fsmft;* uarofeiaa- T Ljubljani ta po potth Dia ta&aflftta* Dia 80-—, f BggM—j —MIMI ,.■». V LJUBLJANI, sobota, dne 23. oktobra 1926. Peaamezna številk* Die t LETO m plačana v gotovini. ŠTEV. 239. fea eeo&a* tommSk m&olfr is Neodvisen poiltlien lisi UEKDMISTVO: GRBGOBČICBVA ULICU 8TBT, U, tblifoi *tht. m. Koiouni ne mv. e, Bokaplal ** a« vračajo. — Oglnsi po Piamnnitt vpr&Ianjens na] a« priloži j ra odgovor, j Rafta pri poštnem ček. uradu it«v. Da ne bo prepozno. Skupščina je ravnokar izglasovala novi stanovanjski zakon, po katerem se čez 'eto dni neha vsaka zaščita najemnikov. V skladu s svojo reputacijo pa seveda Ui skupščina tudi povedala kam naj gredo najemniki, ki bi jih hišni posestniki iz Upravičenih in neupravičenih vzrokov Vrgli na cesto. S tem ,se je naša skupščina Postavila v silno nasprotje z vsemi par-jamenti modernih demokratičnih držav, mer je .povsodi odprava stanovanjske zabite nerazdružljivo vezana z gradnjo novih hiš. •ako je dunajska občina .— in na Dunaju velja še popolna zaščita najemnikov — zgradila že 25.000 stanovanj in namerava to Število v par letih podvojiti. Češkoslovaška je izdala že milijarde čeških kron za gradnjo novih stanovanj in sklenila zakon, po katerem bo stavbeno gibanje tako naraslo, da se sme z gotovostjo računati na konec stanovanjske bede, predno bo popolnoma odpravljena zaščita najemnikov. In sedaj še primer iz Anglije! Angleško ministrstvo za narodno zdravje sporoča, da je bilo letos v Angliji do konca septembra zgrajenih 195.895 novih hiš, od teh z državno podporo 131.895 hiš. V vsem je 6ilo v Angliji od konca vojne Pa do danes zgrajenih 753.000 hiš, od teh samo v zadnjih dveh letih 355.000. Ministrstvo za narodno zdravje računa, da 'bo letos zgrajenih preko 200.000 hiš, ker se je samo v septembru pričelo z vladno podporo graditi 15.000. Zdravstveno ministrstvo je izračunalo, da treba letno zgraditi v Angliji 75.000 hiš, da se zadosti potrebam stalno naraščajočega prebivalstva. Nadaljnih 30.000 hiš je potrebnih, da se stare hiše nadomeste z novimi. Predvsem pa skrbi angleško zdravstveno ministrstvo, da pridejo delavci do cenih, prostornih in zdravih stanovanj. V Birminghamu so sestavili nov tip delavskih hiš, ki omogočajo, da dobi delavec sta-n°vanje, obstoječe iz sobe, dveh splanic 'u kuhinje za tedensko najemnino vključno vseh davčnih pristojbin 8 in pol šiliu-ka (za nekaj več ko 100 dinarjev), za stanovanje, obstoječe iz sobe, dveh spalnic •<(> dinarjev. V Coventryju pa imajo še cenejša stanovanja in se plačuje za sta-novanje, obstoječe iz sobe in dveh spal-nic komaj 80 dinarjev tedensko. Tako skrbi moderna država za zdravje svojih državljanov, ker zdrava stanovanja so ravno predpogoj ljudskemu zdravju. Naša dolžnost bi sedaj bila, da napišemo prav lep opomin na vlado, da se vendar že spomni na stanovanjsko mi-zerijo in da prične z gradbeno akcijo. Mislimo pa, da si lahko ta apel na vlado brez škode prihranimo, ker takih in sličnih apelov je dobila vlada že toliko, da se jih je naveličala ne samo vlada, temveč vsa javnost. Zalo opuščamo vsak apel na vlado in apeliramo samo na naše domače javne delavce, da ti ne čakajo na pomoč vlade, temveč sežejo po samopomoči. Toda ne po taksni samopomoči, kakor smo jo videli dosedaj h, je rofjjja je problematične uspehe, pag pa p0 velikopoteznem in dobro tundiranem načrtu, ki bo motel tekem enega poletja ustvariti par »to stanovanj. ^edaj, ko je zidanje nemogoče, je čas za izdelavo tega načrta, spomladi pa morajo lopate pričeti svojo pesem. In zato naš apel, da ne zamudimo zime, ker drugače bo zamujeno tudi poletje, kakor se je to že redno dogajalo vsako leto. Toda ljudje morajo pod streho in zato se mora pričeti tudi gradbeno gibanje. Seja skupščine. ŽELEZNIČARJI BODO STALNI SELE ČEZ TRI LETA. Beograd, 23. okt. Sinoči ob 6. je bil otvorjen drugi redni sestanek narodne skupščine. Ko je bil prečitan zapisnik, je bil skupščini naznanjen predlog prometnega ministra o spremembi člena 205. zakona o državnem prometnem osobju. Za ta predlog je zahteval minister nujnost. K besedi se je javil min. dr. Vasa Jovanovič, da obrazloži in utemelji svoj predlog. Izvajal je: 1. novembra t. 1. bi imelo državno prometno osobje doseči stalnost. Prosim pa narodno skupščino, da sprejme predlog zakona, s katerim se stalnost državnega prometnega osobja za nadaljnja tri leta odgodi, tako da bi to osobje doseglo stalnost šele 1. novembra 1S29. Potrebno je to iz istih razlogov, zaradi katerih se je moral spremeniti tudi zakon o državnih uradnikih v toliko, da se je podaljšala nestalnost še za tri leta. Isti razlogi, ki so k takemu ukrepu dovedli blagopokojnega Gjuričiča, vodijo sedaj tudi mene. Imam pa še drug razlog, zaradi katerega ivas prosim, fla sprejmete moj predlog in mu priznate nujnost. Moja naloga namreč je, da izvedem reorganizacijo ministrstva za promet. Ta reorganizacija pa zahteva na eni strani redukcijo osobja, na drugi strani pa razne premestitve, ker bo potrebno, da se uslužbenci enega plemena in narodnosti pre-meste v druge kraje, da se tako med seboj pomešajo. Zato prosim, da osvojite moj predlog kot nujen. Proti zakonskemu predlogu »o govorili Zebot, Peta Markovič in Dimitrije Vujič in zahtevali, da se predlogu odreče nujnost ter da se sploh ta zakonski predlog odkloni. Za njim sta govorila še dr. Pivko in dr. Bazala, ki sta se tudi izrekla proti temu zakonu. tNato je bila razprava zaključena ter se je prešlo k glasovanju. Zbornica je z večino glasov sprejela nujnost predloga. Treba je bilo na koncu seje samo še izvoliti poseben odbor za ta zakonski predlog. Za tem so bili skupščini sporočeni še razni predlogi poslancev, tako predlog poslanca Milutina Jeliča za podporo oškodovanim po potresu v 'beranskem okrožju, dalje interpelacija dr. Žauiča in tovarišev na pravosodnega ministra o uboju seljaka Nikole Walterja, ki ga je zagrešil srezki načelnik Kosta Dragiče-vič, slednjič razne prošnje in pritožbe, ki se izroče takoj odboru. Skupščina je prešla nato na dnevni red: izvolitev finančnega odbora in odbora za proučevanje vprašanja o lik vi- , daciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji, i Dalje se je moral po poslovniku še na j včerajšnji seji izvoliti tudi odbor za pred- i •og zakona o spremembi člena 205. zak. o državnem prometnem osobju. Dr. Spa- ho je ugovarjal volitvi, češ da še ni postavljena lista in da bi se morala zato seja prekiniti. Podpredsednik skupščine dr. Subotič je rekel, da bo dal postaviti kar tri skrinjice in da se bodo vanje kar hkrati metali listki .za volitev vseh treh odborov: finančnega, o agrarnih odno-šajih, o stalnosti prometnega osobja. Za finančni cdbor so bile predložene kandidatne liste z naslednimi nosilci list: radikali: dr.Jovan Radonjič, HSS: dr. Kežman, demokratje: dr. Voja Velj-kovič, samostojni demokratje: SvetislaV Popovič, Jugoslovanski klub: Vladimir Pušenjak, muslimani: dr. Mehmed Spahe, posebni radikalni klub: Svetozar Stankovič, zemljoradniki: Jovan Jovanovič, posebni hrvatski seljaški klub: Toma Kovačevič, hrvatski federalisti: dr. Milovan Zanič. Kot nosilci liste za volitev v odbor za zakonski predlog o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji so bili naznanjeni: cd radikalov: Komnenovič, od radi-čevcev: dr. Basariček, od demokratov: dr. Angjeliuovič, od samostojnih demokratov: Prvislav Grizogono, od SLS: Vesenjak, od posebnega radikalskega kluba: Ljuba Mijuškovič, od zemljoradni-kov: Miloš Moskovljevič, od posebnega hrv. seljaškega kluba: Jovan Caldarevič, od hrvatskih sederalistov: dr. Trumbič. Za volitve v tretji odbor, t. j. za zakonski načrt o spremembi čl. 205 zakona o državnem prometnem osobju so vsi klubi predložili oddvojene liste. Nato se je prešlo k glasovanju. Ko je bilo to končano, je predsednik razglasil izid. Za finančni cdbor so dobili radikali 114 glasov in glede na to 13 članov v odbor, HSS 46 glasov — 5 članov, demokratje 32 glasov — 3 člane, samostojni demokratje 23 glasov — 2 člana, SLS 18 glasov — 2 člana, muslimani 16 glasov — 2 člana, skupina Ljube Jovanoviča 16 glasov — 1 člana, zemljoradniki 9 glasov — i člana, federalisti 6 glasov — L člana in Nikičev klub 8 glasov — 1 člana. y odboru za likvidacijo agrarnih odnošajev v Dalmaciji so dobili radikali 9 členov, HSS 3, Demokratska zajedni-ca 3, samostojni demokrati 2, SLS 1, Ljuba Jovanovič 1, zemljoradniki 1, federalisti i, nikičevci 0. v odboru za spremembo čl. 205 zakona o državnem prometnem osobju so dobili radikali 8, HSS 4, Demokratska zajed-nka 3) samostojni demokrati 2, ,SLS, zemljoradniki in federalisti po 1. Ko je predsednik razglasil ta izid, je zaključil sejo in prihodnjo napovedal za torek z dnevnim redom: Zakonski predlog o povrnitvi selitvenih stroškov oficirjem. KONSTITUIRANJE ZAKONODAJNEGA ODBORA. Beograd, 23. okt. Včeraj popoldne ob pol 6. se je sestal (zakonodajni odbor, da se konstituira. Po četrturnem odmoru, ki ga je dal predsednik taloj po pričetku seje zaradi posvetovanja in dogovora, se je prešlo h glasovanju. Izvoljeni so bili: za predsednika Ljuba Živkovič, za podpredsednika E. Bankovič (HSS) in Velja Popovič, za tajnika Pera Jovanovič in Kelemina (HSS). Dobili so 17 glasov, med tein ko je bilo 17 listkov praznih. Opozicija je menila, da bi bilo nepotrebno postavljati svojo lastno kandidatno listo, ker je itak' vlada tudi v tem odboru imela večino. Zato je sklenila glasovati s praznimi listki. Če bi bila opozicija postavila svojo kandidatno listo, bi volitve predsedstva v odboru ne bile odločene, ker bi imeli obe skupini enako glasov. VERIFIKACIJSKI ODBOR KONSTITUIRAN. Beograd, 23. oktobra. Včeraj je bila seja verifikacijskega odbora na kateri se je izvršilo konstituiranje odbora. Za predsednika je bil izvoljen dr. Leovac, a za podpredsednika Nikola Preka. Za nju je bil', oddanih 10 glasov, medtem ko je opozicija s 7 glasovi glasovala za dr. Hohnjeca. Prihodja seja bo sklicana pismenim potom. Na njej se bo razpravljalo o poslanskem mandatu dr. Kumanu-dija, ki je postal predsednik beograjske občine. Okoli vstopa SLS v vlado. Beograd, 23. okt. Govorice o vstopu SLS v vlado so postale zopet bolj žive in postajajo tudi vedno bolj konkretne. Vedno večja verjetnost je, da ni več dolgo._ ko bo SLS vstopila v vlado in ko borne tako dobili pravo vlado Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zlasti značilen za situacijo je članek »Vremena«, ki ga je neki član vlade označil kot avtentično intepretacijo vladnega stališča. V tein članku pravi Vreme«, da postaja vstop SLS v vlado eno najvažnejših notranjepolitičnih vprašanj. Doseženo je že veliko zbližanje med radikali in dr. Korošcem, ki je znatno omilil svoje stališče. Ker je tudi St. Radič pristal na vstop SLS v vlado, je s tem odpadla glavna ovira. Načelen sporazum je že dosežen in sicer na podlagi julijskega sporazuma, ki so ga sklenili radikali in radičevci. Glavni namen razširjenja vladne koalicije bi bil v tem, da se reši gospodarska kriza in utrdi politika narodnega sporazuma in plemenskega pomirjenja. Nova vlada bi tudi lahko izvedla kronanje kralja. Glavna ovira je v tem, ker hoče dr. Korošec vstopiti v vlado le, če je ustaljena. Mora biti tu jamstvo, da je vlada sigurna tako pred napadi Radiča ko tudi Pašiča. Če bi pa bila vlada v tem oziru stabilizirana,- potem za dr. Korošca ni nobenega vzroka, da ne bi vstopil v vlado. POGAJANJA ZA VSTOP SLS V VLADO SE V KRATKEM PRIČNO. Beograd, 23. okt. Razen Miše Trifunoviča je bil včeraj tudi dr. Srskič pri Pašiču v posetih. Z zvezi s tema dvema jako važneima pesetoma radikal, centru-mašev se v radikalnem klubu govori o velikem delu za pomirjen je med paši-čevci in med centrumaši v radikalnem klubu. Pašič se drži zelo pomirljivo. Vsa znamenja kažejo, da bo v tem uspel. Z dr. Korošcem stvari napredujejo. Zastoj je nastal zaradi tfeunovičeve bolezni. Zdaj, ko je Uzunovič ozdravel, se-bedo, k&kor mislijo, začela prava poga-janja, ki se bodo hitro in sprešno završila. Tako se pričakuje, da bo dr. Korošec v prav kratkem času vstopil v vlado. UZUNOVIČ O VSTOPU SLS V VLADO. Beograd, 23. okt. Sinoči je predsednik ministrskega sveta Uzunovič točno ob 6. došel v