je, ki pri dej« na konvencijo delavske stranke, vedo, zakaj bo prišel odbor osem in štiridesetih na konvencijo delavske stranke in kakšno stališče zavzamejo sedanji roditelji delavske stranke nspram tretji meščanski stranki, ki jo namerava ustanoviti odbor osem fn
Irski sinfajnovci imaj0 41 sodlv.
UM on. - Iz Dublina javljaj,,' da je republičanska vlada na Ir'
skem objavila porodilo o pos],>. vanju njenih sodišč. Iz poročil« je razvidno, d? je v prvih trinaj. stih dneh junija poslovalo 41 «0-d.6č v 24 okrajih in v tem času je bilo obravnavanih 84 kazen-^ slučaje^^_^Jllflt
Birii avstrijski »nbmarin&i čast-
nik V Trstu izvršil samomor
Ženeva, Švica. — Kapitan Con-rad, bivži avstrijski častnik v mornarici submarink v Trstu in sorodnik avstro-ogrskega feld-mahala z enakim imenom, je skočil v KonstanSko jezero in utonil Conrad je teikom vtojne potopil neko italijansko torpedovko.
Rusi izpraznili perzijsko prista-nišče Enzeli.
London. — Iz Moskve poročajo, da so ruske rdeče čete izpraznilo glavno perzijsko pristanišče En-zeli ob Kaspiškem jezeru. Pogajanja z zastopniki tnrško-anatol-ske republike in Armenije se po-voljno nadaljujejo.
Nemec napadel bivše«* kajzerja.
Haag, Holandija. — Poznejša
Doročilft ft miu*JM»UjT.».l...... -r. ; 1
|fv> vvtia \r m trii ri j |UaI»i:Ti1 ililiVlllIl
na življenje Viljema Hohenzoller-na v Doornu se glase, dA napa-daleč ni bil Belgijee, temveč Ne-meč, ki &c je preoblekel zu bel-gijskega delavca ?n sc pomc&al med delavce, ki so popravljali vodovod v Viljemovenf gradu. Na-padalec je prišel iz Nemčije nalašč * namenom, da ubije bivšega Hsjzerja. Ko je prišel v grad, je srečal .Viljema na hodniku in se takoj zakadil vanj. Viljem se je pa dobro* branil in dobil je le lahko rano na Čeljusti, ko je bil napadalec prijet.
Gibanje Afgancev proti Angležem.
London. — Iz'Moskve javljajo, da se zbirajo afganske čete na meji Indije na napad na Angleže.
Zavezniška konferenca.
London. — V soboto sta konfe-rirala Lloyd Oeorge in"Millerand v Hytbu. V pondeljek se vrši sestanek zavezniških ministrskih predsednikov in drugih diplomatov v Boulognu.
sne hiša na Angleškem.
London. —' Člani krajevne o-brambne lige stanovnikov v Man-chesterju so vzeli v posest štirinajst praznih hiš in v njih nastanila demobilizirane vojake, ki no bili.brez stanovanj. Liga je tudi organizirala stražo, ki ima skrbeti, da gospodarji hiš ne izženejo stanovnikov. Gospodarji so uloži-li tožbo proti ligi.
Vojna na Irskem.
London. — Lloyd Oeorge je zagrozil zadnji petek delegaciji Narodne železničarske zveze, ki ga je obiskala v zadevi stavke na irskih železnicah, da bo vlada iz-prla vse irske železničarje, ki no-čeja vaziti vlakov z vojaštvom in bojnim materijalom, in vposlilA vojake na njihovo mesto. J. H. Thoraas, tajnik železničarjev, ki je vodil deputncijo, je nato odgovoril, da bodo Irci mtdejali trač-niče in vrgle vlake s tira, ako vls-da izpre železničarje in to bo nedvomno vodilo v civilno vojno.
Is Dublina javljajo, da prists-niščni delavci se še vedno nočejo otakniti ladij z bojnim materija-om.
I Velika zaplemba tobaka V
Zgornji fii*ki št. 95 je policija odkrila pravi brlog tihotapcev. Tja so zahajali tihotapci ter spravljali svoje naknpljene zaloge. Imeli so pravo skladišče tobaka. Zaplenili so jim 1474 zavitkov finega turškega in heree-govinakega tobaka, 1000 J^ortnih in 100 ogrskih cigaret.
Jngoaloransld zadrnšni kanje zborovsl 11 13. in 14. jnnljt t. 1. v Zsgrehu. Na kon-mm je bilo zastopano vse kmetijsko zadružništvo is cele Jnfo-
ifi 1 a Siri < ffcsial
...-ii-..® .. i^......
iMffiMtfl
PKOSVETA
KRETANJE PARNIKOV ZA JUGOSLOVANI
IN CENA VOZNIH LISTKOV.
1. NEW YOllK—TRST:
2BWsrj.............................i Moo
.............................*101100
............................f oo-38
ffiK"' iun,J«.....................1130.00
PROVIDENCE ' 1. julij®........... .........,....§ 00.3«
"ROMA" 10. julija..............................$ »0.38
"BELVIDERE" iS. julija.........................$130.00
2. NEW YORK—HAVRE:
"LA FRANCE" 21. junij« .......................$ M.00
"LEOPOLD INA" 22. junij«	^ J 7§.»0
"LA SAVOIE" 3. Ju jaT	:	TlSo
"XA LORRAINE" 10. julij« ..... I. Vl.. 1. "1 76.30
,*<1*j.	» v »»k l p*rnlk nekoliko pro.toror. K.r i* mmi»
& potnikov, Mto p« tudi val pro.tori v napr.j r*iprtxWJo POTllEBNO ft*«<,to.vlu	M «4*n «11 drugI perotk eJtnoU •
MMI Milil« »mfrliu .Voto V MW«J.
8 Um al tudi prihranit« nepotr«E*o «ak»nj« v n*v Terka,
nad*IJn» poU.ntl* bUk). netovanj« tn prtdobttv« Valih drnlln in aorodnlkov ali prijateljev ta aUra ioaiuvin« a««, pUiU aa lUr« tvrdk®
Now Yott^.N. Y.
popisi.
