Št. 52. Izhaja trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana aH v Gorici na dom pošiljana : vse leto . • 15 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja BSoča^v vseh tobakarnah. Jma naslednje izredne priloge: Ob novem, let u„ Kažipot po Goriškem in GradIsTaiiskelr in dvakrat v letu nVozni red že« lezaic, parnikov in poštnih zvea". Ha naroČila brez doposlane na-ročnine se ne oziramo. •V, Gorici, v soboto dne 6. maja 1911. »Vse za narod, svobodo In napredek!« Dt, K. Laviič. Tečaj XLI Uredništvo i nahaja v Gosposki ulic! Št. 7 ' Gorici v 1. nadstr. na 4«S10, Upravuištvo se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v 1. nadstr. na JeTO v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanico se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov {odklanjamo vsako odgovornost.. J? Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. it. 83. — „Gor. Tiskarna" A. Oabršcek (odgov. J. Fabčifc) tlaka in mO» Za Dalmacijo v 4 let za našo deželo niti K, »Smotra«, organ dalmatinskega na-mestništva, naznanja, da je vlada potrosila v Dalmaciji od leta 1907. do leta 1911. 4 milijone K samo za: 1. urejevanje hudournikov; Z. za melioracije; . 3. za nabavo pitne vode. Torej v 4 letih 4 milijone K! Vsako leto en milijon! Tako izvršuje vlada v Dalmaciji ono južnim deželam v pomoč napovedano veliko gospodarsko akcijo. Meseca marca letos pa smo poročali, kuj namerava vlada še vse storiti za Dalmacijo glede dviganja deželne kulture, glede povzdige kmetijstva, glede železnic itd. Dnč 4. marca t. i. namreč je • bila v trgovskem ministerstvu zopet seja medministerske dalmatinske komisije. Tam se je govorilo zoper o na veliko zasnovanem delu na, gospodarskem in kulturnem polju v prid Dalmacije. — Ali o akciji, ki je bila napovedana za Goriško-Gradiščansko, ni ne duha ne sluha. Pribiti moramo znova, da so to gospodarsko akcijo zapackali v našem deželnem zboru laški liberalci in slovenski klerikalci z zločinsko obstrukcijo leta 1908. Takrat je bil čas prijeti za roko, katero h ponudila vlada, ali zavezniki so zapostavili blagor dežele za svoje viso-kocenjene osebice in za svoje interese. Imeli smo v deželnem zboru obstrukcijo, ki je snedla pomožno akcijo v prilog naši deželi od vlade napovedano. Obstrukcija žre in požre obilo. Goriški deželi je požrla milijone---- Deželni glavar Pajer je tisto leto čutil, kako greši s svojim nekvalificiranim lavnaniem s predsedniškega mesta; zato pa je pisal dne 24. septembra 1908. v odgovor na pismo takratnega »Slov. klu- ba«... da je potreba, da deželni zbor, deluje, »tem bolj utemeljena, ker je visoka vlada objavila svoj program za pospeševanje blagostanja v naši deželi, program, ki je strogo vezan na pogoj sodelovanja deželnega zastopa.« Torej tako; program za pospeševanje blagostanja v naši deželi je bil strogo vezan na pogoj sodelovanja deželnega zastopa — ali zaveznikom je bilo tako malo mar za realiziranje vladnega programa za pospeševanje blagostanja v deželi, da so rajši uganjali obstrukcijske ko-'. medije kot da bi delali... za (pospeševanje blagostanja v deželi. Ni čuda, če je vlada odmaknila svojo roko od takih ljudskih zastopnikov ter se obrnila drugam, Velikanska je škoda, katero so pri-zadjali naši deželi zavezniki, obstrukcio-nisti iz leta 1908. v našem deželnem zboru. Vedno večja se nam kaže