84. številka. Ljubljana, sredo 12. aprila. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po prazninli, ter velja po pošti preieman za avttro-ogerBkc dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gid., ta četrt leta 4 gld. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 glu. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanj« na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 'J gld. 50 kr., po pošti prcjeinan za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne pctit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, B kr., če se dvakrat in 4 kr. Še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiratl. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši Št 25—26 poleg gledališča v „zvezdiu. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati miročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Padanje Andrassyjeve politike. Trernirje, katero so na veliko prizadevanje avstrijske diplomacije sklenili jugoslovanski vstaši s Turki v Hercegovini izteče jutri v četrtek. Ker se je general Rodie brez vsega vspeha vrnil v Zadar nazaj, začno se torej boj od kraja in Andrassvjeve reforme so tedaj popolnem zavržene, to je, osemmesečno delo vnanje politiko, naše monarhijo nema nobenega prida, nego ves vspeh je: totalen hjaško. Tega ne bodo mogli niti Andrassvjevi prijatelji več tajiti. In izpoznavši to za njih neveselo resnico, vendar na dosedanjem potu ne bodo mogli ostati, nego zasukniti se mora v vnanjej politiki čisto na nova pota v orijentalnom vprašanji. Da pa Andrassv tega no moro, nego da mora odstopiti in drugim glavam pustiti, da mishVjo o popravku tega, kar je on zamudil,— to kot gotovost oznanujejo uže ustavoverci, kakor je „D. Ztg " organ jim. Znana je zgodoviuska pripovedka, da, ko je švedski državnik Aksel Oxenstjerna svojemu sinu dobil mesto načelnika švedskega poslaništva in je ta odkrito rekel, da nema dovolj znanja za to, odgovoril mu je oče slavnemu vendar tako resnične besede: nali ne veš, moj sin, kako malo modrosti je treba, da se svetu vlada?" (an nescis, mi fili, tmantilla prudentia regatur orbis?) — In res, če bi kdo imel še rešpekt pred posebno umetnostjo in posebno prekanjenostjo tega, kar se diplomacija imenuje, — jugoslovanski vstanek in njegovi nasledki dosedaj, koraki diplomacije in njih vspeh, mora mu vso veliko misel v diplomacijo popolnem vzeti in čuditi se je res „quantilla prudentia," s kako malo modrostjo se da biti tak minister vnanjih zadev, kakor je bil naš magjarski grof, gospod Andrassy. Graf Andrassv, vredni naslednik zloglas- nega in srečno odpravljenega Beusta, sam čuti, da vsled popolno unesrećene vnanje politike glede za Avstrijo najvažnejšega vzhod-njega vprašanja njegov obstanek kot voditelj naše države v inostranih stvareh na tenkej niti visi. Za to je njegova zadnja rešitev še v tem, ako njegovi rojaki Magjari tako svoje dogovore na Dunaji rešijo oziroma novih po-godeb s Cislejtanijo, da bodo gospodarji ostali kakor so dosedaj bili. Totem, misli, bodo tudi njega držali. Ali proti teinu se upira celo naše usfavoverno nemško ministerstvo, čeravno mu je baš Andrassv do poroda pomagal, strmo-glavivši in vrgši Hohenvvarta z ministrovanja. A kakor Andrassv ni j imel nobene sreče s svojo politiko v Carigradu in Hercegovini, tako je voliko