SE a^-i ana ?he Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper, 1» United States of America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do zmage!. GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA K CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations), NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah AmeriShik. ŠTEV. (No.) 193 CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 6. OKTOBRA — THURSDAY, OCTOBER 6, 1932 LETNIK (VOL.) XLI NEMŠKA VLADA PODALA IZJAVO, V KATERI POBIJA t TRDITVE FRANCIJE, DA BI JI UTEGNILE NJENE VO-i; __ JAŠKE SILE BITI V NEVARNOST. — NEMČIJA DA ? IMA SVOJE SILE LE ZA OBRAMBO. LEPA DfcUŽINA Berlin, Nemčija. — Kakor znano, je pretekli teden Francija javno po svojem predsedniku Herriotu obdolžila Nemčijo, da že dolga leta krši verzajsko mirovno pogodbo in se na skrivnem oborožuje. Nemška vlada je v torek izdala odgovor ua te obdolžbe, v katerem zahteva, Haj Francija prinese dokaze za svoje trditve. V prvi vrsti pravi nemška vlada v svojem odgovoru, da ni nič manj kakor smešno, kar trdi Francija, da ji Nemčija grozi s svoo vojaško močjo. —< Vsakdo bo priznal, in storil je to tudi Herriot sam, da ima Nemčija pravico do samoobrambe in da podvzame vse, kar je v njeni moči, da si zasigura varnost. Da pa nima vojaške sile v takem obsegu, kakor kriči Francija, kaže to, ker je leta 1927, ko je vojaška kontrolna komisija izvršila svoje delo v Nemčiji, maršal Foch sam obvestil francoski parlament, daj je razorožitev Nemčije popolna. Od tega leta dalje pa je Francija porabila vsako leto tri do štirikrat več v vojaške svrhe kakor Nemčija. Kako bi potem mogla biti nemška armada nevarna Franciji? Dalje trdi Francija, da znaša vojaška in policijska sila Nemčije 170,000 mož, ki se lahko porabijo kot napadalna četa. K temu je treba pripomniti, da policisti niso vojaki in bi tudi v slučaju vojne morali ostati v Zaledju. A tudi, ako bi bilo to resnično, da ima Nemčija toliko pripravljenih mož, kaj naj bi to moštvo napravilo proti 230,000 izurjenim francoskim vojakom! Naravnost norost bi bila, pravi nemška vlada, ako bi Nemčija pričela sovražnosti s&mo s svojim vojaštvom brez vsake artileiiije ali tankov. Končno obdolžuje Francija Nemčijo, da ima v tujih deže-'ah tovarne za izdelovanje o-r°žja. Neglede na to, ali je ta trditev resnična, ali ne, se mo- vzeti v poštev, da ne obstoji ^kaka pogodba, po kateri bi Dilo Nemčiji zabranjeno, izdelati vojni materijal v inozemstvu. Dejstvo pa je, da so proti em obdolžbam Francije protestirale Holandska, Švedska in MEHIKA PROTLPAPEŽU Mehiška zbornica poslala predsedniku resolucijo, v kateri zahteva, da se izžene iz dežele papežev legat. Mexico City, Mehika. — V ponedeljek zvečer se je v tukajšnji poslanski zbornici vršilo burno razpravljanje o encikli-ki, ki jo je pretekli teden naslovil papež Pij na Mehiko. Rezultat teh razprav je bila resolucija, ki jo je zbornica poslala predsedniku Rodriguezu, v kateri se izraža prošnja, naj se papežev legat, L. R. Flores, izžene iz dežele. V resoluciji zbornica najprej izraža svojo nevoljo nad "nepravičnim napadom, ki ga je vlada papeževe države naperila proti nam v papeški encikli-ki." "To obnašanje," nadaljuje resolucija, "tujezemske oblasti kaže na odkrito sovraštvo, in, ako se vzame v poštev, da prebiva v tem mestu proti vsej naši legalni volji, papežev zastopnik, ki se imenuje apostolski delegat, ki: se ima zagovarjati za gor,ii omenjeno obnašanje, in posebno še, ker se lahko dokaže, da krši verske zakone te de^ žele, prosimo, da se imenuje komisija, ki naj gre k predsedniku in zahteva od njega v imenu ljudstva, katerega mi zastopamo, da se izžene omenjeni papežev legat kot škodljiv tuje-zemec." Iz Jugoslavije« NEZNAN POŽIGALEC HOČE UNIČITI STAVČO VAS NA DOLENJSKEM; MESECA JULIJA JE ZGORELO 28 ZGRADB; V NEDELJO, 18. SEPTEMBRA, PA 6. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NOVICE, NESREČE IN NEZGODE. Slika nam ne kaže kake organizacije ali društva, marveč cela številna skupina, 33 po številu, ima enega in istega očeta, namreč Johna D. Slotn, ki ga vidimo na skrajni desni. Mož živi v Sargent, Ky., in je bil dvakrat poročen. Med otroci so štiri skupine dvojčkov in dve skupini trojčkov. Na sliki pa manjka še enega, najmlajšega, otroka, ki je bil nedavno rojen. KOMUNISTI PREUREJAJO Ustanovili so nov komisarijat za poljedelstvo. Papežev legat je sicer državljan Mehike, vendar je po nazi-ranjir zbornice izgubil državljanstvo, ker stoji v službi "tujezemske oblasti", namreč papeža. Janska. --o- BEGUNKA SE POVRNILA La Grange, 111. — Kakor je |?Uo včeraj poročano, je lBletna Vlrginia Seward ušla od doma fv°jih staršev. V ponedeljek Zvečer pa se je begunka skosa-Vl>nila nazaj, toda v tako ervoznem stanju, da so zdrav-nlka odredili, da se ji za zdaj e smejo staviti nikaka vpia- lRSKA ODSLOVILA KRALJE-VEGA NAMESTNIKA Jiik °nt0n' AnSlija- — Predsed-»eda • 6 države J'e odstavil do- ®kejya fa namestnika angle-a za Irsko' pene" la. guvernerja J- McNeil-Valer i v 6 b° Preds«dnik De J Je točas"° v Ženevi, m prevzel to mesto. SAM SE IZPOVEDAL SLEPA-RIJ Chicago, 111. — Državni pravnik Swanson je bil presenečen, ko je v ponedeljek prišel k njemu neki moški in mu izjavil, da se želi "izpovedati". Brez nadaljnjega je priznal, da je tekom zadnjih desetletij oslepa-ril svoje klijente za več kot pol milijona dolarjev. 'Ta mož je 561etni Chas. F. Glaeser, prekupčevalec s hipotekami, ki ima svoj urad na 127 No. Dearborn St. Izjavil je, da je pričel s svojo kupčijo koncem preteklega stoletja, in sicer med svojimi rojaki Nemci v Lake View. Bil je med njimi visoko čislan in je užival njih popolno zaupanje. Pred več leti ga je pa pre motilo, da je začel s sleparijami. Potvarjati je pričel dolžna pisma in te ponaredbe nato prodajal klijentom. Obresti na te potvorbe je plačeval sam Vedno več in več listin je ponaredil, da je končno tako za-gazil v blato, da si ne more več pomagati; ker je vedel, da bodo morale priti sleparije v kratkem na dan, se je rajši sam prej prijavil. Moskva, Rusija. — Na svojem štiridnevnem zasedanju je centralni odbor ruske komunistične stranke resno prerešeta-val sedanje kritične razmere v sovjetskem poljedelskem gospodarstvu. Zavedajo se, da mora slediti neizbežen polom, ako bo šlo tako naprej, in se mora zato posvetiti večja pokornost kmetijstvu. Sklenili so zato, da se ustanovi nov komisarijat, ki bo imel v svojem področju vse sovjetske državne farme, torej celotno producira-nje žita in skrb za živinorejo. -o- IZ OBUPA POIZKUSIL SAMOMOR Chicago, 111. — 621etni Louis Albrecht, 4522 No. Karlov ave., je odšel v ponedeljek na grob svojega sina na Elmwood pokopališču, si tam pognal strel v glavo in se nevarno ranil. Sin Anton je bil pred poldrugim letom ubit v neki avtomobilski nesreči dn, kakor sorodniki trdijo, je oče, ki je vdovec, od tedaj neutolažljivo obupan in je že večkrat dejal, da si bo vzel življenje. -o- SMRT VSLED OBUPA Chicago, 111. — V tukajšnji okrajni bolnici je v ponedeljek zvečer umrl Peter Lutomski, 1249 No. Ashland Ave., o katerem trdi njegova družina, da sta mu obup in žalost povzročila smrt. Njegova žena je namreč na tem, da bo deportirana, in mož si je to ločitev vzel tako k srcu, da je ni mogel preboleti. Po 251etnem bivanju v tej deželi sta oba zakonska napravila leta 1927 izlet