[THE OLDEST, AND MOST, POPULAR SLOVENIAN, NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA amerikanski Slovenec ' PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero In narod — za pravico In resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV, DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 129. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 3. JULIJA — THURSDAY, JULY 3, 1930. LETNIK XXXIX. Veličastna Baragova proslava na Evelethu-Suhaski graft SLOVENCI V MINNESOTI PRVI, KI SO OTVORILI SERI-JO PROSLAV ZA BARAGOVO STOLETNICO. — DU-LUTHSKI ŠKOF NAVZOČ; V PRIDIGI POVE, DA SE IMA ZAHVALITI SLOV. DUHOVNIKU ZA POBUDO DO DUHOVSKEGA POKLICA; OBENEM NAVDUŠUJE SLOVENCE ZA KATOLIŠKE FARNE ŠOLE. Eveleth, Minn. (Izvirno) -Zelo težko sem se odtrgal od obilne zaposlenosti, da sem se odzval prijaznemu vabilu Rev Leskovca, ki me je zval na udeležbo pri minnesotski Baragovi proslavi. Toda izplačalo se je. Ko to-le pišem, je glavni program proslave končan, posa mezne manjše točke se pa imajo šele razvrstiti v teku nocojšnjega večera. Med njimi je go tovo najimenitnejša: Banovčev koncert. / ** Po končanem glavnem programu moram zapisati, da je bila proslava nepričakovano lepa, da, bila je naravnost veličastna ! Gorenja Minnesota je lahko ponosna na prireditev, ki bo ostala dolgo v najboljšem spominu vsem udeležen cem. Baragova proslava v Minne-soti se je že precej dolgo pripravljala in napovedovala. Z radovednostjo sem prebfm-uo-tične napovedi ter zasledoval, v kakšnem slogu se bo vršila in kakšen duh jo bo vodil. Ko se je odločilo, da se prične s cerkveno proslavo, je moralo biti vsakemu jasno, da bo celokupno proslavo vodil zares Baragov duh. Tako je tudi bilo. Naslovna stran lepega /Programa", ki mi je prišel v roke takoj ob prihodu na Eveleth, pa jasno pove, da se ima vsa prireditev vršiti "under the auspices of Catholic Slovenian Societies of Northern Minnesota". Ne morem si kaj, da ne bi že kar tukaj zapisal: Čast katoliškim severno-minnesotskim društvom, da so se združila za ta tako plemenit namen in je po njih zaslugi ravno Minnesota prva stopila na plan ter otvo-rila serijo letošnjih Baragovih proslav! Sedaj, ko je slavnost že skoraj za nami, pa dostavljam še to: h krasnemu uspehu najiskrenejše čestitke! Mračilo se je že, ko sem v soboto zvečer dospel na Eveleth z busom od duluthske strani. Vendar sem takoj opazil, da bo ves Eveleth udeležen pri proslavi. Glavna mestna u-lica je bila vsa v zastavah, ki so mi prijazno valovale v pozdrav v večernem vetru. Zavil sem okoli 0gla pred slovensko cerkev, l^ašel sem njeno fronto vso v pianih zastavah in slovenski ml^jj so čuvali vhod vanjo. Pozvonil sem v župnišču in našel sem v njem že lepo družbo ljubeznivih slovenskih duhovnikov od blizu in daleč. Takoj so mi povedali, da jih za nedeljo še več pitjča-kujejo. V prijetnem pomenku o Baragi in njegovih naslednikih in sploh o velikem delu na^ ših pijonirjev nam je potekel večer. Ugibali smo, kaj bi bila dolžnost sedanjega rodu, da se zagotovi našim velikim' možem Časten spomin, nam pa tisti duh prave požrtvovalnosti, ki je vodil nje na potu iz majhne Slovenije v ogromno Ameriko.. Danes, v nedeljo, se je kma- lu zjutraj začela zbirati množica udeležencev od vseh strani. Ob devetih so se oglasili zvonovi v slovenski cerkvi Sv. Družine in z ubranim potrka-vanjem napovedali, da se bo čez eno uro pričelo. Cesta pred cerkvijo se je bolj in bolj polnila, vedno novi gostje so prihajali. Društva so imela s seboj zastave, posamezniki bele trakove z napisi. Iz Dulutha se je pripeljal škof Rt. Rev. Thomas A. Welch, D. D. kot naj-odličnejši gost pri današnji proslavi. Pol ure kasneje se je vil lep sprevod iz župnišča v cerkev. Številna skupina duhovnikov je vodila svojega škofa v svetišče, da se v slovesni pontifi-kalni sv. maši zahvalijo Najvišjemu za vse obilne dobrote, ki jih je naklonil našemu Baragi in po njem tisočerim rdečim in belim človeškim otrokom. Cerkev je bila že polna, toda za sprevodom je še pritisnila vanjo množica, ki jo je napolnila preko preračunane mere. Pevci na koru so zapeli "Ec-ce sacerdos magnus". Zelo lepo so zapeli. Zvedel sem, da so bili pevci deloma z Eveletha, deloma s Chisholma. Čast jim! Škof se je ustavil pred oltarjem ob asistenci samih slovenskih duhovnikov. Arhidijakon je bil Rev. John E. Schiffrer, župnik na Chisholmu, dijakon Rev. John Jerše, župnik na Towerju, subdijakon Rev. John Šolar, kaplan na Virginiji, častna dijakona pa Rev. A. L. Pirnat, župnik v New Duluthu, in Rev. F. Mihelič, župnik na Ely. Ceremonijarja sta bila Rev. Spellman in letošnji no-vomašnik Rev. Schweiger iz Towerja. Med ostalo asistenco so bili sledeči slovenski duhovniki: Rt. Rev. Msgr. Matija Bilban z Gilberta,' Rt. Rev. Msgr. Anton Ogulin iz St. Paula, Very Rev. Matija Šavs iz Shakopee, Rev. Francis Rant iz Sleepy Eye, Rev. Francis Ja-ger in Rev. Valentin Schiffrer iz St. Boniface, Rev. Anton Le-skovec z Eveletha, Rev. John C. Gruden S. T. L. iz St. Paula, Rev. Anton Schiffrer iz Milwaukee in P. Bernard Ambro-žič, O. F. M. iz Lemonta. Poleg teh še več duhovnikov drugih narodnosti. Ko so pevci skončali pozdravno himno "Ecce sacerdos", je škof iz Dulutha imel kratek nagovor. Zelo simpatičen in neprisiljen je njegov nastop. Mož je še mlad in prijetne zunanjosti. Beseda mu teče gladko. Pozdravil je prav prisrčno vse pričujoče in v krepkih besedah orisal pomeri slav-nosti. Takoj se je dalo spoznati, da mu je Baraga in njegovo delo popolnoma znana stvar. Slavil je našega velikega rojaka kot apostola Amerike v krajih ob velikih jezerih na se-verozapadu in prav tako njegove vredne sodelavce: Pirca, OBOJESTRANSKE ČESTITKE Dva ameriška junaka, Lindy in Byrd, se vidita na sliki, ko sta si pred kratkim v New Yorku segla v roke, izražajoč čestitke drug drugemu: Byrd Lindberghu k rojstvu prvorojenca, Lindy Byrdu pa k uspešni ekspediciji na južni tečaj. sestanek dveh kraljev Jugoslovanski in rumunski kralj se želita sestati, a nobeden bi rad ne zapustil svoje dežele. Dunaj, Avstrija. — Kakor prihaja poročilo iz Bukarešte, je pretekli torek rumunski kralj Karol sprejel v avdijenci jugoslovanskega zunanjega ministra, dr. Marinkoviča. Temu obisku pripisujejo veliko važnost iz tega razloga, ker domnevajo, da je to znak, da je Karol opustil svojo, Italiji naklonjeno politiko in se namerava približati Franciji in tudi Jugoslaviji. Z dr. Marinkovičem sta raz-motrivala način kako bi bil o-mogočen sestanek med njim in jugoslovanskim kraljem Aleksandrom. Oba kralja želita ta sestanek, in Aleksander je poslal Karolu že tozadevno povabilo, nobeden izmed nju pa bi rad ne zapustil svoje dežele, tudi ne za kratek čas. Marin-kovič je nato priporočal kot kraj sestanka malo jugoslovansko obmejno mestece Bli-jata. Čebulja, Lavtižarja, Buha in druge. Čestital je Slovencem na teh in takih možeh in je poudaril, da njegova škofija dolguje Slovencem toliko, da se ne da izraziti v človeški besedi. Tudi on sam, tako je javno hvaležno poudaril, je dolžan veliko zahvalo slovenskemu duhovniku, da je dobil kot šolar prvo pobudo za duhovniški poklic. Ko je bil star devet ali deset let, ga je namreč Rev. Francis Jager učil ministrirati ter ga jemal s seboj na svoja misijonska pota. Niso bila vedno lahka in takrat se je seznanil v telesnem in duhovnem pogledu z ljudskim siromaštvom in je obenem spoznal, kaj