narodno skupščino, da prisostvuje glasovanju. Novinarji so ga zaprosili, da jih v ministrski sobi narodne skupščine sprejme. Uzunovič se je, če tudi še bolan, odzval želji novinarjev in jim na vprašanje, ali je kaj novega v vprašanju vstopa SLS v vlado, odgovoril: Mislim, da bom v pondeljek že popolnoma dober. V tej smeri sem že dal neko izjavo. Sodim, da je ta izjava vso stvar spravila naprej. Zato smatram, da je dovolj, kar je bilo storjeno v tem praven. MIŠA TRIFUNOVIČ PRI PAŠIČU. Beograd, 23. oktobra. Včeraj popoldne je bil prosvetni minister Miša Trifunovič celo uro pri Pašiču. Ta poset je zbudil pozornost v vseh političnih krogih zato, ker Trifunoviča štejejo med centrumaše v radikalnem klubu. Razen njega sta bila pri Pašiču Iiija Mihajlovič in Velizar Jankovič. Misli se, glede na sestanek s Trifunovičem, da je Pašič želel izvedeti za razpoloženje na obeh straneh radikalnega kluba, predno bi se odločil, da začne kako akcijo. Spertator: Njeno Veličanstvo stranka. Vse parlamentarne anomalije so se zgostile tistega dne, ko je bila v politično areno vržena fraza o državotvornih in protidržavnih strankah. S tem je bilo Občutljivo prizadeto etatistično mišljenje velike večine Srlbov in tako so se morali razbiti vsi poizkusi, privesti v skupščino to ali ono levičarsko skupino kot efektivno opozicijo. Je velik paradoks in vendar je resnica, da imamo vladno.večino in da nimamo — opozicije. Tiste stranke namreč, ki iz taktičnih razlogov v privilego-vani vladni stranki niso bile pritegnjene k vladni večini, se igrajo opozicijo in njih stremljenje je: priti v vlado, dobiti vsaj najmanjši del vladnega aparata v svoje roke in se razvijati na toplem solncu ministrsko-ve-čiirske milosti. Ko se to zgodi, dobi njen tisk nova navodila: zaganjanje v ministre, ki so hipno pridobili na ugledu, se utstavi po avstrijskem receptu »Feuer einstellen!« Nova vlada, rekonstruirana vlada, je hkrati sestavljena iz resnih ljudi, ki jim je dobrobit naroda in države bolj pri srcu kakor osebni interes in ... da, ko bi stranke ne bilo ... Tako in elično se pri nas vrstijo konservativno-deeničarske vlade. Dinamika vseli sprememb pa je, da se — radi milega naroda — včasih podčrtava nekak agrarni, včasih pa tudi naci-jonalni (bloc national) karakter večinskega režima. Toda kljub temu ostane vse pri starem. Zakonodaja gre svojo polževo pot,^ ker prva privilegovana stranka naše skupščine še ni razporedila svojih miljencev in ker je čakanje na nadaljnji razvoj dogodkov proglašeno kot glavna mnksima vsega udejstvovanja. Taktika in čakanje. V tem je razpopa-dena vsa modrost naših desničarskih ikrini-larjev, ki ne vidijo, da se socijalni in ekonomski razvoj ne da ustaviti, najmanj pa — podrediti. Te desničarske stranke so vase in v svoje poslanstvo tako zaljubljene, da »rešujejo« n. pr. socijalne probleme s pobijanjem vsakega, še tako rahlega socdjalnega gibanja. Njih voditeljem ni, mogoče najti druge poti. Biti na vladi, pomeni za njih izrabljati vsa sredstva in v.se situacije za dosego gotovih strankarskih (in iudi osebnih) ciljev. Biti v opoziciji, pomeni retrospektivno gledati na ono srečno dobo, ko je bila stranka na vladi. Skratko: vladna večina se ne zaveda svojih gentlemanskih dolžnosti napram opoziciji; in opozicija ne more vršiti svojih funkcij, ker ji tako početje onemogoča večinski mehanizem vso svojo partizansko breabzirnostjo. Treba bo nekaj storiti, da se strmoglavi prestol, ki ga je na široko zasedlo Njeno Veličanstvo stranke. So namreč v južnih delih države ljudje, ki mislijo, da bo konec držaive, ako prva privilegovana partija vsakokratne večine slučajno ne 'bi prišla na vlado. Volitve, ki jih ta stranka ne bi »vodila«, spadajo v območje utopije. Tako se je veedla stranka na tilnik države in ji sesa kot vampir ne samo 'kri, tudi mozeg. Predvsem nam je treba razmeroma močne socija.listične skupine, ki bo uničila desničarsko anarhijo potom načelne opozicije v soci-jalnih in ekonomskih vprašanjih. Rušenje taktike, ki se je postavila pred vrata zakonodajnih odborov, ji mora biti vrhovno načelo. Le močna socijalistična, oziroma levičarska skupina, bi utegnila koncentrirati interes na vprašanja, ki so izven partijskih in osebnih področij. Dokler pa take levičarske skupine ni, tudi ni in ne more biti sanacije našega parlamentarizma. Danes ni ravnotežja v razmerju staležkih sil. Ves parlament je en sam disakord, ki ne izraža narodnega krika po redu, delu, kruhu in — miru. Skupščina se je narodu odtujila, kajti v današnji obliki ni nič več kakor abotno sejmišče temnih partijskih in osebnih interesov. Poslanci pa ljubijo svoj mili .narod v toliki meri, da se zanj pobrigajo kvečjemu pred volitvami. Govorniška nezgoda dr. Pivka. V razpravi o stanovanjskem zakonu se je oglasil tudi dr. Pivko ter »opozarjal na vzorno in posnemanja vredno delovanje ljubljanske občine (mislil je gerenle) ki sama gradi, a daje stavbnim zadrugam tudi jamstva, s katerih pomočjo je mogoče dobiti pri denarnih zavodih cenena posojila«. Morda je mislil g, dr. Pivko Ljubljani dobro, ko je pohvalil gerente, dejansko pa je storil Ljubljani zelo slabo uslugo. Predvsem bi mogel vedno nepoučeni Beograd iz govora dr. Pivka sklepati, da je v Ljubljani stanovanjska kriza odpravljena, ko pa pripoveduje dr. Pivko s takšnim samodopadajenjem o delovanju gerentov. V resnici pa je v Ljubljani stanovanjska beda prav tako velika, če ne. še celo večja, kakor je bila tedaj, ko Ljubljana še ni imela blažene sreče poznati gerentov. Nezasluženo hvalisanje ljubljanske stanovanjske akcije bo imelo zato> simo to posledico, da bo Ljubljana še težje dobila kako državno podporo za gradnjo stanovanj, kakor dosedaj. Tudi ne gre, da istoveti g. Pivko ljubljansko občino z gerenti. Kako Ljubljana sodi o delovanju gerentov, o tem bo izpregovoril še svojo edino merodajno besedo prihodnji občinski svet in prav malo verjetno je. da bi tudi on govoril o vzornem gospodarstvu. Govorniška nezgoda g. Pivka pa je Še hujša. Dr. Pivko je namreč hvalil tudi prevzemanje jamstva s strani občine za razne stavbne zadruge. Ne glede na to, da ima pravico dajati taka jamstva samo občinski svet, pa so taka jamstva tudi stvarno napačna, ker preveč obremenjujejo občino, kakor je pravilno ugotovil sedanji vladni komisar. Je prav lepo, če je narodni poslanec agilen in zato cenimo vnemp g. Pivka, ko skuša vsaj on pohvaliti delo bivših gerentov. Toda ne zadostuje samo vnema, treba je stvar tudi prav zagrabiti. Da pa toga ni storit g. dr. Pivko, dokazuje njegov govor jasno. Prav re«, lovorik v ljubljanski komunalni politiki g. dr. Pivko ne bo žel. Politične vesti. = Otvoritev jesenskega zasedanja skupšči- I Pred pričetkom po^ldanske seje so se vršile ne Včerajšnja seia skupščine je bila otvor- ; številne seje odsekov in klubov, enaob H uri dopoldne Seja je bila želo ! = SLS in vlada. Kakor smo ze poročali, je dobro obiskana in tudi galerije so bile za- v »Udog ^^ožit^v -dene. Ker še ni Ihzuno.vič popohioma o^rm , *Mtzu SLS, £ ‘j£ka,i Minuta ’e glasi: Mi ! na razčiščenje položaja v radikalni stranki, danja dr. Ntnčic. Kraljev ukaz se giasi. , danes namreč tak, da je popolno- Aleksander I. po milosti božji in volji na - j nesieumo če zmagajo pašičevci ali pa ..............................Slovencev, smo od- j se zato moglo zgoditi da .sklene oakt s centrumom, a bi poz- kralj Srbov, Hrvatov m . . redili na predlog predsednika "s?|a f > [ (iiti, da videne pakt s centrumom, a bi poz- strskegi sveta in na temelju člena o2. ustave ( ui v g Hfevci podlegel. ter odrejamo: da še zasedanje slOktobra 1 Ves pakt bi bilo zato treba še enkrat skle- sklicane na redno zasedanje dne 20. okt ob - 1 Z;)l0 t„jfe dr. Korošec počakati, do- 1926, prične dne 22. oktobra 19-6 s citat,J , ( i aaikalnein klubu ne odloči borba, tega ukaza. Predsednik našega ministrske.,, j ^ ge nam^ da „j ta verzija čisto točna. temveč da vstop SDS v vlado vendar ni tako kakor bi se po prvih vesteh moglo sveta naj izvrši ta ukaz. Topola, dne 21. oktobra 1926. — Ko je čital dr. Ninčič kraljev ukaz, so poslanci vstali in klicali živio kralju, j uglajen. Po prečitanju in odobrenju zapisnika prejšnje j vklepati. dijaškega kluba, seje je bila 1(1 minut trajajoča seja zaklju- = ». seje HrvatsKeBu fena. Prihodnja seja je bila določena za po-poklne s tem dnevnim redom: 1. Volitve fi- j uančnega odbora in odbora za pretres zakona rr o ---^ . .. Zagrebške »Novosti« poročajo o zadnji seji HSK, da se je na seji razpravljata tudi o ou- izvedbi agrarnega zakona v Dalmaciji. noša jih med* člani Nikičevega kluba in rad i-čevci. Sklenjeno je bita, da se dovoli članom HSK, da še osem dni občujejo s člani Nikičevega kluba in jili v tem času skušajo pregovoriti za povratek v Radičev klub. Če pa ti ne bi hoteli to storiti, potem morajo člani Radičevega kluba prekiniti vsak oseben stik z vsemi poslanci Nikičevega kluba. Takoj pa se mora nehati vsako občevanje z dr. Nikičem. dr. Lončarevičem in demokratskim poslancem Angjelinovičem, ki je vložil znano interpelacijo zaradi protimilitaristične propagande HSS. = Nesoglasja v radikalni stranki so se zlasti pojavila ob priliki določitve kandidatov v finančni odbor. Pašičevci so kandidirali Milana Stojadinoviča, a so bili preslabi, da bi s to demonstrativno kandidaturo prodrli. Ker pa iudi centrom ni bil tako močan, da bi smel računati na gladko izvolitev svojega kandidata, so si eni ko drugi pomagali s kompromisno rešitvijo in izvolili stari odbor z dr. Radonjičem na čelu. — Položaj v radikalnem klubu je še vedno isti, kakor je bil za časa krize. Vsak minister ima svojo skupino' in boj gre za tem, kateri skupini se posreči /družiti toliko drugih skupin, da dobi v klubu premoč. Ta združena skupina bi potem prevzela vodilno vlogo in bila naslednica Bašiča. — Vedno bolj prodira mnenje, da je zdravstveno stanje Pašiča tako slabo, da ni pričakovati od njega nobene akcije’ Vsled tega je pozicija centra zeta utrjena in zato je iudi vprašanje volitev odloženo. = Amerika in trgovinski manifest. Coo-iidge in Metan sta se posvetovala, kako stališče naj zavzame Amerika do manifesta za svobodno trgovino. Sklenila sta, da Amerika prizna manifestovo idejo za zdravo, v kolikor | gre za evropske zadeve. Amerika pa odklanja f manifest, v kolikor se tiče ameriške carinske politike, kajti ameriške razmere so popolnoma druge kot evropske. Znižanje ameriških carin ne bi odprta evropski industriji ameriškega Irga, nego bi ga uničita za Evropo, kar bi imelo za posledico znižanje delovnih mezd in s tem oslabljenje kupne moči Amerike, s čimer bi bilo. sploh onemogočeno vsako plačilo vojnih dolgov. Pač pa so neumestne carinske meje med posameznimi evropskimi državami, ker so delovne plače in življenski pogoji povsod v Evropi enaki. = Neve obdolžitve proti generalu Gajdi. Ob priliki debate o vladni deklaraciji v praškem senatu je nemški socialnodemokratični senator J o k 1 ostro kritiziral sistem v če-. škoslovaški armadi. Največ pozornosti je posvečal osebi generala Gajde. Omenil je njegov strakovaliii režim, ko je bil še general v Kolčakovi armadi, daljo je obdolžil Gajdo. da je prišlo ob priliki njegovega sibirskega puča oseb tisoč Cehov ob življenje. Gajda je dal na reki postreliti ujete vojaške godbenike — 60 čeških Nemcev. Z imenom Gajde so sibirske matere strašile svoje otroke. Ko_ je bil divizijski general v Košicah, so se strašno pomnožili vojaški samomori. Ko je bil neki češki mejni paznik ustreljen, je Gajda pripravljal napad na madjarsko obmejno vojaštvo. Ze generala Miltelhauser in Foeh -ta uničujoče ocenilo vojr.