na Poljsko. Ko pa se je bilo treba povrniti, niso ameriške oblasti dovolile ženski povratka, češ, da je tuberkulozna. Mož je pod-vzel vse mogoče korake, da bi dosegel ženin legalen povra-tek, a brez uspeha. Končno je ženo dobil na šesttedenski obisk; in ta obisk se je končal 30. septembra. KRIŽEM_SVETA — Stockholm, Švedska. — Na avto angleškega prestolonaslednika, waleskega princa, so tukajšnji komunisti nalepili letake, na katerih zahtevajo od princa, naj s svojim vplivom posreduje v Ameriki, da se izpustita Mooney in Billings, ki sta v ječi od leta 1916. — Atene, Grčija. — Kakor govore zadnji izkazi o potresni nesreči, ki je nedavno zadela Grčijo, je v tej katastrofi izgubilo življenje 232 oseb, poškodovanih ih je bilo 360, škoda na materijalu pa znaša nekaj nad dva milijona dolarjev. — Friedrichshafen, Nemčija. — Zrakoplov Graf Zeppelin je ponovno izvršil svoj polet v Brazilijo in nazaj. Ob tej priliki je njega poveljnik Eckener ostal v Braziliji in se bo v. drugim poletom vrnil nazaj. -o- NOVA ČLANICA LIGE NARODOV Ženeva, Švica. — Svet Lige narodov je v ponedeljek enoglasno sprejel predlog, da se sprejme kot enakopravna članica v Ligo kraljevina Irak, ki leži v prednji Aziji. Celi čas po vojni je stala ta država pod mandatom Anglije, ki ji je zdaj dovolila neodvisnost. Pričakuje se, da bo Francija v kratkem napravila isto z državo Sirijo. -o--- , PRINCESINJA HELENA OGORČENA i London, Anglija. — Ločena žena rumunskega kralja Karla, princesinja Helena, ki prebiva v pregnanstvu v Angliji, je v ponedeljek potom nekega tu kajšnjega lista izrazila svoje globoko ogorčenje nad Kar lom, češ, da je način, kakor ravna z njo, vreden vse obsodbe. Ker je prestolonaslednik Mihael želel videti svojo mater, mu je Kari dovolil, da je šel k njej na obisk, in sicer za šest tednov. Med tem obiskom je angleško ljudstvo pokazalo vse svoje sočutje za Heleno, da mora živeti ločeno od svojega sina, in to Karlu ni prav ter je zato odredil, da mora sin takoj zopet zapustiti mater, dasi je pri njej zdaj komaj dva tedna, in se vrniti k njemu domov. REVOLUCIJA KONČAM Moč brazilskih revolucionarjev strta. Rio de Janeiro, Brazilija. — Revolucijonarni upor, ki se je v provinci Sao Paulo vzdržal cele tri mesece, je bil v ponedeljek končno strt. Uporniki niso mogli več dalje vzdržati pod pritiskom prodirajočih vladnih čet, ki so navalile na mesto Sao Paulo od treh strani, in so se morali podati. Vladne čete so ujele voditelja upornikov, generala B. Klingerja, in z njim večino drugih častnikov. -o—— POGREB MLADEGA ROJAKA Chicago, 111. — Danes, v četrtek, dopoldne ob 10. uri, bo pod vodstvom pogrebnega zavoda Louis Zefran prepeljano truplo rojaka Willard Pirma-na z njegovega doma, 1905 W. 23rd St., kjer je ležal na mrtvaškem odru, v cerkev sv. Štefana ; tam se bo darovala sv. maša zadušnica, na kar bo truplo prepeljano k zadnjemu poč;tku na pokopališče sv. Jožefa. — Pokojnega rojaka je več tednov trajajoča bolezen v1 glavi, kateri se je končno pridružila še pljučnica, spravila v prezgodnji grob. Star ni bil še niti 25 let. Rojen je bil 28. novembra 1907 v mestu Winona, 111. — Zapušča mlado vdovo, Christi-no, s katero se je oženil pred par meseci, ter pet bratov in pet sester. — Lahko mu žemljica in večni pokoj pokojnemu, iskreno sožalje njegovim žalujočim svojcem. -o- UČITELJI ZAHTEVAJO ZA-TVORITEV SOL Chicago, 111. — Neplačano tukajšnje učiteljstvo je potom svoje unije pozvalo vse šole, naj zahtevajo od šolske oblasti, da se šole takoj zapro. Istočasno je od šolske oblasti zahtevalo pojasnila, kako da je zadnja tozadevna konferenca pozabila na njih plače. -o- Katoliških Slovenci oglašajte svoje prireditve v "Amerikan-jkem Slovencu"! Šest zgradb žrtev plamenov v Stavči vasi pri Dvoru Dvor, 20. sept. — Vsem je še v strašnem spominu veiik požar, ki je zadnjega dne meseca julija letos upepelil devetim posestnikom v Stavči vasi 28 objektov z vsemi živili,krmo, obleko in orodjem. — Komaj so se dobro nehali kaditi ogorki omenjenega strašnega požara in je izginil težak vzduh po dimu, že je zopet zagorelo in tokrat na podstrešju drvarnice Julijane Potočarjeve. Z bliskovito naglico se je ogenj širil na bližnja poslopja in v nekaj tre-notkih je bilo vse Potočarjevo posestvo v objemu strašnih plamenov. Ogenj se je oprijel tudi poslopja soseda Ivana Zupančiča. Ker so bila vsa poslopja krita s slamo, so se vnemala že tudi poslopja drugih sosedov, pa so ljudje zlezli na strehe in jih obvarovali. Na veliko srečo so se ravno tisttf dan nahajali v vasi gasilci iz Žužemberka, in so na prošnjo vaščanov napolnili suhe vaške vodnjake z vodo iz bližnje Krke. Popoldne okoli 6. ure so svoje delo končali, pospravili cevi in se ravno hoteli z motor-ko odpeljati, ko je nekdo za-klical: "Gori!" Seveda so mislili, da se kdo samo norčUje, pa so kmalu zagledali ogromen steber dima in plamenov, ki se je valil iz Potočarjevega poslopja. Takoj so napeli vse sile in s pomočjo še nekaterih drugih okoliških gasilcev in domačinov se jim je posrečilo, da so požar omejili. Škoda je pa kljub temu velika, a bi bila neprimerno večja, če bi se slučajno gasilci ne nahajali ravno v vasi. — Vse je prepričano, da je zažgala zlobna roka. | —o— Roparski napadalec — obsojen i Dne 20. sept. se je pred mariborskim velikim kazenskim sodiščem nahajal 241etni Ivan ■ Ivanus iz Topol v šmarskem o-Ikraju, ki je letos meseca julija napadel na hribu pri Sv. Barbari 191etnega Franceta Omika, sina žikarskega poštnega ,sla in mu oropal 20,000 Din gotovine, katero je France nosil iz Sv. Lenarta v Zikarce za izplačilo učiteljskih plač. Ivan Ivanuš je bil pred leti v Žikar-cih trgovec, kjer mu je trgovina prav dobro uspevala. Zašel je pa v slabo družbo, pričel zapravljati in tako propadel s trgovino. Mislil je, kako bi prišel do kake večje svote denarja in tako prišel na nesrečno misel, da je napravil omenjeni rop. — Obsojen je bil na 12 let robije. -o- Radi zastrupljenega mesa Iz Bosne poročajo, da je v mestu Jajce v hiši Mate Ben-dreja umrlo za zastrupljenjem pet oseb, ker so jedli meso nekega bolnega vola. O&em drugih se pa bori s smrtjo. ——o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 Trta z nad tisoč grozdi j V Št. Vidu nad Ljubljano je pred tremi leti zasadil lastnik Erman pred svojo hišo vinsko trto - samorodnico vrste Washington, katera se je v par letih tako razrastla in razvila, da je dala letos brajdo z nad 1000 grozdi in grozdki. Da je en sam I trs v letošnji suši in v nevino-rodnem kraju tako bogato ob-i-odil, vzbuja med prebivalstvom splošno pozornost in je res nekaj nenavadnega. -o- Lep jubilej 251etnico dela n^ kočevski gimnaziji je pred kratkim praznoval prof. Ivan Polovič. Njegovi učenci v teku teh 25 let zavzemajo danes razne lepe položaje, kot duhovniki, profesorji, višji uradniki, zdravnik} in odvetniki. Odlikovanje S kraljevim ukazom so bili 21. sept. odlikovani z redom sv. Save IV. stopinje Feliks Eksel, upokojeni učitelj v Celju in Oskar Mol, učitelj meščanske šole in pevovodja v Trbovljah; z redom sv. Save V. stopinje pa Avgust Šuligoj, učitelj osnovne šole v Trbovljah. -o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Nikolaj Dolenc, hišni posestnik in poslovodja mizarske zadruge v Trnovem. — V Ptuju je umrl Vinko Mesarič iz Orešlja, star 37 let. — V Ljubljani je umrl Matija