pomeni katoliški duhovnik kot delavec pri lajšanju človeške bede. Tako je dobil vese- politika v prombiciji Dovoljenja za kuhanje pijač se izdajajo osebam, da se z njimi kupujejo glasovi pri volitvah. New York, N. Y. — Zopet se je pokazal košček umaza-nosti, ki se skriva za kulisami prohibicije. Odkril ga je new-yorski prohibicijski administrator, M. Campbell, ki je pretekli torek odložil svoj urad in je pri tej priliki javno zagr-mel proti korumpiranim suha-čem. Campbell bi bil moral biti prestavljen v Boston. Vzrok, da ga je Washington hotel prestaviti, je bil ta, ker Campbell ni hotel izdajati dovoljenja za kuhanje piva in žganja gotovim vplivnim osebam. Da bi tem osebam izdal dovoljenja, so pritiskali nanj lokalni po-litikarji in celo nekateri prohibicijski uradniki v Washing-tonu, ki so si hoteli na ta način zagotoviti glasove pri prihodnjih volitvah v jeseni. Tudi v razmere v Washing-tonu samem je posvetil. Pravi, da nekateri visoki uradniki, ki so bili postavljeni, da izvedejo uveljavljenje prohibicije, niso tega sploh nikdar poskušali, kajti boje se zameriti vplivnim politikom, ki pri but-legarstvu služijo ogromne svo-te. Sploh je cela prohibicija velikanska polomija, ki bi se morala odpraviti, predno bo narod začutil nje strahovite posledice. Tako govori prohibicijski komisar sam. kratkevesti DEKLICA ZGORELA V POŽARU Chicago, 111. — V nedeljo zvečer sta se podala Mr. in Mrs. E. Zeilstra od doma na 183. cesti in Hood ave. na neki banket in sta pustila doma otroke same, tri sine, najstarejši star 18 let, in hčerko Gladys, 11 let. Ker je bila hiša pred kratkim šele premaknjena semkaj, še ni bilo v njej e-lektrične luči. Ko so že otroci spali, je vsled eksplozije v oljnati svetilki, ki je gorela v drugem nadstropju, nastal o-genj. Najstarejši sin se je s svojih 2 letnim bratcem še srečno rešil. Drugi brat je skočil skozi okno in se pri tem nevarno poškodoval, dočim se je deklica prepozno zbudila in jo je zalotila smrt v plamenih. Iz Jugoslavije, VELIK POŽAR V TOVARNI NA TEZNU PRI MARIBORU. — GLAVNA DELAVNICA ZGORELA. — VEČ DELAVCEV BO BREZ ZASLUŽKA. — SMRTNA KOSA. — NESREČE, PRETEPI IN DRUGE NOVICE. PREKO ATLANSKI LETALCI V CHICAGI New York, N. Y. — Avstralski letalec Kingsford-Smith s svojim spremljevalcem, ki sta pred kratkim preletela, atlantski ocean, sta se v sredo zjutraj podala od tukaj s svojim aero-planpm "Southern Cross" na polet preko ameriškega kontinenta. Ustavita se v Chicagi, ker želita videti vztrajna letalca, brata Hunter, ki se držita v zraku že skozi tri tedne. Kingsford-Smith namerava i-meti v sredo zvečer ob 7:30 govor s postaje WGN. UKRADENA PIJAČA ZASAČENA Chicago, 111. — Chicaška policija je prišla v ponedeljek zvečer na sled dobri viski, katera je bila, kakor smo včeraj poročali, ugrabljena dan preje iz federalnega skladišča. Skrita je bila v garaži krčme na 2438 W. 95th St., Evergreen Park, katere lastnik je neki Jos. Roma. Aretiran je bil lastnik, njegova žena, natakar, in dalje tudi neki bivši prohibicijski agent, o katerem se sumi, da je vodil napad na skladišče. PREMOGARSKA POGAJANJA New York, N. Y. — V tukajšnjem mestu so se pričela pogajanja med zastopniki rudarjev antracitnega premoga in med operatorji, da dosežejo sporazum glede nadaljnjih delavskih plač. Dosedanja pogodba, ki je bila sklenjena v I februarju 1926, poteče nam-I reč z 31. avgustom. Premogar-|ji nimajo v načrtu nikakih zahtev po povišku plač. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA' 1 je do tega visokega poklica, ki so ga še utrjevale izpodbud-ne besede blagega Fathra Ja-gra. Dalje je še izrazil iskreno željo, da bi kedaj sv. Cerkev dala našemu Baragi čast altar-jev. Končal je z izpodbuja-njem navzočih, da bi vestno čuvali tradicijo svetniško živečih pijonirjev teh krajev ter živeli po veri in iz vere. Kot praktičen zaključek iz vsega je izrazil željo in dal naročilo, da bi se pri vseh slovenskih cerkvah v njegovi škofiji čimprej dvignile katoliške farne šole. Dokler teh ne bo, je dejal, ni zagotovljeno, da bo današnja mladina odraščala prepojena z resničnim katoliškim duhom. 1 (Dalje prih.) Požar. Maribor, 13. jun. — Snoči med 11. in 12. uro je v tovarni "Kovina" na Teznu v glavnem objektu izbruhnil požar, ki se je tekom ene ure razširil na ves objekt in ga s, stroji vred popolnoma uničil. Takoj alarmirani mariboi'ski gasilci so v hipu prihiteli na lice mesta s turbino, prihitela,pa so tudi okoliška gasilska društva iz Podbrežja, Studencev, Peker, Razvanja, kasneje tudi še nekatera iz oddaljenejših krajev, ki jim pa sploh ni trebalo več stopati v akcijo. Mariborski in okoliški gasilci so omejili požar v toliko, da se ni razširil tudi na ostale objekte tovarne v neposredni bližini glavnega objekta. Pogled na požar, ki je divjal v glavnem objektu, je bil strašen, vmes pa se je čulo pokanje tramov in rušenje posameznih delov poslopja, eksplozije itd. Več tisoč ljudi je gledalo strahote divjega elementa. — V objektu, ki ga je požar uničil, je bilo zaposlenih okrog 70 delavcev moškega in ženskega spola, ki so zaenkrat brez posla. Ker je bil ta objekt izmed treh obratovalnih objektov največji, je nad polovico obrata s tem ustavljenega. Vendar pa je podjetje odločeno takoj zgraditi novo modei'-no urejeno delavnico in potem takoj tudi nadaljevati z obratovanjem v dosedanjem ali morda še povečanem obsegu. -o- Vlak prerezal voz na dvoje. Grosuplje, 12. junija. — Danes popoldne je vozil neki voznik ob kiiometerskem kamnu 27 čez železniški tir voz, naložen z opeko. Voz, v katerega sta bila vprežena dva konja, pa ie na tiru obtičal, da ni mogel ne naprej in ne nazaj. Ker je voznik vedel, da prihaja v tistem času na Grosuplje vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 4.20, je hitro tekel na postajo prosit, naj takoj telefonsko obvestijo o dogodku bližnjo postajo in j preprečijo nesrečo. Toda med. tem se je vlak že pripeljal, zdrobil voz in ga prerezal na dvoje, tako da je ostala ena polovica na eni, druga s konjema pa na drugi strani. Konja sta Ostala skoro nepoškodovana. Le ena žival je dobila udarec od lokomotive v zadnje stegno, vendar je rana malenkostna. -o--- Iz davnih rimskih dni. Prelat dr. Fran Kovačič je izsledil te dni v Gornjem gradu rimski nagrobni spomenik, ki je doslej ostal sicer ostremu očesu arheologov še prikrit. Na spomeniku se poleg napisa nahajajo običajne figure rimskih nagrobnih spomenikov z Amonom v ospredju. -o—— Nesreča. 171etni delavec Drag. Jazbec je bil zaposlen pri Ljub- ljanski gradbeni družbi, ki gradi v Semiču dvonadstropno stavbo. Ko je nosil malto v 2. nadstropje in prispel na vrh, ga je po nerodnosti sunil od. strani njegov tovariš Marko Jazbec, zaradi česar je Drago-tin padel raz oder na cementna tla, kjer je obležal s hudimi notranjimi in zunanjimi poškodbami. --o- Smrtna kosa. V Mariboru je umrla Jožefa Danko, viničarka, stara 34 let. — V Medlogu pri Celju je u-mrla Amalija Kramerjeva, prevžitkarica, stara 67 let. — V Prečni je umrla Jožefa Vav-potič, gospodinja v župnišču. — V Mariboru je umrla Marija Balašič, zasebnica, stara 60 let. — N. v m. p.! -o--- Nezgoda. Prevžitkar Anton Kotnik, 68 let star, iz Čenuš pri Mirni peči, je zlagal deteljo v kozolec pri posestniku Lužarju. — Stal je na pripravi za zlaganje. Naenkrat pa je naprava odpovedala in Kotnik je padel v giobino na kamenje, kjer je obležal ves pobit v nezavesti. -o- Nesreča v tovarni. 