škoda, zadana naši deželi in vedno hujše obsodbe od strani vseh goriških Slovencev je vredno obstrukcijsko divjanje v deželnem zboru leta 1908. In kdo je glavni krivec? Glavni krivec je dr. Anton Gregorčič, ()u je hotel obstrukcijo,. on je nagajal, ker je prišlo premalo njegovih v deželni zbor, hi pomagali so* mu laški'liberalci, dobro vedoč, da če Gregorčič pri novih volitvah kaj pridobi, bo to le njim v prilog. Dr. Gregorčič je uganjal obstrukcijo, on je oče one obstrukcije, ki je snedla deželi milijone.... Vedel je, kaj zahteva vlada, da se izvede pomožna akcija za našo deželo: da pridemo do regulacije rek in hudournikov, da se kaj stori za povzdigo kmetijstva, da pridejo razni deli dežele do pitne vode, itd. ali nič ni, 'ker Gregorčič s svojimi je uganjal obstrukcijo takrat, ko je vlada ponudila roko v pomoč naši deželi. Odbili so dobrohotno roko___ obstrukcija in slovensko-klerikalna ter laško-liberalna surovost je divjala po zbornici; namesto da bi se bili oprijeli dela..... za pospeševanje blagostanja naše debele. Kot državni poslanec se seveda s Fonom vred in zraven še z vsem lepim Šusteršičevim klubom ni brigal za to akcijo in se tudi ne bo, če bi bili volilei res tako nespametni, da bi ga poslali še v parlament. Taki so klerikalni poslanci slovenski. Oni imajo na vesti to, da vlada ne izvaja za našo deželo pomožne gospodarske akcije. Zato pa: Kdor bo volil klerikalce, bo volil moti svojim koristim in proti koristim vseh goriških Slovencev! DOPISI. Toplice na Dolenjskem. — Dolenjsko zdravilišče Toplice se je s 1. majem vzbudilo in postalo živahno. Kopališka sezona je začela. Dasiravno šele začetek, že se oglašajo kopališki gostje, ki komaj čakajo, da si preženo s pomočjo zdravilom vode nadležni revtmatizem in druge slične bolezni, ki so jih dolgo zimo nadlegovale. Oglašajo se stari gostje, ki poznajo že naše Toplice, pa tudi novi, taki !ki dosodaj še niso potrebovali tukajšnje zdravilne vode. Gotovo je kdor pride enkrat, pride tudi drugič tem raje, ker spo-izua, kako prijetno domače je bivanje v klolenjskih Toplicalh — kjer najde lepe in prijazne sprehode, udobna stanovanja in povsod nizke cene. Toraj kdor čuti trga-aije po udih, naj se napoti v naše zdravi-išče, od koder se gotovo povrne ozdravil j en in prost mučne bolezni. Do sedaj je tu 34 vojakov z dvema častnikoma, ki se prav pridno poslužujejo gorkega vrelca in še nekaj drugih gostov. Za prihodnji teden ipa je priznanjenih mnogo iz raznih ikrajev. V soboto 6. t. m. obišče naše kopališče 30 inženirjev. Iz kanalskega okraja. Gorenjepolje, 4. maja 1911. — Dopisnik iz Kanala maja »Novem času« z dne 28. aprila t. 1. se toavi z nekaterimi starešinami, cerkvenim ključarjem, Nibrantom, domačimi fanti Lter ovinkoma i z mojo •malenkostjo. Sicer ignorirati* navadno tw ke dopise, vendar pa naj velja za sedaj mala izjema. Kar se tiče moje osebe v dopisu, je gola resnica — doka« že prejšnji dopisi — da ležim nekaternikom. močno v želodcu; čemu in zakaj, vem prav dobro: samostojen sem in ne pustim, da bi se z menoj kar tako-le pometalo. Do meje pustim in nič dalje! Da bi bil pa res tako mogočen, kakor trdi dopisnik, da zadržuje moja oseba kar celo stotnijo ljudi, da se ne vpišejo v »'Lat. izobr. društvo«, tega se pa res nisem zavedal. Če bi bil drugačjega kova, bi se morebiti še poprevzetil! — hvaležno