ške sposobnosti GnjJe, Ui je t>il kljub tenvu sprejet v glavni Slab. Gajda je Rusiji prodal francoske vojaške dokumente, na podlagi katerih je napravil sovjetski general svoj konjeniški napad na Varšavo. Gajda je odgovoren za to, da je izginila iz tajnega arhiva instrukcijska knjiga za slučaj vojne. Po izjavi poljskega poslanika v praškem zunanjem uradu je Gajda ponudil sovjetom svoje usluge. Od 1920 dalje se je udeleževal spletk proti predsedniku republike in vlade. Gajda je zlorabljal svojo uradno moč. Zakrivil je tudi hudodelstvo bigamije, ker se je najprej poročil z neko Dalmatinko, nato pa s Kolčakovo hčerko, ne da bi se ločil od prve žene. = Kapitulacija opozicije v komunistični stranki. CEPS prinaša podrobnosti o kapitulaciji Trockega in Zinovjeva pred oficielnim vodstvom ruske komunistične stranke. Trocki, Zinovjev, Pjatakov, Sokoinikov in Jev-dokimov so izjavili, da se odrekajo nadaljnjemu boju s Centralnim izvršnim odborom. Odkriti boj opozicije z večino komunistične stranke ni mogel trajati dolgo, zlasti ker je zbral Stalin vso državno moč v svoje roke. Na ta način je prisilil Zinovjega in Irockega di Dodajo vsaj formalno izjavo, da so napra- j vili napako, tako da more Stalin govorih o j slogi v komunistični stranki, v Moskvi nihče j iie'dvomi o tem, da nista mogla Trocki in Zi- : novjev spremeniti tekom 24 ur svojega pre- ] pričanja prostovoljno, posebno, ko se je vedelo, da zna Stalin nastopiti z najostrejšimi represalijami in tudi z zaporom. Opozicija pa hoče priti do vlade in ne v zapore. Videč, da je njena sila šibkejša od Centralnega izvršnega odbora, so podpisali vse točke stavljenega ji ultimata. Na ta način je vse urejeno za zasedanje XV. komunistične konfe-lence, ki se bo vršila v znamenju političnega vodstva Centralnega izvršnega odbora. Brez obzira na izjave 'opozicionalnih vodij je poklala moskovska kontrolna komisija-vsem rajonskim in okrajnim kontrolnim komisijam (krožnico, v kateri jim priporoča naj še nadalje pobijajo poizkuse opozicije, če se ta kje pojavi. »Radiovestnik Tas« je razposlal izjavo opozicije pod strogim naročilom, naj je pr0-vincijalni listi ne objavijo prej, dokler ne dobe komentarja in poročil Centralnega izvršnega odbora. Ta komentar mora biti objavljen na prvem mestu, nakar šele sledi izjava opozicije. Kratke vesti. Volitve v Avstriji, ki jih izvede dr. Seipel, se vrše meseca marca prihodnjega leta. Vodja ameriških socialistov Dcbbs je te dni umrl v Chicagu. Češkoslovaška ne vstopi v kartel železne industrije, ker so nastali spori v vprašanju kvote železnih izdelkov, ki odpade na Češkoslovaško. Rusija je ustavila vsako pomoč angleškim rudarjem, boječ se, da ne onemogoči Krari-novo delo. V indijskih mestih Lahore in Hovvrah je prišlo do spopadov med Hindi in mohame-danci. Pri spopadih je poginita osem ljudi. Maršal Sun-lung-tang je potolkel kantonake čete in jih prisilil k umiku do Hsia, kjer se nameravajo reorganizirati. Za sedaj je njihovo stanje zeta kritično. Uprava saarskega področja je odbila zahtevo trgovske zbornice v Saarbriiekenu, da naj se zopet uvede nemška marka. Beležke. NAJBOLJ INFORMIRAN LIST;. ^ Svetovno »Jutro« je predvčerai^l’^^, javita senzacionelno vest, zakaj da ' . ‘ e __ lini prevzel poveljstvo fašistovske mi • Šele sedaj se je zvedelo,« pise y javki »Jutro«, »zakaj se je to zgodita. Točno deset dni preje, dne It. I. m. pa |e že ubogi »Narodni Dnevnik objavil prav tisto vest, za kalero je izvedel bralec : Jutra« šele 21. t. m. Vsa stvar je končno malenkost in je tudi ne bi omenili, če bi napuh »Jutra« naravnost ne izzival po mrzlih obkladkih. In zato mu polagamo enega. KAJ JE BOLJE? ' »Politika« piše: Iz Berlina se je te dni vrnil neki beograjski profesor. Njegovi kolegi ga vprašajo, kako mu ugaja Berlin ta kaj se mu je zdelo v Berlinu najbolj zani-m ivo. »Berlin je ogromen; vidi se, da niso Nem®; zamudili po vojni niti trenutka. Vse je lepo, meni pa najbolj ugaja zoološki vrt, ki je bil nedavno obnovljen in izpopolnjen...« Kolegi napravijo nato opazko, da je malo čudno za intelektualca in profesorja, da mu najbolj ugaja zoološki vrt. . »E, kaj?« odgovori profesor. »Da bi 'e ' deli, kako je tam za opice dobro urejeno. Ja" ko dobro jim je urejeno, da sem se vprašal, kaj je bolje: biti opica v Berlinu ali pa profesor v Beogradu!« »ŽENSK SVET«. izšla je letošnja 10. številka »Ženskega^sve- ta« Vsebina je sledeča: Obrazi in duše. XXXIX - Ellen Key. -V nočni tišini. — Pesem. — (K*a _ Povest male Dore. - (France Bevk. ^ daljevanje.) Iz spominov’ Sofje Andiej — (Priedil 1. Vouk.) — (Nadaljevanje ) Včasih se .mi zdi. — Pesem. — (Radivoj Rehar.) O, kam gredo naša dekleta. — (Igor Volk.) — Pesem, ki le enkrat zazveni. — (Marija Lamutova.) Pesem o astrah. — (Radi-voj Peterlin.) Dina ima prijateljico. — (Dora Grudnova.) Kongres mednarodne ženske zveze. — Tuberkuloza dece. — (Dr. France Debevec.) Izvsetja: Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Higijena. — Kuhinja. — Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — Ročno delo. — metno sredstvo pa je podzemeljska železnica, ki je opremljena z vsemi mogočimi modernimi sredstvi, kot so premikajoče se stopnice, številna dvigala, avtomatično zapiranje vrat' v celem vlaku naenkrat itd. Tramvaja ui, razen par prog v predmestju, ker bi sicer tramvaj v takem drenju ne opravil prav nice-kar. In tako gre lepo naprej vse to ogroiim število najrazličnejših avtomobilov, bkoro n'" kakih posebnih signalov, le mahljaj z roko policemana- in mogoče ce| kilometer dolg« vrsta avtomobilov je ustavljena. So pa tud' izurjeni ti policaji: brez vsakega najmanjšega orožja, brez pendreka, z golimi rokami u> očesi, katere ne odmakne od avtov niti tedaj, ko jih človek kaj vpraša, dajejo brez prestan-ka znamenja zdaj na desno, zdaj na levo, pa zopet »go ou/ ali pa »stop«. Videti pa je po ulicah same avtomobile, m tu pa tam se vidi kako tovorno lokomotivo in bolj zunaj mesta tudi vozove, uprežene s težkimi angleškimi konji. Ljudje hodijo po ulicah večinoma zeta hitro, ker Angležem je čas dragocen. — V nošnji ni zapaziti nikake elegance in to ne v ženskem in ne v moškem svetu. Zdi se, d« vse kar je na njih je že preračunjeno, da mora biti tako. Med ženskami se celo vidi modo kakršna je pri nas že zdavnaj minila j Da v resnici nimajo bogve kal™ dobrega na "tiče prometa, je treba poudariti, I okusa se vidi že iz njih zabavišč. I i iliko i i ti naravnost sijajno urejen. Ljudje se sem imel ogledati si dva taka »theatr -a. la je isti ‘ ,L enonadstropnimi avto- j resnici ni to nič boljšega kot kak naš reu- prevazajo več:i notna z; v ‘celem Um- j mo, Silvestrov večer. Videl sem opereto, ka- donu dnevno okoli 10.000. Drugo važno pro- ’ tero že dve leti igra,jo vsak dan pri nabito IZ LJUBLJANE V LONDON. (Dalje.) V tem Doksu je največji trg slonove kosti, j Breko 1000 m2 prostora je pokritega s samo slonovo kostjo razne kvalitete. Dalje se tu , nahaja največji trg za dišave in za gumo. ; V podzemeljskih prostorih pa se nahajajo j velikanske kleti, založene s samim »portoc- j vinom. Najzanimivejši pa je baje West India Doks ali pa Tilbury, ki je obenem največji. To bi bile v glavnih potezah londonske zanimivosti. V splošnem je London simpatično mesto, popolnoma trgovskega značaja, ker kljub temu, da ima veliko število krasnih monumentalnih stavb, se te vendar skoro popolnoma izgube v tem velikanskem mestu. Izjemo v tem oziru tvori gotovo bližnja okolica parlamenta z ulico VVlute Hall. Zelo osvežujočo sliko podajajo črnemu Londonu številni lepi zeleni parki. Ulice so po večini široke, vse tlakovane in prepojene z oljem tako, da prahu ni v Londonu nikake.ga, a je zato leni več dima. Ce hodi človek le par ur po ulicah, je že radi lega dima tako zamazan, da mu je nujno potrebno, da si poišče »lavatory«. Baš radi tega nosijo moški v Londonu le zeta redko bele srajce in ovratnike, ker se isti neverjetno hitro zamažejo polni hiši. Slišijo pa se same stare melodije, , kakršne poznamo v Ljubljani že zdavna. Edino v »jazz-bandi-ih mogoče prednjačijo. Pa tudi njih izložbe so prirejene večinoma neokusno: vse je preveč .natlačeno z raznim blagom. Kar se tiče okusa je pač Bari/, drugačen. Čuden utis napravi na nas angleški zakon, ki veleva, da ne sme nihče beračiti, ne da bi pri tem kaj delal. Zato je videti po londonskih ulicah največ beračev, ki rišejo po tleh, dalje jih mnogo vozi okrog svoje lajne in da celo združenih jih je po 10—15 skupaj in imajo svojo godbo, s katero hodijo okrog in pri tem beračijo. Skoro v*ako jutro je taka beraška godba igrala pred našim hotelom svojo Valencio. — Mogoče ni ravno prav, da v tej zvezi pišem tudi o cvetličnih dnevih, no, pa ker se pri nas rabi za omenjene prireditve in to zlasti v zadnjem času večkrat beseda »beračenje«, naj omenim, da za časa mojega 14-dnevnega bivanja v Londonu so bili nič manj kot trije cvetlični dnevi nič bolje kot pri nas ohranim svoj srednjeveški značaj, slovi pa (ivford radi svojih univerz. Vjejpm m^tuje Pose od Torej poiPat!on,lj- Vsa' 'uprava*^un i verze J^namreč ■ zeta komplicirano sestavljena. — bkoi li kolegiji so zidani na enak način. N n vami v renesančnem slogu zidana dvonadstropn. stavba z dvoriščem v sredi in kapehco v zaT njem delu. V vsakem kolegiju je popolnon vse ohranita svojo prvotnost. §p ^ Poleg teh kolegij ,zmed gaterih jG zlasti prav lepih cerk normanskem slogu zida-lepa iz 12. univerzitetna cerkev. Mesto na Manjina svoj muz^ gledališče, ko»; PK .^“dvorano in pa lep botanični vrtPr«' ch reki Cliervvell, ki teče skozi mesto. Ob (i’e te reke oživljajo zlasti mnogoštevilni čolni. jter veslarjenje je tu zeta razvito. — so vsakoletne veslarske tekme med Oxt'ordom Tak je London in taki so J^ečtaMB^«^’ prebivalci. Na splošnem; lepo in s<''V, ua sto v katerem bi človek želel t'r<\..gjtudirnl ko leto, da bi laliko natančneje ! maleri-vso njegovo velikansko kulturno jel n o bogastvo. londonsko oko- Končno pa še dva ;z et. in Cambridom. Mesto ne napravlja na človeka jiosebno dobrega utiša, ker je prenatrpano starinskih stavb. Veliko mrtvita vlada seveda sedaj v mestu, ob počitnicah, in Če se človeku primeri, da pride semkaj še v nedeljo, tedaj res ne ve kam bi se naj del. Tako toraj tukaj ,... Brigton. ... . dijaki lahko popolnoma mirno študirajo m "“icSi.! '“"ko v“ r* ”n. piebivataev.^m^ do danes jmpolnoma ves. Mesto samo je se (Dalje prihodnjič.) Še vprašanje stanovanl Te dni so se vršila protestna zborovanja stanovanjskih najemnikov glede nadaljnje zakonske zaščite gmotno slabih, in sicer z namenom, da opozorijo ministra socialne polivke, da pomanjkanje stanovanj še traja in da se gospodarske razmere prizadetih slojev niso poboljšale, vsled tega da so potrebni za-koneke zaščite proti samovolji hišnih lastnikov. Nasp]- .;, ltl:1 slojen1 p«, stoje hišni lastniki, terjajo od vlade. c!a se vendar enkrat ne-to dolgoletno izjemno stanje njim nasproti. Argumentacijo hišnih lastnikov so s stališča individualne posesti opravičene, kajti ves drugi mobilni in imobilni kapital je za lastnika razpoložljiv, medtem ko je hišna posest dalje obremenjena po zakonu o zaščiti najemnikov. V tem zakonu je bila, osobrto prejšnja leta, za hišno posest velika trdost, ker jim večkrat hišna renta ni dajala ml' toliko dohodkov, da bi mogli stavbe vzdrževati v dobrem stanju. Družba, odnosno država, je reševala stanovanjsko vprašanje izključno na hrbtu hišnega Posestnika. Ne vseh, ker ravno gmotno naj-'■repkejši, ki imajo neredko enostanovanjske N so bili od te stanovanjske socialne po-"‘;ke obvarovani, ampak zadeti so bili večkrat Usti, ki so komaj skromno živeli od hišne rente. hišnih posestnikov z zaščitnim j iniskim zakonom mora v doglednem ti, ali v tistem hipu bo na stotine • nikov prizadetih ali s povišanjem sta-ir-*?-« L odpovedjo stanovanj. se-bnnl'!"en’ v7-}0 kritičen bo ta moment, poškili SosPodarskih in pa industrij- strehe ’ ko bo Protin ja na cesti brez le okolnosti, ki se nam * Vki' lf h 1007 . ne8a zpkona obetajo že za """" iif ’ m,sUmo, da nobena vestna te„.. ,e s prezirom ‘>k>de slanovanjske kulture je sicer naš “'1‘Od v splošnem silno skromen, iz ozirov ‘"RVik! in morale v familiji1 preskromen, '-endar v svoji potrpežljivosti tudi najsiro-lasneji ni navajen življenja v šotorih in pod-Plpme rovi^ kakor nesrečno cigansko odbl)‘° ‘"islimo, da je že dvanajsta ura soci-il se v družbi posedujočih vzbudi in oh"a Vest *n kategorično zahteva, da vlada treb ukrenejo, kar je po- da se stanovanjsko vprašanje nor-nost S na ta način, da se stavbena podjet-!t,n. "»Udi z izvenreduimi sredstvi ter nudi o vanj toliko, da najde vsakdo streho proti naJemnini, ki jo bo zmogel. »sled zaščite gospodarsko slabih je po-^"Jkaiije stanovanj doslej za vse one, ki •J >sc«j0i vej aij manj enako; ko pa se odpravi 205(1;ta bod-o največji siromaki na ce-»‘0 vrženi. ’ K^kaj to domnevamo? Pač radi tega, ker brV? nekoliko bolje situirani in „ ' . slabejge situirane izrinili iz sta- odpad a stanovanjska zaščita popolnoma O°sp0d minister za socialno politiko je te bb priliki podaljšanja stanovanjske zaščite trdil, da stanovanja v novih hišah so Prazna ali šo draga ter treba nekaj ukreniti, a„,5e bodo stanovanja pocenila. ^anikj - zimo vlada mo'i'.»m preko dra«n am”’ c*a hil° zadosti stanovanj v r;,‘7..