Kralj, upok. žel. uradnik. — V Škocjanu pri Mokronogu je umrla Jožefa Železnik, stara 22 let. -o- Pod avtomobilom Resne poškodbe je dobil 25-j letni Stanko Kunstelj, brivec v I Tržiču na Gorenjskem, ko ga je neznan voznik povozil S svojim avtomobilom. -o-- Človek ne ve, kje ga čaka ne? sreča SOletnega Frannceta Pečni-ka iz Škofje Loke so pripeljali 'v ljubljansko bolnico. Pomagal je na progi prevažati železniške pragove in je po nesreči prišel med vagone, ki so ga hu-,do pritisnili čez pas. j -o- Nenavaden slučaj Poročajo od Sv. Antona v Slov. goricah, da ko so tamošnji gasilci imeli gasilsko vajo, je med vajo zares iz neznanega vzroka izbruhnil požar, ki so ga pogumni gasilci tudi pogasili. --o--> j Ogenj v Domžalah V hiši Marije Flisove, p. d. Pognetove v Domžalah, je pričelo pod streho goreti in kmalu se je ogenj razširil na celo poslopje in še na poleg stoječo drvarnico. Zgorelo je več raznovrstnega blaga in oprave; hišo so deloma rešili. IfcMERIKANSKI SL'OVENEC siaaaan*« XMEfOKXHSK! SLOVENEC Četrtek, 6. oktoMa I93li =srr: a [ Ctfi in najstarejši slovenski k list v Ameriki atumjUJ ^ Uatanovljen lete lttl f lakaja vsak dan raznn nedelj, pone-Bpljkov in dnevov po praznikih, Izdala in tiska! PDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111, Phone: CANAL 5544 V - Za celo leto _ Za pol leta _ Za četrt leta Naročnina: ______$5.00 ____2.50 _______1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta _ 3.00 Za četrt leta__1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerigo Established 1891, Issued daily, axcept Sunday, Monday and the day after holiday«* Published By J EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111 Telefon CANAL 5544 Subscription i For one year_____ For halt a year_______ For three months_____ _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year __$6.00 For half a year___3.00 For three months__1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879. U.: Ali zdaj verjamejo? Ko smo pred par leti izražali svoje mnenje glede bodočnosti ruskega boljševizma in kritizirali, kar srno smatrali vredno kritike, so nas na Lawndale okrog tetke "Prosvete" zasmehovali ter obkladali z imenom nazadnjaki. Sami so vedeli vse, drugi ne ve nič, najmanj pa še kak katoličan; že to, da je katoličan, je za lawndalske socialiste dovolj tehten vzrok, da ga proglasijo za nazadnjaka prve klase. Taka je fiksna misel lawndalskih marksistov, resnica, ki je neovrgljiva, itd. Zgodilo pa se je, da je slučajno šel v Rusijo njih pristaš iz Waukegana. Bival je tamkaj par mesecev in se naučil vseh boljševiških "nebes". Teh "nebes" je bil tako hitro sit. da jo je čez par mesecev pobrisal nazaj v "nazadnjaško" deželo Ameriko, katero je preje obsojal kot kapitalistično deželo. Zanimivo je to-le: Prosvetin dopisnik piše sam, da je v Rusiji razvito grdo verižništvo; vsepovsod imajo Židi prednost; ■vsepovsod se podkupuje. Kdor ne trobi v komunističen rog, se mu nasprotuje vsestransko. Kratko, dz njegovega dopisa se spozna prava slika današnjega stanja v Rusiji. Ko smo mi to pisali in omenjali pred leti, so nas pri "Pro-sveti" obdajali z "nazadnjaki". Kaj pa zdaj? Ali je zdaj tudi "Prosveta" postala nazadnjaška, ko sama priobčuje kon-fiteor svojega lastnega somišljenika? He, včasih je dobro, če človek malo pomsli, predno kriči tjavendan. Ali ni res tako ? ! Še o razmerah v Rusiji Baron Fersen, nekdanji predsednik državnega zbora v Pe-trogradu, objavlja od časa do časa v dunajski "Reichspost" članke o ruskem gospodarstvu. Mož pozna Rusijo in zato se sme njegovim poročilom verjeti. Takole se glasiijo glavne misli njegovih poročil: Tri četrtine vsega ruskega polja se je letos obdelovalo že v skupnem gospodarstvu, vsega skup 66 milijonov hektarjev. Po vesteh vladnih listov se je naželo 80 milijonov centov žita več kot lani, tako da bo letop dosti več kruha in krme kot lani;. Fersen dvomi nad resničnostjo teh vladnih vesti in sicer zato, ker se je spomladi setev zapoznila, ko ni bilo pravočasno semen in polja niso bila pripravljena. Vr-hutega je bilo seme malovredno in se sodrugom pri kolektivnem delu ni prav nič mudflo. Sedanji komunistični nered je karikatura rednega gospodarstva. Položaj kmečkih komunističnih zadrug — kolhozov — je neznosen. ' Kolhozi morajo sprejemati od določenih tovarn po določeni ceni izdelke in morajo istotako oddajati tudi svoje pridelke po v naprej določeni ceni. Tudi ruske tovarne delajo slabo in drago. V tovarnah ni prave discipline in nič pravega vodstva. Ustanovile so se velikanske tovarne, ki so medsebojno tesno zvezane. Vsled tega se ne more nobena prosto gibati. Tako je tožil sam ljudski komisar Rudsutak, da je vedno več slabega blaga in da se tovarne medsebojno ovirajo vsled zanikarnega dela. "Vlada sicer skuša navduševati za kvalitativno delo z odlikovanji in nagradami in večjo mero živil. A pravega uspeha ne more doseči. Industrija je bolna in delanezmožna in njena bolezen je okuž/ila sedaj še kmetijstvo. Naročila na traktorje, semena itd. se izvedejo prepozno in blago je vrhutega često ne- TARZAN GRE PO ZLATO V OP AR. porabno in predrago. Vsaka napaka v tovarni ovira končno kmeta. Vlada zahteva od kmeta, da ji daje letno 1.5 milijona pu-dov (1 pud 16.3 kg) žita po določeni ceni. Cena je izredno nizka in ta oddaja je navadna najemnina za polje, ki je državna last. Ruska vlada sicer ne pozna davka v našem pomenu, pač pa terja drugo dajatev, ki jo imenuje "mobilizacijo ljudskih sredstev". Ruski kmet plačuje v to mobilizacijo letnih pet milijard rubljev. Vrhutega plačuje vsak član kolhoza notranje državno posojilo v obliki zaslužka treh tednov. In če se kateri protivi plačilu, mu preti prognanstvo v gozdove ob severnem ledenem morju. Letošnja letina je menda dobra. Da pa se vidjijo posledice zakasnele setve in slaba kvaliteta semena in malomarnost kolhozov, je razumljivo. Takole piše "Izvestija": Žito raste hitro, a še hitreje plevel. Posebno sfe širi na poljih, ki so nase-jana s peso. Ponekod se pese ne vidi več iz plevela. Tako položaj kmetijstva v Rusiji ni prav nič rožnat. Pa ni toliko škoda za zemljo, ker se bo dalo zamujeno popraviti. A škoda je za človekarkmeta, ki postaja pravi proletarec in bo izgubil vsak smisel za skrbno gospodarjenje in redno življenje. Človeka bo težko poboljšati. ESSKiH iy4s ŠE PAR BESED O NAŠEM liko pokazati, ako res kaj zna KATOL. DNEVU in more storiti za našo državo. j Ako ne bo izpolnil svojih ob-" e oygan' 5S" : ljub, bomo pa čez dve leti imeli V eličastno se je završila ka- Zopet novega governorja. toliška manifestacija v našem , Kakor sijgim0) se je naša slo-mestu ob priliki proslave 50let-: venska mladina zavzela in bo nice reda Kolumbovih vitezov J enkrat pred božičem priredila Vreme je bilo lepo, kraj, takozvani "Minstreal Show". V kjer se je slavnost vršila, pa še'ta namen bodo najel* eno izmed lepši. Vollrath park ali "bowl", mestnih gledališč, prebitek kakor ga nazivljejo, je naprav- predstave bodo pa dali domači Ijen v obliki sklede. Obširen je farnj cerkvi, tako, da ima v njem prostor ce-j Podr. št. 1 SŽZ. priredi ples-lokupno prebivalstvo našega no veselico 22. oktobra v Stan-mesta. Park je lepo posejan s'dard dvorani. Vstopnice se lah-travo in cvetlicami in zasajen z , ko dobij0 pri članicah. Za drevjem. Na dnu "sklede" je("Door prize» se je. določil* vzpostavljen oder, katerega pa sojin«, vrečo moke, ako pa kdo ne ob tej priliki spremenili v oltar, j bi hotel moke vzeti, pa dc bi Po drevesih so bili postavljeni. «cash" — Sezite po tiketih! zvočniki, da je vsa navzoča ma-! sa ljudstva lahko slišala obrede; in pridigo. Pridigal je nadškofi v smislu: "Edino v senci križa! i je rešitev narodov." Pri maši; je odpeval moški zbor, sestoječ' iz 130 fantov in mož iz vseh | za lorainsko naselbino leto raz-katoliških fara v mestu. Med voja in napredka na knltur-temi so bili tudi'štirje slovenski fanti: Louis Frančič, Joe. Ko-vačič, Theodore Prisland, Vic- Poi očevalka. -0- NA PRIREDITEV VABIJO Lcrain, O. Leto 1932 lahko imenujemo tor Shuster. — Ob tej priliki je nastopilo tudi 24 članov četrtega reda Kolumbovih vitezov.