odklanjam to nezasluženo priznanje, ker jaz nisem nikaka ovira, sobratje, ovira je le ljudska zavednost. Na zdar! H. K. Anhovo. — Naši klerikalci so stikali glave ter se škodoželjno posmehovali. To. je gotovo znamenje, da je zopet napaden kdo v kakem »katoliškem« listu. Kmalu nato je bilo vdarjeno na zvon, da je ta napad v svetem »Novem času«. Tak list se navadno ne vzame z golimi rokami, ker je navadno poln laži in obrekovanj ter je človek v nevarnosti, da se mu koža opišči in dobi grinte. Neki klerikalec nam ga je prebral ter s tem zadostil naši radovednosti. V dopisu (dopisnike vsi dobro poz--namo) so napadli kar na debelo: obč. starešine, cerkvenega ključarja, g. učitelja, g. Nibranta in nas fante. Kaj pa je resnica! — Vi klerikalci ste imeli svojo veselico na velikonočni ponedeljek -v svojem zdražbarskem, aie pa izobraževalnem društvu. Med drugimi tudi mi nismo šli zraven. Med vas obrekovalce in svetohlmce nikdar! Nimate v vaši sredi nas fantov, to vas boli, zato to škripanje. Pretnožati smo in razumemo, kam pes taco moli! — Naša fantovska navada je, da je velikonočni ponedeljek naš dan; saj smo vendar srečno dokončali žalostni in dolgi post. Zdravi smo, pošteno delaimo in se trudimo za vsakdanji kruh za-se in VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil: F. K. j (Dalje.) I »Le vprašaj, rada te hočem podučiti,« odgovori Ana in se trudi, da bi naredila kolikor mogoče resen obraz. Deklici ste se večkrat izprehajali po okolici, toda Lu- j cija je vedno tako gledala, da ste prišli končno na kostanjev vrt, kjer je stalo drevo s črkami, ki jih je vrezala Ana. »A-L to pomeni Ana Lucija«, je dražila Ana smeje prijateljico. Lucija se je tudi smejala. »Ali naj ne pomeni več tega?« izprašuje Ana. »Pomeni naj to, kar si hotela takrat napisati.« »Mislila sem Alberta.« »Potem naj pri tem ostane.« »Zakaj pa nisi pustila takrat tega veljati?« »Sama ne vem — bala sem se ,.. nisem še vedela...« *Ti nisi vedela, da ga ljubiš?« »Ne, Anica.« »Ali nisi čutila, če se je govorilo o njem v tvoji navzočnosti, da ti ni bil tako malo važen, kakor če bi se govorilo o kom drugem; ali bi ne zbežala najraje, da bi skrila svojo zmešnjavo?« »Da, tako je bilo.« »Bila si razburjena, srce ti je bilo hitreje, če si mislila na njega?« »To me je ravno plašilo.« »Ravno tako se je godilo tudi meni, če sem mislila na Pavla. Povej Lucija, če si vse to čutila, ali ti ni prišla lutnja, da je tu ljubezen?« »Ne, imela sem to za prijateljstvo.« »O, potem si še mnogo bolj nevedna, kakor sem bila »z,« se smeje Ana. »To je že lahko.« »Ko sem bila še popolnoma majhna, sem čutila neko posebno veselje, kadar je prišel Pavel m že dolgo preje, predno sem slišala stariše reči: »otroka spadata jak-o lepo skupaj, postati morata dvojica, sem vedela, da bodem Pavlova soproga.« »Ne, na to nisem nikdar mislila, če sem se igrala z Albertom.« »Dokaz, da sem jaz bolj ostrovidna, kakor ti.« »Gotovo.« »In pozneje, ko sta bila z Albertom skupaj, ali nisi čutila nekak poseben dušni mir?« »O tem pa nisem še premišljevala.« »Ali nisi bolj pazno poslušala njegove besede, kakor pa če je govoril kdo drugi?« »To je pa res.« »Ali ga nisi rada pogledala?« »6, tega si nisem upala.« »To je res; jaz sem tudi Pfvla preje gledala, če me on ni gledal, pozneje pa se ga nisem nič več bala, saj $ moj -zaročenec. Toda iti. si rekla, da se nisi upala, to je znamenje, da ga ljubiš, ikajti če bi ga ne ljubila, bi ga lahko mirno pogledala.