‘ ,n°vih hišah; morebiti velja to le za o» aH za Ljubljano nikakor. ajanvo pa sp z ministrom, da morajo država in pa večje občine ukreniti, da se stavbna podjetnost oživi že tekom leta 1927. On navaja, da bo dal 12 milijonov za stavbo uradniških stanovanj in tudi 30 milijonov iz fonda za brezposelne hoče podeliti v svrho stavbe malih stanovanj. Napoveduje tudi vzorni statut za stavbene zadruge, katere hoče vlada podpirati ter uredbo za dajanje stavbenih posojil. Malo tolažljiva je ta napoved, ker to, kar minister sedaj daje, je kakor kaplja na razbeljeno železo. Opozoriti treba, kaj vse_ v svrho odprave stanovanjske bede store drugod. Dunajska mestna občina izda težke milijone šilingov vsako leto. Letos je, če se ne molimo, v načrtu komune 5000 komunalnih stanovanj. Sredstva dobiva iz obdavčenja najemu ikov stanovanj. Češka republika je izdala v svrho pospeše-vanja stanovanjskih zgradb v zadnjih sedmih letih 702 milijona čeških kron iz državnega zaklada, nadalje za 2579 milijonov kron pa je prevzela jamstvo. Pri teh grandijoznih številkah je teh 40 milijonov dinarjev smešno nizka o>ota. Minister obeta naredbo glede dajanja stavbenih kreditov. S tem pa ni dosti pamagano, ako krediti ne bodo ceneni. Državna hipotekarna banka daje sedaj hipotekarne kredite po 10% obresti plus aUj* «• stro- škov. Ako pa se morajo obrestovati, je izključeno, da bi bila gradnja stanovanjskih h« vabljiva m nova stanovanja se ne morejo v«*ržati na znosljm -višini najemnine. . ... po mojem mnenju je izhod iz stanovanjske krize ta, da v mestih, kjer je veliko pomanjkanje stanovanj, pripomorejo hišni gospodarji k ustvaritvi stavbenega občinskega fonda. Ne rečem, da bi se jih obdačilo, temveč z naredbo bi se od hišnih posestnikov zahtevalo prisilno posojilo. Prisilno posojilo bi znašalo gotove odstotke od brutto-najemnine, tedaj bi se plačevalo v obrokih, kakor bi dotekala najemnina. To prisilno posojilo bi šlo v fond za cenena stavbena posojila. Posojilodajalec, hišni gospodar, bi prejel od uprave tega fonda zadolžnico, ki bi se obrestovala po 2 do 4% in amortizirala najkasneje v 40 letih. Tako izterjevanje prisilnih posojil iz najemninskega brutto-donosa naj bi bilo omejeno na kar mogoče kratko dobo, na 5 do 10 let. Ta fond bi ne služil občini, da izključno le ona zida komunalna stanovanja, temveč v prvi vrsti, da se dajo cenena hipotekarna 4-cto 5% posojila posameznikom ali zadrugam, ki pa bi posojila morale v 25 letih amortizirati. Misel, ki jo razvijam, ni originalna, ker j nekaj sličnega glede prisilnih posojil od hišnih gospodarjev predvideva načrt stavbenega zakona, ki je predložen češkoslovaški državni zbornici. Mogoče bi se dal češki način združiti tudi z načrtom vladnega komisarja v Ljubljani. Ker itak ni dosti upanja, da bi vlada resno pomagala pri odpravi stanovanjske bede, bi bila morda združitev češkega načina z načrtom vladnega komisarja edina rešitev. Na vsak način pa je jasno to, da je treba čim preje nekaj ukreniti v svrho odprave stanovanjske bede, da bomo dne 1. novembra pripravljeni, če bo v resnici obveljal novi stanovanjski zalcon. In samo ta namen imajo tudi te skromne vrstice. 2. upokojenci iu njih vdove ter rodbine z izjemo zdravnikov, ki izvršujejo prakso; 3. književniki, umetniki, igralci, novinarji in duševni delavci, če nimajo več ko 3000 dinarjev mesečne plače; 4. duhovniki; 5. vojni invalidi in vojne vdove, ki so v slabem gospodarskem stanju; 6. vsi delavci, obrtniki, ki nimajo svoje delavnice, temveč delajo za plačo in če dohodki vse rodbine ne presegajo 3000 dinarjev mesečno; 7. trgovski pomočniki in nameščenci manjših industrijskih podjetij ter uradniki avtonomnih mest in korporacij ter nameščenci Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, če njih mesečni dohodki ne presegajo 3000 Din. Premeščeni uradniki izgube pravico do stanovanja v starem kraju po 6 mesecih. -Dodeljevanje stanovanj po stanovanjskem zakonu se bo vršilo le do 1. maja 1927, raz-ven za uradnike, lci so premeščeni iz službe-. nih potreb. j Do 1. oktobra 1927 imajo hišni posestniki j pravico odpovedati stanovanje, če se niso pogodili l zaščitenimi zakupniki glede najemnine in če se potem najemniki ne bi izselili do 1. novembra 1927, jih izseli izvršila oblast. Škofovska k nferenca v Zagrebu Kot enano, se je vršila od 11. do 20. t. im. v Zagrebu redna letna konferenca katoliškega epiiskopata kraljevine. Konferenci je predsedoval zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Prisostvovali so zastopniki vseh jug oslov enakih škofij, med drugim sta bila navzoča tudi ljubljanski škof dr. Bonaventura Jeglič in mari-bonški škof dr. Andrej Karlin. Po otvoritvi so poslali škofi pozdravne brzojavke papežu in kralju. Škofje so se pritoževali, da je prikrajšana s kongresa pismo, v katerem jim izražajo svojo solidarnost v boju za pravice in svobodo cerkve. ■Najvažnejša vprašanja, o katerih se je razpravljalo na plenarnih sejah bo sledeča: Načrt zakon«, za narodne osnovne in Mednje šole. Episkopat je poslal prosvetnemu ministrstvu predstavko v kateri zahteva zaščito »verskega pouka«. Agrarna reform«. Konferenca je ugotovila, da povzroča brezobzirno izvajanje agrarne reforme v kraljevini SHS katoliški cerkvi veliko škodo. Cerkvene institucije so prišle vsled tega v strahovito gospodarsko - finančno krizo, škotje eahtevajo, da se »proste škofije davkov in doklad na zemljišča, ki jih škofije vsled izvajanja agrarne reforme niso vživale. Budžet za versko upravo katoliške cerkve. Škofqe so se pritoževali, da je prikrajšana katoliška cerkev v budžetu za leto 1920-27 za 21,907.724 dinarjev. Sklenili so, da pošljejo min. ver ponovno predstavko, da se storjena jim krivica v budžetu za leto 102<5-27 te- meljito popravi. Dalje zahtevajo .ureditev kongrue vsaj v onih krajih, kjer že obstoja do ureditve pa naj se iapremene sedanje kronske plače v dinarske, poleg draginjske doklade 1000 dinarjev na mesec, kakor imajo to državni uradniki Protizakonito sklepanje porok od strani staro-katoliških duhovnikov. Škofje protestirajo proti temu, da .si uaur-piroja starokatoliki privico za sklepanje zakonov med rimokatollki, ki se po predpisih katoliške cerkve ne morejo poročiti. Sežiganje mrtvecev. S kongresa je bila poslana ministrstvu ver pred3tavka, v kateri se pojasnjuje cerkveno stališče glede sežiganja mrtvecev. Škofje protestirajo proti temu običaju ker je boganski ter zasleduje brezbožne cilje. — Dalje se pritožujejo škofje radi preganjanja katolikov vzhodnega oibreda od strani pravoslavne cerkve. Dušebriinišlvo med našimi izseljenci. Škofje so sklenili, da je treba izvesti agitacijo zato, da bodo obiskovali naši aibiturijenti ameriška seminišča, dalje, da se pošljejo v Ameriko dekleta, ki naj bi se tara izobrazile za šolisk^ sestre; končno je treba poslati našim izseljencem katoliške molitvenike in katekizme, pisane v slovenskem jeziku. Nečedna moda in nemoralni ples. Škofje so statuirali norme za pobijanje nečedne ženske mode in nemoralnih plesov. Sklenili 60, da se prepove vsem ženskam z bubifrizuro, golimi rokami in kratkimi krili >uslop v cerkev. Najvažnejše spremembe staiovanjskeg i zakona .osto raz-novembru ' Ker so bila telefonična poročila o spremeni “ah stanovanjskega zakona nejasna in up Polna, podajamo v naslednjem navaine^ fzpremembe stanovanjskega zakona. 1 nnV r Posestaiki bodo smeli pr s stanovanji šele po i.Pi J(do''. ima v kraju bivališča hišo na svo- ' aV na ime žene ali otrok, s katerimi ' v t . ^ upno, nima pravice do stanovanja »tari hiši. Vsi taki najemniki morajo tekom eKa meseca prijavili svoje stanovanje sta-vanjskemu sodišču, ali pa se kaznujejo z 0 do 10.000 dinarjev korist fonda za grad- bo malih stanovanj. Obenem se bedo morali izseliti. 3. Nihče nima pravice do več ko 4 sob. Za vsako nadaljnjo sobo sme hišni posestnik določiti poljubno visoko najemnino, če se ni- sta zedinila hišni posestnik in najemnik glede najemnine, potem znaša najemnina za stanovanja do treh sob 24krat, za stanovanja štirih sob pa 32krat predvojne višine, če so najemniki: t. državni uradniki, oficirji, podoficirji in državni nameščenci in njih dvove in Če ne izvršujejo kake posebne prakse (Zdravniki); Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLBDAJ.JŠČA V LJUBLJANI. Urama: Žačetck ob pol 20. uri »večer. Sobota '23. oktobra: »Doktor-Knoch ali Triumf medicine«, komedija. — Red C. Nedelja 24. oktobra: •»Macbeth*', Tragedija — Izven. *<0nRed° A ^ oktobra: »Drugi breg«, drama. Oper« : Začetek ob pol 20. uri »večer. Sobota 23. oktobra: »Otello«. — Red E. Nedelja 24. oktobra ob 15. uri: ^Grofica Marica«; popoldanska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek 25. oktobra: Zaprto. Ker je gospa Nabtm ku obolela in mora na zdravniško odredbo teden dni ostati v postelji se vprizori v drami, danes v soboto zvečer za abonma red C mesto napovedane igre »Joy«, komedija »Doktor Knoek ali Triumf medicine«. Foersterjev koncert. Na lep, dostojen in obenem časten način se je oddolžilo pevfeko društvo »ljubljanski Zvon« spominu svojega častnega člana, pokojnega nestorja slovenskih skladateljev Antona Foersterja s cerkvenim koncertom, ki se je vršil v pondeljek zvečer ob o>smih v frančiškanski cerkvi. Vzpo-red koncerta je prinesel štiri novejše skladbe slovitega Bnrica Bossija in Vittadinija, ki jih je virtuozno podal naž orgelski mojuter prof. Stanko ‘Premrl, druge 'točke pa eo bile Foensterjeve. Članica ljubljanske opere in znana Zvonova eoligtinja gdč. špelca Rasnša- kova je oapela ofertorij »Domine in aiuxilium nieum reepice«, mično Foersterjevo skladbo, ki je svojčas izšla v založbi lista Češka hudba v .Kutni hori. Solistinja ima svež, polnodoneč soipran, ki pa kriči še po temeljiti naobrazbi. Svetujem pevki, da se posveti Študiju, da čimpreje prouči dihalno tehniko, ker bi bilo škoda nijenega glasu, če bi se 6e nadalje ne uegaval. Najlepša točka vzporeda je bila bre?. dvoma >Ave Maria« op. 107 za sedinero-glasni mešani zbor s spremljevanjem godalnega orkestra in 2 rogov. Globoka, po obliki vKorna, pobožno občutena skladba. Glavni del koncerta je. zatvzela pač slavnostna maša »Mussa solemaie« op. 25, 48 let staro delo, ki pi ocitujje vzor cecilijanske imafie. Sam Foerster jo je štel med svoja najboljša cerkvena glasbena dela. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona < je mašo vestno in 'točno naštudiral, a si se je izvajanju poznate, da je društvo doslej gojilo le posvetno petje. Orkestralno drustivo Cilai&bGne Matice je prev&elo ____ radi malega prostora na koru le z 28 god-bniki spremljevanje ter je svojo nalogo izvršilo z ambicijo in vnemo. Prav je, da se je »Ljubljanski Zvon« spomnil zaslužnega Foersterja, še bolj hvalevredno, da se je lotil izvajanja večjih del z orkestrom. Koncert ;je bil dobro obiskan, občinstvo zadovoljno. B. Ljubljanska opera. V vlogi Caina v Leon-cavallovih »Glumačih« ^ je sinoči predstavil hiiva/tski tenorist g. »^avel Vlahovič. Im-poniral je. Glasbenojuadbražen pevec š prijetnim in tudi v vafcčinSs. zmagovitim glasom. V igri je sprettm, in premišljen. Bm. dvgma ‘bo v pičlem šttrtllu naših tenoristov še igral važno vlogo. Ptfblika ga je sprejela zelo_ simpatično. Poleg,giMii sta ^ugajala g. Lovšetova (Nedda) in g. Holodkov (Tonio), ki sta podala v vsakem oziru pi-v o vrstni kreaciji. —c. Mrcvarstvo. .>z,,omu't in »prelomu« ob-akov je umetna beseda »neurje«, ki naj bi P^nenila isto, kar nemški izraz »Ungevvit-Wv#¥a P°mena P® nikakor ne more imeti, bi jo’ 1ker besede "rje sploh nimamo, Če GevriMeriostalnik kaj take- >lrhrensv«to ^ »Uhrwerk<, »Uhr-« ali pa hi bila n'?!