201etnemu delavcu Janezu Kamnikarju iz Srednje vasi št. 11 pri Rudniku, se je pripetila težja nesreča. Uslužben je bil pri tvrdki Scagnetti v Voš-njakovi ulici št. 16 v Ljubljani. Pri delu v tovarni je padel pod stroj, ki je stri levo roko visoko nad komolcem. Le še prav malo upanja je, da bo mogel Kamnikar to roko še kdaj uporabljati. Fantovski pretep v Kandiji. Fantje, ki so bili na naboru v Novem mestu, večina skoro vsi iz Draganjih sel, so se peljali čez Kandijo domov. Z njimi se je peljal tudi Dragane Jože iz Potoka. Pred gradom Kamnom v Kandiji so pričeli kričati in se tepsti. Pri tem jih je Drganc dobil po glavi in po nogah tako, da so ga morali takoj peljati v bolnišnico. Nesreča. Na dan birme na binkoštni pondeljek je privozilo v Bra-slovče od vseh strani mnogo vozov in avtomobilov, ki so do-važali srečne birmance. Na po-vratku domov so se pri znamenju med Letušom in Braslov-čami konji ustrašili nasproti vozečega avtomobila, pri čemer je trgovka ga. Antonija Bizjakova s Šmartna ob Paki padla z voza in si zlomila roko. -o- Nevihta. V sredo, 11. junija dopoldne je nastala nenadoma nevihta na Pohorju, ki je napravila o-gromno škodo. Narasla Dravi-nja je poplavila polja in odnesla s seboj mnogo lesa. «r«n » AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 3. julija 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC in najstarejši slovenski 1 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. list v Ameriki ttanovljen leta IS*) tiutjb rsak lan razno nedelj, pon»-iir<*> in 1n«vov po praznikih. CO. ixdaja in tiska M IN OST PUBLISHING Muslov aredni&tv* in aprave: to W 22nd St., Chicago. 111. r«lefon. CANAL 000S laročniaa do leto - . ,ol teta-- ■etrt Vta _ _ Chicago Kanado is Evropo; -«5.00 2.50 1.50 elo leto ^o) leta 'etrt let» _$6.00 Usued daily, except Sunday, Monday and ths day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication offics: 1849 W. 22nd St., Chicago, HI. Phone: CANAL 009« Subscription: For one year____ Foi half a year - For three month«--- _$5.00 . 2.50 - 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year---$6.00 3.00 For half a year _ 1.75 For three month* 3.00 1.75 POZOR - Številka poleg vašega naslova na listu znači, « kedaj imate lis« plačan Obnavljajte naročnino točno, ker '•n »<>lil<< nimotal' li*ti> DOPISI 'aznega pomen* « ttitro objavo morajo biti doposlam na ured-<*tvo vsaj dan in po) pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu '•as do četrtka dopoldne.—Na dopis« brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov •dništvo ne vrača____ Entered ds second class matter November 10. 1925, at the post office at • a«<. Illinois under the Act of March 3, 1879. __ Dr. N. P.: Ali je mogoče praktično slovansko edinstvo? (Konec.) Torej smatra avtoi*, da sedanje jugoslovansko-italijansko razmerje ne sme zasenčiti dalekosežnejših nemško-slovanskih neprilik, in očividno ne misli, da bi utegnila prevladati pri Nemcih miroljubna struja, kakor je mislil L. Lenard. Ali ne bo to stališče našlo več umevanja pri Poljakih in Čehoslova-kih nego v Jugoslaviji? Gladna vrana siti ne veruje, pravi pregovor. Članek F. Rawite Gawronskega ima podnaslov "Iluzije bodočnosti", in ga je uredništvo dejalo na prvo mesto, ko je pričelo objavljati dospele odgovore. Torej je to neka načelna izjava. Če se zrcali sedanja politična napetost v mnenjih o poslanstvu bodočega zedinjenega slovanstva, velja isto tudi za sredstva, ki bi vodila k bodočemu edinstvu. L. Lenard seveda želi s svojega splošno kulturnega stališča, da bi izpodrinila latinica "iz praktičnih ozirov" cirilico. Doda pa, da se to ne bo še kmalu zgodilo zaradi one neločljivosti cirilice od narodne zavesti, ki je posebno narastla po zmagi v svetovni vojni. Bolgari poročajo o neuspehu pravopisne reforme, ker zahteva pretežna večina ljudstva ohranitev gotovih pismenk na koncu besede, in tožijo Grke, ki so natisnili za macedonsko slovansko manjšino šolske bukve z "nemškim" naslovom "Abecedar" in v latinici, da ji vzamejo "sveto cirilico". Prof. F. Koneczny odreka izenačenju koledarja in pisave sploh vsakršen pomen za slovansko zbližanje. "Tudi naroda, ki uživata isto abecedo, se lahko sovražita in vojskujeta; to sta dve različni stvari . . . Nemci niso postali prijatelji Francozom ali Ptoljakom s tem, da opuščajo gotsko pisavo. Z opustitvijo cirilice pridobijo oni, ki jo zdaj rabijo, a ostalim je to brezpomembno." Kaj je Čehom, Slovakom, Poljakom in Hrvatom za to, da ostanejo Malorusi, Rusi in Srbi zvesti cirilici ali zastarelemu julijanskemu koledarju? Nam to ne škoduje, pa se tudi ne bomo vmešavali v to vprašanje. Koliko časa se je že po nepotrebnem izgubilo za ta brezpomembni spor! Najbrž Masaryk sam zdaj ne bi ponovil svoje predvojne trditve, da ni treba umetno ustvarjati kakega občeslovanske-ga jezika, ker je ta jezik — ruščina: "Nemci se ga učijo in se ga moramo učiti tudi mi" (R. Jacobson, Masaryk o jazyke v letošnji "Centralni Evropi", Praga, str. 275). Saj g. prezident v svojih zadnjih spisih z ozirom na sedanje politično stanje ne kaže prevelikega upanja v rusko bodočnost . . . Bolgari: Mla-denov, Vakarelski in Kodov mislijo, da pri sedanjih političnih razmerah sploh ni mogoče proglasiti kateregakoli slovanskega jezika za medslovansko občevalno sredstvo: to bi povzročilo nepredvidene neprilike. Sicer pa so slovanski jeziki itak izredno sorodni. Najbolje bi bilo, vpeljati vsaj en slovanski jezik kot obvezni srednješolski predmet in skrbeti za široko počitniško zameno visokošolcev. Prof. Koneczny misli, da bi kak slovanski jezik utegnil pridobiti splošnoslovanski pomen samo kdaj v bodočnosti. A za to bi moral postati eden od slovanskih narodov politično in kulturno močnejši nego vsi ostali skupaj, kakor je bilo s francoščino, ki je osvojila Evropo pod Louisom XIV. Vsi drugi Slovani bi morali videti, da jim ta splošni jezik koristi, ali nemara občutiti lastno kulturno propadanje. V sedanjosti pa sploh nima nobenih izgledov načelna izvolitev kateregakoli jezika za medslovansko občeval- no sredstvo, ne da bi govorili o umetnem, iz vseh narečij skupaj skrpanem jeziku, kakor so ga poskušali ustvariti stari bu-ditelji. Toliko spornih vprašanj vzbuja slovanska vzajemnost! Menda je značilno za poljsko miselnost, da jih hoče ponekod premagati na verski podlagi. Prof. F. Koneczny je pred vojno nastopal za zedinjenje samo katoliških Slovanov. Zdaj slične omejitve ne smatra za taktično potrebno, ker ni več protipoljskega pravoslavnega slovanofilstva. Toda iz Amerike mi je ljubeznivo poslal Slav Catholic Club, Granville, N.Y., s številnimi slikami in posnetki listin opremljeno anglo-poljsko knjižico The Commonwealth of the Slav Family of Nations. Njen avtor, duhovnik J. P. Chodkiewicz, zahteva poljsko krono za zadnjega potomca tisočletne narodne dinastije, 1. 1884 rojenega princa Riedelskega-Piasta. Pretendent se podpisuje Pawel-Salwator de jure rex Poloniae. Rojake poziva, naj predvsem v Osojah na Koroškem obnovijo grob njegovega prednika, kralja Boleslava II. Spokornika, ki je po umoru sv. Stanislava tam umrl leta 1079. Te ostanke hoče prenesti kralj Pavel I. v krakovski Wawel in potem svojo krono svečano izročiti sv. Stanislavu, da bi sam vladal v Poljski samo kot svetnikov namestnik (viceroy). Slovansko bodočnost si zamišlja kralj v duhu Ciril-Metodovega gibanja. Tudi Zvezo narodov poziva, naj deluje skupno s papežem, če noče storiti žalostnega konca. Samo verska vzgoja bo Poljsko rešila notranje komunistične nevarnosti in gospodarske revščine. Pavel I. vzdržuje stike s slovaško republikansko vlado (na Dunaju), kateri obljublja, da bo od Čehov zahteval glasom pitts-burške pogodbe iz 1. 