upanja, da je koncem tudi v Beču ne bodo imel, in to bode sigurni njegov padec. Izprcmemba v vnanjej politiki pak mora privesti po vsej logiki stvari do izpremembe v v notranjosti naše monarhije. Ta pak naposled ne more drugačna biti nego nam Slovanom koristnejša in ugodnejša nego je sedanje vlade magjarsko-nemška politika. In mi, ki smo uže toliko prebili ter pretrpeli, znamo tudi šo tega počakati. Da tega gotovo učakamo, porok je nam prikazen, kako vsaka mala stvar razbuni in vznemiri naše vladajoče kroge. Mi zaupamo v to, da prodre v najvišjih krogih skoraj ono pravo iz-poznanje, ki bodo računilo s številkami in znalo, da Avstrija procvesti ne more, ako je nezadovoljna polovica prebivalstva, Slovani vsi, kar nas je pod žezlom Nj. veličanstva. Deželni zbori. Kranjski deželni zbor. (Koiit-c.) Poročevalec E. Sehaffor poroča sledeče: A. Pri tabelaričnem razgledu osob, v de- želnih dobrodelnih ustanovili oskrbovanih, primanjkuje odboru podrobni izkaz režijskih dnij, kakor tudi stroški za vsacega bolnika na vsak dan spadajoče; vsled tega je hitri in natanki pregled poslancem zelo težaven tedaj tudi prepričanje, koliko stroškov prav za prav bolnik deželo stane nemogoč, odbor predlaga tedaj: Visoki zbor naj blagovoli skleniti: „Deželnemu odboru se naroča, napraviti v prihodnjem letu glavni razgled osob, v deželnih dobrodelnih ustanovili oskrbovanih, kakor je to sedaj pri doželnej prisilnej delavnici uže navadno: 1. s številom režijskih dnij oskrbovanja in hrane, 2. s poprečno oskrbovalno dobo, in 3. s naznanjenjem vseh stroškov na vsako glavo in na dan". B. Vsled opazke II. jo število na umu bolnih zaradi užitja spirituozuih pijač zelo pomnožilo se; ker je ta nadloga v deželi v zadnjih letih na jako žalosten način razširjala se, ter še zmirom raste, in ker se pa radikalna pomoč v tej zadevi skoro ne more ustvariti, bi bilo tedaj na to delati po mogočosti pijančevanje ustavljati, zato si šteje odbor v dolžnost, v tej zadevi sledeče predlagati: Visoki zbor naj sklene: „ Deželnemu odboru se naroča, občinskim županom zaukazati na krčme, kjer so žganje toči najostrejše paziti, onim, kateri nemaj o pravice žganje točiti, takoj ustaviti točenje, ter jih naznaniti oblasti, da se kaznujejo, in potem še c. kr. vlado naprositi, naj ona c. kr. okrajnim glavarstvom zaukaže v tej zadevi tudi javnim organom varnosti zapovedati najstrožjo delavnost, in slednjič novim prosilcem za prodajanje žganja le redkokrat podeliti dovoljenje. C. Z zadovoljstvom se je opazilo, da je deželni odbor pri iznajdbi stavbe na koleh na Listek. Tri dni v starem Rimu. (V ljubljanske j čitalnici govoril prof. Fr. "VViesthaler.l Sredi apeninskega polotoka leži na gričih mesto, veliko i sijajno, kakor njegova minulost, mesto, ki jo bilo v starem veku „središče celega zemljokroga," ki je dandanes sedež glavarja vseh katoličanov i ob jednem stolica italijanskega kralja. To je slavna Roma ali Rim. Tam so se uže pred mnogimi stoletji shajali ljudje raznih narodov, raznih jezikov, tjekaj vre še zdaj vsako leto iz4 vseh krajev sveta na tisoče popotnikov, ktere vabi i mika ne toliko mesta današnja pomenljivost, današnji razvoj, kakor iz davne preteklosti ohranjeni spominki, ki so živa priča nekdanjo njegove duševne i politične mogočnosti, slave i velikosti. Vsaj poje uže starozimski