*.: in P°dobno, kot pridevnik pa ja (n .ta srednjega spola od »urji, ur- ttika •« i- urje je’ urie kolesje), pridev-W’ 0<1 samostalnika »ura« (ka- 0r »kurji« od »kura«). »Neurje« bi bit torei '*raz, mogoč le kot pridevniška oblika (n pr J^ui ie kolo), kot sjunostalnik pa je v vsakem V^oienu nemogoč in nezmiseln. Prav gotovo tp,.^ bolje pogodil tisli, ki je .za »Ungevvit-'»vj.f. "apravil slovensko »nevreme«, kajti Pa vmer Pomeni, če že ne bas jasno in lepo, natri|faJ vedro vreme, to je tako, ki se drži, z,i ^ brez dežja, dasi je izraz »nevreme« (ta . n^ewi,t.ei'«, t. j. »nevihto«, »hudo uro« ®vfemisUčen ^ Skora‘' že pozabil) '*d. precej iiin*1 .Se^a.'ie spake’ kakršna je »neurje«, ro-•ti,,.’ ^ kriva tista prokleta vera pri nas, da Ptih? imeti za, V9ak nemški sinonim tudi ^ moren slovenski izraz dasi ga prav nič (fl Potrebujemo, dočim slovenske sinonime keV zem|ja: prst) zanemarjamo samo -/.ato, p l*h nemščina nima. a naj se povrnem k sestavljenkam z »-bruch«. Ladjelom (brodolom) in kanuioloju so že stare tvorbe in jih sedaj, vsaj teh treh, ne kaže zamenjati z drugimi, vse kaj drugega pa je 'l zakonolomom. Ta izraz se nikakor ne sme tako udomačiti, kakor se je ta pregreha, in ga je na vsak način treba iztrebili, kajti mislim, da je še čas za to. Kakor brez števila drugih, tako je tudi ta tvorba nastala v prvi vrsti iz nevednosti in komodnosti — čednosti, ki se jima je treba energično po robu postaviti. »Ehebruch se pravi po slovensko prešust (-i. f.) ter »prešuštvo« (n.) pa prav nič drugače in ta beseda je prav tako stara kakor je star slovenski jezik. Da ni bila zmerom v rabi, je razumljivo, toda to prav nikogar ne opravičuje, da bi nemški »Ehe-bruch« prevajal v »zakonolom«. Če se bo ta način prevajanja in besedotvorja nadaljeval, DodrhiP vKkralkem lahko pripeti, da kdo iz- IeNten br m-h c i?k ‘1 ” * ,er nam servira za . i.eistenbruch« (bernia) novo tvorbo »dimlie- k>m«, seveda posito, da bo dotičSiU vedeT da se imenuje »Le.stengegend« po slovensko >dimlje m ne bo morda mislil, odrinjen, da danes »glavna kost« ne pomeni »Kopfknochen«, temveč »HaujMknochen«,- in si zato tisti, ki imajo s tem opraviti, pomagajo s posestnim pridevnikom ter velijo: »gUtvina kost«, kar pa je napak. (Po mojem bi se dalo tej napaki ogniti s pridevnikom »glavje« ali »glav-ski«, torej /glavja ali glavska kost«.) Za»Hundestall« je še kplikortoliko man (ruski) izraz »psarna« (ki ga pa naš narod, kolikor je meni znano, ne rabi in morda celo ne pozna, dasi bi ga, mislim, takoj razumel), pasjica« v istem pomenu pa je menda našim lovcem neznana beseda, dasi je ta izraz med narodom precej v rabi, in sicer v istem pomenu kakor »psarna« (pasja hišica« je seveda vse kaj drugega). Mislim da hi bilo vredno, da »Lovec« spravi »pAsjico« med ljudi, ki se pečajo z rejo plemenskih psov. (Napravo za gojenje kokoši imeuuje narod »kur-jico ; »kurnik« je samo deAkurjice, namreč prostor, kamor hodijo kokoši spat, oziroma tista »ličnica«, v kateri se vozijo ali nosijo kure na trg). Ker sem že pri lovcih, naj opozorim še ribiče na nekaj. »Lovec« vedno prevaja »Kunstfliege« i »umetno muho . Ali je to treba? Ali ne pozna noben športni ribič, ki piše tudi strokovne ali športne članke, lepega slovenskega izrazji za »Kunstfliege«, ki je znan po vsem Gorenjskem, in to je »p^rjeni-ca«.. Mar ta lepi izraz ni vreden, da bi ga vsak slovenski ribič zograbil z obema rokama ine vpeljal v ribiško terminologijo namesto pritepenke »umetne muhe«?! (Dalje.) Dnevne vesti. SPOMINU PADLIH! Prelepi venec raznih prireditev krona zveza slov. vojakov iz svetovne vojne letos z odkritjem veličastnega spomenika v Trbovljah, dne 31. oktobra in s počaščenjem vseh padli n tovarišev 1. novembra na vojnem pokopališču v Ljiibljani. Vabimo vse naše podružnice in tudi druge vojne tovariše, naj 31. oktobra pohite v Trbovlje, prej pa naj predsedniku ondotne po-' družnice tov. Staudeggerju javijo, koliko jih pride. Slavje Obeta hiti kar najveličastnejše. Polovična vožnja dovoljena pod običajnimi pogoji. Šolska deca cele Slovenije je iiaprošena, da tudi letos zbira cvetke, zelenje, plete vence itd. za zapuščna vojna pokopališča in vojne spomenike (plošče) v zadnjem času postavljene. Meščanstvo ljubljansko in mariborsko pa prav prisrčno vabimo, naj prinese svečke in lučke na vse vojaške grobove pri. sv. Križu, Krištofu, Suhm bajerju. V Ljubljani prične slavje 1. novembra takole: Vojaška godba otvori nekako ob 15. uri 46 minut (Vi na 4) slavje in sicer v onem malem gaju okoli spomenika judenburških žrtev, ki bo od 15. dalje policijsko in vojaško zastražen, da lahko pridejo notri samo: godci, pevci, invalidi, člani ZSV. Sicer je strašna gnje-ča, teptajo se grobovi, trgajo križi itd. Ljudstvo naj se zbere okoli gojadiČka. Ko godba odigra prvo žaloetinko, sledi vojaška salva iz pušk v pozdrav .padlim. Atek je padel, deklamira učenka Tončka Cundrova. Združeni pevski zbori zapoj o: Vigred. Kratek nagovor. kurata g. Frana Bonaču. Druga salva iz pušk. Godba zaigra drugo žalostinko. Bivši vojni kurati intonirajo: Liibera. Pevci zapojo dve kitici: O Doberdob. Godba zaključi s tretjo žalostinko. Ljudstvo slovensko! Pokažite srvoje dobro srce, prižli lučke, okinčaj grobove ne samo ljubljenih svojcev, temveč tudi ubogih tujih žrtev svetovne vojne. Za glavni odbor ZSV v Ljubljani. — Pomoč poplavljenemu Jože Kurent, upravnik v pokoju in soproga sta darovala za poplavljence mesto cvetja na krsto blago-pokojnega Ivana Črnela, strojevodja v p. Din 100. Srčna hvala 1 — Poljedelske razstave in davki. Referenti, ki so bili navzoči letošnjo jesen pri otvoritvah poljedelskih razstav, 6o obvestili poljedelsko ministrstvo, da se vrši med ljudstvom tajna agitacija, usmerjena nato, da se odvračajo pol jedel, krogi od prirejanja razstav, tea da služijo le razstave davčni oblasti kot podlaga za odmero davka. Ljudstvo tem trditvam veruje in zato razstave niso imele takega iuspeha, kot .bi ga bile imele sicer. — Kongres kopališč, letovišč in hotelirjev. Dne 9. novembra se vrši v Zagrebu kongres kopališč, letovišč in hotelirjev iz vse države.. Prijave se sprejemajo do ‘25. t. m. — Beograjski dijaki v Ljubljani. Slušatelji kemije beograjske univerze prirede v kratkem poučno ekskurzijo v Ljubljano in nekatera druga mesta Slovenija — Italijanski dijaki v Hercegovini. Večje skupina italijanskih dijakov bo obiskala tekom prihodnjega meseca naše Primorja in Hercegovino. Turneja bo trajala približno 15 dni. j — Odkritje spomenika + dr. Ant. Medvedu na pokopališču v Pobrežju se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uripopoldne po sledečem sporedu: 1. »Vigred se povrne.« (Združen moški zbor mariborskih pevskih društev.) Spominska beseda dr. A. Medvedu. (Govori zastopnik odbora za postavitev spomenika.) 3. Položitev veijca na pokojnikov grob. 4. Mo-litev. 5. Pavšič: »Narodna nagrobnica.< (Združeni moški zbori mariborskih pevskih društev.) K odkritju vljudno vabimo vse pokojnikove znance ta prijatelje. — Italijansko-jugoslovenska železniška tarifa. Te dni je končala jugoslov eniško-italijanska želeaniška tarifna komisija v prometnem ministrstvu »voje delo. Komisija je izdelala nov tarifo, ki stopi v veljavo 1. februarja. — Mednarodna tarifna konferenca v Zagrebu. Dne 3. novembra se prične v Zagrebu tarifna konferenca, katere naloga bo izenačili tarife med hamburško in tržaško luko. Konference se bodo udeležili delegati železniških direkcij iz Hamburga, Altone, Munchena, Dresdena, Prage, Budimpešte in Dunaja. — Reorganizacija uprave pomorskega prometa. Na predlog finančnega ministrstva je bila sestavljena posebna komisija, obstoječa iz delegatov finančnega in prometnega ministrstva, katere naloga je pretresati vprašanja reorganizacija uprave pomorskega prometa. Na podlagi istega predloga, naj bi se ukinila direkcija pomorskega prometa v Splitu ter še nekaj manjših ustanov pomorske uprave. . . — Profesorske diplome. Prosvetno ministrstvo rabi podrobnih podatkov za izpolnitev diplom o položenem profesorskem izpitu. Vsled tega se poživljajo vsi profesorji, ki diplome še niso dobili, da pošljejo takoj potrebne podatke. — Uniforme za bolniške streiaje v državnih bolnicah. Ministrstvo za narodne zdravje je izdalo večje kredite za nabavo enotne obleke za bolniške st reža je viseh državnih bolnic v državi. Razpisane mesto. Odda se mesto izvršilnega uradnika pri okrajnem sodišču v Ptuju. Prošnje je vložiti do 15. novembra 1926 pri m-edsedniStvu okrožnega sodišča v Mariboru. - Podrobnosti glej v »Uradnem listu, št. 9« 7 dne 20. oktobra 1920. — Diplomski izpit na Vlij! p^ag^uM, v Zagrebu so te dni položili gg. Joško Bab- šek (I. sk.), Terezija Dokler (II. sk.), Miroslav Iskra (III. sk.), Milko Jeglič (IV. sk.), Radovan Klopčič (V. sk.), Katinka Rihar (11. sk.), Vladislav Rojec (V. sk.), Jožica Tomšič (V. sk.), Nande Vigele (II. sk.) in Jožica Zu-pevc (I. sk.). — Mednarodna konferenca za predelavo usnja je bila te dni otvorjena v Bruxellesu. Konference se udeležujejo delegati iz mnogih evropskih držav. — Omejitev prodaje alkohola v Rusiji. Kot poročajo iz Moskve je sprejel svet narodnih komisarjev v Rusiji zakon o omejitvi prodaje alkoholičnih pijač. Po tem zakonu je prodaja alkoholnih pijač mladoletnim prepovedana. Svet komisarjev je tudi odločil, da za-morejo prepovedati lokalne oblasti prodajo alkoholičnih pijač v dnevih, kadar se izplačuje delavcem mezda. — Godbeniki - vojni obvezniki, rojeni leta 1876 do 104, in pristojni v Ljubljano, naj se nemudoma, vsaj pa do konca tega meseca zg las e v mestnem vojaškem uradu - soba št. 3 v Mestnem domu. Zglase naj se tudi oni godbeniki,' ki niso služili pH vojaški godbi, ampak v kaki drugi vojaški edinici, vendar pa so godbe zmožni in bi še jfh moglo kot vojne obveznike za slučaj mobilizacije razporediti k vojnim godbom. — Samomor drugošolca. Emil Horvat, dijak II. gimnazijskega razreda v Subotici je bil velik'lenuh. Njegov razrednik je poklical njegovega očeta ponovno k sebi ter mu prir i poročil, da naj namaže svojega sinčka z Je-skovko. Ko se fant te dni zopet ni naučil svo- ■ je lekcije iz veronauka in ga je radi tega katehet oštel, je bil tako razžaljen, da se je, pri-šedši domov, v podstrešju obesil. — Požar v prostorih HSK. V dvorani Hrvaškega seljaškega kluba je včeraj popoldne nastal požar, ker se je od peči vnela lesena stena v sobi. Poslali so ,po’ognjegasce, vendar -o skupščinski sluge še precej pogasili ogenj, predno so gasilci prišli. Večje škode ni bilo. — Dva meseca zapora radi razžaljenja časti. Te dni sta se prekljala pred beograjskim sodiščem gimnazijki profesor 'MiJoš Andjel-kovič iu univerzitetni profesor dr. Aleksander Belič. Dr. Andjelkovič je namreč dr. Beliča v neki brošuri napadal, med drugim mu je očital, da je čifut. Profesor Andjelkovič je bil obsojen radi razžaljenja časti na dva meiseca zapora. ' — Svojo ženo je prodal. Trgovec Hubert Padel v Lodzu se je zaljubil v mlado Doro Anovo ter se ž njo tudi takoj poročil, na svatbi pa se je zaljubil v mlado ženo njegov najboljši prijatelj. Da bi dosegel svoj cilj, je zapeljal Padela v neko špekulacijo ter mu ! posodil v ta namen veliko vsoto denarja. Pa- ' del je denar zašpekuliral. Ker ga v pravem i Času ni mogel vrniti, mu je dejal zaljubljeni iprijatelj, da ga psžene v konkurz, če se ne ' 1 oči od svoje žene. Padel je vrgel možakarja skozi vrata. Pozneje p« se jo promMil ter w domenit i njim, da »e bo dal ločiti, če mu odpusti dolg in plača kot odškodnino za ženo 1000 dolarjev. To se je zgodilo. Mladi soprog še je odpeljal v Berlin. Toda njegova soproga ni Jiolela o »prijatelju svojega moža ničesar slišati ter je odpotovala k svojim' »tarišem. To je možakarja tako raz,jezilo, da je vložil zper Padeka tožbo, s katero je pa sijajno pogorel. : — Poroka v letalu. Univerzitetni profesor dr. Henry Mack Covven, bivši letalski oficir se je poročil te dni z učiteljico Ruth Hurt v letalu nad 1000 metrov nad newyov5kim Centralnem ,parkom. Razven duhovnika sta se udeležila ceremonije dve priči, neki prijatelj moža in neka prijateljica neveste. Ko je dosegel pilot višino okrog 1500 metrov je motor