———— '
fllenooe, 0. - V tukajžnji na-
lelbini je ponesrečil r*;ak Anton
bil v premogorovu Bel-f"t gt 2. L'trgal* *e je nad njim Lt kamenja in premoga ter ga Lkopala pod seboj. Poškodovan iivedno. Sedaj se nahaja v Uniči v N. Wheelmg, W. Va. fcoa je it Soče na Primo»kem Ldan SNPJ - Poročevalec K.
_ elan
S potk' — v zadnjem mojem , iom poročal iz llelper, I in okoliikih premogarekili
L.lbin. Sedaj se nahajam v Co-Iridi v Glenwo<id Springs, pretočnem gorskem mestecu, kjer nahajajo zdravilni vrelci in kuuor prihajajo bolniki, ki bole-fcio u revmatizmom, iz vseh Zdr. (frfav. Marsikateri bolnik ae izne-bi tukaj svojega revmatizma. To p^to je nekako letoviMe in tu-k,j »o krasni hoteli. Največji hotel «e nahaja ravno ob izvirku e-teh studencev in je bil pred rojno last nekega angleškega lorda, ki je'pa ob času vojne prišel bi kant in je bil prisiljen prodati poslopje in vrelce. Vse to sta pre kupila tukajšnja meščana, ki sedaj obratujeta in kakor sem razvide!, imata precejšen vspeh. Ta kotel je odprt za tujce ali letovi-jifirjo od junija do oktobra me-jpoa. V tem^mestu se tudi lahko dobi ceneja stanovanja kakor tudi cenejše vrste hoteli.
Mestni očetje, ki so sami bogati trgovci, ne dovolijo v mestu in Okolici nobenih tovarn in vsled tega je cela okolica zelo prijazna in zdrav zrak. Mesto se nahaja okrog 5000 čevljev nad morsko eladino na zelo prijazni gorski Mirna mesta teče reka
BMad.■■I
Malo višje in kakih 70 milj od tega mesta se nahaja mesto Leadville, Colo., in kakih 40 milj od Leadville pa Aspen, Colo. V zadnjih dveh naselbinah je bilo pred fcgom precejšnje število rojakov naseljenih, ki so se pa pričeli t zadnjem času zelo hitro izseljevati. V Leadville, Colo., so zlati in bakreni rudniki in tndi rudo-topilnice. V Aspenu, Colo., so pa ircbrni rudniki.
Slovenci, ki so še nase Ijtni v teh dveh mestih, lastujejo t veliki večini svoje domove. V G)enwood Springs je tudi več slovenskih družin, ki so vse precej premožne.
Obiskal sem precej letovišč in zdravilišč, toda še skoro povsod sem razvidel, da ni primerno za revnejSe sloje. Toda to mesto je tudi za revnejše bolnike in cene niso tako zelo pretirane, kot pa t drugih letoviščih. Ootovo, da je f*e dražje kot pa V drugih mestih. In tudi vrelci so zelo dobri in veliko bolnikov se iznebi neprijetnega revmatizma. — Matija Poirorelec.
zemlja.
(Nadaljevanje.)
Na te prvotne formacije bo se nagromadile druge plast raznega kamenja, kot oatanki nekdanjega orjjiničnoga življenja, kot školjk, koralov in premoga ter drugih kemičnih snovi, kot apna in gline. Razun granita in takozvauega kristalnega kamenja je vse ostalo kamenje kemična sestavina, ki je nastala pod silnim pritiskom gornjih^pla-sti, katere so nanesle reke, ali ki so nastale ob vulkaničnih izbru hih ali pa da je morje preplavilo kako pokrajino in se isto zopet osušilo. V času ledene dobe so ledeniki ravno tako zasuli cele pokrajine z gruščem, ki so ga prinesli s seboj z gorovja in se vernih krajev. Veliko kamenja je n- pr. iz ilovice, ki se je pod pritiskom gornjih plasti strdila in postala trda kot kamen- To se je najložje opazi, v nekaterih rudnikih kot n. pr. v premogorovih v državi Kamas, kjer je plast nad premogom in tudi pod premo-govo žilo iz same ilovice in katera plast je v teku časa postala trda kot kamen. Ko pa leži to kamenje, katerega odvažajo na površje iz rovov, zunaj na zraku in izpostavljeno raznim vremenskim spremembam, se pa zopet začne razkrajati in v kratkem času je zopet ilovica. Ko so gradili stari domovini na Hrušici predor skozi Karavanke so naleteli na tako trd kamen, da so morali rabiti svedre, ki so bili opremljeni z dijamantom. Kakor hitro so ga pa spravili na zrak je pričel takoj razpadati v prvotno snov, ilovico. Velikokrat se tudi pripeti, da kamenje, katerega spravijo globoko iz zemlje na po-vršie, pfične sam od sebe goreti. Vzrok temu je, ker je v kamenju samemu žveplo in fosfor in ko pride na zrak se vname. Poleg tega sesftoji zemeljska skorja tudi iz raznih rudnin, kot Železo, baker, svinec, srebro, zlato, žveplo, an-timon, cink, itd. ter iz premoga.
Nekateri prištevajo premog tudi k rudninam, kar je pa napačno, kajti premog je organičim "tvariha' fii kot talca se nc more prištevati k rudninam. Šle precej je ljudi, ki mislijo, da je premog neke posebne vrste kamen in Nemci so ga tudi krstili za "o-kamenelo oglje!' (^einkohle), kar je pa popolnoma napačno. O-glje je, to je resnica, edino način procesa je drugačen kot pri navadnem oglju. Premog sestoji rastlinstva* in lesa, kateri je
VABILO K PkEDAVAHJU.
Hjudno vabimo vae slavno občinstvo mesta Dun!o in bližnje o 'kolice k pre4avanju, katero ae vrši v soboto dne 28. jnnija ▼ Hrvatski dvorani v Dunlo, Pa. •Predaval bode dr. Stefcn Mihalič o
LJUBEZNI IN ZAKONU \ Oneltam pod petnajst let starim ^ vstop prepovedan. Pričetek Wno oh 7:30 zvečer.