pesnik Mar-cial: „Kteri narod je tako oddaljen, kteri tako barbaričen, da bi ne prišel Rima pogledat? Da tedaj ne bodemo po pesnikovih besedah med barbare šteti, napotimo se še danas vsaj v duhu za nekoliko časa v Rim, i sicer ne v sedanji, ampak cilj našega potovanja bodi nam stara, cesarska Roma! I če se vam jaz danas v ta namen po navadi nadležnih ciceronov za kažipota vsiljujem, vas najprej prosim, da mi tega ne zamerite! Dobra moja volja naj vsaj nekoliko opravičuje to dolžnost! — Prestavimo so tedaj v duhu za kakih 1« stoletij nazaj v preteklost! V Rimu vlada ravno, kruti, pohotni imperator (cesar) Tibe-rius Claudius Nero, trinog v najhujšem pomenu besede. Kdor Se nij sli.-al o tem možu, ki združuje v sebi neizmerno hlepenje ob jednem po uživanji i po uničevanji, silno grozo-vitost, pred ktero se trese ves svet, i čudno bojazljivost pred rimskim ljudstvom, koje si skuša tem pridobiti, da se inu prilizuje, do-brika i ldini, da je redi i pita ter potrat- nimi veselicami vsake vrste zabavlja. Vsaj tako tudi najbolje ustrega jedinim in najsrčnejšim željam naroda, ki ne zahteva od svojega vladarja nič drugega, nego: „panem et circenses" (kruha i glediških iger.) I glejte ! tako je ravno pred kratkim rimskemu občinstvu naznanil, da se ima od njega zopet velikanskih javnih iger nadejati. Bliža se namreč ID. dan mesca junija i ž njim praznik malih: „(juiu-quatrus,u posvečen deviški M i nor vi, boginji vseh znanostij in umetnosti}. Cele tri dni bode trajalo praznovanje. Prvi dan jo bolj mirnega značaja: vsi rokodelci, vsi umetniki, imenoma piskarji, sploh vsi stanovi, kteri Minervo za svojo predstojnico smatrajo, obhajajo ga večidelj v domačem krogu prav slovesno i veselo. Ostala dva dneva pa sta boginje bojnemu značaju primerno odmenjena hrupnim vozniškim, zverinskim i gladiatorskim igram, kakor tudi gledališkim predstavam. Tega praznika se celi Rim užo dolgo capa prej veseli ljubljanskem močvirji pripomočno sodeloval in tedaj posebno za izkopavanje zgodovinskih ostankov, kateri so za zgodovino močvirja velike važnosti in s tem deželni muzej zelo obogatili, zaradi tega predlaga odbor: Visoki zbor naj sklene: „ Poročilo deželnega odbora o stavbah na koleh sprejme se z zadovoljenjem na znanje, ter se mu naroča, pri tem predmetu biti tudi v prihodnje pazljiv in podpiralen". D. V letošnjim računskim poročilu pogreša odbor vsakako poročilo o vspehih izterjanj užitninskih dokladov v znesku 128.977 gl. 67 Va kr. akoravno je v 16. in sicer večernej seji 14. maja 1875, od gospoda poslanca Luke Robiča k §.8. lanskega računskega poročila v tem obziru stavljeni predlog deželni zbor prejel in sklenil in se je deželnemu odboru naročilo poročevanje. Visoki zbor naj sklene: „Deželnemu odboru se naroča še v teku tega zasedanja deželnemu zboru razjasniti, zakaj je poročilo o izterjanji zaostalih zneskov na užitninskih dokladih izostalo in eventualno ono še v tem zasedanji dodati". V generalnej debati se oglasi baron Ab-faltrern. V svojem govoru strastno napada narodno večino deželnega odbora. Na dalje pravi, da so od računskih uradnikov sestavljeni proračuni same uganke, da se nobeden ne izpozna in da obče vse delovanje deželnega odbora je „eine Thatigkeit gleieh NuUu! Deželni glavar vitez Kaltenegger zagovarja deželni odbor in odbija napade