1918 Slovaški obljubljeno široko samoupravo. V istem smislu dopisuje z Rusko narodno oborono v Iiomesteadu, Pa., ki ni zadovoljna s stanjem Karpatske Rusije. Z ostalimi Slovani bo menda Pavlu I. laže doseči sporazum nego s Čehi. Srbske, hrvaške in druge balkanske brate vabi, naj bodo zložni, da obvarujejo pred Italijani morje. Rusom hoče pomagati, da bi se rešili morilskih trinogov in sicei brez odškodnine, po bratsko. Poljska pa, z Ukrajino vred, be edini in najboljši jez za ustavitev nemške povodnji: "najin nesporazum je malenkosten, midva sva najbolj zdrava in bogata naroda". Tudi ta donesek kaže, da je vprašanje slovanskega zedi-njenja na dnevnem redu in sicer pri najrazličnejših krogih. Stalno bo to zanimanje nedvomno postajalo živahnejše. A razvidno je tudi, da tu preteklost bodočnosti stavi toliko zaprek kakor malokje drugod! II. Preveč delegatov za konvencijo K.S.K.J. Tako piše urednik Glasila, kjer je podal tudi stroške zadnje konvencije. Po njegovem mnenju bodimo ekonomični. Če on to resno misli, bodimo ekonomični na celi črti. Poslovanje pri KSK. Jednoti nas stane celih 15%. Ti stroški bi se prav lahko znižali za 5% in morda še več in Jednota bi si lahko prihranila več tisočakov letno. Poslovalni sistem, kakor ga imamo sedaj, se mora na celi črti zboljšati. O tem dosedaj še ni poročal noben glavnih uradnikov v Glasilu, da bi celo zadevo stvarno razjasnil članstvu KSK J. Stroški pri izdajanju Glasila se prav lahko znižajo za polovico in to v splošno zadovoljnost članstva. Torej delegati in delega-tinje, strinjajte se z urednikom Glasila in zmanjšajte upravne stroške naše Jednote na konvenciji in izven konvencije. Vse to za dobrobit KSKJ Razmotrivanja te vrste romajo v koš pri Glasilu KSKJ., zato je priobčeno v A mer Slovencu. Članstvo naj sodi in odloči v korist Jednote. Vas pozdravlja vse Rev. J. Cherne. I. KER MOJ DOPIS NI OBJAVILO "GLASILO KSKJ.", PA GA PRIOBČIM TUKAJ Sheboygan, Wis. Pred kratkim časom je poročal dopisnikar iz Clevelanda v A. S. o diktatorstvu pri "Glasilu KSKJ." Iz svoje skušnje veni, da se slovenskim duhovnikom ne splača pošiljati člankov v razmotrivanje bodisi v verskem ali gospodarskem ozi-ru. Sledeči moj dopis ni bil pri-občen: "Sheboygan, Wis. — Društvo sv. Cirila in Metoda štev. 144 v Sheboyganu, Wis., je stavilo vprašanje glavnemu predsedniku in duhovnemu vodji KSK. Jednote: "Ali bodo pri konvenciji katoliške Jednote zastopani delegati in dele-jgatinje onih društev, ki sploh niso poročali duhovnemu vodji to leto, če so opravili velikonočno dolžnost ali ne?" Na to vprašanje gori omenjeno društvo ni dobilo še nobenega odgovora, ne v Glasilu, ne privatno. Pravila KSK. Jedil >te so potrjena od chicaškega nadškofa, in če gl. urad.n> i ne morejo rešiti tega vprašanja, chica-ški nadškof ga bo, da se ohra- nijo katoliški principi Jednote. Leta 1914 je več delegatov na konvenciji v Milwaukee, Wis., javno zahtevalo, da ni potreba duhovnega vodje pri Jednoti. S tem bi bila Jednota izgubila katoliški značaj. Tri leta pozneje, 1917, na konvenciji v Eveleth, Minn., ni bil sprejet noben delegat, čigar društvo ni poročalo, ako je opravilo svojo velikonočno dolžnost. Vsa čast tedanjemu predsedniku Paul Schnellerju, ki je mene kot duhovnega vodjo jednote podpiral na celi črti, kar se tiče katoliških principov Jednote. Če je bilo tedaj mogoče, je to še veliko lažje sedaj, ko s,e je katoliški duh ukoreninil pri članstvu Jednote Ako je Jednota katoliška, bodimo katoliški na celi črti! —Rev. James Cherne." Po dveh tednih in pol je bilo razloženo v Glasilu, da naj to vprašanje reši konvencija. Glavni predsednik ali duhovni vodja imata moč, da bi odgovorila javno, da, ali ne, da se ne bi zastonj trošilo denarja na konvenciji. Pozdrav vsem, Rev. J. Cherne. IDEALNI LJUDJE, PRETEP V JERUZALEMU IN DOBRI NERO Chicago, 111. Človek obdarjen z vsemi čednostmi ter popolnostmi se navadno imenuje idealen človek; taki ljudje so sicer redke prikazni v vrtincu življenja, vendar pa, kakor kažejo sla-vospevi iz gotovih virov, nam jih ni treba daleč iskati. To so naši svobodomiselci, kateri so skoroda vsi idealni ljudje. Pobožni so in skromni, da človek res ne ve, kaj vsega tiči v teh poosebljenih ponižnostih. Popolni so v vseh ozirih in se vadijo v čednostih, pri kojih igra domišljija glavno ulogo. Vera jim je seveda . privatna stvar, ki je tako malenkostna in neznatna zadeva, da jim je po polnoma deveta briga. Vse svoje moči posvečajo prosveti in izobrazbi, ki se pa radi čiste človekoljubnosti pričenja in končuje z vero. Kot goreči misijonarji delujejo požrtvovalno ter nesebično na podlagi dolgoletnih izkušenj, vsled katerih so postali že pravi mojstri v mrcvarenju resnice; nekoč jim je bila ponujana od strani katoliškega lista tisoč-dolarska nagrada za to moj-strijo, pa so — v svoji skromnosti seveda — nagrado odklonili. V svoji gorečnosti se spuščajo v silno modrovanje, ki največkrat po česnu dišir zato pa vsa dokazovanja pristnih u-čenjakov z lahkoto pobije. — Tankočutni so in v svoji deviški nežnosti povešajo sramežljivo oči nad "robatimi" izrazi in imeni, ki mrgolijo po katoliških časopisih in knjigah; pri njih seveda te navade ni, če pa rabijo oni besede kot črnuh, čredar, duhovniška golazen itd., ki jih zastonj iščeš po raznih slovarjih, jih rabijo iz "plemenitega" namena, samo zato, da obogatijo z njimi že itak pičlo slovensko književnost. Z eno besedo, to so idealni ljudje, ki iščejo in stičejo na vseh koncih in krajih žavbe, ki bi jih obvarovala pohujšanja. Zdi se pa, da so jo konečno vendarle našli; v potu svojega obraza so se zatekli v sveto mesto Jeruzalem ter tam našli dokaz, da je Kristusova vera — za nič. Prosveta št. 117 se huduje nad slabim vzgledom, ki so ga pokazali krščanski bratci v Jeruzalemu, kjer so se baje stepli med duhovni radi križa; vsak je menda hotel križ nositi, kar je privedlo do spora. Sicer dostavlja Prosveta, da ta "spor in kavs sam na sebi je brez pomena", in bi bil brez pomena, ko bi Prosveta ne pridejala še svoje lastne zabele: "Vse, kar počenjajo božji sluge vseh sekt, dokazuje, da so vse cerkve človeška nsta-nova z vsemi človeškimi ^pa-kami. Nič nadnaravnega nimajo na sebi." — Ni težko u-ganiti, kam škili Prosveta s temi besedami, — in baš to je point, iz katerega se zrcali dejanje in nehanje slovenskih svobodomiselcev, ki vidijo že v samem prerekanju dokaz, da je Kristusova vera naravna u-stanova; če se slučajno fantje stepejo na vasi, takoj pokaže lawndalska gospoda: "Tu je dokaz, da je krščanska vera človeška izmišljotina!" če o-pazujejo ti idealni ljudje že s takim zgražanjem en sam navadni pretep, s kakšnim globokim sočutjem morajo šele gledati onih 12 tisoč duhovnikov, katcire je pregnala boljševiška vlada na Solovjetske otoke v Severnem Ledenem morju, da tam v strašnem ledu in mrar'u počasi in polagoma umirajo v groznih mukah! Ko bi bil Jeruzalem v Chica-gi ali Chicago v Jeruzalemu, bi gotovo ne prišlo do pretepa; by gosh, da bi še lawndalska gospoda z gorečim in plamte-čim srcem sama zagrabila za