zaprt tako, da se je slišal nagovor duhovnika in usodepolni »da« ženina in neveste. — Najmanjši mož na »vetu umrl. V Londonu je umrl te dni v 71. letu svoje starosti Alfred Bratford, najmanjši mož na svetu, Bratford je bil visok 42 cm ter je stal z lahkoto, ne da' bi se mu bilo treba pripogniti, pod trebuhom normalno velikega konja, Kljub temu, da je dobil številne ponudbe, se Bratford. ni hotel nikdar izpostavljati radovednosti publike. .Mali možic je bil precej muzika-ličen. Mnogo let je bil regens chori. — Potres. Potresomeri dr, Belarjevega observatorija pod Triglavom so zaznamovali predvčerajšnjim več potresnih sunkov v oddaljenosti okrog 200 km. Tudi zagrebški po-treisomeri so zabeležili ob istem času par potresnih sunkov. Posebno močan Je bil potres v Novem, kjer je povzročil med prebivalstvom paniko. V Mostam je porušil potres par dimnikov. — Bivši policijski agent — tat. Te dni je bil aretiran v Beogradu Uroš Stepanovič, bivši agent sarajevske policije. Stepanoviča dol-že, da je ukradel 200 delnic agrarne-indu-strijske banke v vrednosti 100.000 dinarjev, Dva agenta sta ga prepeljala v Sarajevo, kjer je baje te akcije ukradel in prodal. — Velikanska goljufija i akcijami. V Varšavi so razkrili tolpo ponarejevalcev, ki je spravila v promet veliko množino potvorjenih delnic zlatih rudnikov v Uralu in potvorjenih delnic neke druge velike angleške družbe. Domneva se, da so bili falzifikati raapečanl na večih trgih v raznih državah ter da znaša škoda več isto tisoč dolarjev. Papir za falziJi-kate je izdelan na Češkoslovaškem. Tiskane pa so bile akcije v tiskarni .Merkur« v Varšavi. Falzifikati so zelo dobro uspeli. Doslej je bilo aretiranih kakih 10 oseb. Ker pa so imeli falzifikatorji razpredene svoje mreže po večih evropskih glavnih mestih, je pričakovati te dni še številnih drugih aretacij v raznih držaivah. Računa se, da je štela falzifikatorska tolipa preko 40 članov. — Kiimunska kraljica v Ameriki. Prvo, kar je romunska kraljica v Ameriki ukrenila, je, da je položila na grob neznanega junaka v Washingtonu venec v romunskih barvah. Obiskala je nato predsednika Coolidgeja, ki ji je'uro pozneje vrnil obisk v romunskem poslaništvu, kjer je bil svečan (linč kraljici na čast. S tem dinejem so se končala ofieielna opravila kraljice. Kraljica Marija odpotuje takoj v Ne\vyork. Za potovanje ji je ponudilo pet velikih železniških družb posebne vlake na razpolago. Ker kalifornske železnice nočejo dati posebnih vlakov na razpolago, zato kraljica ne obišču južnih držav. Kraljica ima tudi stanovanje v svojem ne\vyorškem hotelu gratis. Enako ji ni bilo treba nič plačati /.a prevoz s parnikom v Ameriko. — Popotna toaleta, romunske kraljice. Potovanje romunske kraljice v inozemstvo je vsibudilo, kot znano, veliko zanimanje v inozemskem tisku. Kraljica Marija je hrepenela že dalje časa, da bi obiskala Ameriko. Kljub odločnemu nasprotovanju romunskega dvora se ji je posrečilo ukrcati se na parnik »Levia-fhašič in odpotovala je v Ameriko. Pred svojim odhodom v Ameriko pa se je podala kraljica v Pariz, kjer si je preskrbela popotno toaleto. Kljub diskretnosti pariške modne trgovine paton se prišle v javnost vse podrobnosti glede toalete romunske kraljice. Pariški časopisi poročajo, da je delala modna trgovina neprestano 8 dni, v svrho, da je dobavila kraljici čim najbolj elegantno toa-V3to, celo vrelo klobukov in nogavic ogromne .rednosti. Kraljica namerava namreč konkurirati z najelegantnejšimi newyorškimi milijarderkami ter obrniti nase pozornost seve-roameriške javnosti. Če 3e ji bo to posrečilo, bomo videli, zakaj sedaj je že v Ameriki. — Milijonska tatvina. Iz Bruxelle*-a poročajo: Belgijski finančnik Lovvenstein, o kate. rem se je zadnji čas mnogo govorilo, ker je ponudil 'belgijski vladi potrebni kapital za stabilizacijo belgijskega franka, je postal te dni v Biaritau žrtev drzne tatvine. Ponoči, ko je vse spalo, so vdrli v njegovo vilo neznani banditi ter mu odnesli razne dragocenosti v skupni vrednosti več milijonov fran- LJublJamjL 1— Plesne vaje železničarjev. Oblastni odbor Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev iu brodarjev, Ljubljana prosi vse one, ki se nameravajo udeležiti plesnih vaj, da se prijavijo v soboto, dne 23 t. m. ob 19. uri 30 minut v steklenem salonu Kolodvorske restavracije, vhod iz vrta na Masarykovi cešii ločno ob določeni uri. Ker je zanimanje za te plesne vaje izvanredno, prosimo tudi vse, ki se še niso javili, da se javijo v društveni pisarni, Kolodvorska ulica 26. — Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana. •1— Policijski drobiž. Policija je aretirala-nekega moškega radi osumljenja raznih prestopkov in ker se ni odzval pozivu k rekru-tovanju. Policija je prejela sledeč« ovadbe: 1 tatvino kolesa v vrednosti 1750 Din, 1 prodajo pokvarjenih klobas in 3 ceetnopolicijske prestopke. — Pes posestnika Žitnika je v Črni vasi na Ižanski cesti ugriznil uslužbenca mestnega fizikata Kvasa, ko se je ta peljal službenim potom is kolesom po cesti, Pes je vobče popolnoma krotek. 1— Nastopno predavanje. Novo imenovani kontraktualni izredni profesor juridične fakultete v Ljubljani gospod Aleksander Ma-'klecov bo imel v pondeljek, dne 25. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v zbornični dvorani univerze svoje nastopno predavanje o Zaščiti dece kot problemu kriminalne in soci-jalne politike«. 1— Umetniško izdelan pokal iz češkega kristala, ki so ga poklonili mestu Ljubljana če-hoslova&ki parlamentarci ob svojem posetu, dne 11. oktobra 1926 je razstavljen v izložbenem oknu prodajalne mestne elektrarne na magistratu. 1— Danes v soboto se poje v ljubljanski operi za red E Verdijeva opera -Otellor. Na- Radio potrebščine v največji izbiri ima stalno v zalogi FRANC BAR, Ljubljana Cankarjevo nabrežje štev. 5-Telefon Štev, 407. kov. Med drugim so ukradli ovratnico, obstoječo iz 177 biserov, ki je bila zavarovana v Londonu za 2000 funtov šterlingov. — Dolžnik ubije upnika in njegovega sina, mesto da bi plačal dolg. Radovan Pavičevič v Danilovem gradu v črni gori, je dolgoval Miliajiu Gjuranoviču nekaj denarja. Ker mu ga ni vrnil, ga je Gjuranovid tožil. Prišlo je do eksekucije in Gjuranovič je kupil na dražbi posestvo svojega dolžnika. Pavičevič tega ni mogel preboleti. Te dni je prišel v mraku k Ciiurauovi^u. V Ojaranovi6evi hifii jo nalfi-tel na Mthajla Ojuranovifcn, njegovegu »in« - učitelja ter na Oaherijo Ivanoviča in njegovo žino. V svoji besnosti je potegnil Pavičevič revolver ter oddal na družbo več strelov, tako da so se v hipu valjali vsi prisotni na tleh v krvi. Caliarija Ivanovič in njegova žena sta ranjena smrtnonevarno ostali lažje. Po izvršenem zločinu je pobegnil Pavičevič v gozd, kjer so ga pa orožniki kmalu izsledili in odvedli v zapor. — 1(1 kandidatov aa vislice. V chicaako-okrajni ječi čaka trenutno 10 obsojencev na eksekucijo. Eden od njih je star šele 10 let; obsojen je na smrt na vesa lih, ker je umoril nekega policaja. — Drzen roparski napad. Te dni so izvršili v Brooklinu neznani banditi drzen roparski napad na avtomobil, v katerem so se vračale soproga bivšega senatorja mrs. Calda in več njenih prijateljic iz gledališča. Roparji so ustavili avtomobil ter prisilili šoferja, da je sedel med dame.- Njegovo mesto je zavzel eden od banditov ter drvel z avtomobilom skozi Proapektpark. Medtem so njegovi korn-nlici v avtomobilu sedeče dame temeljito izropali. Odvzeli so jim ves nakit in vso gotovino Celokupna vrednost ugrabljenih stvari , znaša nad 1,200.000 dolarjev. Ivo so banditi žrtve oropali, so izstopili ter pustili avlomo-ubil sredi ulice. — Kako raste Praga. Praga je narastla od zadnjega ljudskega štetja 1. 1921 za 13 in pol odstotka. (50.000 prebivalcev. Medtem, ko je imela velika Praga 1. 1021 675.000 prebivalcev, jih ima danes y.e 725.000. Po računih bi narastlo 1. 1928 prebivalstvo Prage do leta 1928 na trifetrt milijona, 1. 1949 pa bi preselilo število prebivalcev en milijon, seveda, če do tedaj ne nastopijo v razvoju mesta nepovoljne okolnosti. — Izšla je oktoberska številka »Mladega junaka«. Vsebina je sledeča: Kaj bomo delali v oktobru? — Albin Čebular: Biseri. (Nadaljevanje.) — Gustav Strniša; Veverica. (Pb-sem.) Albin Čebular: Polžek in Pikapolonica. (Nadaljevanje.) — Ivan Albreht: Pismo o sreči. — Thefontes: Delo hudobnega Funo-bibe. (Nadaljevanje.) — Mihelič Stane; Dete umira. — Delo malih. — Zbrana zrnca, — Po svetu. — Tebi na pot. — Pisma mladih junakov. — Za razvedrilo. — Uganke. — Naše slike. — Zlatnike so našli v Zlatorog-terpentino-vem milu: Ari Wagner, Moste pri Ljubljani, Frančiška Pesjak, Kovor, Gorenjsko, K ost a Humek, Ludbreg, Marija Postružnik, Sv, Primož na Pohorju, Jožica Stok, Rakek, Dorica Perčič, Pobrežje pri Mariboru, Kukrnan, soproga nadsprevodnika, Maribor, V. Vimpol-šek, Pohnca pri Brežicah, Štefanija Ren. Laško, Anica Košak, Tržič, Ana Ljubljana, Dolenjska cesta 50, Krun An Kizdobljanja, Neža Cemažar, T'ereza gela Kos, Kasovce, Loke pn z»« Janušič, Kramar, Zagreb, Tuškane? 'ner, Brod Ma-gostilničar, Sisa, K“Pe'aporu5mka, Tuzla, Gi- 3* tSSS "iSE®,Wl«, Medeji, Omiš. slovno vlogo v tej op®1’* P°ie £>• Zdenko Knittl, ki opero tudi režira. Nadalje nastopijo 0S0b'.ien0';t, kakor tudi na «t>o1' nlevanje tozadevnih zdravstvenih predpisov ffldovo nt ničesar oporekati in ki nima stalnega lokala za prodajo, da se mu dovoli prodaja slaščic ambulantnim potom, pa se mu je to krf.tkomalo odreklo. Vprašamo obrtno oblast, ali nudijo prodajalci turškega medu in ostalih »ličilih predmetov glede na izpolnjevanje obrtnih in zdravstvenih predpisov kakor tudi z ozirom na strokovno izobrazbo večje jamstvo nego domač obrtnik? — Zadnji čas načeto vprašanje, da-li spada izdelava turškega medu med prosto ali rokodelsko (slaščičarsko) obrt, je že zadovoljivo rešil g. veliki župan mariborske oblasti, odlonvsi, n ost som -da spada izdelava halve, turškega medu itd. v rokodelsko obrt in s tem napravil konec enakim nadlogam v slaščičarski obrti mariborske oblasti. Upravičeno pričakujemo, da se temu naziranju, ki je edino pravilno, priključijo i za obrtništvo merodajni krogi ljubljanske oblasti, ki naj izdajo takih dovoljenj nekvalificiranim brezpogojno odreko. — Poleg naštetih teženj pa tlači slaščičarje še neopravičeno poseganje pekov v njihovo stroko. Dasiravno imamo predpise, ki točno ločijo delokrog ene stroke od druge, se številni peki za nje ne zmenijo in šusmarijo veselo dalje. Številne, da sedaj obrtni oblasti podane ovadbe so lile bob ob steno. Radi tega prosimo prizadeti, da blagovoli obrtna oblast tudi peke opozoriti, kje njihov delokrog neha. Zimske suknje - in druga oblačila nudi v največji izbiri in najceneje tvrdka J. MAČEK LJUBLJANA Aleksandrova c. št. 12 Maribor. v mestni posvetovalnici se vrši danes in sev udelež*j° zastopniki mestne o JrodK ob5m‘ Na se^' se bo razpravljalo ,nave mešganske šole, za katero »e m— w Jstl okoliško prebivalstvo, o oa poio-vaniu skozi Maribor ustavil za en večer tu. Vojnim invalidom in vdovam v ved-np . ^red časom je prejelo Udruženje voj-s n .mvalidov v Mariboru od ministrstva za nar«? po^iko potom vel. županstva 165 i‘n *tV apank v svl’ho razdelitve med invalide, e in otroke. Vse opanke .so že razdane,' ^Jm° nekaj malih parov za otroke je še na “fcpolago. Opanke za'odrasle so že pošle in 1 jreba več vlagati prošenj. Oni pa, ki so ' 'Oaili prošnje in niso Se dvignili opank, naj !o čimpreje store. m— Mednarodni policijski urad na Dunaju 'e »sledil na prošnjo mariborskega pol. ko-n'i6arjata v Solnogradu zločinca Spiesa, ki Je Rpomadi v Mariboru ogoljufal' več trafikantk za več desettisoč dinarjev. Ker je to fallševal tudi v Avstriji, kamor je po-egnii iz Maribora, ga Saka težka kazen, in— Tedenski izkaz o nalezljivih boleanili v mariborskem mestnem okolišu: Od 15. do -k t. m. sta oboleli ena oseba na davici, ena za škrlatinko. Otrok pa je od preteklega ledna na Škrlatici obolelih 10. na davici pa 7; umrla pa je ena oseba na škrlatinki. __m— Ljudska univerza: V pondeljek, dne p5- k m. bo predaval g. urednik F. Golob o anevmpi. . ~~ Najboljše čevlje Karo dobite v Mari ?oroSka cesta 19 in od 