Ab-faltrerna. „Vitez" famoznih volitev Vesteneck predlaga, naj se vse predloge deželnega odbora predlože uže v prvej seji. Kaltenegger in Dežni a n temu ugovarjata, da pri mnozih predlogah to nij mogoče, na kar se „vitez" Vestenekov predlog, po tem, ko je g. Grasselli zagovarjal predloge odseka, s tem vred, nekoliko modificirano sprejme. Občini Rateče v okrajnem glavarstvu Kr Skem se dovoli za leto 1876. poberanje 35% priklade na vse direktne davke. Občini Mokronoški se za leto 1876. dovoli pobiranje 40% priklade na vse direktne davke s tretjinsko priklado vred. Občinam Konj, Šent-Lampert in Hotič se za leto 1876. dovoli pobiranje 33% priklade na vse direktne davke s tretjinsko pri- klado vred po vaseh Sava, spodnji Log, Lese in Ribče, ki spadajo v Savsko župnijo, da se plačajo stroški za zidanje mrlišnice na Savskem pokopališču. Občini šturija se dovoli pobiranje 30% priklade na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa za leto 1876. Občini Kranjska gora se dovoli za leto 1876. pobirankje 45 % priklade na vse direktne davke z všteto tretjinsko priklado. CSJ. seja. 8. aprila.) Poslanec Dežman poroča v imenu finančnega odseka o jiroračunu normalno-Šolskega zaklada za 1. 1877. Potrebščine je 174.529 gl. 8 kr., dohodkov 13.477 gl. 62 kr., tedaj primanjkljaja 101.051 gl. 46 kr., ki se ima pokriti s tem, da se naloži na neposrednje priklade za deželni in zemljiščno-odvezni zaklad podvržene davke izvzemši one ljubljanskega mestnega okrožja 18 °/0 deželnih prikladov. V generalnej debati se oglasi, Dr. Bleiweis. On pravi: Finančni odsek se je sam ustrašil velicega primanjkljaja za normalno-šolski zaklad in išče pomoči, kako prihodnji čas breme olajšati. Ko smo leta 1869 delali to postavo, branila se je je narodna stranka in se jej upirala, za to, ker smo čutili teške nasledke. Upirali smo se 1. 1870, 1871 1. in še le 1. 1873 smo se vdali in sprejeli to postavo, ko je tudi vlada nekoliko od-jenjala. Zdaj vidijo gospodje one strani, ki so nejevoljni bili, da nijsmo kar na vrat na nos sprejeli te postave, kako prav smo imeli. Ali gospoda, ne samo pri nas, tudi na sosednjem Koroškem in na Štajerskem, da ne segam dalje, kažejo se grozoviti financijalni nasledki novih šolskih postav. Štajerska nema nič menj kot 30% do-klad plačati samo za šolo. Ali so tedaj imeli tirolski in predarlski deželni zbor prav, da so si osnovali svoje šolske postave, katerih prvo načelo je, da se odpravi minister nauka in si vsaka dežela uredi sama svoje šolstvo po ceni, kakor to njenim razmeram najbolj ugaja? Se ve da tace ga postavnega načrta sedanja vladna sistema ne bo odobrila, ta sistema, ki dela samo po receptih, ki jej dohajajo „aus dem Reich der Gottesfurcht und frommen Sitte". Govornik one strani je napadel nedavno tri-jalizem in glejte pri ljudskih šolah ga imamo. Tu imamo državo, deželo in občino, samo s tem razločkom, da država komandira, de žela in občina pa morati plačevati. Nasledki puhlih teh načel se kažejo zdaj v številkah. Oni so zakrivili, da se je šola ločila od cerkve, da se silijo učitelji k onemu „liberalizmu", čegar naloga je, v šoli nemškutariti. Učitelji se vsled tega branijo biti organisti, s čemer so prej dosta zaslužili; ali sedaj dosta na boljem nijso učitelji, breme pa nosi jedino le dežela večje. In breme, ki ga nosi dežela