križ ter ga nesla s krikom in vikom, v veliki paradi in glori-ji, med bobnanjem in prasketanjem vseh mogočih inštrumentov, po zgledu ruskih so-drugov — na grmado Seveda ti gospodje vse lahko dokažejo; Kristusova cerkev jim je izmišljena, lažnji-va, ničeva in sploh človeška slabost, ki se kar čez noč lahko zatre in uniči. Kako je potem mogoče, da bi ta slabotna cerkev preživela silnega Nerona, Dioklecijana ter celo vrsto krvoločnih tiranov, ki so z ognjem in mečem uničevali križ, čim se je pokazal prvim kristjanom, — ni mogoče, da bi ta lažnjiva in ničvredna cerkev vzgojila cele armade junakov, ki so hrabro in junaško za to cerkev prelivali kri ter umirali za njo po aren:s'i; — ali je to mogoče, da bi bili vsi ti mu-čeniki tako neumni in zabiti, i da bi dajali kar tja v rm dan svo- je življenje za gnilo in puhlo človeško ustanovo, ko se jim je vendar stavilo na izbero: čast in bogastvo na eni strani za oboževanje malikov, a na drugi strani strašna žrela zverin za pričevanje neznatnega križa? Glas teh junakov, ki so pred vladarji in mogočnimi trinogi ter pred očmi celega pagan-skega siveta s krvjo pričevali Kristusovo vero, doni tudi do nas kot jasni odmev : -mrlih vekov in nam glasno kliče: Ni mogoče, ni mogoče! Sedaj pa oglejmo si stvar iz nasprotnega vidika: Vzemimo n. pr., da bi bili svobodomisle-ci pozvani pred kakšnega dobrodušnega Nerona, ki bi jim stavil preizkušnjo; ponudil naj bi vsakemu žakelj cekinov, avtomobil in še zlato uro po vrini za priznanje krščanske vere, ali pa 25 boljševiških batin za oboževanje matere narave, kar ni niti senca plačilu in grožnji, ki jo je delil pravi Nero. — Tedaj bi šele slišali svobodomiselno gospodo; kakšno cvilenje bi bilo na Lawndalu, kakšno mačjo muziko bi dvignili lawndalski "junaki"; — vse bi bilo katoliško in lawn-d. ska tetka bi se potegovala za katoliške ideje! Ta navedeni primer nam jasno pokazuje, koliko dajo svobodomisleci za njih listne ideale in koliko so vredni dokazi od strani svobo-domislecev. Vsako njihovo dokazovanje je žavba, s katero mažejo svoja plamteča srca in tešijo notranji nemir; naj se le mažejo, saj je tudi pokojni "Glas Svobode" videl v katoliški cerkvi, kako se duhovniki pretepajo in streljajo, ter se pridno ma-zal in mazal, — dokler se ni Izmazal. V predvojni dobi je izhajal v Italiji satiričen list, ki je smešil v besedi in podobi vero, cerkev in duhovnike. — Ime mu je bilo "L'Asino"; na tega Asfna se mora človek nehote spomniti, ko čita "duhovite" svobodomiselne dokaze, ki so do malega podobni onim, ki jih je ta Asino prinašal, ki je videl v katoliški cerkvi samo grozodejstva, same lumpa-rije ter slikal tako prepričevalno neznosne razmere in obupno stanje katoliške cerkve, kakor da se v njej zdaj pa 2daj vse podere in zruši. No, cerkev še sedaj živi in se utrjuje, a Asino je poginil. Ni mogoče tedaj, da bi človeška ustanova preniagala vse sovražnike, ki so nastopali proti Kristusovi cerkvi v vseh dobah krščanstva ter vihteli nad njo bič ter ji sekali globoke rane; a Kristusova cerkev je vse preživela te. junaško nosila krščansko zavest skozi viharna stoletja. Iz katakomb je zmagoslavno izšla, in najsibo tudi, da bi se morala vrniti zopet nazaj v katakombe, a nobena peklenska sila je ne bo strla, ne zlomila, ker je Kristusova ustanova. A. Žargo. (Dalje na 3. strani.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA? ^IHU!ll«ll[llllllli» I • PODLISTEK * 1 i.________, .........mm................mirnim.........minimum......minimum.........mirnimi.......m.......urnimi OB ZATONU CARSKE RUSIJE (Dalje.) Ker je ves svet znal, da je Rasputin na dvoru zelo dobro zapisan in priljubljen in da ima zelo velik vpliv na najvišje državne uradnike, je veljal za vse, ki so kaj potrebovali, naravnost za vsemogočnega. Povsod so na dolgo in na široko govorili, da Bega Rasputinova moč še dalje ko carjeva, ker more svojo voljo vedno in ob vsakih okoliščinah uveljaviti. Še bolj pa so bili o tej sili Rasputina prepričani pri prosti ljudje, ki so govorili o njem kot o "carju vseh carjev", možu, ki doseže v Rusiji prav vse, kar hoče. Ni pa veljal Rasputin samo za moža z neomejenim vplivom, temveč v njem so videli tudi svetega moža, ki je imel čisto nenavadne mistične sposobnosti. Čisto neverjetne povesti so krožile naokrog, kako vidi starec vsakemu v dno duše, kako zna povedati bodočnost in kako je s Svojim pogledom ali dotikljajem svojim rok ozdravil bolnika. Nišo pa v to verovali samo priprosti kmetje, temveč tudi najodličnejši člani visoke petrograjske družbe. Vsem tem ni bil Rasputin priprost sibirski kmet iz zapuščenega Pokrovskega, temveč svet mož z lastnostmi in močjo svetnika. Že pred prihodom Rasputina v Petro-grad se je tu razširil nauk krivoverskih listov in zato so bila tla že dobro pripravljena, ko je pričel Rasputin ta nauk oznanjati in po njem živeti. In zato se ni čuditi, če je mogel Rasputin zbrati okoli sebe krog častilk, ki mu jo oprostil prav vsako stvar in ki je bil tudi sam pripravljen ustrezati Rasputinovim nelepim željam. Z isto naglico, kakor se je razširila vest o Rasputinovi vsemogočnosti, se je razširila tudi vest o njegovi podkupljivosti. Imenovale so se naravnost vsote, ki so potrebne za to ali drugo Rasputinovo intervenci- jo. Na drugi strani pa so revni sloji vedeli, da Rasputin sicer sprejema podkupnino, da pa ta ni pogoj za njegovo intervencijo. Ti sloji tudi Rasputinu niso niti najmanje zamerili, če se je pustil od bogatih ljudi za svoje posredovanje plačati, ker bi bil po njih mnenju neumen, če se ne bi pustil. Zakaj pa bi tudi zamerili, ko pa je za nje posredoval zastonj. Dostikrat se je zgodilo, da je vtaknil Rasputin v žep veliko vsoto denarja z največjo malomarnostjo, a že z največjim veseljem zahvalil za neznatno darilce. Če mu je kdo podaril lepo sveto podobo, je ves vesel poklical Dunjo ali svojega tajnika Simanoviča in jima zaklical: "Glejte, kako dragoceno darilo mi je poklohil ta človek! V resnici, plemenito darilo!" Kot pravi človek iz naroda, je vedel Rasputin, kako silno veselje je storil revnim ljudem, če je njih skromno darilo sprejel tako, da so odhajali z zavestjo, da so njih darila Rasputina v resnici razveselila. V tej stvari je pokazal Rasputin takt, kakršnega žal dostikrat ne zmorejo visoko postavljeni ljudje. Sicer pa Rasputin ni imel od vseh teh darov dosti, ker jih je prav tako z lahkim srcem razdal, kakor jih je sprejel. Če je videl revnega prosilca, ki ga je prosil za podporo, je brez premišljevanja segel Rasputin v žep in dal prosilcu, kar je ravno pograbil. Dostikrat se je zgodilo, da je Rasputin do večera vse razdal, kar je čez dan sprejel od bogatih prosilcev. Toda darovi, ki jih je Rasputin stalno dobival, sg bili tako visoki, da mu je moralo vendar nekaj ostati, pa čeprav so mu tudi njegovi pomočniki pri vsaki priložnosti zmikali denar. Kar mu je na večer ostalo, to je dal Rasputin v posebno miznico in tu se je nabirala vsota za njegovo hčer Matrjono. Rasputinova borza. Kadar so se odprla vrata Rasputinovo delovne sobe, so videli prosilci v čakalnici, kako sedi okoli okrogle mize več mož; nekateri od njih so živahno govorili med seboj, drugi so bili sklonjeni nad raznimi spisi in zapisovali v svoje beležnice številke. Večina od njih je bila slabo oblečena in podobna malim trgovskim pomočnikom. Nekateri pa so bili tipični zastopniki ži^bv-skega finančnega