— Sprejeli so nadškofa ob vhodu v park in pozneje otvorili častno stražo pri sv. maši. Mladi Tony Stiglitz je edini Slovenec v našem mestu, ki ima odliko četrtega reda. Zadnjič sem pisala, da se za prvenstvo v naši državi posebno borita progresivna in konservativna stranka. Primarne volitve so prinesle veliko presenečenje. Nad 40 let ni bilo ime La Follette poraženo v "VViscon-fiinu; letos jih je pa sreča zapustila,ker je bil poražen mladi governor in z njim, razen enega, vsi progresivni kandidati. Konservativni kandidat Walter Kohler je v zmagi dobil blizu 100,000 glasov večine. Ker so bili z njim izvoljeni skoro vsi njegovi pristaši, bo imel, ako bo izvoljen novembra-, lepo pri- nem polju, kajti v resnici je naša naselbina na kulturnem polju dosegla tekom letošnjega leta toliko, da se moramo čuditi. — Dne 16. oktobra bomo pa slavili obletnico ustanovitve pevskega društva "Naš Dom" Ta proslava bo združena s krasnim koncertom. Koliko užitka nam je dalo tekom tega leta naše pevsko društvo, vemo vsi ljubitelji naše lepe slovenske pesmi, ki smo imeli priliko te poslušati pri treh koncertih. Ta koncert, ki ga društvo priredi v nodc-ljo, 16. oktobra, bo že četrti tekom onega leta. To društvo nam je priredilo tudi opereto "Kovačev . tudent", ki nam je vsem jako i gajala. Pevsko društvo "Naš Dom" pa ni dajalo samo nam užitek, ampak je, dasi mlado društvo, šlo tudi ven iz naselbine in uspešno pelo na hrvatskem koncertu v Clevelan-du za kar je dobilo zelo laskavo pohvr.lo. — De 13. marca letos je bilo zastopano tudi na radio postaji WJAY. Člani o-menjenega pevskega društva Naš Dom so peli na pogrebih, na banketih, na raznih party-jih itd. Vse to veliko delo so izvršili tekom enega samega leta. V tem velikem delu se jasno vidi, koliko premore marljivost pevovodje Mr. L. Semeta in pa vztrajnost pevcev in pevk; ki so kakor bratje in sestre med seboj. — Omenjeni zbor ima pevske moči, na katere smo lahko ponosni, kakor smo ponosni na veš zbor. Naj omenim, da je članica pevskega društva Naš Dom, Miss M. Polutnik, ki ima za zbor neprecenljive zasluge, bila druga zmagovalka na ta-koimenovanem Atwater Kent Radio Audition Contest dne 24. septembra letos v Sandusky, O. Le za par točk ji je manjkalo, pa bi dobila prvenstvo, kar je častno za zbor in seveda tudi za njo. — Naš zbor, lahko rečemo, ima krasno bodočnost, tako se je izrazil tudi sam pe-vovodja. Dolžnost naša torej je, da gremo našemu pevskemu društvu vselej in povsod na roko s tem, da ga podpiramo, da namreč upoštevamo in priznamo trud pevcev, pevk in pevovodje, ki se trudijo za povzdigo lepe slovenske pesmi. Priznamo pa ta trud takrat, kadar se udeležimo njiovih prireditev. V nedeljo, dne 16. oktobra, bo torej, kakor že omenjeno, slavnostni koncert. Prvič bomo pri tem koncertu slišali himno Naš Dom, ki jo je uglasbil pe-vovodja L. Seme posebej za naše društvo "Naš Dom". — Ves program te proslave je krasen. Pesmi, ki so se sprejele v program, so izbrane, so šaljive, o-tožne, resne1, tako da bo vsak, ki se bo udeležil, z vsem programom popolnoma zadovoljen in bo vsak po svojem okusu imel svoj užitek, da ne bo ni-kdo prikrajšan. — Da bo to za vse udeležence užitka poln večer, vam jamčijo naši vrli pevci in pevke pod vodstvom svojega spretnega pevovodje Mr. L. Semeta. Ves program ali vspored bo sledeči: a) Moški zbor bo zapel:: 1. Naš Dom, L. Seme. 2. Straža ob Adriji, A. Foerster. 3. Dobra žena, V. Vodopivec. 4. Vsi so prihajali, K. Adamič. b) Ženski zbor bo pel: 1. Kukavica, H. Volarič. 2. Jaz pa vrtec bom kopala (narodna), M. Bajuk. 3. Ko ptica ta mala, M. Bajuk. c) Kaj ne bila bi vesela, I. Hladnik, zapoje Miss Mary Polutnik. d) Jurij Benko (narodna), dvospev, pojeta Ludvik Vidrick in J. Bresak. e) Mati ziblje, ženski duet, A. Ilaj-drich, pojeta Miss Angela Ei-senhardt in Mrs.Mary Pavlovič. f) II Baccio, L.Arditi, poje Miss Mary Polutnik, na glasovir spremlja Mr. Louis Seme. g) Zopet bo »apel moški zbor in sicer sledeče: 1. Kazen, E. Adamič. 2. Žabja svatba, V. Vodopivec. 3. Javorina planina (srbska narodna). 4. Po Gorenjskem, po Kranjskem (narodna). Kdo je Franklin D. Roosevelt? Prav je in na mestu je, da seznanimo tudi slovensko čitajo-čo publiko s človekom, ki kandidira za predsednika Združenih držav na demokratskem ti-ketu. Ta odlični mož je guverner države New York, Franklin Delano Roosevelt, ki ga je letošnja demokratska konvencija v Chicagi nominirala z o-gromno večino za predsedniškega kandidata demokratske stranke. Guverner Roosevelt se je rodil dne 30. januarja 1882, in je sin stare nizozemske rodbine. Njegov oče, James Roosevelt, je bil potomec zgodnje nizozemske priseljene družine. Njegova mati, Sara Delano Roosevelt, je istotako hčerka pijonirske kolo-nijalne družine. Rodil se je na rodbinskem domu v New Yor-ku, ob zgodovinski reki Hudson. Kot deček, se je mladi Franklin odgajal na prostrani farmi svojih staršev. Bil je vedno v strogi vzgoji in to se mu pozna še danes, ker težko je dobiti bolj točnega človeka, bolj vestnega moža, kakor j,e baš guverner Roosevelt. Življenje na deželi mu je dalo najboljši fizični razvoj, kar mu je mnogo pomagalo v poznejših letih v raznih panogah državnega službovanja. Kot 14 letni deček je preplul v navadnem čolnu Fundski zaliv. Kazal je že v mladih letih izredno zanimanje za navigacijo — morsko plovbo. V poznejših fantovskih letih je silno veliko potoval. Značilni dogodek, da ko je potoval po Nemčiji, je kazal tako veliko zanimanje za nemška pristanišča, da so ga nemške oblasti v enem dnevu štirikrat prijele. V šoli je bil vseskozi uspešen. Zlasti je bil nedosegljiv v atletiki. V dobi špansko-ameriške vojne je hotel na vsak način kot prostovoljec v mornariško službo. Preprečila mu je to bolezen "ošpice", ki so ga v istem času napadla. Izredno aktiven je bil v višjih šolah. Bil je med svojimi tovariši lider vseskozi. Pravni izpit, ki zahteva običajne 4 leta študiran j a, je on izdelal v treh letih z odliko. Kmalu po graduaciji se je o-ženil z gdč. Ano Eleanor Roosevelt, ki je njegova oddaljena se-strična in nečakinja pokojnega Teodora Roosevelta, bivšega predsednika Združenih držav. Zatem je nekaj časa prakticiral pravo. A kmalu je bil potegnjen v areno političnega življenja. Njegova prva pot na tem polju je bila v kandidacijo za državnega senatorja v državi New Yorka. Izšel je kot zmagovalec in to v okrožju, ki je bilo dotlej vseskozi v republikanskih rokah. Odtedaj naprej se neprestano, razun par kratkih presledkov, krepko udejstvuje v politiki. Njegova politična karijera gre od tukaj neprestano