za normalni šolski zaklad, še nij vse; državni zbor je ministru nauka dovolil 2 milijona za ljudske šole. Od teh zadene Kranjsko najmenj 20.000 gld., ker dobi država denar od dežel. In za kaj se rabi ta denar. Za tiste šolske inšpektorje, katerih je na Kranjskem 10 in vsak dobi zato, da je, menda po 400 gld., tedaj veljajo ti inšpektorji deželo 4000 gld. Prej so te službe opravljali naši narodni dekani zastonj in morda bolje kot dragi nemškutarski inšpektorji a la Simma, Kuster e tutti quanti! Tako iztiska sedanja sistema ljudstvu iz žepa zadnji groš, pa mu zato učenosti v glavo vliva; le vprašati je, ali bode od te učenosti ljudstvo tudi živelo. Velika potrata za ljudske šole je kriva, da ne moremo storiti skoraj nič za toliko potrebne kmetijske šole. Prav z veseljem 8em tedaj pozdravil predlog finančnega odseka, da se je uvrstilo za poduk kmetijstva na ljudskih šolah 150O gld. Končno pa stavim predlog, naj finančni odsek izračuna, koliko bi prišlo te naklade, če ustanovimo kmetijsko šolo na Dolenjskem, kajti ko bi bile prevelike, bodem jaz nasvetoval, da se naprava kmetijske šole za sedaj odloži in ministerstvo kmetijstva prosi, da razdeli kmetijskej šoli obljubljeno vsakoletno podporo 2400 gld. mej ljudske šole za osnovanje poduka o kmetijstvu. (Daljo prih.) Politični razgled. Motrit n Jo €L«kž«'l«». V Ljubljani 11. aprila. Na MPumnji so dosedanji dogovori popolnem brez vspelia bili. Raznesel se je glas, da so ogerski ministri dali ostavko (demisijo). Če prav se to še ne obistini, dovolj je uže, da žugajo ž njo. — Magjarski listi so jako nezadovoljni. „Honu pravi, da so težave velike, drug list „Ellonor" pa trdi, da dogovori s cislejtan-skimi ministri nijso nobenega resultata imeli. Čudno je tudi to, da ministri te in one polo--vice še le zdaj dajo preiskav>ti veščakorn take reči, katere bi morali kot ministri uže davnaj vedeti 1 Andrassj baje želi, da ne bi do sporazuma prišlo, ker le tako se mora držati on sam. ter ga komaj, komaj pričakuje, vzlasti prosto ljudstvo, ktero bode zdaj zopet jedenkrat priložnost zadobilo, pasti svoje oči, a tudi do do-Dra nasititi svoje lačne želodce; imperator namreč mu je dal vrh vsega tega še veliko pojedino i javno obdarovanje napovedati.. Te ngodne priložnosti hočemo se tudi mi poslužiti, da si ogledamo prav pripravno na prvi dan mesta velikotnost in krasoto, kakor tudi njegovega prebivalstva (nad 2000000 ljudi) živ-ljavo, dobre i slabe vlastnosti. Druga dva dneva pa se bodemo občne radosti v javnih gledališčih udeleževali. — Napočil je 19. dan junija. Ravno vzhajajoče i svojimi žarki vrhove gora zlateče solnce najde nas iz severja prišedše uže pred flaminskimi vrati. Odtodi se nam po flamin-skej cesti pot v središče mesta" odpira. Na-krat se razprostre pred našimi očmi do sedaj neznan svet. Na prvi pogled smo kar osupnem. Kako strmimo, videti uže zjutraj na vse zgodaj tako hrupno živenje po ulicah! Komaj smo v mesto vstopili, uže nas od vseh stra-nij obdaja brezštevilna množica ljudij raznih jezikov, barv, noše i stanov. Vse gnjete, vse derve, vse vre v mesto na svoje opravke. Tu vidimo Hispanca v črnem i Galca v pisanem, nad desno ramo otvezanem plašču, tam črnega Afrikanca; tu rimskega državljana v narodnoj svojej noši, tam plavolasega Germanca, iz daljne Azije prišlega Sirca i Arabca; celo