sveta v PetrogradT-- Vsa ta slika živahno razprav-tfajočih mož je silno spominjala na zako*no borzo. Deloma pa je tu v Rasputinovi sobi tudi v resnici obstojala takšna borza. Kajti razni prijatelji Rasputina in njegovi tajniki so1 znali zelo dobro izkoriščati Rasputinovo naklonjenost trgovstvu in Rasputin jim tega ni zamoril. Ta Rasputinova zakotna borza je poslovala neprimerno bolj hitro kot vsi uradi. Navadno se je poslovanje vršilo tako-le: Prosilec je prispel k Rasputinu, mu izročil svoje darilo, nakar je razložil svoje želje. Če mu je Rasputin ustregel, potem je šel k mizi in s svojo okorno pisavo počasi napisal na listek papirja: "Dragi prijatelj! Moj dragi! Stori to! Grigorij." Ko je Rasputin napisal ta listek, je bilo tudi njegovega poslovanja konec. Prosilec je šel nato z Rasputinovim listkom naravnost k ministru, ki je imel njegovo zadevo v rokah, ali pa je šel k Rasputinovim tajnikom, ki so v enem dnevu sigurno zadevo uredili. v smislu sovjetov vršil propagando, ker vaščani niso bili zadovoljni z novo vladno obliko Rusije. Upali so, da bodo s kinematografskimi predstavami osladili ljudem življenje in jim na ta način pokazali, kako sijajno se živi pod sovjetskim režimom. Ko pa je izbruhnil požar in so pri tem zgoreli najbolj krepki možje, ki so bili potrebni za obdelovanje polja, so se kmetje vrgli nad predsednika obrtnikov Profima, ki je obenem opravljal službo sovjetskega komisarja v vasi, in ga vlekli k ognju, da bi se v plamenih sam pokoril za zločin, ki so mu ga očitali. Razburjeni kmetje se niso zmenili za njegovo zatrjevanje, da je nedolžen, marveč so ga živega vrgli v plamene, iz katerih so se čuli obupni klici gorečih ljudi. Profimu pa se je posrečilo uiti iz plamenov in je liki bak-Ija tekel čez polje. Kmetje so drli za njim ,in ko se je valjal po tleh, da bi na ta način zadušil plamene, so padli zopet nanj in ga nesli napol živega nazaj k pogorišču ter ga vnovič vrgli v plamene. Tako so se na svoj način maščevali za nesrečo, ki je zadela vas. Toda muhe na stran. Da ne bodo po drugih naselbinah mislili, da smo v Chicagi že tako obupali, da s6 veselimo vsega, kar nas spominja na smrt, moram takoj povedati, da je bil ta večer prirejen bolj principu samemu, kakor pa osebi ali o-brti. Tudi do zdaj je bil vsakdo, ki je umrl, varno spravljen pod zemljo. Imeli smo po grebnike v naselbini, ki so o-pravljali ta važni posel. Imeli pa nismo med temi pogrebniki do zdaj še nobenega Slovenca. Led je zdaj prebil v tem oziru mlad fant, Mr. Louis Žefran, ki je pred kratkim prestal težke pogrebniške skušnje in je nato odprl svoj lastni pogreb-niški zavod na 22. cesti. In da proslavimo ta novi korak v napredku naše naselbine, smo se zbrali omenjenega večera. — Imeli smo do zdaj v naselbini vse vrste svojih lastnih profesionalcev in .obrtnikov, od čevljarja gori do zdravnika. Vmes pa je bila vrzel, katero je zda.i izpolnil omenjeni mladi podjetnik. Za svojo vztrajnost pri učenju, da je vzdržal do konca, je prejel od-navzočih govornikov število čestitk, obenem so mu pa tudi vsi želeli obilo uspeha pri njegovem poslu, — dasi bi ne bil nihče rad prvi, ki bi mu pripomogel do tega uspeha; pa kaj hočemo, nekdo bo moral biti. Naš farni piknik, ki se je vršil v nedeljo na prostorih oo. frančiškanov v Lemontu, je bil povoljno obiskan. Vroč dan in lepo vreme je izrabilo število rojakov, da so pohiteli v naravo na sveži zrak. Prihodnjo nedeljo bo v Lemontu zopet dan, ki sicer ni določen samo za chicaške rojake, ampak za vse ameriške Slovence; upamo pa, da bodo kot bližnji sosedje v častnem številu zastopani predvsem Chicažani. Kakor znano, se bo vršila tega dne proslava Baragove stoletnice, ki se bo nato nadaljevala v avgustu na Calumetu in Marquette, Mich. Mnogo zanimivosti se bo videlo v Lemontu to nedeljo. Zlasti indijanski bazar bo atrakcija prve vrste. Zato, Chicažani, napravite za prihodnjo nedeljo s svojimi znanci "date" v Lemontu. V cerkvi sv. Štefana sta si preteklo soboto prisegla večno zvestobo Miss Mary Prah in Mr. Tony Kermec. Čestitamo mlademu paru in mu želimo mnogo rožic, sreče in zadovolj-nosti v novem stanu. Miss Mary Shwab, ki je bila nedavno operirana na slepiču, se sicer še nahaja v bolnici sv. Antona, a se-ji stanje zadovoljivo izboljšuje in se bo lahko kmalu povrnila domov. Opazovalec. Širom Jugoslavije Nezgoda na Jesenicah.. Ko je šla 8. junija zvečer vdova Novakova z Javornika k sosedi čez cesto, jo je neki lesni trgovec podli s svojim motociklom. Uboga žena je dobila težke poškodbe, zlomljeni ima najbrže obe roki. PRVA ZDRAVNICA Gaj Julij Hyginus, kateremu je podelil svobodo rimski cesar Avgust in ki je bil vodja palatinske knjižice v Rimu, beleži sledeče: Prva zdravnica je bila Grkinja Agnotice v A-tenah. Zgodaj ji je umrla mati a njen oče je bil premožen. Ko je dorasla, je videla, kakim mukam in nestrokovnjaški postrežbi so prepuščene ženske pri porodu, ker tedaj babic sploh niso poznali. Zdravniška veda je bila samo za moške in ženskam strogo zabra-njena. Podjetna mlada Grkinja se je poslužila prevare, da bi postala zdravnica. Odrezala si je lase in stopila kot fant v uk pri tedaj slovitem zdravniku Hieropygosu. Učenjak mladenke ni razkrinkal in tako je končala prva zdravnica srečno zdravniško vedo. — Ženske so kar vrele k njej, vendar vsaka je morala priseči da je ne bo izdala, da leči v moški preobleki. Ker je imela toliko opravka in zaslužka, so ji postali nevoščljivi drugi a-tenski zdravniki in so jo zato-žili pri sodniji takozvanem ae-ropagu. Koj pri prvi preiskavi so dognali, da ne gre za zdravnika, ampak za žensko. Hoteli so jo obsoditi zelo strogo in izgnati po prestani kazni iz A-ten. Ko je bila v zaporu, so navalile na rotovž razkačene A-tenke in ga oblegale tri dni in tri noči neprestano. Sodniki so bili prisiljeni, da so odnehali, pustili prvo zdravnico na svobodo in jej dovolili lečenje ženskega spola. Iz nastopa prve grške zdravnice se je rodilo in vpeljalo po celi stari Grčiji ba-bištvo. jal, da se mu je sanjalo, da je bil na krovu ladje, ki jim hiti na pomoč. Ladjo je opisal tako podrobno, kakor da je bil v resnici na njej. Nesreča v Ribnici. Zasebnica in dninarica Elizabeta Brodnik si je izpahnila roko v rami. Pod goro je namreč ukazana tlaka za popravljanje cefete in kamen valijo v ta namen s plaza poleg ceste. Imenovana je bila dne 10. jun. na tlaki in se hotela pred va-lečimi se kamni umakniti, pri tem pa je padla in si izpahnila roko. NAJDBE V AGRIGENTU Slučaj, ki je v znanosti že pogosto privedel do važnih odkritij, je tudi pri izkopavanjih v Agrigentu na Siciliji spravil na dan najdbe, katerih niso na ravnini, poraščeni z mandelje-vimi drevesi med svetiščem Dioskurov in takozvano grško kotlino nikdar slutili. Šele leta 1927. je voditelj izkopavanja Pirro Marconi za poskušnjo u-kazal kopati na nekaterih točkah ravnine. Pri teh poskusnih izkopavanjih so naleteli na pravokotno stavbo in ko so kopali dalje, so spravili na dan dva najbolj redkih velikih oltarjev, katerih eden je bil okrogel, drugi pa štirioglat. Najprej so mislili, da sta ta dva oltarja stala osamljena in bila kvečjemu otfdana z zidom ter so hoteli prostor okrasiti z drevesi. Ko so pa kopali jame za drevesa, so naleteli na tretji oltar in to je dalo povod, da so začeli sistematično izkopavati. Pričeli so leta 1928. in nadaljevali leta 1929. ter našli pri tem nenavadno veliko