1. oktobra tudi tiča ane- NARODNO GLEDALIŠČE. Repertoar. Sobota, ‘23. oktobra ob 20. uri- Kr, mo tiči,. Premiera. Ab C Maricah’ 24' °kt°b,'a ob '20- ™ = rotira KnSSIf®* b0IU,° .'iŽk 'la llliu'iborskem odru. soncem tega tedna vprizori mariborsko gle- * aušce kot prvo ljudsko igro Nestroyevo zelo nabavno veseloigro »Danes bomo tiči'. Ne-stroy uživa kot humorist še danes na vseh odrih veliko popularnost in Dunajčani ga celo prištevajo klasičnim humoristom. | MESTNO GLEDALIŠČE V PTUJU. j Dne 25. t. 111. se oivori prva redna sezona Mestnega gledališča v Ptuju. Duša podjetja je Valo Bratina bivši ravnatelj drame in glavni režišer Narodnega gledališča v Mariboru. V upravnem odboru so: dr. Ivan Fermevc, predsednik; Saša Skaza upravitelj; N. Sterk, blagajnik; Valeni. Kanklerjeva, tajnica; Valo Bratina, artistični ravnatelj. Artistični kolegij (tvorijo: Valo Bratina, glavni režiser in scenograf; prof. M. Gorše, M. Kankler, S. Skaza, pomožni režiserji; ravn. Glasbene Matice N. Pahor, vodja petja in godbe; prof. N. Jurko, vodja plesov; prof. jakhel, slikar. Igralski zbor: Dame: Gabrijelčičeva, Gre-gorinova, Kocmutova, Komacova, Komavli-jeva, Kastanjčeva, Krašnerjeva, Luknerjeva, Majrerjeva, Megličeva, Šentjurčeva, šijančeva in Vagnerjeva; gospodje: Bratina, Dolinšek, prof. Gorše, dr. Horvat, prof. Jakhel, Job, Kankler, Kostanjevec, Krašner, Krištof, dr. Maležič, Pavko, Prek, Rabič, Skaza, prof. Sila, Sošič, Smetjurc, Šuler in Zupančič, Komparze tvorijo člani »Igralske šole«. Petje oskrbe člani »Pevskega društva Ptuj«, godibo pa »Salonski orkester Ptuj«. Tehnični aparat: N. Krašner, razsvetljevalec, F. Pavko, gospodar, F. Pavlič, frizer. . . Nadaljne prijave gospodov in dam, ki irna-j:> smisel za gledališko umetnost in veselje za sodelovanje pri predstavah se se '-preie-majo. Bepertoani načrt: Predstavljala se bodo sledeča dela: Angleška; Shakespeare: Hamlet. Bolton-Baeckert: Trnjulcica. - Francoska: Moli«re: Namižljeni bolnik. Raynal: Grob neznanega vojaka. Zola: Ubijač. — Češka: »vapil: Oblaki. Langer: Kamela skozi liho Šivanke. — Grška: Sophokles: Ojdi-pus. — Srbohrvaška: Nušič: Svet. Petrovič: Gozd. — Madjarska: Lengyel: Tajfun. — Nemška: Deutsch: Kristova drama. Drinkler: Pogumni krojaček. Nestuoy: Lumpacij vagabund. Ohorn: Bratje sv. Bernarda. Schiller: Razibojniki. Schonherr: Satan v ženski. Wcde-kind: Pomlad prihaja. Nordijska: Strinberg: Oče. Poljska: Balucki: Težke ribe. Zapofeka: Morala gospe Dulske. — Ruska: Andrejev: Dnevi našega življenja. Tolstoj: Vstajenje. — Slovenska: Cankar: Hlapci; Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Cerkvenik: Greh. Go-lia: Peterčkove poslednje sanje. Finžgar: Divji lovec. Jurčič-Govekar: Deseti bral. Ogrinec: V Ljubljano jo dajmo. Remec-: Magda. Otvoritvena predstava bo v pondeljek. 25. oktobra 11)26. Predvajali se bodo Cankarjevi »Hlapci«, Abonnemcnt (velja v.sakokrat za dve predstavi): parterne lože štev. 5, 6, 9 in 10 Din 200.—; štev. 3, 4, tl in 12 Din 160.— ; štev. 2 in 13 Din 120.—; štev. 1 Din 100.—. — Balkonske lože štev. 3 in 4 Din 200.—; štev. 2 in 5 Din 160.—; štev. 1 in 6 Din 140.—. — Parterni sedeži I. do IV. vrste Din 24.— ; V. do VIII. vrste Din 20.—. — Balkonski sedeži: 1. vrsta Din 24.—; II. vrsta Din 20.—. Ložni balkonski sedeži Din 20.—. lgmlska šola bo otvorjena 1. novembra 1926 in bodo podučevali: užit. Šeistan, literarno Sigofciovino s posebnim ozirom na draimko literaturo, prof. Jakhel: zgodovino, umetnost, posebno kostima in* slikarstva, major v p. Rudolf Ferenček: borenje in sabljanje, Valo Bratina, odersko dikcijo. Vsa pisma, prijave glede abonnementa. igralske šole itd. je naslavljati na Mesimo gledališče v Ptuju. — Gledališka pisarna *e nahaja v gledališkem poslopju. Dopisi. Srednja vas pri Bohinju. Krasno nedeljo je praznoval cel Bohinj 17. oktobra, oso'bito pa še posebno Srednja vas. Sirarska zadruga je priredila ta dan razstavo goveje plemenske živine ®i cel Bohinj. Na razstavo se je prignalo okrog 1® glav lepe bohinjske pasme, med katero se je razdelilo 3000 Din državne podpore, 450 Din podpore živinorejskega od-ibora za okraj Radovi j iv« in končno sta prispevali še obe občini kot posebno nagrado lepe zneske za povizdigo živinoreje. Videli so se res krasni eksemplarji pristne Bohinjske pasme. Uspehi, ki so v prvi vrsti zasluga pridnega srezkega ekonoma g. Šustica in živinorejskega odbora so dokazali velik napredek m da je pričakovati znatnega dviga živinoreje na tem polju. Ob 3, .uri pa se je vršila slavnostna otvoritev novega siramkega doma, ki je ponos celega Bohinja. Vsa kuhinja je opremljena z najmodernejšimi kotli in železnimi stiskalnicami za sir. Kuhinja je obložena po vseh stenah z belim porcelanom, tako da iagleda zelo okusno. Razstavi so prisostvovali g. Sancin kot zastopnik ministra za kmetijstvo in velikega župana, za agrarne operacije komisar dr. Spiller-Muys, srezki ekonom Sustič, živinozdravnik Zarnik, načelnik planinskega odbora Ažman in načelnik osrednje zadruge Ogrin. Točno ob 3. uri pozdravi načelnik sirarske zadruge -v Srednji vasi vse imenovane zastopnike, takoj nato povzame besedo g. Sancin. Uvodoma pozdravi vse navzoče v imenu ministra g. Puclja in velikega župana, čestita odboru na krasni stavbi, osobito pa še g. Hodniku, katerega zaisiuga je, da se je zgradil tako krasen dom. Nato opeše zgodovino od početka ustanovitve mlekarske šole od Bohinja do Škofje Loke, ugotovi tudi pomoč od strani države in izjavi, da kjer se bodo gradile tako koristne naprave, uspehi ne bodo izostali — ter izroči dom prometu. Nato govori g. Ažman, ki poudarja, 'da otvarjamo to leto oziroma to jesen že drugi s iranski dom, poudari, da bo danes teden, t. j. 24. oktobra otv-oritev tretjega v Pod-hoinu pri Gorjah. Poudarja dalje veliko važnost Vazvoja v sirarstvu celega okraja, omeni osrednjo zadrugo, poudaja, da naj živi sloga md kmetskim narodom, ker le to je glavni pogoj za uspeh bohinjskega sirarstva, za katerega je dal pobudo župnik Mesar. Na tako lep način se je vsa slavnost vršila ob naj-krasnejšem jesenskem vremenu, samo da je izostala blagoslovitev novega doma, četudi je bil župni urad za to naiprošen. Župnik je to odklonil z izgovorom, da se vrSi tudi ples. Res čudno, zakaj bi ne smel kmetič po jesenskem trudapolnem delu, in završujoe tako važen mejnik na gospodarskem polju imeti poleg tega malo muzike. Slavnost je zaključila vinska trgatev in srečolov. Oboje je kaj dobro uspelo. "Na takem lepem delu na gospodarskem polju jp Gorenjcem samo čestitati! Cerknica. Dne 17. t. m. je priredil . Godbeni odsek gasilnega društva v Cerknici« skupno z '»'Gasilskim društvom in ^Krajevnim odborom Rdečega križa« v Cerknici v gostilni Javornik veslico v korist poplavljencem občine Zire. Veselica je i v gmotnem i v moralnem oziru vspela nad vse dobro. Čisti donos prireditve v znesku Din 3.020.— je bil odposlan županstvu občine Žiri s prošnjo, da porazdeli navedeni znesek med one poplav-lje-nce ki so najbolj potrebni nujne podpore. Na sijajno vspeli prireditvi gre v prvi vrsti zahvala agilnemu in nesebičnemu sodelovanju Gasilskega godbenega odseka ter njegovemu kapelniku, neumornemu g. Andreju Žailjanu. Istotako se moramo zahvaliti tudi gg. pevcem ter pevovodji, g. dr. Kraševcu. Tudi števil, občinstvu, ki se je prireditve vdeležilo in v obilni meri pripomoglo k velikemu gmotnemu vspehu izrekamo čast in hvalo. Posebno smo bili veseli številnega obiska gg. častnikov, podčastnikov in moštva 16. artilerijskega Igr 40. pešadijskega polka ter Izrekamo tudi njim svoje najtoplejše prizna-nje. — Krajevni odbor Rdečega križa. Šport. Štafetni tek Kranj—Ljubljana. V nedeljo, 24. t. m. se vrši na 24 km dolgi progi Kranj —Ljubljana že v tretjič štafetni tek. Progo mora-preteči C tekmovalcev, vsaki po 4 km. Start je v Kranju pri km 24, cilj v Ljubljani pri km o pred glavno pošto. Tekmovalci tečejo po državni cesti v Ljubljano do Blei-'veisove ceste, kjer zavijejo in prispd po Aleksandrovi cesti do cilja. L. 1924 je zmagal Jadran, lansko ieio Primorje. L el o s bo berba zeLo ostra in zanimiva, ker postavi Jadran prvovrstno moštvo, med njimi Kreglja, Bončino in Kristana, dočim bo nastopilo Primorje brez Arharja in Vidica. Start ob 10.30; prihod na cilj med 11.45 do 12. ure. Moštva nastopijo v sledeči postavi: SK Jadran I.: Kregelj, Kristan, Rogač, Špan, Kožuh, Jerom, Bončina. SK Jadran II.: Kern, Sever, Zoiner. — ASK Primorje: De Reggi II., Perko, 1 intarič, Slamič II.. Žorga, Slapničar. Lahkoatletsko srednješolsko prvenstvo Slovenije se je končalo včeraj. Izid v metu kopja in skoku ob palici je sledeč: 1. Met kopja: i. Malnarič (realka) 29.87 m, 2. Zore (sr. teh. šola) 29.52, 3. Petkovšek (II. drž. giirtn.) ‘28.10. — Skok ob palici: 1. Malnarič (realka) 2.60 'm, 2. Furlan (realka) ‘2.40, 3. Šiftar (realka) 2 m. Zmagala je lahko srednja tehnična šola s 45 točkami pred lanskim zmagovalcem realko, ki je dosegla 18 točk. Slavni framcoski bokser George Carpentier se namerava stalno naseliti v Ameriki; odpotoval je iz Ne\vyorka v Pariz, odkoder se vrne ’i obiteljo v Ameriko. Carpentier upa, da se čimprej sestane z Gene Tunneyem, čegar zmaga nad Dempseyem ga je iznenadila in razočarala. Upa lahko, še lažje upa Tunney — toda ta match se ne bo nikdar vršil. Demonstracija Švedske proti olimpijadi. Dejstvo je, da Švedska k amsterdamski olimpijadi ne bo poslala svojega nogometnega moštva. Sicer se oficijelno navaja kot vzrok absence pomanjkanje denarnih sredstev, toda vzrok leži globlje. Švedi namreč nočejo igrati v Amsterdamu skupaj z pseudoamaterji Evrope in prekomorskih držav in zavzamejo ■isto stališče kakor Angleži. Mesto tega pa namerava Švedska prirediti velik meddeželfcki turnir, kamor bo povabila tudi profiteame Avstrije in Ogrske. Odlikovana atletinja. Poleg Japonke Hi lomi je vzbudila največje zanimanje na ženski olimpijadi v Goteborgu Poljakinja Kono-packa. Izkazala se je kot izborna lahkoatle-tinja ter ima_v par disciplinah celo svetovne rekorde. Poljska je odlikovala to svojo izredno športnico z zaslužnim križem republike. Lahko atletika na Ruskem. V lahkoa tletskem mitingu v Moskvi je zmagal Resetnikov v metu kopja s 64.25 m, Arojan je tekel 100 m v 11.2 sek., Kuskov 1500 m v i: 15.3, Gri-gorjev je skočil 1.80 m visoko. Znani kanalski plavat Vierkiitter namerava prihodnje leto zopet preplavati Kanal; spremljala ga bo njegova žena in pa Kolinska plavačica Erika Park, ki je stara 20 let in je izborna plavalka na dolge proge. Dvomimo pa, da se bo dal Kanal kar tako preplavati in marsikateri plavač bo moral svojo pot prekiniti. LJUBLJANSKA BORZA, petek, dne 22. oktobra 1928. Blago: Deske (smreka, jelka), 28 mm, 4 m, od 16 naprej, I., II., III., monte, media, najmanj 23, fvo vagon meja, 5 vagonov den. 500, bi. 500, zaklj. 500;pšenica potiska, 78 kg, 2%, promptno plačljivo 30 dni po sprejemu, par. Št. Vid - Vižmarje, 1 vag. den. 365. bi. 365, zaklj. 365. Vrednote: Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 86, bi. 90, zaklj. 88. Zagreb, 22. oktobra. Devize: Nevvvork ček 56.45— 56.65, London izplačilo '274.4— 275.2, Pariz izplačilo 171—O, Praga izplačilo 167.4—168,2, Dunaj izplačilo 797.5—800.5, Berlin izplačilo 1348—1351, Milan izplačilo 242.22—244.22. Curih, 22. oktobra. Beograd 9.1475, Ne\v-york 518.625, London 25.1475, Pariz 15.55, Berlin 123.3125, Dunaj 73.0625, Praga 15.3425, Milan 22.60, Sofija 3.75, Bukarešta 2.7750, Budimpešta 0.00725. To in ono. NOVAJA ZEMLJA - ZEMLJA BODOČ NOSTI. Sovjetski listi prerokujejo veliko bodočnosl otoku Novaji Zemlji, ki je bil sedaj prvič temeljito raziskan po ruski ekspediciji. Res je, da so tam slabe vremenske prilike, ker /naša povprečna toplota — 8 stopinj, najnižja je — 37.5 stopinj, najvišja pa je plus 5 stopinj, leda kljub temu ni izključeno, da se ne bi tam nastanili Evropejci. Novaja zemlja se sicer ne da uporabiti za poljedelstvo, pač pa je tam mnogo mrtvega kapitala in to je vzrok, zakaj se Rusi toliko 'zanimajo za ta otok, ki bo po podatkih ekspedicije donašal mnoge dohodke. Ekspedicija je dognala, da se na otokih nahaja velika množina rude, kakor premoga, bakra, škriljavca in mra-morja. Člani ekspedicije, ki so preiskovali otok, upajo, da odkrijejo tudi zlate in srebrne žile. Za sedaj je na otoku .sama nekaj stotin Samojedov. Sovjetska vlada je postavila na otoku radiotelegrafsko postajo in tako napravila med njim in med Rusijo prvo zvezo. Plesna skupina Kratina v mariborskem gledališču. Svetovno zanana plesalka Valerija Kratina, ki je že pred štirimi leti z “adjard Kipiing; 74 Knjiga o džungli. Purun Dass je očistil kamenita tla, se nasmejal Proti kipu, si naredil v ozadju majhno ognjišče, razgrnil autilopiuo kožo na leži svežih smrečnih igel, položil pa- l«o na tla in sedel, da se odpočije. peta^k 1!'