karakterističnih obrazov trgujočih Židov ne pogreša naše oko. Pred vsem pa nahajamo v tej gnječi obilno število na svojo domovino ponosnih i radi tega tudi tako ošabno posto pajočih Grkov, ktere je v to svetovno središče privabila njih posebna značajnost. Ker so namreč jako spretni i v vseh rečeh izurjeni, zviti i kovarni, prilizovalni i prihlinjeno ponižni, zamorejo oni ravno tukaj prav lehko primernih opravkov zadobiti. Nij se tedaj čuditi, da zastopajo, v Rimu vse stroke človeške vednosti i umetnosti. Oni so zdravniki, odgojitelji otrok (pedagogi), slovničarji, zemlje-merci, govorniki, kiparji, modroslovci, slikarji, a tudi vedeževalci, glumači, čarodej niki, i. t. d. Kaj ne, v prav čudno zmes smo zabredli! Jaz se vam nikakor ne upam svetovati, da se ž njo vred podaste v mesto; kajti v dvojnem obziru bi bilo to jako nevarno: prvič bi se vtegnil v njej kdo zadušiti, kar se češče pripeti, i drugič bi vas lahko nepoštena dru-hal okrala. Stopimo tedaj raji na to zeleno trato ob cesti, pustimo množico mimo nas naprej dreti ter si jo nekoliko od strani oglejmo! Kako mični, kako mnogovrstni prizori ! Pekarski dečki nosijo v mrežah i koših kruh ter ga na vse grlo kriče ponujajo. Trope klijentov ali branjevcev hite svojim patronom se poklonit, je pozdravit (salutatio) ter od njih dobrih svetov sprejemat. Tu goni nekdo dva težko s tovorom obložena osla, tam po- Cehi bodo letos praznovali 401etnico zgodo vinsko-pisatel j skega delovanja svojega povsodi priznanega historijografa in vodje Franca Pa-lackega, ki je letos zadnji zvezek svojega ve-licega in slavnega dela dovršil. ViiuvpJ<» ilr/.iiTc. V JieiffrfMfFtt so je 9. t. m. slavila sve čanost spomina osvobojenje Srbije. Pri božjej službi sta bila knez in kneginja, vojniška straža, na večer je bilo mesto razsvitljeno. — Ali drugače bi se bi se bilo še lepše praznovalo ta dan, namreč s kneževo proklamacije, naj Srbi orožje zgrabe. — Upamo, da to v nekaterih -dneh še tudi pride. Vesela novica prihaja iz Blian »m ij*\ Pri senatskih volitvah I. volilnega kolegija so zmagali narodni-liberalci, to je ona stranka, ki je Slovanom prijazna in za aktivno politiko nasproti Turškej zavzeta. Če še 13. t. m. liberalci zmagajo, in to je skoraj gotovo (lobodo vlado v roke ter bodo Srbiji in Balkanu velika pomoč. V IVff*f*li sta pri dopolnilnej volitvi v zbornico prodrla dva radikalna republikanca. Šfftitf»'rwem bolnim moč in zdravje brez leki in brez stroškov po izvrstni Revalesciere An Barry V /iOM(/ONU. 30 let mie j« lij bolezni, ki bi J« n* bil« ozdravil« ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašČenih i > txoMh brez medicin in stroškov; zdravi vae bolezni v bloden, na tiveih, dalje prane, i na jetrab; ileze i uadnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-i> .vije.nje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lAo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v plavo, i njeni e v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, 0 ožnoat, diabet, trganje, shujšanje, bledičico in pro-■ Pijenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, n »**o dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 sprioe- m idravilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri-'m vala profesorja Dr. Wurzorja, g. F. V. Beneka, pra- ■«a profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, * Iravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-» uart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih '•sob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz ii 80.000 aprićevalov. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Prešlo je uže sedem mea/cev, odkar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i a čut« uicnih bolečinah, in aicer tako, da siui od dne do dne \idno gnil, in to /.»prečilo je dolgo časa moje Atv.dije. Cul sem od Vaše čudapolne Revalesciere pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se Čutim po mesečnem užitku V*Še tečne in okusne Eeva-l*aciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tres uja morem zopet pisati. Zaadi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav ceno in okusno 1 smrekami obložen, da ga dva vola komaj, komaj vlečeta: za njim drdra drug voz z li-gustičnim mramorjem. Kako se ga ljudstvo izogibljo! I prav ima; vsaj vendar dobro ve, kolikokrat uže se je takim vozovom os strla i koliko ljudij so pobili z voza se valeči kamni i plošče. Ta vozova peljeta najbrž gradivo, koje se ima pri zidanji kakega javnega poslopja uporabiti; kajti drugače bi se ne smela po dnevi na cesti pokazati. Postava to strogo prepoveduje. Še jahati ali v navadnih vozovih se po rimskih ulicah voziti nij nikomur dovoljeno, izvzemši odlične osebe, kakor so Vestalke, nektori svečeniki i višji dostojanstveniki. — Uže sta nam vozova izpred oči izginila i zopet nova prikazen! Na tej strani slišimo kričača naznanjati, da se je nekemu rimskemu meščanu hčerka izgubila, na onej drugega, da sta bogatemu Sulpiclju dva sužnja utekla. (Daljo prih.) hrano, kot najK.ljši p-ipom ček, ter ostanem VaJ odani G^briel Tesfhn.- r ► IvšVfdj javnih vivih 1'ffovakih 3 Pismo visoko plemenito ui.:rki/o el, 17. aprila lfc>62. Uospod! Vsled neke bolezni na jerrah bilo j* moje stanj.« hujšauja in bolečin sake vrste sedetl let sem strašno. Nijsem mog I i uiti ćita:i ni;i pisati, tresle ho se vso čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno Mnpanjfl, ter sem trpela vedno na razdražcitji čutnie, katero me je sem ter tja prega njalo in me ne jedni trenutek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinjo. Mnog zdravniki poskusili so vse, brez da bi mojo bolečine zlajšali V polnej obupnosti poskusila sem Vašo Revalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Revalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v ■tanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotov jenja mojo prisrčne hvaležnosti in popotnega spoštovanja. Markize de Brohan. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrb- >uis na nepre- nika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušiiika, omotici m tiŠčanji v prsih. Št. 65.716. (Gospodični do Montlo havljenji. m-flnanji in hujšanji. :vpaii'ii"iv»i je t krat tečnejša, nego meso, ter tu v>ri t iraščenib otrocih prihrani 50 krat veo na c-mi, ko pri zdravilih. v ^•JiHjruft puiicitj pa ^ol funta 1 gold. 50 kr. I itni v '., 1 • I B ta < joid. 60 kr., 6 ran tov 10 fOUL, 12 (tatov 80 /osji, 5M Cantov 33 gold 'iwvi'.i ».u«?-i>-Hiao^^'tdn 9 jnMmb in Itevaleseiere-Chocolatee v prahu U ra* l tfid. 50 hr., SM btf j pjl .• ar.. 4fi taa i gl. 50 kr., * vranu M 12C ttU ^ro-L-jo: D i 3iarry i Oouip. na ttu .