Pridite vse odralčeni možje in hne, mladeniči in dekleta, vabi odbori
»z
prišel pod plast raznih drugih snovi. Kot že omenjeno, so reke, rulkaniČni izbruhi in ledeniki zasuli cele pokrajine in ker je bili vegetacija v nekiterih krajih v tercijalni dobi zelo bujna, je vse to rastlinstvo in bujni gozdovi prišlo pod novo plast zemlje, največkrat pod pesek in ilovico. Gotovo je že lahko vsakdo opazil, da ob deževnih nalivih na-rastla reka podira cele gozdove in odnaša debla na gotov kraj, pusti in črez to zopet nanese dru-
Se snovi..Isto se je dogajalo tu-i pfrej in ker je bila zemlja zaraščena veliko bolj kot sedaj z gozdovi in drugim rastlinstvom sc je dogajalo še v veliko večji meri Nad prvo naplavino je prišla druga in tako dalje.
(Dalje.)
PREMOGARJI
Zahvalno pismo iz I stare domovine.
Od naših POTNIKOV, kateri so potovali v staro domovino po posredovanju bankirja
HENRY C. ZARO.
-t	' 'J	v'	S .	i ' ijj. .
j	a
Cenjeni gospod Žaro I	*
Sedaj, ko smo irečno prišli domgv, smatramo si ca našo dolžnost, da Vam pišemo iz svobodne Jugoslavije. Potovali smo lepo, hitro in dobro; poviodi smo bili lepo iprejotl in pričakovani; nafijftovčekl so se vozili a nami, ravno tako, kakor «te vi to priskrbeli in nam obljubili ; denar smo v Ljubljani po Vašim čeku v redu iprejeli in lioer ne da bi bilo treba plačati kake poiebne pristojbine in ne da bi imeli kake posebne neprilike, ko nam je bil denar izplačan po Prvi Hrvatski Štedionieij na katero ao ae Vaši čeki glasili. Dobivamo prave naie jugoslovansko kolekovane krone, kakor sto nam Vi pred odhodom povedali ; nadalje Vam moramo tudi naznaniti, da lo naši aorodAikl, katerim smo po Vašem poiredovanju pošiljali denar, slednjega v popolnem redu in pravočasno aprejeli.
I Zato ae mi Vam in upravitelju Vašega Jugoslovanskega bančnega oddelka Aleksandru Petroviču najprisrčneje zahvaljujemo glede Vašega dobrega, brzgega in poltenega odpremanja nas v stari kraj. O Vašem poštenem in vestnem delovanju imo tako tukaj, kakor tudi še ko smo bili v Ameriki, mnogo slišali in sedij smo ii popolnoma uverili, da je temu v resnici tako.
Vse pogodbe in pooblastila, katera nam je Val upravitelj
Aleksander Petrovič, ki je itarokrajskl odvetnik', napravil, so tukajšnja aodilča sprejela, tako da je vse v redti in da naši aorodnlki niso imeli gled# tega nobene* neprilike. Z eno besedo, vse je bilo natančno tako, kakor ite Vi nam piiali, Ii pridno smo ie podali na
pot.
Ker imo po Vašem poaridovanju tako udobno potovali in tako hitro prilli do naliga končnega cilja in ileer to vili le radi Vašega vestnega posredovanja, Vai viem našim rojakom najtoplejše priporočamo in jim svetujemo, da potujejo le a posredovanjem, kakor tudi pakete in da lo potom Vale poiridovalnioe izdelujejo pogodbe, prošne, pooblastila, prenose, testamente in vie drugo, ako žele, da bodo imeli vie v najboljšem redu, oziroma tako, kakor je bilo nam poitrilino.
Tako toraj naši Jugoalovanaki rojaki govore in pišejo o bankirju Zaru in radi tega ne iščite drugod temveč kadar aklenete, da bodete potoval! v stari kraj, potim pilite Vašemu Jugoslovanskemu d tžavno-pooblaščenemu bančnemu zavodu S srčnim pozdravom	*/
Jo!« 2igir. Antonija ftullgoj. Štefan Stojaaov. Jurij Markovi«. Petir Habanak. Fran Dobovič. Nikolaj Bkarfiajavič. Mlch. Perikovi«. Luka Or»ntti£. < Ivan Vo£ko. Josip Oslič.
Josip Domovi*. Lovrenc fltudan.. Josip S«pekov. Jurij Kranikovič. Josip PrindtlK. Štefan Gutman. Marija Toaulivič. Marija Prakevl*. Jot« ftnagal. fttafan Kocanja. MIha Saranlli^.
fttafan Ivokovfj. Fran Jo Gellč.
Nlk. Zlovillč. Jos. Kajkov. Franci Surlna. MIlan ŽakUI. Tom. Zavili n. Jams Gadec.
fttafan Kralj. Jofllp Posavac.
fte začetkom
apriU »o	n^fc
p«nonrjivVa dalo v našem rovu v Hatel 1Hine^ mei* ^ burK, Waahington Countj, Pa., kateri le« ob m^naia^-«
tiletnMMVitevka e> rtartjfctaR..««	v J .tvir
"oauio, kar niamo mogli dobiti dovolj UlesnUkih vot " Je aadaj sopat premanlU Isdan ji ukM*, dsi MrbT, da stranke ki so dobila Ul«
bls^o amejo n.d.lje dobiti la polovico tah ^JL«L. Xdba
vrst«
ilovico
^ mora UkoJ odpislati k pr«mo»«roTom^ P^na nedvomno odpom^la, d« s« bod. d«lo v f«ne tovarnain vaa Industrija ^^uj. nujnov«*'" »vil odprti voaovi m morajo oddatf m	*
t«ko hitreje apopolnijo vaa naroMU sa pr«mof.