« »Misliš?« »Seveda, Povej mi dalje, ali diši prišla k nam večkrat t upanjem, 'da ga dobiš tukaj?« »Da.« . u V- . _ »Vidiš, vse to sem jaz opazila in uganila tvojo ljubezen preje kakor ti sama.« »Ti se nisi motila, jaz pa sem spoznala šele po tebi.« »In sedaj pripoznaš prosto, da ljubiš Alberta?« " »Ne muči me več, saj si me že dovolj mučila, me iz-praševala in govorila o Albertu in mi izvabita, na bolj ali manj zvit način mojo skrivnost« »Torej sem bila tudi nerodna?« »No, tvoja vprašanja so bila včasih precej jasna.« , »Jaz pa sem si domišljala, da sem se spravila jako zvito na delo, nisem pustila nikdar opaziti, da sem zapazila tvoje razburjenje, tvoj tresoč se glas ...« »Jn vendar si me pripravila samo ti, da sem.pričela paziti na svoja čustva.« »In sedaj?« »Sedaj sama ne vem, ali naj želim, da postane Alber.t moj soprog, ali ostanem sama, če me ne ljubi.« »Pri zadnjih besedah se ji vlijo solze po licih. »Ti jokaš! vzklikne Ana. Toda to je vendar najjasnejši dokaz, da ga res ljubiš, če ti je 'hudo misliti, da bi'se to, 'kar ti želi srce, ne moglo izpolniti! Ne jokaj, moja dobra Luoi, potolaži se in upaj. Hočem ti nekaj izdati. Pavel in jaz sva se domenila, Albert te mora ljubiti, mogoče te že ljubi.« Te besede pomirijo Lucijo takoj in veselje ji žari iz oči. - ¦ »Takra* na izletu v Ohamtarausi sem bila tako srečna,« šepeta. »Saj sem videla.« ..., , »Toda, takrat še nisem vedela,, da ga ljubim.« •, »Se vedno ne? Ti pa težko .pojmuješ! Kedaj si torej prišla" na to? V Saint Marcellinu?« sv^l^tjm^^ijn se /pa tudi pobeliti | n^ s^tk^VsarplS^^ prt- voS^ji veseli'**o pravico, bodisi ustmeno aH pismeno. !•¦¦" :> gre osebno k županu in reklamira ustmeno, mora s seboj nesti sledeče dokumente: 1. domovnlco, 2. krstni list, 3. potrdilo o enoletnem bivanju v občini. Ako pa vloži pismeno reklamacijo, naj dotične dokumente priloži. Treba pa je tudi pogledati, če niso morda v vol. imeniku vpisani ljudje nasprotnega mišljenja, >'ki pa nimajo po postavi volilne pravice. I Zaupniki in agitatorji, glede teh treba i tudi reklamacij. i Županstvo mora reklamacije tekom I 3 dni predk>^i dk rajnem ti glavarstvu. Ako je glavarstvo reklamacijo neugodno . rešilo, ima dotičnik, ki jo je vložil, pravico, se tekom 3 dni (od dneva, ko je dobil , odlok glavarstva) pritožiti se na namest- ništvo. ? Opozarjamo posebej, da se mora na-, praviti za vsak posamezen slučaj posebna reklamacija. Listine, ki so potrebne za reklamacijo, so kolka proste. Moll-ov Seidlitz-prašek je isa na želodcu trpeče neprekosijivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stičnimi čistil, kroglicami in grenčicami. Cena orig. škatlje K2 — Ponarejanje se sodniško tasledoje.. Rolio-vo Franc, žganje in sol x& ribanje livota. — Bolečine olajinjoie in okrepfiojoJe sta-rosnano sredstvo proti trganja in prehlajenja vsake vrste. Orig:. steklenica K 2-— Na prodaj po VBeh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarni: A. Gironooli. Slovenci volilci mesti Gorice! VoMIni imeniki za državnozborske volitve so vsakemu na vpogled. Vsakega 2$ letnega zavednega Slovenca dolžnost je, da se prepriča, če je vpisan v volilni imenik. Kdor ne arcgne sam tega storiti, naj pošlje pogledat ženo ali koga drugega. Volilni imeniki so na vpogled: v »Slovenskem bralnem in podpornem društvu« v ulici sv. Ivana Štv. 7, (ta ostane stalno tu), drugi so do danes zvečer v »Trgovskem Domu« v trgovini g. Andr. Gabršček, v nedeljo bo ta v gostilni g. Josipa Molarja blizu »Malega Doma«, in tretji je v Pokopališki ulici štv. 28 pri g. Ivanu Cempretu; tudi ta bo tam samo par dni na razpolago. Četrti je v »Narodni Tiskarni«. \-.