-*)!, Nf*lt« I««. >» • !.fc,»»'.i H f, kakca v vaeo ooctih pri dobrih le a p. rj ih 2 "ijakih trgovcih, tudi nrcpolilja -.ajaka uiir uR vn* kruta TMJ "Suštn'h t j .»TOMJah ali povzetjih. v Ljvtkllaurt F. i *: ihr, J. Svoboda, ekar pri „zlatem orlu", Reki pri lekarju J. P r o i a mu, v Celovcu pn lesarju Birn^auherju, > Mpljetu pn i.k.i,u Aljiuoviču, v Trstu pri lekarju Jakobu Sorravallo, pri drogeriatu P. Rocea iti J. Ilir »ehu, v Zadra pii Aud rov ću. (362 Dunajska borza 11. aprila. (Tlrtrno Vor>iiiii,) Enotni iri. Jcig v X.iiik >vetu 85 gl«. 7() kr. Enotni ar . J«j % »t • . n 69 „ 60 , 1860 dri. iBJaajjgu 101» , 60 , Akcije Mi ; t iti 863 . — „ Kreditne .'.c:3ijo . 142 , 60 . London .......118 „ 75 . Napol.........9 „ 46 . •0. k. cekini .... f> 58 ., Srebro 103 20 Karmelitanski mclisovec Iz lleiic gl. z dvoj-■ iiim plaščem. Samo 200-......300 gl. fflffi^r nometer z remontirnim dvojnim plaščem in kri - stalnim steklom. Razun tega pak še vsake vrste drugod od ka-cega druzega anoncirane ure in gotovo cenejši. Atelier za popravljanje. Stare uro, dostakrat preljubi družbinski spomeniki popravljajo se, ter onove. Ceno popravljanja s petletno garancijo: gld. 1.50, 3, 5 do 10 gld. Zlatnina. Od c. kr. kovničnega urada na Dunaji kot pravo izkušeno. I'rmtaiii. Prstani za dame gi. 6, 7, 8, H, 10, 12, 14, 15. Prstani n pečatnikom za gospođe gl. 8, 10,11, 12 do 20. , Poročni prstani gl. 5, 6, 7, 8. VAaio verižic«? za ure. Verižico, kratke s ključkom gld. 1 , sKkj 25, 30, 35 do 80 v vsakej obliki. Verižice, dolge z gladkim ali facijoniraniui palia- čcni z biseri gl. 28, 30, 35, 40, 50, 55, 60, 65, 70, 80 do 150. %lntl invdailoiil za gospode in dame. » S pravimi kamenji gl. 14, 16, 18, 20, 24, 30, 35, 40, 46, 50. Zlate garniture. Itrože in uhani gl. 18, 20, 24, hO, 86, 40. S pravimi kataenji ali biseri gl. 36, 40, 45, 50 do 20.. Z dijamanti in btilanti gl. 60, 80, 90, 100 do 200 Klati uliaial. hečnoči za otroke gl. 1.25, 1.60. 1.75, 2, 3 so ali bre/. kamen.ičktiv. Uhani, dolgi ali okrogli s6 ali brez kinča, gladki ali pa sč pravim kamenjčkem aii pa v obliki auliee gl. 12, 15. 18. 20 dt> 30. Ituutoui z tlijainanti ali hrilunti gl. 50, 65, 90, 100 do 500. Zlate gumbe za Viemlsete In manvetc. Z dragocenimi kamenjčki gl. 6, 7, 8, 10, 12, 14, 18, 20. Zlate brože. Enojne najnovejše oblike gl. 12, 15, 20 do 25. 8 slikami gl. lil, 15, 16 do 40. Zlati krizid. gl. 6, 7, 8, 9, 10, 12. Se biseri ali dragocenimi kameujeki gl. 8, 9, 10, 1K do 25. Zlate princ Igle. V različnih oblikah, Jokev, Sport itd. od gld. 6 do 30. Se dragocenimi kamenjčki od gl. 5 do 30. Se brilanti gl. 15 do 150.- Zlati »razleti. Gladki obročki, različne širokosti gld. 18, 20, 26, 30 do 60. Se pravim kamenje kom ali biseri gld. 30, 36, 40, 50 do 80. Se brilanti od gl. 80 do 500. ZE?is23Q.e:nsi naročila, izvrše se v 24 urah proti poštnem povzetku ali pri pošiljat vi novcev. Na zahteva nje razpošiljajo so tudi uro in zlatnina proti poštnem povzetku za izbiranje, ter se za neobdržano vrača deaar nazaj. ■OHi Mnje cene so vedno nižje, kakor najnižje povsod, ter zahtevam dob čka le sedanjemu času primerno. Vsi, kateri Žolč nove uro in zlatnino naročiti. Vsi, kateri staro ure ali staro zlatnino za novo i/menjati žele, se uljudno prosijo, da se obrnejo na mojo firmo. (2