navzgor. Leta 1912. se je udeležil demokratske konvencije kot podpornik pokojnega predsednika Wilsona. Wilson je zmagal in mladi, tedaj še le 31 letni mož Roosevelt je bil imenovan od Wilsona kot pomožni tajnik mornarice Združenih držav. S svojo točnostjo in vestnostjo je uvajal v mornarico in v njen obrat izboljšave. Odpravil je potratno konštrukcijo ladij in pridobil in prihranil mnogo. Med vojno je tispešno vodil mornariški oddelek in njemu gre zahvala za marsikatero izboljšavo in previdnost mornariškega oddelka za časa vojne. Leta 1920. ga je demokratska stranka v San Francisco nominirala za podpredsednika demokratske stranke, z predsedniškim kandidatom Coxom. i Leta 1921. ga je zadela mrt-voudna paraliza. Specialisti so ga odvedli na mali otok blizu Maine v svrho zdravljenja. Dolgo časa je hodil po bergljah. Ta bolezen ga je hudo zdelala, a popolnoma ne. Leta 1924. ga že vidimo zopet, ko hodi ob palici, naslanjajoč se na sina. Deloval je in. vodil močno kampanjo za Alfred Smitha, ki ga je takrat porazil pri nominiranju Davis. Toda spravil ga je pa na guver-nerski stolec države New York. Leta 1928. je podpiral guvernerja Alfred Smitha in dosegel, da ga je demokratska stranka nominirala za predsedniškega kandidata. Sam pa je bil isto leto izvoljen za guvernerja drža-ve New York. Takrat je bil izvoljen z veliko večjim številom glasov, kakor pa jih je dobil v državi New York, predsednik Hoover. Kot guverner države New York, je upostavil in uvedel najboljši upravni sistem, ki prihrani državi letno milijone. Velike zasluge ima za povzdigo far-marstva v državi New York, kakor tudi za vse druge panoge gospodarskega življenja. Vse te njegove zasluge je imela pred očmi demokratska stranka, ki je iskala svojega kandidata. V Rooseveltu je videla naj-odličnejšega moža izvrševatelja, kakor tudi razumnega, preudarnega in modrega iniciatorja velikih idej. Zato ga je nominirala in postavila za kandidata, za predsednika Združenih držav. Guverner Roosevelt je nosilec velikih idej. Nov človek, ki g« časi, v kakoršnih živimo živo potrebujejo. h) Mešan zbor bo pa zapel: 1. Koline, M. Železnik. 2. Spov ptice pojo (koroška narodna), O. Dev. 3. Marko skače (prekmurska narodna), harmoniziral Dr. F. Kumovec. 4. Barčica (iz Beneške Slovenije), O. Dev. 5. Medley, quartette, C. A.White. Naj nobeden ne zamudi te krasne prireditve. Vstopnina je :zelo nizka in velja za odrasle 40c, za mladino pa 15c. Odbor je zato postavil tako nizko vstopnino, da bo mogoče vsakemu se udeležiti. Težko je v sedanjih časih tudi za vodstvo, ker ni takih dohodkov, kakor bi bilo potrebno. Zato je v teh časih bratsko in na mestu, da (Dalje na 3. strani) (46) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Ko je bil lafaai prišel v večjo goščo se je kmalu zgubi', zasledovanju velikega slona in slonov pisk in vrišč je utihnil. Sion se je pomiril in odšel v drugo smer. Zdaj se b Tarzan spustil z duhovnico La ha t!a iti ji je ukazal: "Pokliči svoje ljudi!" — "Sc ne upam, ti me bodo ubili," je odgovorila La. "Ne bodo Te, dokler je Tarzan tukaj. Pokliči jih, da goyorfr:i z njimi." La je zakričala v gozd, dr. je prešinilo vso okolico. Prišli so od blizu in daleč skupaj v«, ki so praiiveli dogodek, ki ;mo ga pravkar videli ? tej povesti. Ustavili so se v kratki razdalji od duhovnice. Zdaj je stopil Tarzan pred nje in jih nagovori: ••'La jt obvarovana, ako bi bih ona mene zabodla, bi bila ona in Vi zdaj ž« mrtvi. Ohranila me je pri življenju, da sen jo mogel obvarovati Vam. Pojdite nazaj v Opar z njo i« Tarzan bo šel svojo pot v džunglo. Naj bo mir med Tarzanom in duhovnico La." "Kaj je Vaš odgovor?", je vprašal Taraan. Veliki duhovniki so zmajevali z glavami in vidno je bilo, da niso zadovoljni s tem predlogom. Videl je, da so še vedno zahtevali, da se Tarzan daruj« gorečemu bogu. Tarzan je postal nestrpen. Zaklicalje: "Ubogajte vašo kraljico iti sc vrnite v Qpar ! Ako ne, bo Tarzan sklical vsa džungelska bitja, ki vas bodo vse pokončali. Obljubite, da ji na bote storili ničesar?" — Zdaj so prikimali. Nato je Tarzan stopil h velik«mu duhovniku, ki so ga klicali Cadj in mvi pove: "Zapomni ai, da ako se bo La zgodila kuka stvar, in kdor bo dvignil roko nad njb bo Urrfrl. Jaz pridem zopet tja in gorje Vam, če bote La kaj stOTiii. Veliki duhovnik j« obljubil, da bo pazil, da se ne bo ničesar storilo duhovnici La. "Pridi kmalu", mu je zaklicala La in Četa oparskih duhovnikov je odšla s svojo veliko duhovnico.. Tarzan pa se je pognal v drevje in izginil ir džunglo. /•OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO&OOOO^J POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "9-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino oimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKi SLOVENEC. 1819 W. 22nd St.. Chicago. Ill Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obnovitev moje naročnino za "Amer. Slovenca". Ime Naalo* _____________ Mesto _________________ ooooooooooc Mm Četrtek, (j. oktobra 1932 KMekIKSHŠK! SLOVENEC r* fČFSfl 9 BARAGOVA ZVEZA Na zadnjem shodu Barogove Zveze se je sklenilo, da glavni odbor pripravi, kakor hitro mogoče, malo knjižico, v kateri bi,bila molitev za beatifikacijo škofa Barage.. Taka molitev pa mora biti potrjena od škofa one škofije, kjer počivajo zemeljski ostanki dotične osebe, iri pri škofu Baragi bi prišla v poštev škofija Marquette, Michigan. Tega potrdila glavni odbor Baragove Zveze ni mogel takoj dobiti, ker cerkvfene oblasti morajo biti j ako previdne pri takih stvareh. Sedaj se pa bo tudi ta zadeva ugodno rešila. Ko sem bil dne 29. septembra tega leta v Calumet na pogrebu pokojnega župnika Rev. Luka Klopčiča, sem prosil za avdijeneo pri prevzv. škofu Most Rev. Paul Joseph Nuss-baumu iz Marquette. Prevzvi-šeni gospod škof me je prav prijazno sprejel in na mojo prošnjo obljubil, da bo z veseljem potrdil pripravno sloven- pobožne molitve vernikov, da bi bil škof Baraga poveličan in pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim. Ravno tako je prevzv. škof v Marquette priporočal vsem župnijam, da naj napravijo pobožna romanja na grob služabnika božjega, škofa Barage. In sedaj romajo verniki iz škofije Marquette na Baragov grob, kjer kipijo vroče molitve k vsega-mogočnemu Bogu za veliko milost, da bi bil veliki indijanski misijonar in škof Baraga po božji Previdnosti od sv. r-kve poveličan in prištet med blažene v nebesih. Bog daj. da bi se ta pobožna želja kmalu uresničila! NENAVADEN PRIZOR Ravno tako raste zanimanje za beatifikacijo škofa Barage po drugih škofijah. To se je javno pokazalo v škofiji Du-luth, Minn., dne 11. septem bra 1932, ko se je na Križevi reki, bllizu mesteca Schroeder, odkril lep spomenik v počast slovenskemu misijonarju in ško- sko molitev za beatifikacijo jfu Baragi. Verniki duluthske škofa Barage. Kakor hitro bo škofije so se te slavnosti v le mogoče, se bo pripravila mala;pem številu udeležili. Omeniti knjižica z omenjeno molitvijo |pa moram, da so se v posebno in poslala prevzv. škofu v Mar- velikem številu udeležili te quette za škofijski Imprimatur 'siavnosti Slovenci iz železnega (potrdilo), kakor to zahteva |okrožja, za kar gotovo zasluži-cerkveno, kanonično pravo. |jG največjo pohvalo. Z velikim veseljem sem tudi j Na delo torej za beatifikaci-zvedel, da delo Baragove Zve- jo. našega