*’UI se *n’’k strmo zniževal kakih ,.|.j ^ stl; čevljev do kraja, kjer se je velike strmine _ a Majhna vasica s hišami, ki so bile s kamenjem in imele strehe iz. stlačene prsti. Okrog nje v(‘..e^’e po obronku majhne njive in krave, komaj iišrJeKn°lhl'0KfY s° se pasle med kamenitimi krogi mla-M Ko ,e „ oko obiralo preko do|, . p4varll« r""*1 “ i2|’r“ « '""šlo P.Joffli, <1.1 |e eno, kar je bilo na nasprotnem gorskem pobočju vkleti nizko grmičevje, v resnici gozd s što čevljev vi. smrekami. Pnrun Bliagat .je videl orla plavali lJ|'eko te velikanske globeli, toda velika ptica se je ''•manjšala v majhno pičico, predno jo je bil liagol preletel. Po dolini je viselo nekoliko gruč raznesenih oblakov, ki so se lovili ob gorskih slemenih, dvigali in izginjali, ko so bili v isti višini s prelazom. Tukaj najdem mir, je dejal Purun Bhagat. Planincu ni nič, če stopi nekoliko sto korakov navkreber ali navzdol, in kakor hitro so vaščani zagledali dim v zapuščeni kapelici, je vaški svečenik odšel na vrh prelaza, da pozdravi -tujca. Ko je pogledal Purun Bhagatu v oči, oči moža, ki je bil vajen vladati nad tisoči, se je priklonil do tal, vzel beraški lonec brez vsake besedice in se vrnil v vas rekoč: »Slednjič imamo svetega moža. Takega človeka še nisem videl. Iz ravani jei ampak blede barve, brahmin brahminov. In vaške gospodinje so ga vprašale: Meniš 11, da ostane pri nas?« in vsaka se je potrudila, da skuha najbolj okusno jed za Bhagata. Planinska hrana je prav preprosta, toda s pomočjo ajde in koruze, riža, rdečega pepra, malih rib iz reke v mali delini, in meda iz puhu podobnih panjev v kamenitih stenah, posušenih marelic, žoltnjaka in divjega korenčka naredi pobožna ženska lahko dobre reči; in svečenik je nesel poln lonec Bhagatu. Ali ostane tukaj, ga je vpraševal svečenik. Morebiti bo potreboval učenca, ki bo prosjačil zanj? Ali ima odejo zoper mrzlo vreme? .Ali je hrana dobra? Purun Bhagat je jedel, se zahvalil darovatelju in dejal, da ima namen ostati. Svečenik je odgovoril, da to zadostuje. Beraški lonec naj postavi zunaj v jamo med dvema zvitima koreninama in tam bo vsak dan dobival živež.^ Vas se je čutila jako počaščeno, da bo bival tak možak med njimi; in boječe je pogledoval Bhagatu v obraz. Tisti dan je bil konec Purun Bhagatovega potovanja. Našel je kraj, primeren zanj — tišino in prostor. Zatem je čas prenehal zanj, sedeč ob vhodu v kapelico ni mogel povedati, ali je živ ali je mrtev, ali človek, ki more rabiti svoje ude ali del gora in oblakov in dežja in solnca. Mehko je ponavljal neko ime sto in stokrat,-dokler se ni zdelo, da se pri vsakem ponavljanju vedno bolj premakne iz telesa in povzdigne do vrat nekaj silnega; toda baš v trenutku, ko so se vrata odpirala, ga je telo potegnilo nazaj in je z žalosjo začutil, da je bil zopet zaklenjen v meso in kosti Purun Bhagata. Vsako jutro so položili napolnjeni beraški lonec v rogovilo korenin zunaj kapelice. Včasih jo je prinesel svečenik, včasih je trgovec, ki je bival v vasi in bi rad pridobil zasluženje, stopil do njega; največkrat pa je bila ženska, ki je čez noč skuhala jed; iu zamrmrala je komaj slišno: »Prosi zame pri bogovih, Bhagat. Prosi za njo, ženo tega in tega! Včasih so kakemu pogumnemu otroku dovolili to čast in Purun Bhagat ga je slišal, kako je zunaj položil lonec na tla in zopet odletel, kolikor so ga le mogle nesti male noge. Toda v vas Pu-run Bhagat ni nikoli prišel. Ležal mu je pred nogami liki zemljevid. Videl je, kako so se vaščani zbirali na večer na mlatiščih, ki so bila edina ravna tla, videl čudovito zelenje mladega riža, modrino koruze iu rdečino ajde, pa rdeči cvet amaranta, čegar majhno seme, ki ni neiti zrno uiti sočivje daje živež, ki ga Hindu lahko postavno uživa ob času posta. Ko se je leto nagnilo, so bile hišne strehe majhni šti-rikotniki najčistejšega zlata; po strehah so namreč razlagali koruzne storže, da jih suše. Pred njegovimi očmi se je tam doli po lazstresenih njivah videla setev in žetev. (Dalje, prib.) lliMfinnl tovana vinskega kisa, jn maJtinejSl in najokuinej Si na* mSznl kis las vinskega kIt«L 3T lAJOTIVAITI PONUDBO I VatinlCno ln hlgUanlCno najmoder* sm|« ur«|«na klnnma -v )uooslavt|L Najboljša, najcenejše kolesa in Šivalni stroj so edino Petelinovi znamke Gritzner, Adler, Phonix Biizu Preše rnovege spomenike za vodo. Ua aoDrega najboljše je švicarski pletilni stroj ze doni, obrl in industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi , DUB1ED' ne obroke. - Večletne garancija. ■■■■■■■■■■ josip Peteline, Ljubljana Mali oglasi Za vsako besedo se plača 50 par; za debelo tiskano Pa Din 1.—. Mesto gospodinje išče izobražena gospodična srednjih let pri boljšemu gospodu, lahko je tudi vdovec z otroci. Nastopi lahko takoj. Cenjene ponudbe na upravo pod »Skrbna gospodinja«. Gospodična išče mesečno »obo s separatnim vhodom. Ponudb* na upravo lista pod: 8*ba. Hotelski sluga z daljšo prakso in lepimi izpričevali se sprejme za 1. november 1926. Osebne ponudbe na upravo hotela »Union«, Ljubljana. Abonenti dobijo dobro in poceni hrano v restavraciji *P*d skaleo«, Mestni trg ti. Gostom se lahko postreže z domačo, srbske, dunajsko in francoske kuhinjo. — Za jedila in vin* preko ulice poseben popust. — Vsaki dan »e vrSi od 90. do 24. ure koncert. — Z radeatj« pritaknjeni meje geste. Jo»ip TRIRO-PERILO za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nvgavice, dokolen!ce,_ nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki* kloti, šifoni, žepni robci, palice, vilce, noži, škarje, potrebščine asa Šivilje, krojače, Čevljarje, In orlvce edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA. blizu Preiemoveoa spomenika Nsjniija cone ! Na veliko in malo I 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi službo kot sluga. — Naslov pove uprava lista Proda se ceno mal železen štedilnik. — Naslov pove uprava lista. Kontoristinja z večletno pisarniško prakso išče mesta pri kakem večjem podjetju. Gr« tud' nekaj mesecev brezplačne Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Marljiva«. koks-Čebin »altov« 1/li. - Tsltf. 56. ^ Poglejte si ga dobro S kako je lep in blesteč zlatnik po 10 frankov! Kupite si še danes ZLATOROG . TERPENTINOV0 MILO in prepričajte se o njegovi nedosegljivi kakovosti, A ko Vam je sreča mila. boste našli pri vporabi tudi Vi skriti f/f zaklad. PRISTNI ZLATNIK po 10 frankov! Stekleno strešno opeko imajo »talno v zalogi Združene opekarne d. L. v Ljubljani. Č c Oglašujte v »Narodnem Dnevniku"! Sprejme se dva gospoda na hran* In stanovanje. Naslov pove uprava lista. v a vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. los.Bergman, Ljubljana, Poljanska c.85 Iv. Brunčič & Fr. Rebernik pleskarja In ličarja Ljubljana, Karel Kotnikova ul. 3 Se priporočata za vsa v to stroko spadajoča dela. Delo solidno ! Cene zmerne 1 •H TU ^-v-pv pisalni stroj je dosegel svetovni sloves, nad 2,000 000 strojev v prometu in rabi. 1INDEK WO UD Zastopnik LISI). BARAGA, Ljubljana Selenburgova ul- 6- — Telefon 980. največjim uspehom nastopila v Mariboru, priredi v sredo, 27. oktobra zopet plesni večer, tokrat s celim svojim ansamblom, na kar že danes opozarjamo. LITERARNI ŽENIN. Gospod Maurice Levet, izdajatelj revije -La Pošsie« ter lastnik gradu Mesnil je stal te dni v Parizu pred sodniki. Zakaj, revija in grad ne eksistirata. Gospod Maurice Levet je čisto navaden ženitbeni slepar. Oziroma bodimo pravični, prav nenavaden ženitbeni slepar. Izvrševal je svojo obrt s pomočjo literature. Znano mu je bilo, da smatra mnogo ljudi za veliko srečo, če se njihovi duševni ekskrementi in ‘njihovo ime tiskajo. Vedel je tudi, da pričakujejo številne žene dn devojke v silnem precenjevanju takoavanega drugega spola, da bodo našle v zakonskem življenju tolažbo za razna razočaranja iu izpolnitev tihih želj. Maurice Levet je zaslužil v enem letu nad 100.000 frankov, pri čemur ne vpoštevamo uric ljubezni in dinerjev. Seveda je prišlo potem par mesecev samote za sivimi zidovi, toda kaj bo io v primeri z mnogimi trenutki paradiškega življenja, od katerih je pripravljen, kot znano, nepremišljen pesnik poplačati že samo enega z življenjem. Maurice Levet je začel z glavnico 300 frankov. Pozval je vse dame, ki čutijo v sebi pesniške talente, da se udeleže tekme v njegovi reviji Oni, ki pridejo«. Stari trik? 0 ne, ni bilo poslati nobene poštnine za odgovore, niti kakih drugih pristojbin. Dobil je okrog 1000 dopisov, od katerih si je izbral okrog 20. Teh dvajset dam je imelo namreč malo talenta, pač pa več ali manj denarja. Maurice Levet je dame obiskal, in obljubil, da bo priobčil vse verze in drame, ki so mu jih dame zaupale ter se je zaročil. Imel pa je, ker je bil mnogo bolj nesramen kot banem uradnik Makulatura istočasno tri neveste. In kakor hitro se je zaročil, je svojo nevesto tudi takoj »napumpal«. Neka starikava učiteljica v Chantilly-u mu je podarila srce in posodila 20.000 frankov. Neka vdova v Lille-u je žrtvovala za 50.000 frankov vrednostnih papirjev in več starih slik, ki naj bi bile krasile sprejemni salon gradu Mesnih Druge dame je ogoljufal raz-ven za njihove manuskripte, za zneske po 3000 in manj frankov. Neka siromašna deklica je podarila evojemu dozdevnemu zaročencu vse svoje prihranke in tri debele zvezke poezij. Ta deklica je edina, ki se lahko ponaša s teni, da je bila ena od njenih pesmi natisnjena. Natisnjena pa je bila v malem provincijalnem listu. Mogoče je dtzsja-vila deklica ravno zato pred sodiščem, da piuia nobene škode ter da ljubi gospoda Maurice-a Levet-a še vedno. Druge priče so bile ogorčene, razjarjene, to pa manj radi tega, ker je splavalo njihovo upanje, da se poroče, zaenkrat po vodi, ka- kor pa radi blamaže. Ena od prevarjenili dam je jela Citati, zaslišana kot priča, svoje verze. Predsednik je zamahnil prestrašen z roko, da naj neha. Obtoženi Maurice Levet se je smehljal. , »Mari reis mislite, gospod predsednik, da se nisem dovolj kaznovan? je vprašal zaničljivo. No, predsednik je bil drugačnega mnenja in Levet je bil obsojen na 6 mesecev ričeta. ■Počakaj me, povrnem se k tebi! < je zaklical mladi šivankarici, ki je izpovedala zanj ugodno. »Počakam te! je odgovorila vsa v solzah ter odkorakala ponosno iz sodne dvorane. To je bilo dne 28. septembra 1926: Ko *e bo pojavil gospod Maurice Levet v prvoaprilskih dneh prihodnjega lete pri ubog' starikavi deklici, mu bo vse odpuščeno. Kajti s tem, da je moral prebaviti za časa svojih uispehov nad 20 zvezkov poezij, je res že. dovolj kaznovan. m POSOJILNI DOM d“£jT.TEiikkl, TavJn.Si« (SSia) ulic« t"pdS'«5Je J J »umetnin Preskrbuje: KMETSKI HRANILNI Daje; Posojila na vknjižbo, proti poroštvu ter zasiavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje lcredtte v tekočem- računu pod najugodnejšimi pogoji. Obrestuje vloge na bre^ o«i- knjižice ^ /° Čistih Večje stalne ulcge in viQ9ey fe1*- računu po dogovoru. Kavcije, inkase. srečke in vrednostne Čeke in nakaznice (nakazila) na drue° Uradne ure: povedi Vsak delavnik od 8. - 12.7, ,n Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne lotertJ^ 8e priporoča m tlak > vseh trgovskih, obrtnih, Industrijskih In uradnih tiskovin. Lastna knjigovaanioa TELEFON St. 561 TISKARNA MERKUR TROOVSKO • INDUSTRIJSKA D. D. UUBUANA, Simon OreRorfl*®*8 ulica 13 Tiska časopise, knjl-f®, brožure, cenike, tabele, Statute, vabila, letake, lepake, posetnice 1.1. d. TELEFON ŠT. 552 ... ..k — Za tiskarno »Merkur« odgovarja: Aadrej Sever. Val v Ljubil*«! I*dajat«lj: Alekaaader 2elcssiker. — Urejuje: Vledimtr Svetek.