HENRY C ZARO
39 Cooper Square, Third A ve. ar. 6th Str.
NEW Y0RK C1TY
Tal. Orehar 7007.
o"_
, kW'priHk« «rnadi » blatijo bodo«no.t, da »latiH ve« kot k »daj prej pri kopan u premoja, P^®^ JJ ion«. J* $1.1164 od toni. 2$ delo • strojem p« P« 94 e«ntov oa	i
mm i&tt «s^arti s
II Hasal rov „ . čevljev visok, dobra * rovih v Pit tabu i
*na rina je ** samce.« »m In vašo
___rglkem okraja.
n«d 12 palcev viaoka. ^Unovanj« hjaa ~ ~ J^~ Ta,,U g hrano M	r.O# do $9.00 na	^ «
Pla^s
■so U
»jpo |7 00 do Premofjorov
I drui.ino.
pravijo m dalo V:
p*r
kjer j« dovolj
OgfasfU II «^b»o pri-
HAZEL MINE,
CANONfBUROH, PA.
Premislite debre, koma boste izrodili denar zi poiiljatev v stari kril ali pa za vehje listke.
Sedaj živimo v času —gufvotl in gbnbt, vsak iknla poitatl hitra bogat, m glede na ivojifa bližnjega. Razni igintj« in zakot. ni bankirji rmitijo poviod, kakor fobi po dalju.
V teh čeilh n eUvljo f denarnim prometu nepričakovani z* »reke starim izkušenim in pnmotnim tvrdkaaij kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoči izpolniti avoje nentimeljim ob-ljube, ji viliko vpralanji. , k
Naše denarni poUljitvi m zadnji te« po novi rvezl In na novi način primerno tedanjim razmera® v Evropi dovolj hitro In zanes-Ijivo izpW*jij*	—---______
Denar na« ji poaUU najbolje po Domeatl« Moo^ Order, ali pa po Niw Tork Bank Dralt.
TVRDKA FRANK 8AKSER,
Sltveub Nartdia
U.u.
"7SI
t. MHU
Psdpsna JsdMta.

GLAVNI STAN, SaiT^I 90. LAWNDALI AVI.. CH1CAGO, ILLINOIS,
Izvrševalni odbor.
UPRAVNI ODSUC.	* '	k
laaea« MMr, n»riaii| Aaas Mtm«. Baa l«l. C«smiWt|, Pb, - . J*	***	»>SIII ■ i aHsfca P«d Bar««. aalMal flL M4««|alb
»'mak a. frak«, eaevvtt^J
roRoTNi onilK.
- ^ UMss»sa4 puliliali. 4M Nar H, SertMfbM. III., Martla talMaftar. 9m W CV^IlIl. **	^ ***** ^	Saairah, HM Prastar
____.	bolniški odsek.
VZHODNO OKftOtJti KuMI PhUrM, Bea 4M,	Pa.
^ ZAPADNO OBAOllKi ^
Lm Kakar, Mm aM, OUWl. Mlu, aa savsrs.ae»S,
<r	Nadiorni odbor.
«1« Ptarsa »t, Bvabtk. Mlaa, Jaa. Kalaa. I00T K. ?4lk lt> devalaal. Okla.
Tiskovni odbor.
Mal trn yA|| ritoaull ■■ ■ H Mfll rvaviNi
Združitveni odbor.
PRKMKONlKi Praak AM, Iti« Sa. Or%wUr4 Ava^ Chlaa*. 1B. . Jaka TrSaJJ. »aa III, U«rsaa% Pa.
Jalke Ovaa. SU ls«i^ Datralt. MUk. iea. Okak. 1101 B. «. IV. CW^aa< Okla. _	. i PtofP UlevM, 1M4 Sa. lUalaa Ave, Cklaaea. UL
—	- <^Msa«sa>. . «i aAaralU, ki Msja v davas« avada, ae vrli umii
Vaa ZADRVK BOLNIŠKI POOPOHB U NABLOVB. Msttl	S. N. P. J.
*H fc. Lawadala Ava^ Cklaaaa. Ul.	j ^^ '	'
i ^ s^TJ jsarssrrr
- m pa«IU«|a M. Pa«nvt«*
' ~ ' d * aaj paMJale 4« aaalevi Ma	m Mar
•	T*Uty9 i?*-"* ••	FraleadaMlve I. H.
P. J., mr n a*. Uvalala Ava^ Cklaaea. lil.
Val dsplal ki Ira«! splal, aaaaaaSTeM airshial ta »lak vml ka« la v aeael
ODDDEBODOD
mnunmi
POZOR ROJAKI!
■ - ^ '.....v	T'
Maj a« Izplačuj« denar v starmn kraju Vodne v novih Jufoilovnniklh bankovcih.
Nala banka ji blU ina pFvIh, ki ji doii«li IspliAtlo svojih denarnih pollljatav.
• < > s
Denam« cene le si sadnji dni nikollke svllal«, todi 10 ftl vedno nistiln«, ssto M litih m motfe eglalatl. Vsaka i denarna poftlljativ m odpollj« po nijnlljl s iinl i n i g i dni, katoref a k nam dospi.
Nala kaa«»a aakaaalae (Drafls) »a alasll aa ona rajaka v sla-rem kraj«, U slaaujeje Mlaa veljlh masi, aajkllraja sradsKe da deaarja, hov kaaho iapUlaJaJa telo
iB.hM
Nal pravni oddilik isdaluja vsa v notarski poni spadajola dala, praakrbuji ia nala potniki potne lista tn ravno tako spisa si dobivo drulin In larodnikov Is domovini v Amerike.
Seznam odhajajočih parnikov in ime voanlm listkom najest« vedno v nalem posebnem oglara.
V vsakem oslru dobH« br««plaino naUnfina pojasnila, ako pridete ali pa pilita v mitarinlMnl na
EMIL KISS, BANKIR,
133 S^eond oor 8th St, N#w York, N. Y. Pod drftovohn nadzorstvom. VlUMhrljeoo tfH. Sprojoma hranilno vlogo in plolujo 4% obrasli.
BO JAKI I
ft. V. r 9. m n! zastopnika Katlee ? vali


■ M
* i

2431 W. Htli Street,
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
POiledice belega terorja. Dne
16, m«j«"pop. pilila eeja osjeike-ira inest/H-its /.mdop. ki mo m je u-de|«*£ili žt nameatniki "20 rjuzvt-Ijavijenih komuninticiiih mandatov, K'"nuiiiHt flertcl je zadetkom M*j^ixj»vfl, da more kot komunist položiti pri*M'Ko le a pridržkom. Ker m mu lo ni dovolilo, je zapustil /.liorovaltiico. <>»tali komuni-»tiftii /MHtopniki no priNigli, brez pridržku. Volitev Župana mo ni mo-ulti ifvriiti, ker ko oddali komuui-Hti pražim |{la*ovuiee. Zaradi te-K« je Mietirauo delovanje uieatne-K« %aMtop»tva. , .