rojaka, Velikega mize ni bilo zastonj, kajti zani- sijonarja med Indijanci in. ško-manje za Baragovo beatifika- fa Barage! Zlasti pa molimo k cijo raste od dne do dne. Tako ^vsegamogočnemu Bogu, naj On je ^prevzv. škof iz Marquette, !poveliča svojega služabnika Mich., izdal poseben škofijski Barago s čudeži, tako da mu list na duhovnike in vernike bo sv. Cerkev mogla prisoditi svoje škofije, v katerem pripo- čast oltarjev, roča molitev na čast vsegamo«- S Rev. John Plevnik, gočnemu Bogu, da bi On vsl/Išal i preds. Baragove Zveze. Niso vsi psi in mačke sovražniki, kakor trdi pregcvor. Dokaz za to imamo na gornji sliki. Precej presenečenja je zbudilo v Hollywoodu, ko so pred kratkim našli neko psico, ki je dojila — mačko. Fotograf je bil takoj pri roki, da se ohrani svetu ta nenavadni prizor. KAJ STA DOŽIVELA PRED STO LETI DVA SLOVENCA V AMERIKI Dva Semičana, stara triin-) Glede prvih vtiskov in življe-dvajset in petindvajset let, kro- nja v Ameriki sta pisala podjet snjarja, sta prepotovala pred na Semičana nastopno; V New Približno sto leti del Nemčije. Yorku sva ostala dva dni. To Tam sta se pa odločila za poto- ^mesto je zelo veliko in bogato. vanje čez veliko lužo, nakupila Samo parnikov je tristo, drugih 1'aznega blaga in se vkrcala v jadrnic pa nad tisoč. Nato sva Bremenu na ladjo, jadrnico. Za šla krošnjarit izven mesta. Ka-Prevoz s prehrano sta plačala iko hudo nama je bilo, ker nisva 84 florintov. Iz Cincinnatija,'poznala nobenega človeka in se kjer sta se naselila, sta opisala nisva mogla z nikomer razgo-v obširnem pismu svojcem po-'varjati, nikomur odgovarjati! tovanje in prve vtiske bivanja v Sedaj pa nekoliko o ameriški Ameriki. Njihov prevoz čez zemlji. Zemlja je zelo lepa in ^orje je trajal polnih osem ted- dninar živi tukaj bolje kakor ^ov in pet dni. Vsekakor je za- pri nas gospodar, kmet boljše nimivo črtati o tem danes, ko kakor pri nas trgovec. Tukaj ni Preplovej.o luksuzne morske pa- (nobenih knezov, grofov in barone morje v štirih dneh in je še nov, temveč so samo meščani, *rajše potovanje po zraku vpra- kmetje in duhovniki. Tudi ni podnje bližnje bodočnosti. Pisma, sebnih dajatev. Krosnjarji so 1 Jih je objavila v nemškem svobodni, ne p^rebujejo potnih ^"evodu takratna "Carniolia" listov in dovolilnic in smejo z 1840.), vsebujejo naslednje: vsakim blagom krošnjariti in tr- "V petek pred vnebohodom žiti izven rao6ta- Mn°S° 'e Ev" sti» se vkrcala v Bremenu za A- r°Pce^ ki so se tod naselili. Tuniko dva Semičana in se kot di J® tu nekoliko zamorcev, ne Prožna Kranjca priporočila mn°2°. kl 80 zel<> prijazni. 5^iji in vsem svetnikom, da bi I Kmet nosi tu bolJŠo delovno Jltlla bili spremljevalci in po- obIeko kakor Pri nas gospoda. Vniki v sili. Že prihodnji dan l'^6 dobiva hlapec 24 florintov veljajo za mesto. Velikih gozdov ni, kmetje so raztreseni in drug od drugega oddaljeni po četrt, pol ifi eno uro. Dežela je zelo topla, sadja obilo, kakor hrušk, jabolk, breskev in še drugih vrst, ki jih pri nas ni. Funt sladkorja velja tukaj pet krajcarjev. Sadje se lahko povsod trga in uživa, vsak kmet ga ponuja. V začetku nama je šlo zelo slabo, ker še nisva znala jezika; sedaj sva se ga pa toliko naučila, kolikor ga potrebujeva za vsakdanji promet. Zdaj sva že enajst tednov tu in še nisva videla drugačnega kruha kakor belega, ki ga uživajo namazanega z maslom in medom. Kavo pijejo vsak meščan, kmet in delavec trikrat na dan, meso je pri vsaki jedi, ribe le ob petkih. Trava rase više kakor pri nas žito. Žito raznih vrst se prideluje tu z majhnim trudom. Ako bi tukaj delal kmet s svojimi posli šest let tako trdo in vztrajno kakor pri nas, bi imel vsega dovolj za vse svoje življenje. Živina se pase tukaj dan in noč brez pastirjev in ker ni tatov, ima lahko vsak kmet svoje o-rcdje nezaklenjeno. Kmetje so tu bogatejši kakor pri nas gra-ščaki. Kmet ima dvanajst in celo dvajset konj, osemdeset do sto glav goveje živine, sedemdeset do sto svinj, ki jih ni treba pasti, niti krmiti, ker se same pasejo po gozdovih. Kmetje imajo po petsto do tisoč, pa tudi do tritisoč oralov zemlje, ki se plača tukaj pri Cincinnati po 2 forinta oral. Ako hoče kdo petsto angleških milj dalje naprej, dobi samski človek stošestdeset, oženj eni pa šesto oralov zemlje brezplačno. Tukaj kujejo srebrn in zlat denar, imajo pa tudi papirnatega. Največji srebrni novec se imenuje dolar in ima veljavo 2 forinta, pol dolarja je 1 forint, najmanjši novec je eden in pol krajcarja ter se imenuje one cento. Trikratna jed s pre-nočnino velja 1 forint 45 krajcarjev, toda kaj je ta znesek v primeri z zaslužkom! Kmetje dajejo tudi preskrbo, kar je cenejše kakor v gostilnah. Sporočava vam, da sva potovala iz New Yorka v Clibetanijo, Philadelphijo, Bethlehem, Baltimore, Columbijo, Lancaster, Pittsburgh in še skozi razna druga hiesta; dospela sva do me- razdalja 772 angleških milj in j eno miljo poti v eni uri. Ko še prevladuje tod angleški jezik, bolj odraste, mu omislijo dvo- Obleka je silno draga. Par škor njev velja deset do dvajset goldinarjev in tudi več, suknja petdeset, srajca štiri, hlače iz navadnega blaga dvanajst do o- kolo, s katerim lahko prevozi do 16 milj na uro. Prepočasna se mu zdi taka vožnja in komaj zasluži nekaj novcev, gre in kupi motorno kolo, s katerim semnajst goldinarjev. Nedelje ;se pelje do 35 milj na uro ali pa in prazniki se praznujejo z več- še več. Kmalu se ga naveliča in jo pobožnostjo kakor v evrop-Jtedaj kupi, če je le toliko zmo-skih deželah. Take dni ni godbe jžen, dirkalni a;vto, s katerim in se ne opravlja niti najmanjše 'dirja tudi nad dvesto milj na delo. Počivajo tudi prevozniki,'uro, dokler kam ne zadene in se četudi je tovorjenje še tako nuj-i ubije. Tedaj pa mu že zadostu-no. Obstojajo razne verske sek-jje pogrebnikov avto, ki ga že radi spoštljivosti do mrliča vo- te, vendar je povsod tudi krščan-vera in v ska katoliška vera in v vsakem zi zopet bolj počasi, le nekaj mestu so tudi katoliške cerkve. iniilj na uro. — Postop navzdol Sporočava vam nadalje, da sva Ije bil torej veliko hitrejši kakor 3512 ur (milj) oddaljena od vas navzgor. namreč od Cincinnatija do Se-1 _o_ miča, in je tukaj osem ur pozneje dan kakor pri vas. Kadar imate vi noč, imamo mi dan in obratno. Amerika je natančno tam, kjer pri vas ob kresu zahaja solnce. Ladja, ki nas je pripeljala iz Evrope v Ameriko, je imela tovor 70.000 stotov in 132 oseb. — G. Friderik Baraga, misijonar, je odpotoval sedaj v Missouri, osemsto angleških milj odtod, da bo poučeval in iz-preobračal divjake. -o-- v sili. Že prihodnji________. . Je nastal silen vihar, ki je trajal na mesec> obrtnik 2 florinta 30 sta Mariete, odkoder sva se pre-sobote zjutraj do torka zve- krajcarjev na dan. Čevljar, kro- peljala, ker nisva mogla naprej Čer. Ob binkoštih je bilo lepo Jac' ziaar 1,1 Kovac zaslužijo takoj nato pa je bilo dnevno tudi 4 do 6 forintov. Tu-"J0rje tako viharno, da šo že vsi ka-> ni vasi>" kakršne so pri nas. d uPali. Od 132 potnikov na k-Jj} -ie bilo samo dvanajst delno "ravih. Tudi naša dva Semiča-u.sta obolela, a sta bila čez dva ZoPet na nogah. Na dan sv. irii)/'1Ce Je postalo morje zopet Pot'1" Stu °Pazova'a naša živ"r ki so ga! kih u /il1 Lad-'° kaJ Po pTSto mil'i nazaj. V soboto' Proti :!L°Vem •iim * »aJ CoZeTH lad-in "Louis" ini nedela! ' l\je zemlja blizu. Vi silni tako Ako