število oltarjev vseh vrst in oblik. Med prostorom, kjer so našli prva dva oltarja in med takozvano grško kotlino, so naleteli na temelje dveh poslopij. Prvo poslopje je obstojalo iz dveh prostorov, preddvora in še tretjega prostora z dvema oltarjema. V zapadnem delu drugega poslopja pa so našli velik okrogel oltar z votlino v sredi, v kateri je bilo več kipov, večinoma ženskih. Pri letošnjih izkopavanjih so naleteli na temelje templja, ki je bil po sodbi strokovnjakov zgrajen v šestem stoletju pred Kristusovim rojstvom. Našli so tudi izredno veliko raznih umetnin: male vaze, ženske kipe in glavice, razne bronaste in steklene predmete iz Orienta, ki so jih ljudje darovali bogovom. Mlad planinec. Šoštanj. — Med mnogimi turisti, ki so za binkoštne praznike pohiteli na 1696 m visoko Urško goro, je bil gotovo najmlajši 41etni Franci, sinko hišnika tukajšnje podružnice Celjske posojilnice. Šest ur dolgo pot je absolviral za svojo starost zelo dobro. Dospevši na hrib je bil predmet živahnega zanimanja med mnogo-brojnimi posetniki Urške gore. Nima sreče. — Izak ima srečko. Številko 123456. Številka 123457 zadene glavni dobitek. Izak divja: •— Taka smola, — jadikuje, — eno številko višje in imel bi glavni dobitek. To je moja strašna smola. Pa pravi Natan: Kako bo smola? Jaz bi bil pa vesel, če bi sploh tako blizu prišel. SREČANJE IN PREPIR Z MEDVEDKO Posestnik A. C. iz Črmoš-njic je doživel kaj čudno dogodivščino, ko se je vračal za tako zvanim Koflmauerjem po črmošnjiškem gozdu proti domu. Na sredi gozda je namreč njegov pes začel naenkrat na vso moč lajati. Možu se je zdelo lajanje čudno in je začel o-pazovati psa in kraj. V hipu je zagledal v neposredni bližini veliko medvedko, okrog katere sta se stiskala dva mlada medvedka. Pes je lajal neprenehoma in se zaganjal na vso moč proti medvedki. Hotel ji je priti za hrbet. Medvedka, ki sta začutila nevarnost, sta jo ubrala pa najbližji poti na zraven stoječo bukev in od tamkaj brezbrižno gledala na obupno prizadevanje psa. — Medvedka se je v hipu postavila na zadnji nogi in z glasnim godrnjanjem ter renča-njem izražala svoje nezadovoljstvo nad nepričakovanim srečanjem. Posestnik, Videč nevarnost, da ga ne bi medvedka napadla, jo je ubral proti domu. Med potoma je obvestil nekaj va-ščanov. Vsi so se takoj vrnili oboroženi s sekirami na kraj srečanja. Ko so tja prišli, medvedke ni bilo več. Pač pa so opazili na bukvi še vedno čepeča medvedka. Eden se je spravil na bukev in pograbil mladiča, ki sta že po zgledu starke močno • godrnjala in bevskala. Seveda jim to ni pomagalo in morala sta z vaščani v vas, kjer sta postala predmet vsesplošnega občudovanja. Mladiča sta bila stara par mesecev in so ju vaščani po par dneh zopet izpustili v gozd. naznanjam, da zopet izvršujem karpentarska dela, barvam hiše znotraj in zunaj, lepim stenski papir in izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela. Prodajam vse vrste barve, varniše, stekla za okna in razno že-leznino za vse potrebe. Rojakom se najtopleje priporočam. JOHN KOSMACH 1804 W. 22nd Street Phone Canal 4090 Chicago, 111. IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) VESELICA NA PROSTEM ALI PIKNIK Detroit, Mich. Kdo bi vedno doma iičal in se dolgočasil! To ne sme biti! Žalost in dolgočasje sta srčna strupa. Proč s tem strupom, so rekle zabave željne in potrebne članice SŽZ. v Detroitu in so na seji odločile, da bo piknik ali zabava na prostem in sicer na posestvu (farmi) Mr. Bernarda Travnikar, 11 Mile Road, in to zadnjo nedeljo v juliju, 27. julija 1930. Na tej veselici bomo članice SŽZ. pokazale, da imamo tudi v Detroitu obilo okusnih klobas, sladkih potic, dober prigrizek in ne vem, kaj še vse. Pridite in se boste prepričali! Prijatelji in prijateljice naše SŽZ., pridite na naš piknik, da bomo skupaj v lepi naravi preživeli nekaj uric v veselju in v zabavi. Kdor se bo udeležil naše zabave na prostem, mu ne bo žal. V nedeljo, 27. julija, vrzite svoje utrujeno telo na avtomobil in naj vas pripelje naravnost v našo veselo družbo. Me članice bomo vsakemu zaklicale dobrodošel na piknik! Potolažile mu bomo nadležni žielodček. Ako je pa komu zrasla goba v grlu, temu bomo svetovale da si da zoper-no gobo izrezati in ne bo ime) več žeje in več pitke. Vstopnina bo samo 25c. Na veselo svidenje! Tajništvo SŽZ. v Detroitu. -o- VESELE IN DRUGE NOVICE IZ CHICAGE Chicago, 111. Cela množica ljudstva, pravijo, da jih je bilo okrog tristo, je bilo zbranega preteklo soboto zvečer v naši spodnji šolski dvorani. Kaj so delali? Pravzaprav nič; jedli, pili in peli, se vrteli in bili veseli. In zakaj so se, oziroma smo se zbrali? Povod temu zborovanju in temu veselju je bil pravzaprav nad vse žalosten. Zbrali smo se namreč zato, da pokažemo svojo radost nad tem, da bomo enkrat umrli; čudno se sliši, a vendar je res. 'Party' je bil namreč prirejen v čast— pogrebniku. KIL UJ IlliilJ. pi^O*^ U1HJ1.A i ~ o--- -o- Nezgoda v Ribnici. Prevrnil se je potniški avtobus družbe Zbačnik, d.z.o.z., na Dolenjskem polju. Nesrečo je povzročil splašeni konj, kateremu se je hotel avtobus, izogniti, pa se je prevrnfl & th 4b 4b 4b 41? 4b 4b 4» 4h 4» 4b 4b 4b 4b 4b 4b 4b 4b % i PALACZEV P0GREBNIŠKI DOM * se in pošljite $i na upravo AMERIKANSKI SLOVENEC in prejemali bote ta zanimivi list za dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, da je Amerikanski Slovenec list, ki prinaša svojim čitateljem zanimive povesti in romane, zanimive vesti iz slov. naselbin, dnevne svetovne dogodke in novice iz vaše rodne grude in da je Amer. Slovenec list, brez katerega res pravi Slovenec v Ameriki biti ne more. ,.•.-. Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. NAZNANILO Vsem prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je dne 6. junija 1930 nanagloma umrla v Starem trgu pri Ložu, št. 72, naša draga mati Margareta Kočevar, v starosti 79 let. Zadela jo je srčna kap. Zapušča v starem kraju moža, v Ameriki pa dve hčeri in enega sina. _ Peta sv. maša se bo brala za njeno dušo v Chicagi, v cerkvi sv. Štefana, v ponedeljek, 7. julija, ob 8. uri zjutraj. Priporočamo jo v blag spomin in molitev. Žalujoči ostali: JOHN KOCHEVAR, sin, 2215 W. 23rd St., Chicago; MARY ZABUKOVEC, hči, Peoria, 111. JOSEPHINE PAPEŽ, hči, Joliet, 111. gdnina oceanu P E B K O CHERBOURG^ 6 DNI PREKO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE n« najhitrejših parnikih, kar jili plove« bremen in EURCPA ali na znanem ekspres-nem parniku COLUMBUS Z* navodila vpr(iinjtn svojetra lokalncKR zastopnika iali NORTH GERMAN LLOYD 13« W. Randolpi St., / Chicago /r FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer 1916 W. 22nd St. near Lincoln,' CHICAGO, ILL. Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 | Iz življenja in sveta. Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 3. julija 1930 Gospodin Franjo ROMAN. Bpisal Podlimbarski. T/L Kako si, brate?" — ga vprašam. 'Dobro, fala (hvala) Bogu!' mi odgovori. — Kako ti je rodila pšenica? 'Dobro fala Bogu!" — Kako fižol in koruza ?' 'Dobro, fala Bogu !' — Kako češplje? 'Dobro ,fala Bogu!' — A šta radiš brate ? 