Za ustanovitev zveze intelektualcev ar Jugoslaviji V Iftelgradu UMtamivljajo zvezo intelektualcev. Prednednik odbora je viieučiliftliii prifcnor Jovan Cvijiš.
Italijanski kapital na Koroškem. Italijani mo v Olovou kupili bolel (Jroemmer, v lieljaku pa "Park Hotel". Takiato ho pokupili dve tretjini delnic "Alpine Montangcaellschaft', katere laat Nt a tudi Icorofcka rudokopa Huet-tcnlierg in LocIMng, V ucuiftkerh delu KoroAke l»udu kmalu v na večja podjetja v italijaitMkib rokah.
Klerikalna vlada preganja tudi Kmetsko-dolavsko zvezo. Po deie-li hodijo na povelje okrajnih gla-•varafev p rožni kj in preganjajo liane in zaupnike "Kmetako-de-Jevskefcvesa*, dajejo jih brez vzroku pod jN*li<'ija1to nadzorstvo, jim jfi-oze % ure taci jami in aodnijo. ljudje, ki ho pdvHem nedolžni vprašujejo, zakaj vaC to. "Boljfio-' viki" odgovarjajo orožniki. Htra-ho vlada Jielcga terorja je vaak dan neznosne jW. Zlanti v krnkem okraju ne grozi in terorizira, 44 je groza: V At. Kupertu orožniki hodijo po liKah in vrfte preinka-ve lire* povoda. Ljudstvo hočejo« oNtrabiti, da ae odvrue od organi-»uieije in stopi «j»p<'t nazkj v klerikalni tabor. Sedanjo deželno 'vlado delamo odgovorno ne aamo fiolitilno, ampak tudi oaebno za vae.nepoNtavnoNti, ki ae dane« gode v de« ž I i. -
Občinski volilni rod sa Slovenijo, "Slovem-e" poroča, da je
deželna vlada za Slovenijo predložila vladi v I tf I gradu volilni red za obline v Sloveniji. Po tem volilnem redu bodo baje imeli v oblinali volilno pravico vai 21 let atari državljani moiki in ženake, ki iuiajo vaa eno leto avoje redno bi valile v oblini. V občinake' odbore Ne bodo amele voliti tudi ženake. •
vedi točenja alkoholnih pij*".
Cene vino so Ufkdlo povprečno za tri krone valed prejinjc prepo-
Državni denar v strankarsko s vrhe. "jgofonee" poroH, da je miiiiatnrtvo prosvete nakazalo za orlovaki aklad 20.«» K. Kako pride rniniater prmvete do tega, da državni denar izdaja za klerikalni orlovaki aklad, paro je nerazumljivo. Al hoče tudi v Belgra-du g. Koroftee uveati aortem ftu-iterfiirevega goMpodarat^af Ta tdučaj nam tudi razjasnil je, "zakaj je '^Slovenec" vedno tako nagla-nhI fttedenje pri državnih name-tfcncih in pri eenejiih prehranjevalnih akcijah.
Za ielasničarje. U Bel grada ae poroča, da je komiaija, ki, ima nalogo preštudirati žclezniearako vprašanje, sprejela po daljšem razuurtrivanju aamo deloma zahteve železničarjev.. Prizna ae 8 urni delavnik, plačilo prekourno-ga dela in za vae one nastavljen-ne delavce, ki nimajo pravice do penzije, ISO odatotiov duklade.
Načrt ustave. Komite prof^-aorjev, ki je bil poverjen izdelati načrt uatave, je dovršil svoje delo. Po tem načrtu bi ae. parlament delil v zgornjo in spodnjo zbornico, aieer pa ae načrt po večini ujema a Protičevim načrtom. Zgornja zbornica (Menat) naj bi štela 100 poslancev, ki M jih vo-lile nokrajine, stanovske zbornice in zadruge, razen tega bi poslala vanjo svoje zaatopn. vacu-čilišča In morebiti posamezne veroizpovedi. SenatArji bi ae volili za H let in bi morali biti stari nad 40 let. Senat mora zborovati istočasno a poslansko zbornic«, V slučaju spora med obema zbornicama odločuje poalanaka zbornici. — Država se razdeli v devet pokrajin, ki M bile; 1. Srbija, 2. Stara Srbija * Macedonijo, 3. Hrvatska s Slavonijo, Reko, I-atro in Medjumurjem, 4. Bonna, 5. Črna gora a Hercegovino, Boko
Kotomko in Primorjem, 0. Dal SMeija, 7. Strem a Hačko, 8. Bana t, 9. Slovenija a Prekmurjem. Uradni jezik v drla vi je srfcsfco-fcrvatsko-slovenski. < V oveni ji je uradni jezik alovenski ter imajo .Slovenci pravico, da tudi « o-arednjo vlado občujejo v sloven skem jeziku.
Klerikalna strankarska korup cija Klerikalci sklicujejo kon eem julija in začetkom avgusta t. I. v Maribor tkzv. I. alovanski orlovaki tabor, kjer se bo zbrala vna politikujoča jugoalovanaka in druga duhovščina, vse orlov ake organizacije,. klerikalno di-jaštvo in bamor baje pride eelo nek kardinal in čeiki «adŠ!<of Snuje ae črna intemaeijonala in izdelujejo ae načrti za tkzv. "slo vansko krščanstvo.", torej podo-bnegs, kar je pred vojuo veljala ideja "o velekatoliški Avstriji..' Najlepše pri vsem tem je, da dobe udeležniki tega kongresa polovično vožnjo po vaeh železnicah iiane države — seveda, ker je dr. Korošec, minister železnici To je vaekakor strankantka korupcija, oškodovanje železniškega Imetja 1 Delegati za kongres kake druge stranke polovične vožnje tatovo ne bi nikdar dobili! Tudi to ai je treba zapomniti!