je le deset hiš skupaj, že peš, po vodi v dveh dneh do Cincinnatija, dasi je mesto oddaljeno tristo angleških milj. Od New Yorka do Cincinnatija znaša » GROZDJE Rojaki imajo ugodno priliko, da si nabavijo lino michigansko grozdje in sicer naravnost iz vinogradov. Kdor si hoče natrgati na moji 5 »krov obsegajoči farmi grozdje sam, ga dobi po 35 centov bušel. Ako pa želi, da mu ga jaz naberem, stane bušel 90 centov. — Grozdja ne dostavljam v nesto in si mora vsak priti ponj sam. — Se priporočam Routt JOHN MOHAR, 1, Coloma, Michigan »»»»■i TO IN ONO OD ZIBELI DO GROBA Današnje dni si ljudje belijo glave na vsakovrstne načine. Nekdo je začel tuhtati človeško življenje, oziroma naglico, s katero, človek hiti od zibeli do groba. Komaj pride dete na svet, ga že eden ali drugi prevaža v malem vozičku s hitrostjo približno četrt milje na uro. Ko dete odraste, mu starši kupijo trikolo, s katerim njih ljubljenec že lahko napravi več kot MED MRTVIMI SO SE POBRATILI V Thiepvalu ob Sommi na Francoskem so odkrili spomenik francoskim in angleškim bojevnikom, ki so padli v svetovni vojni. Velikih svečanosti so se udeležili največji predstavniki obeh držav. — Na grobovih padlih junakov so se Francozi in Angleži pobratili. — Koliko bo to pobratimstvo držalo, bo pokazala bodočnost. -o- ORJAŠKI NAGELJ Na vogalu okna drugega nadstropja hiše kreditne banke v Kranju na Gorenjskem, je letošnje poletje vzbujal posebno pozornost raznih tujcev-izletni- DR. ALLAN j. HRUPA Specijalist za pljučne in srčn. bolezni Tel. Rockwell 3364 Stanovanje: 1130 No. Lorel Ave. Tel Austin 2376, Chicago Urad: 333S Wect 26th Street Uradne ure: S do 9 zveč. razen sred, ob sredah 9 do 11 dop.j ob sobota* 1 do 4 dod. DENARNE POSILJATVE v Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno jco dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din ..............................$ 2.10 250 din ..............................$ 4.70 500 din ..............................$ 9.00 1000 din ..............................$17.50 2500 din ..............................$43.00 5000 din ..............................$85.00 LIRE: 100 lir ................................$ 5.75 200 lir ................................$11.40 300 lir ................................$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ................................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati............................$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati ............:...............$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati............................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERICH 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ___ Oo na Urhovo so zagledali! Vrf V ponede- xth Street, Calumet ..................................................................................................... kov velik bujno cvetoč nagelj z nekaj sto cveti, ki je izgledal, 'kakor krasen rudeč s!ap> ki pada po zidu. Nagelj je dolg nad eden in pol metra (skoro pet čevljev) in je pravi kras gorenjskega mesta. -o- ALI SE NADARJENOST PODEDUJE? S pojavom genijev se je znanost bavila že dolgo in šele pozneje se je obrnila k nič manj važnemu problemu o dednosti povprečne nadarjenosti. Reševanje takšnih problemov, ki dopuščajo mnogo domnevanja, je nad vse težko, a tem težje, ker se povprečna nadarjenost ne 0-čituje tako jasno kako;- genijal-na sposobnost. Psiholog Peters je skušal ta vprašanja reševati po zanimivi poti, s primerjanjem redov, ki so jih dobivali člani iste družine v šoli v zaporednih pokole-njih. Na ta način je proučil 3952 družin in je ugotovil, da stojo povprečni redi otrok v določenem razmerju s povprečnimi redi staršev. Čim slabši ali boljši so bili redi staršev, tem slabši ali boljši so red: otrok. Drugi red med petimi različnimi stopnjami se pojavlja najče-šče pri otroeih, ki so jim starši imeli isti red. Ce je bil red v isti stroki pri starši močno različen, tedaj so srednji redi pri otroeih bolj redki. Od 148 takšnih otrok je tretjina sledila enemu obeh staršev v vseh uspehih, druga tretjina deloma enemu izmed stršev, deloma poprečju, petina povprečju in le majhen ostanek staršem. Tudi vpliv starega očeta in stare matere se močno pozna v primerih, kjer imajo otroci boljše ali slabše rede nego starši. Spričevala mater in hčere se češče ujemajo nego spričevala očetov in sinov. Slična razlikovanja o povprečni nadarjenosti, p?, s p.o-sebnim ozirom na dvojčke, je izvršil O. Verschuer. Dokazal je, da se ne podeduje samo izmera inteligence, temveč po vsej priliki tudi marsikakšna njenih delnih lastnosti. -o-- Ljubezn ni slepa, temveč oni, kateri se ljubezni opijo. IZ SLOV. NASFLBIN. (Nadaljevanje z 2. strani ) nudi rojakom tak užitek za tako nizko ceno. Ko bodo boljši časi, bodo rojaki prav gotovo radi prispevali nekoliko več. — Po koncertu bo prosta zabava in :ples. — Vabljeni ste rojaki iz bližnjih naselbin, da se tudi vi udeležite in sami slišite, kaj so naši pevci zmožn/i. — Na svidenje. Louis Balant. -o- PRVA JESENSKA VESELICA Pittsburgh, Pa. Podružnica št. 26 SŽZ. v Pitts-burghu namerava prirediti zabavno prireditev ali veselico s plesom in sicer v sredo večer, dne 12. oktobra, v prostorih Slovenskega doma. — Igrali bodo dobro poznani igralci, ki igrajo na radio KQV. "Kentucky Mountaineers". Žene, članice SŽZ., prav uljudno vabijo in se priporočajo za obilno udeležitev. — Pri-/ dite torej rojaki in boste videli takoimenovani "Barn Dance" in slišali tiste hribovske. — Na tej veselici ne bo manjkalo vsakovrstne zabave. Saj veste, da kadar slovenske žene kaj pripravijo in priredijo kako veselico, je bilo še vselej veselo in tudi obisk je bil povoljen. Tako se pričakuje od rojakov tudi sedaj, da se bo vsak odzval. — Vstopnina je samo "two bits", 25c. — Kar se tiče postrežbe, ne bo nikdo ugovarjal, ker bo tudi postrežba prvovrstna, ko bodo gostom postregli s flaš 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. \ \\ DVE NOVI COLUMBIA PLOŠČI FsOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^ OOOOOOeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOii 25180—Dekle, kdo bo Tebe troštav, Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich in Josipina Laushe ...........................................75c 25181—Želel bi, da bi bil ptica, Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE 25097-F—Dekle to mi povej, .. Pastir, bariton, A. Šubelj.............................