'Fala Bogu, ništa!' Beseda je dala besedo, in polagoma sem zvedel, da je Mu-jaga ves svoj pridelek že prodal in denar po- tratil. > A vse to se mu je zdelo dobro in v redu. Zagrozil sem mu, da prodam vso živino iz njegovega hleva, da zaplenim vse, kar ima v hiši, samo golo bulo in otroke mu pustim, ako mi v štirinajstih dneh ne plača dolga, ki je z obrestmi vred narastel že na 500 goldinarjev. Mujaga se je delal ravnodušnega in na vsako mojo prošnjo je mahnil z roko in pljunil v stran. Tako sem čakal štirinajst dni, a Mujaga nič. Tolažil sem se, da ima v hlevu lepo živinico in nanjo položim pest. Kar pride o-rožnik k meni in mi prinese novico, da se namerava aga izseliti v Turčijo in da pod roko prodaja svoje posestvo nekemu begu. Kakor da je treščilo vame! Nemudoma tečem k Mu-jagi. Na njegovem dvorišču naletim na ciganko, ki je služila za deklo v hiši. — Kje je Mujaga Kujundžič? vprašam. 'Ni ga,' odgovori ciganka. — Ali jo je že potegnil v Turčijo ? 'V haremu je, in nihče ga ne sme danes motiti. Da imaš sto jezikov, bi ga ne priklical. Še streljal bi nate.' — Ga pa jutri prikličem, ko pridem z orožniki. Salem alei-kum! In res, drugi dan sem ga šel dregat z orožniki. Mujaga je prišel ves zaspan iz harema. — Nu brat — pravim — tako in tako; midva sva v sorodu, odtisk tvojega palca se nahaja pri meni, dolg gre kvišku kakor plevel, če ga ne ruješ. Pokaži mi svojo živino! Koliko je vredna med pobratimi? Turek je pokimal in se mi zvijačno posmejal. Grem in odprem hlevna vrata. Ostolbenel sem, ko nisem zagledal niti enega repu. 'Allah je dal, Allah je vzel,' je mirno rekel moj dolžnik. — A tebe naj vzame vrag in petstopetdeset koscev mesa naj iztrga iz tvojega telesa! Toliko bank si mi namreč dolžan. V konaku te pou-če, da na tuje stroške ni dobro potovati v Me-ko. Čakaj! Šel sem k sodišču ter dal zabeležiti svoj dolg na Kujundžičevino. Imel sem veliko stroškov in potov, preden je gospoda v konaku stopila na mojo stran. Predvčerajšnjim sem bil zaradi prepornega posestva zadnjikrat v konaku. Beg je moral odjenjati. Odštel sem agi nekaj desetakov, a zdaj se naseli, če hočeš, devet ur hoda za Carigradom." "Čestitam vam kot novemu bosenskemu vlastelinu." Samojlo je z vso desetorico prstov drom-ljal po svojem trebuhu. 'Pretkan človek!' si je mislil Vilar, ko mu je za slovo segel v roko. 'Takšni ljudje bodo v par desetletjih porobili in izmolzli Bosno.' Po njegovem odhodu je skrbno vprašala gospa Etelka: "Ali si res kaj dobil iz Sarajeva?" "A — kaj ? Pri deželni vladi stoje na moji strani in tu ostane vse pri starem, pa naj se razkrehne gospodin Franjo. Še odgovora ne dobi na svoje pritožbe. Nametal sem mu peska v oči. Zdaj bo zopet gradil svoje posebno poslopje ,dokler mu ne pade sleme na glavo." "Tega norca se razveseli Čumurpaša kakor miš mačke ali razbojnik orožnika," je rekla gospodinja in šla v kuhinjo. 38. Onstran vegastega mostu čez Sprečo je voznik izvadil iz žepa staro žemljo in košček sira. Srdito je prelomil žemljo in začel zaj-trkovati. Obrnil se je k Vilarju. "Ali ste videli, gospod želir, danes nisem dobil nič gu-laša. Vas sta se bala. O, prav je. Zato sva pa dobila meso, kakršnega še ni bilo, odkar ste nam odšli v mesto, in tudi pri drugih živilih je odprl nove vreče. Mar mi je gu-laš, če ga jem na račun delavcev." "Kako to, Janez, da si sedaj pri konjih?" "Birkov me je degradiral v dolino. Veste, pred dvema tednoma je prišel tisti zdravnik, ki pride vsako četrtletje pogledat, kako kaj živimo, če smo se zredili in kaj jemo. Prav takrat sem kuhal prežganko. Tako je prišel k meni, kakor pride pri vojakih v kuhinjo. Kuham prežganko in on me vpraša: 'Kakšna je prežganka?' — Slaba, pravim klavrno. 'Ker ne mešaš, teleban!' zarohni name. Veste, da je sam vzel kuhalnico in začel mešati Čez dve minuti je pokusil. 'Dobra, izvrst-a-a!' je meketal zlodej ter gledal k nebu, kakor bi pil medico. Pa ni bila za nič in drvarji so z njo zalivali rastlinje. Birkov je bil poleg in se je silno razkoračil pred menoj, čeprav jaz nisem bil kriv slabe prežganke, ampak žid sam in njegovo plesnivo blago. Za kazen me je spodil od kotlov in dal h konjem. Pa zame to ni kazen, ampak nagrada. In tako si mislim, da mi je hotel gozdar s to prijetno službo zamašiti usta, da bi ga ne opravljal, ker jaz kot prejšnji kuhar vendar nekaj poznam njegove zavijače in spletke z živili. "Kdo je zdaj za kuharja?" "Marko Krpica. Pa ta bojazljivec se nikdar ne pritoži, zato ga zmerja vsak, kdor ga doseže." Janez je pomigaval z glavo, kakor bi ne mogel razumeti Markovega strahu pred gozdarjem. Pognal je konja v dir. Uživajoč svoj zajtrk, se je igral z vajeti, se zibal in prešerno priskakoval na kozlu. Ko se je začela pot dvigati, je prijenjal konjema. "Kaj je sicer novega v našem taboru ?" ga je vprašal inženir ter mu podal smotko. "Prav od srca se vas veselimo vsi delavci," je odgovoril voznik, vesel, da je bil odlikoan s smotko. "Na Gajerja in Birkova pa padete kakor komat na konja. Ta dva oslepita, ko vas zagledata. Kaj pravite, kje je zdaj Atif Sarajlija, da več ne hodi posedat na svojo skalo. Nekateri pravijo, da je zaprt zaradi tistega orožja, ki ga je bil podtaknil. Potemtakem bi bili morali izpustiti Jovico —" "To so reči, o katerih ničesar ne vem in ne premišljujem," se je potajil Vilar. "Skrivnostne stvari se gode. K nam, namreč k drvarjem v Medvedji in Volčji Dol pride včasi človek, o katerem pravijo, da ni to, za kar ga kaže njegova obleka. Tiho pride, prodaja kakšno stvar, poprašuje po stezi čez planino ali po poti v mesto in izgine kakor kafra. Orožniki so takšnim ljudem za petami, pa ne vem, če so dobili že kdaj pravega. Veste, da imamo sedaj tudi v Piliču orožriško postajo?" To Vilarju še ni bilo znano, zato se je pri-lično začudil. "Saj sem vam že pravil o Marku Čuruku— kaj ?" TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nasi Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam! AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. IZVRŠUJEMO^ I JR^ točno in po najnižjih cenah vsa v ^SHU H ^Knr tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti se priporočamo slavnim društvam za tiskanje ^^^ vseh uradnih tiskovin. Istotako vsem trgovcem, ^^ obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. jflkI Nobeno naročilo preveliko, nobeno ABk I premalo, y^fl' I 9 ['jt>00©-0000000-0000000-00000000000-00-00 ko ™ postavljena za sodnika? (Konec prih.) lo, da. je bilo tedaj greh misliti da živijo ljudje tudi na drug' polovici zemlje." To je argentinska luč. Ko je po mesecu dni zasijala v Chicagi, so tam poskočili samega veselja, in — prilili tole olje: "You bet. Čudežno razodetje ni nič vedelo o Ameriki. Vedelo je le toliko, kolikor so vedeli ljudje, ki pa so vedeli ja-ko malo." You bet, da vejo ti ljudje še zdaj jako malo, dasi mislijo-da vejo grozno veliko. You bet, čisto nič ne vejo v Buenos Airesu in nič ne vejo v Chicag1-Velika noč je bila, ko je Zveličar vstal. To je dejstvo. S tem niti cerkev, niti kaki cerkveni očetje nimajo opravka. Praznovanje tega zgodovinskega dejstva se je vršilo na raznih krajih različno. Cerkev je posegla vmes le, ko je napravila neko normo, in vsak otrok ve, da je še danes ta poizkušen napad na nigra Beaumont, Tex. — S puškami in strojnicami so jetniški čuvaji stražili tukajšnjo jetniš-nico v soboto zvečer, v kateri se nahaja zaprt neki črnec, ob-dolžen, da je napadel več belih žensk. Kmalu popolnoči se je namreč pred jetnišnico zbrala množica okrog 200 oseb, ki je skušala nasilnim potom u-grabiti črnca in se znesti nad njim zaradi njegovega zločina. Napad druhali je bil za enkrat odbit. ŠIRITE AMER. SLOVENEC 1 f