Gibanja reformnega klora na Hrvatskem in v Dalmaciji se nepričakovano Uri. V zadnjem Času se je k temu gibanju priglasilo iz vsegs Primorja zelo mnogo nižjega klera, ki zahteva narodno cerkev. Narodna cerkev bo začela izdajati najprej avoj tednik, pozneje pa svoj dnevnik. V B»l-gradu ao^ae kmetje izrekli za podpiranj akcije reformistov. Nad 40.000 ljudi.se je že podpisalo na izjavo nižjega klera aa re-formistično svečeništaro in zahte-
vala ukinjen je celibata. Isto je opažati tudi v krajih Koprivnica, KrižcvOi, Karlovae in Brod na Savi.

Jfcftml^	najraaUOVTVt-
aoj«*
domaOa zdravila Httl p#
O. Box 772, Oity Hali vbw tork OITT
mnWHUMM«MM»M>M»MMMM
POTOP.
Zgodovinski — roman —
Spiaal H. Sienkiewic*.—Poslovenil Podravaki. ♦♦^♦♦♦♦♦ItMMMMUMMMMMMMJ
. (Nadaljevanja.)
J*	XII.
Po teh svečanostih so jelc različne novice d«-letavati liki krilate ptice v Lvov. Med njimi so bile atarc in nove, več ali manj ugodne, toda vse so dodajale Ijiffletn pogum. Pred vnem drugim ae je novica o tiaoveški konfederaciji razširila kakor požar po vnej ljudovladi in vsi so se ji pridružil z veseljem Mesta so oskrbela vojski vozove in oro-*je, Žid je pa denar.*.
. Nihče nI smel nasprotovali izdanim proglasom, iu celo najleiiohnejši ho zasedli konje. Takoj zatem je doK|>cl tudi grozni proglas VVitemberga, naperjen proti zvezi Witteml»erg je zapovedal « ognjem in in««čem vse one, ki so se udeležili te konfederacije. Toda posledica tegu je bila enaka, kakor bi hotel kdo s smodnikom zasuti plamen. Ta proglas so raztrosili gotovo s kraljevim dovoljenjem radi vspodbud k večjemu ogorčenju na Švede v veliki m notici po mestu, in proaUkl so počenjali i njim tu, kar m« sploh ne da povedati. Olo šolska mladina mc jc znaiala na veliko zadovolj-nost lalraalih nad njimi ter popevala pri tem po-sem, začenjajočo z besedami:
^ Wittember» le urno-ZIn*ŽI na širno morje Kakor zajec itd.
Wittemberg je izročil, kakor bi se hotel rav-noti po liesinlah pesnn, poveljništvo v Krakovn generala Wlrtan ter pohitel mtm urno v Klblong, kjer je prebival švidskl kralj s kraljico, zapravljal na gostijah iu se veselil v srcu, tla je postal vladar lako mogočna države.
V l,vov je duapcla novica o ravretju Tikotina. In to je pi.vzročllu še novo veselje, flndno pri tein jc bilo trs da so začeli o tem govoriti te. predno je ib^spel kak glasnik Samo v tem. kakšne amrti je,umrl knez vojvod* vllenskl, se ninln strinjali: vsekakor pa ao trdili da je t« mlšel gos|>o<! Sapic, lia na «V»ln xnat«e vojske U Pmllesja v vojvmlstvo IjiiMjinskOji da ae tam »druti s hetmaul. da potoma tailnj« ftvede j(er pomnošuje z vsiikim dnevom svoje muH.
\«|.oskd ho od njetr« doapeli p«»slanci v oblL nem številu, kjijti ne več ne manj neg« en celi |aiik je |x»»lal vojvoda kralju S tem mu je hotel ska-»ati svoje s|Mištovatije ter irn ubraniti vaakoršne imoit-mV nevarnosti in nemara |toveličevaU tudi aa-nn ira M-tie v kraljevih ixVh.
Ta polk je pri|>eljal mladi polkovnik Volndl> jrvskl. ki je bil kralju dobro znan. I*iialediiji ga je nkaasl takoj |Hi«vatl k sahi. siimdUi us * VU-vo, >• de>«l j
•l>a ai m\ adrav. slavni vojak! Dokaj vode je tr preteki., od *mm, kar aa uiava videla. Zdi so mi.
da sva ae zadnjič videla pod Bereštečkom." tir Volodijevaki ae zgrudi kralju k nogam ter
reče:	* •
"Se pozneje v Varšavi, miloatljivi goapod; bil sem tam v gradu z gospodom ksštelanom kijev-skim.:"	'
"Ali še vedno služiti Ni se ti še vzbudila želja po odmoru f"
"Ne, miloatljivi kralj, kajti ljudovlada je hifa v nevarnosti ter me je potrebovala; sicer pa sem prišel ? tej zmešnjavi ob vse svoje premoženje, da sedaj nimam kam polotiti avojo glavo... Toda radi tega se ne žalostim, ker ai mialim, da mora biti vojak pred vnemi drugimi zvest prestolu in domovini."	4
"Bog, da bi bilo več takšnih... Takrat bi nam sovražnik ne bil strašen. Ako Bog da; pride čaa tudi za nagrade, a aedaj pa mi povej, kaj ste učjnili z vojvodo vilenakimt"
' "Vojvoda vilenaki je že na pravici božji. Izdihnil je prav v trenutku, ko smo vzeli grad v napadu."
"Kako se je to zgodilo t" "Kvo poročilo vojvoda vitcbskegaT" odvrne Volodijevski.	*
Kralj vzame piamo ter je jame čitati; toda komaj je začel, takoj preneha ter reče:
"Sapielta ae moti, ko piše. da ostane velika kneževina litevska izpraznjen« 1 Nikakor ne, kajti mi njemu izročamo litevsko bulavo."
"Saj tudi ni nikogar, ki bi Ml <bolj vreden te časti," odvrne oVIodijevski, "in vaa vojska vam bo do vaše amrti za to hvaležna."