-...........75c 25098-F—Golobička, polka, Repač, banda, dve harmoniki ................................75c 25099 F—Zvedel se mnekaj novega, Micka, ženski duet, Udovič in Lavše....................75c 25100—F Zagorski zvonovi, narod, pesem, Vsi so prihajali, nar. pesem; poje A. Šubelj......73c 25101—F—Bleski valovi, valček, Lepa Josefa, polka, harmonika, Špehek..............75c 25102—Morje adrijansko, pevsko društvo Zora, Ciciban, bariton Ant. Šubelj ....................................75c 25103—Moj očka ima konjička dva, Urno stopaj; Špehek in sin, harmonike....................75c 25104—F—Gozdič je že zelen, Po gorah je ivje, petje Udovič in Lavše.............75c 25105—F—Kak ribcam dobro gre, < Ciganski otrok, petje, Udovič in Lavše ..............75c 25106—F—Al' me boš kaj rada imela, Ljubca moja, kaj si strila, petje, sestri Mihilič..75c 25107—Dobro jutro, ljubca moja, Ko dan se zaznava, žensko petje, duet..................75c 25108—Od kje si dekle ti doma, valček Zgaga polka, Lovšin, harmonika ............................75c 25109—Je pa davi slanca padla Pojmo na štajersko, A. Šubelj in A. Madic............75ct 25110—Ljubca, kod si hodila, Čez tri gore, petje, A. Šubelj in A. Madic............75c 25111—Leži, leži ravno polje, 25112—Oh, ura že bije, duet, Narodne pesmi, M. Udovič in J. Lauše....................75c 25113—Iz dolenjskih goric, polka, Dobro jutro, hišni očka, petje zbor "Domovina"....75c 25114—F— Dekleta v kmečki brivnici, Pridi sveti Martin, Adrija in Dajčman..........75c 25115—F— Jest pa eno ljubco imam, Imam dekle v Tirolah. Udovich in Lauše......75c 25116—Dobro srečo za kravo rdečo, Živela je ena deklica, Adrija-Dajčman ..................75c 25117—Selško veselje, Ljubca je videla, ženski duet ..................................75c 25119—K oknu pridi, Zora Ropaš in A. Šubelj, S'noč sem pri eni hiši bil, R. Banovec in A. Šubelj..75c 25120—Pod okence pridem, Ropaš in Šubelj, Ko so fantje po vasi šli, Ropas-Banovec-Šubelj......75c 25122—Tam za goro zvezda sveti, Naša kri, moški kvartet Adria z Dajčman godbo....75c 25123—Sinoči je pela, Oj drev pa grem snubit jo, Planinarica, pevski zbor Domovina ........................75c 25124—Moji tovarši so me napravli, V Šmihelu jaz hišco imam, duet Udovič in Louše....75c 25125—Dober večer, ljubo dekle, Moja kosa je križavna, duet Banovec in Šubelj....75c 25126—Vetrček po zraku gre, Kaj sem prislužil, Udovich in Lauše ........................75c 25127—Brez cvenka in brez soli, Predpustna, kom. scene, pevci Adrije, Hoyer trio..75c 25128—Katarina, polka, Moja ljubca, valček, Hoyer trio ..............................75c 25129—Gozdni valček. Veseli godec, polka, igra Hoyer trio........................75c 25130—Velikonočna, 1. in 2. del, duet, moški in ženski gl...75c 25131—Lovska, Kdor hoče furman bit, ženski duet..........................75c 25132—F—Na morju, 1. in 2. del, pojejo pevci Adrije, igra Hoyer Trio ....................................................75c 25133—F—Prodana nevesta, Oj dobro jutro junfrca ..........................................75c 25134—F—Kranjski Janez v New Yorku, 1. in 2. del, zelo zanimivo in humoristično ....................................-75c 25135—F—Večerni valček, Hopsasa polka, Hoyer Trio ..............................75c 25136—F—Po gorah grmi in se bliska, duet, Na klopci sva sedela, duet ................................75c 25137—F—Tam kjer lunica, narodna, Vičar tenor, Skrjanček, narodna— Vičar tenor....................75c 25138—Vesela Urška, valček, Ribenčan Urban, polka, Hoyer Trio ........................75c 25139—Kadar boš ti vandrat šu . . ., duet, Uspavanka, duet, gdčni. LOushe in Udovič..............75c 25140—Pleničice je prala, Kaj mi nula planinca, duet, gdč. Louše-Udovič......75c Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo. Naročilom priložite potrebni znesek. Pri naročilih' manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 6c za poštnino. A.ko naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo ca ntroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravno«! na Knjigarna Amerikanski Slovenec NEKOLIKO IZ ŽIVLJENJA ČEBEL Čebele so med žuželkami obdarjene s čudovitimi lastnostmi. Saj je znano, da grade svoje satov je tako strokovnjaško, da še ni dolgo tega, ko so strokovnjaki izračunali, da so čebele našle način za zgradbo satovja, ki da najmanj dela in porabi najmanj voska. Pfed kratkim pa so ugotovili, .da imajo čebele tudi izredno dober spomin. Nekaj čebel so pitali na gotovem kraju vedno ob določeni uri. Zapazili so, da so se čebele vračale več tednov vedno ob isti uri na do-tični kraj. Dež, ki jih je zadržal, tako da niso mogle zleteti iz čebelnjaka, jim ni izbrisal iz spomina ure in kraja, pa naj je trajal ves teden. Po enem tednu so zopet priletele in čakale, da bodo dobile sladkosti. Znanstveniki skušajo ugotoviti, na kakšen •' način vedo čebele, ob kateri uri morajo prileteti na njim znani > prostor. Ugotovili so, da je spo-,min čebel vezan na dobo dneva. Pitati jih je treba vsak dan ob isti uri. Če pa se poskusi tako, da se nudi čebelam vedno v gotovem roku, vendar ne tako, da bi ure padle v isti dnevni čas, pa si čebele tega ne zapomnijo. Mislili so, da se čebele tako dobro spoznajo na dnevno svetlobo in so ponovili poskus v rudniku, ki je bil razsvetljen samo z električnimi lučmi. Tudi tukaj so čebele redno hodile na znani jim prostor in sicer vedno ob urah, [kadar so dobile hrano. Iz tega Že naslednji dan po tem "odprtem pismu" je bil naval na Mortimerjevo prodajalno tolik, da so jedva mogli postreči kupcem. Kljub temu je Mortimer sklenil ponatisniti svoj inserat še enkrat in odtlej izhaja redno vsak dan v prvotnem besedilu. Še vedno se glasi njegov začetek: Daytonski meščani! Jaz nikoli ne inseriram itd. Mortimer pa ima danes deset tvornic za pre-kajene izdelke in štirideset avtomobilov. Če ga kdo vpraša, čemu inserira, mu odvrne: "Ljubi se mi pač metati denar skozi okno." 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. so spoznali, da se ravnajo čebele pri določanju časa na dejstva, ki jih moderna znandst še ni mogla ugotoviti. -o- KAKŠNO MOČ IMAJO OGLASI Neki E. F. Dayton, prekaje-valec v Daytonu je pred leti u-gotovil, da ga konkurenca hudo tlači in da ga bo popolnoma uničila. Inseriral ni namreč nikoli, ker je mislil, da je takšno "zapravljanje denarja" popolnoma odveč. Njegovi izdelki so bili namreč dobri, poceni, število odjemalcev pa je vedno bolj padalo. Šele ko je prišel na rob propada, je sklenil v obupu poseči po inseratnem sredstvu. Dal je v list uvrstiti odprto pismo naslednje vsebine:' Daytonski meščani! Jaz nikoli ne inseriram. Kdor hoče kupiti poceni dobre klobase že ve, kam naj se obrne. Da bi se pa jaz zatekal v inseratni del lista, se upira moji in mojega deda tradiciji, ki ni nikoli javno hva-lisal svojih izdelkov. Vsak prebivalec Daytona ve, da se dobi pri meni najboljše blago. E. F. Mortimer, 188, Congress St." KJE IMAJO NAJVEČJE SODE Malokomu je znano, da imajo v mestu Heidelbergu na Ba-denskem sod, ki drži 12,700 ga-lon. Še večji sod imajo v Mikir-lovu na Moravskem, kajti sod drži celih 30,500 galon. Ta sod je bil narejen med 301etno vojno leta J.643 in ga je izdelal sodar Viktor Specht. V 17. stoletju je bil ta sod celih 50 let poln vina.— Na Čehoslovaškem blizu mesta Jašteda na gori Ja-vorniku, imajo sod, v katerega se spravi nad 225,000 galon tekočin. V ta sod gre lahko do 300 ljudi in služi že od 1. 1899 za krčmo. Kupljen je bil imenovanega leta na dunajski razstavi. ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Eat this fine cheese food offener! Dfil iiuffUClofuJl JUL + + + (TRIPLE PIUS) No wonder millions love Kraft Velveeta..... spread it, slice it, cook with it. Mellow, tempting flavor from fine old Cheddar cheese. Digestible as milk itself. Approved by the Food Committee of the American Medical Association. Meriting the high nutritional rating of plus, plus, plus! Get another package from your grocer today. KRAFT SUCH IS LIFE- :: were wrong. Mi* ^mUVi, when you told tiial boy ;a*t month that >e -."»uld never have another Joli I Lim on the »treet ybjtorduy and he's hud »even John nine* then."