& ,-.^m t)ia se olajša reiklamacilj&lco\deto, če ni kdo vpisan, naj, si priskrbi čimpreje krstni list (zadostuje izvleček), ^omovnu eo in uradno potrdilo (od poldcije) o l letnem bivanju v mestu ali imestnem okolišu. Vse drugo preskrbi odibor. Voliicem v javni službi zadošča dekret kot priloga. Slovenski volilci! Mestni magistrat v Gorici neče in neče povedati, koliko nas je naštel pri ljudskem štetju. Povejmo mu mi pri volitvi, koliko nas je. Volilni odbor Goriških Slovencev. Trije uažni dneui. Važen dan v politični zgodovini goriških Slovencev je 22. marec 1897, Tisti dan so divjali Lahi po goriških ulicah ter zaničevali Slovence na tak način, da je nastal'odpor proti njihovemu divjanju- kar sam od sebe. fv.':-:>tat je "bojkot, ki je bil tako uspe-še:., 'ia je oplašil Lahe, ves pogum so izgubili in tarnali so: Kaj bo? Prijeli smo jih bili za pravo žilico. Kar čez noč ie nehalo zmerjanje s »ščavi« in ponižni in krotki so bili- ter trdili so, da hočejo živeti v miru s Slovenci. Ce bi bilo šlo v tisti smeri dalje, b? se ne bili Lahi nikdar več dvignili nad nas! Ali prišel je v deželo kardinal Missia, prišel je razkol in prišel je 15. december 1900. Na ta dan »je bila sklenjena znana slovita politična pogodba med Pajerjem in Gregorčičem. Gregorčič je bil s svojo politiko med Slovenci poražen, ali šel je *po pomoč k našemu staremu največjemu sovražniku, dobil je pomoč in izvoljen je bil v državni zbor. Vsled tega takrat tudi deželno-zborske volitve niso skončaie tako, kakor bi bile, če je obveljal Gregorčičev padec med Slovenci. Gregorčič je bil šel po pomoč k Pajerju. Furlani so glasovali zanj in mož je bil izvoljen. Slovensko ljudstvo je bilo že obračunalo ž njim ali na površje ga ju pahnil sam dr. Pajer....... v veliko jie- srečo goriških Slovencev. Drago plačujemo to lepo zvezo. Lahi so se oddahnili. Velik kamen se jim je odvalil od srca. Komaj tri leta so bili potlačeni, dvignil jih je kvišku..... dr. Gregorčič, ko se je prodal Pajerju. Dva važna dneva! Kako pomembna! Od leta 1901. dalje služi Gregorčič Pajerju. Postal je Pajerčič, kakor so ga bili krstili pri Sv. Luciji na shodu pred 4 leti. Od leta 1901. dalje hlapčuje v deželnem zboru Pajerju, da dela ta tam, kar hoče, kar je v korist Lahom! Na Dunaju pa služi Gregorčič ŠusterŠiču, ki dviga na Kranjskem nemštvo. (Dalje v prilogi.) »Da takrat.« Srce mi je hotelo počiti, kar bilo je v mojih sencih,-počeli glavi, kakor ogenj se je pretakala...« »O, o, o, kar toliko na enkrat. Sedaj se pa že popolnoma dobro rzpoznaš, kakor vidim.« - ¦" »Govoril je tako ljifbezrtjivpj prijel me iza roko...« »Torej, stvar je gotova, ti ga ljubiš in A tukaj na drevesu ne "pomeni: Ana?« »Ne, ali ne ljubim te nič manj Anica.