Kralj ae nasmehne na te besede ter čita dalje. Cea nekaj časa globoko vzdihne. Itiidzlvil bi ae lahko leaketa! kot avetel biser v tej kroni, ako bi ne bilo ošabnoati, ki ga je apra' vila v zmoto ,.. Toda kaj hočemo f Nclzpovedljiva so tvoja dela, o (loapodl... Radr.vil in Opelin-ski .. <ri>a akoro obenem ... Hodi ju, o Uoapod, ne po njunih grehih, marveč po Svojem usmiljenju."
Nastalo je molčanje, na kar kralj nadaljuje č(tanje.	> ' '
"Hvaležni smo gospodu vojvodi", reče, ko dokonča, "da mi je poalal vea polk in največjega, kakor piše, junaka. Toda jaz acm tukaj varen in takšni vojaki, kakor ai ti, o sedaj bolj potrebni na Imjnem polju. <Mdahnl ae nekoliko., potem pa te pošljem na pomoč frrneckemu. kajti on bo moral odbijati glavni napad sovražnikov."
"Dovolj amo že počivali pod Tikotinom. mi-lomljivi goapod," ae oglasi mali vitez vneto. "Ako M Imeli konja spočite, umogli bi te kar danes odriniti na pot, kajti pri gonpodu ^ameekemn se nam ne bo godilo alabol... Reanica. da se čutimo srečne, ko gledamo «*>ličje miloatljiveg« našega vladarja, toda tudi k ftvedom ae nam že mudi"
Kralju *r je razjaanilo lice Očetovmka dobro ta ae mu pojavi na njem Zadovoljno zre male«« viteza in reče:
"Torej H. moj dragi, ai prvi vrgel bulavo po-kojnemu knetu pod noge T'*
.	Z PTX}l *** *ellčan«tvo, marveč dva-
krat Ih dal Bog. da »Mlaja."
«10.00 NAGRADE DAM ONEMU,
kateri mi naznani, kje ae nahaja Louis Izeršek. Zadnjih par let je bival tu v Barbcrtouu, Ohio, bil je tudi vojak za časa vojne. Zelo lahko ga je spoznati, ker ima nad levim ušesom en palec dolgo braz-gotiuo in na desni roki pa sredi-nec širši ob koncu od navadnega prsta. Sumi se, da si jc prilastil tukaj večje svote denarja ter ne znano kam izginil. Cenjene rojake prosim, če kdo ve zanj in če ga izaiedite, da mi hitro naznanite, nakar takoj pošljem nagrado. Matevž Železnikar, «0» Woo«ter Avc.. Barberton, Ohio. (June 21-22-2:1).
MALI OGLASI
POL URE NA DAN.
Vzemite v roke angleško knjigo ali čaaopis in angleško-slovenski besednjak (sestavil Dr, P. J
potrebujemo
MOftKK in MLADENIČE za izdelovanje gumbov iz školkovine
(pearl).
james popp
29 8. Clinton Street
POTREBUJEMO DELAVCE
za brušenje nožev iu škarij. Kovače in kovaške pomočnike. Oglasite ae pri:
AMERICAN 8AW AND TOOL W0RKJ3
NAftl ZASTOPNIKI.
V državi Montani aa nahaja ac-
^^H^H^PP	j i ^j zastopnik dobro znani A.
Kem). Vsako neznano besedo do-U^^^ kateri bode obiflkal V8e
bite v besednjaku z izgovorjavo taraofaje r5jake, ki 8i želo naročiti
napisano s slovenskimi črkami -inI ]iflt MProgveU„ Upravnifttvo
točnimi slovenskimi izrazi- Delaj-	^ £« porav-
te to pol ure na dan; v par meac- ngti narofnino ali se na novo
cih boate citali in razumeli vsako narojiiti na jjg^
angleško knjigo. Dobro je imeti
pri rokah še kako slovnico (Sak-
serjevo ali Kubelkovo), vendar jej Nafi »»topnik brat Matt Gnua,
MALI OGLASI
POTREBUJEMO DELAVCE
za atalno ^lelo vsa leto. Tudi nui. Pridite osebno ali pišite International Lead Refining C Eaat C^ieago, Indiana ali pa ni Room 543. — 111 West NVasU ton St. Chicago, 111.
POTREBUJEMO
KUHARJA, ki ae razume priprj viti razne zelenjavo. V nedelj prost.
HARMONY OAFETTRIA,
27 W. Randolph St.
POTREBUJEMO
MOŽKE DELAVCE ZA DKU
______________oddelku razpošiljanja blagi
besednjak glavna pomoč za~ ne-1ki J« scdai na potovanju za *'Pro-U'lača je 50c na uro. Oglasite se pJ
mnni* «nal<»sUi» hMu>dA Anrrlidlkn.I sveto" v državi Ohio in Pennsyi-|	-
FRANK McDERMOT, 1 floor
2281 So. Park Ave.
znane angleške besede. Angleško-1 sveto;' v arzavi utuo m Pennsyi-slovenski besednjak lahko naroči- vaniji, bode obiskal za časa svojih tc na sledeči naslov: ,	počitnic vae naše stare naročnike
_ _ _ __ -OA_ . . in seveda se bode marsikje tudi
A StSr ' °«llwil P" r°ja.kih za nabiranje	_
u le vel and, Ohio..	novih naročnikov. Toplo ga pripo-1	POTREBUJEMO
Cena 5- dolarjev s poštnino vred. ročamo vsem. da mu gredo na I delavce za delo v našem HkladSči
(Adv.)|roko in tako pomagajo do boljše-1 Dobra plača, nobene skušnje ga uspeha.	|ne zahteva.
M , M |
V južnem delu države Illinois J BHAVDfOS SAWDUST St. Louis, Mo., in pozneje v državi ^^ and Western Ave.
St-verova /dravila v/dr/ui /dr.iv/e v (trurin.ih
Splošna tonika.
Nihe« ne bo oporekal i^ava, da Je •pioino zoravje odvisno najvač od pravilne prebave. C« Je prebava slaba, podatna ali ntzadostna, se razvijejo druge bolezni. Vsakdo izmed nas bi moral torej biti oprt« zen in gledati, da Je prebava radna.
T"
Indiani bode obiskal vse naše na-	POTREBUJEMO
ročnike m druge rojake naš za- žengk0f ki naj hi ilg na dr
atopmk Vinoenc Pugelj, katen je 2enske pri čiščenju in ribanju
precej dc/bro poznan v teh krajih s^no dclo >dobra plača 0 laKi|l
pri rojakih. Želimo, da se vsak na- 8e med 9 inlO uro dop. na severn roci ali poravna naročnino za UstLtraTli uhoda v Field MuscuII] -Prosveta". Vsi tnje so poobla-|Gpant Park k Booscvclt M ščeni od upravništva, da agitirajo in nabirajo nove naročnike za list.
Upravništvo
Severa's _
Balsam of LH* »Naročniki
da
(Severov Življenski balsam) Je ftsQena tonika. ki Je znana, deluje najuspeinejla. Ta balzam je splošni st) mu lan t in is dokazal svojo vrednost v zdravljenja nsprsba-va, dispspsijs, pomanjkanjs Uka. navade zabasanja io splolno hirajoča stani«. Cena 85 centov in 4o davka. Naprodaj v vseh lekarnah.
Pozor!
W F	SEVERA	CO
Cl DAR	RAPIDS,	IOVVA
		
Znamenje (Julija 1*20) pomeni, da Tam naročnina poteča na ta dan. Ponovite | jo praTočaano, da m lista ne vstavi Ako lista ae I prejmete, je mogoče Tstav-ljen, ker ni bil plačan. Ako je rai Hat plačan in ga ae prejemate, pišite nam dopio-l
POTREBUJEMO
MOČNE DELAVCE za delo v hladilnicah. UNITED STATES 00LD
STORAGE 00 ' 2101 W. 80th Street.
ISc čakajte! __
Prostor na vseh boljfiih parni-l* • ' . . 7 . _
kth je ve« tednov naprej razpro-	mC° **
dan, zato ne čakajte do zadnjega	Naii zastopniki to Tli drn-
tedna; ako ate namenjeni potovati	itreni tajniki in drusi v stari kraj. V VaSo koriat je, da« • ... « .T* «
se odloČite za ta ali oni navedeni	'' i* J sanao piap
parni k in si prostor na njem za-	aaročaiaob
varate. Mislite v naprej.	Vtled draginje papirja
MEW TOEK — DUBROVNIK —J'®o porilali naročnino, od
TRST. - I. juUja, t L naprej.
13. julija — Belvedere,	.__- . . a
37. julija — President WUson.
NEW TOEK HA VSI ALI I Člani S. N. P. J. plačajo
PR1L|KA ZA PRODAJALCA
Ako aU imoftni prodajati ali si vaaj aUUU. da ata Mastni, aa vata nudi uvodna prilika pri veliki orcaataaeiji, kjer nall prodajal«! zaslutijo po S10S.SS in Sa «200.00 na Ud«i. Pridite in mi vaa poučimo, kja in kako. •01 Maffaa BU«., Pittoburfh. Pa.
DELAVCE POTREBUJEMO
za delo v akladišču jekla. Stalno delo, dobra plača.
Oglasite se pri:
JOSEPH T. RTEE80N * SONS,
18th and Rockvroll Street
Vrata itev. 3.
CHERBOURO.
—	La Pranoe,
—	La PayotU.
—	Caronia,
—	La Savoia,
—	Mauretania,
—	La Lorraino,
—	La Touraine,
—	La Pranoe, 17. julija - Imperator, 19. julija — Rochambeau, 31. julija — Aquitank.
Navedeni vozni red je podvržen alutajnim spremembam. Pilite po cenik ra posamezne pamike' U razrede.
Polni listi: — Potnikom preakr-lnm potne liMte in druiro, kar ra-1 bijo za potovanje.
Is starega kraja
je do mdaj prišlo v Ameriko ve* slovenskih naaeljeneev, za katero
pol leta $1.90 in za celo leto | $3.80.
Za Evropo stane za pol leta $4.00, za tm leto pa $8.00.
Tednik stane za Evropo $1.70.
Naročnino lahko tudi sami polljite ni
Kmployment nrad je odprt oh pnndelkih, torkih in sredah sveto do 8. ure.
UPRAVNIŠTVO 'PROSVETA', j
2657 8. Latmdale Avi, Chicago, IU.
ImLABTA
is
TRSTA ▼
NEW VORK stans samo (80.00.
Najraanjia svoU, kar računajo I
som jas izdelal potrebne listine in|*ffcnti sa kaHo iz TraU do Neir katerim tem jas poslal karto. Ako Torka je $88.00. Ce hočete dobi
lelite tndi Vi dobiti aem avoje ao-ri»dnik*», mi pilite za tozadevna pojaanila.
Za nadaljna pojaanila ne obrni-
leo.zakrajsek
70 — Oth Avenus MEW TOEK, V. T.
Vae druge dne pa aamo do 5 uro izvzemaj aobote. / ,_
POTREBUJEMO
LOTARJE
za delo z bakljo ali t Helezom.
POMOČNIKE ' _ .
za delo pri odpotiljanju hlnjrn Vnemite Houglaa Park L ali 22nd Street karo do:
2100 Marahall Blvd. .. f* _
ALEAUOH DOVER QO
POTREBUJEMO
ŽENSKO za ribanja podov; dela »e od 9 do 4 ure. Ob zaMkn pls-<*amo po ♦6.r) na meaec. Oglanitc ne pri hiftniku
T. M. 0. A HOTEL 828 S. Wabaab Aro.
viti svojo rodbino sli prijstelje iz atarega kraja v Ameriko, obrniu« sa pojasnilo in potrebne listine |
na
MATUA SKENDEE, javni notar • A«arfl» /a stari krm j.
5227 Bntlor 8t^ Pittaburgh. Pa.]«1*" fark "L * ali po 22. karo do
Prihranil Vam bo denar. — On|~10n Marshall Blvd. J« za narod, narod je za njega. ' aleauom m^hh^
POTREBUJEMO
NAVADNE DfiLAVfK za stalne in zafaano delo v naSih akladiVih Mmokolni/arje. V remi le IK»u