« Deklici se niste naveličali pričeti vedno isti pogovor. Ana je pravila vedno o svojem zaročencu, Lucija pa je bila vedno; ali vesela; ali do smrti žalostna. Ana jo je tolažila, ji obljubila pomoč, in jo prosila, naj bo dobre volje. ¦ l i ikv O Albertu niste slišali nič, same Pavel je pisal par-krat o njem, da ga je obiskal v Saint Marcellinu, to pa je bilo tudi vse. Albert najbrže ni mislil več na svojo mladostno prijateljico, drugače bi prav Jaliko prišel sem. Vreme je postajalo vedno heprijetneje, sever 'je bril ledeno čez gore sem in stresal drevesa, da so izgubila zadno listje in stala gola. Zima se je'bližala. '¦¦<\:"'\-: :-¦¦: :.'.=¦:¦: .XVLf! , t: Zima. ''¦'¦''": ••;,PrJčelo se je mrzlo vreme in padel je prvi sneg, Roy 52.z dne6, maja 1911, Na Goriškem* je pomagal kvišku La- inozemstva in iz vseh delov sveta Pisr po letu. 1«97, dr. Gregorčič, na- morioše.se sicer pote z ctanalaaijem pi-Kratkem dviga, nfcmštvo.. njegov vrlini I sem, toda rade volje store -to ker so si politični- fttf dr , Susteršič. V službi tuj- j izgovorili od Lukežiča, da jim da vse liom cev sta oba; da se držita« na površju. I Neizmerno škoduje slovenskemu narodu S, L. s.i Ljudstvo, razmišljaj o tem, volilei, sodite, kaj dela-dr. Gregorčič in v kaki dr-u#bLje te^vglite^po^fiHn!•• ^daaJrnlit T>Čse*K*iSk*"isB&fS gledali bi v lepšo bodočnost, če pade pri sedanjih volitvah dr. Gregorčič. On je glavno zlo goriških Slovencev,, on vzdržuje, prepire in razprtije ter služi tujcem v neizmerno, škodo sfoVčnstoga--naroda. Proč ž njian in z njegovimi kandidati! Dvema važnima dnevoma naj se pridruži tretji važen dan 13. junij 1911.! inozemske ipisemske znamke in, ker so nekatere zelo redke, je zelo dobro'poplačan njihov trud! Od kod"pa taka korespondenca? Koj se je razširi; glas po celem svetu* da je šel Lukežič v sovražni '^t^vL^SSLžS Kras' k*er se Illu & Posrečilo, ?enej wr f.deloma s svojlm^niipozatitiiith nastopom, deloma s svojo prepričevalno besedo onemogočiti in preprečiti napredni shod v Štanjelu. To ni kar si bodi! Tak junak je 'povsod^dobrodošel! Zato pa dobiva toliko vabil!-Povabili so ga ustaši.v Albaniji proti Turkom, pa tudi Turki, katerim naj pomaga' z nastopom -in besedo preprečiti ustaško gibanje na Balkanu, po-; vabili so ga revoJucijonarji v Meksiki, pa J tudi regularne čete proti rebelorn, povabili so ga na vroča airikanska tla one-mogočevat nadvlado tujih vlasti in pre-rečavat ustaško gibanje, povabila ga je kitajska vladarska hiša, udu^it upor us-tašev na Kitajskem, toda tudi ti-le niso zaostali, ter mu obljubili mandarinsko čast in premoženje, če bi jim hotel načelo vati. In ker se dosedaj pri taki izberi še ni mogel Lu>kežič odločiti, ali naj postane predsednik meksikanske republike, ali maroški sultan, ali turški minister za voj-no, ali kitajski mandarin, ali albanski če-tovodja, je še vedno faktor v tiskarni in zraven tega -- junak dneva. Kamor pride, vse prepreči in onemogoči. Klobuk z glave prr'1 takim junakom! Ce < &;> 'Sinal in duhovniško hujskanje. — netijo je bila pri nadškofu Skrbens .n v Aragi večja depiitacija kmetov u. ,ana, ki se je pritožila zoper liujskajočo agitacijo duhovščine na deželi. Nadškof je deputaeiji obljubil, da napravi red. »Skrbel bom« — je dejal — marca do 4. maja skupaj 105(1 kron 50 v. I >>dase o**1"!'"« *>o več s prižnic delala Darove sprejema blagajnik Ivan Lu- i ^f^n v,?mna akacija. Ako^bi pa ka- /ar, uadrevid. j. ž. v p., Dunaj lil., Reis- uerstrasse 11. Domače vesti. Shod zaupnikov narodno-napredne stranke bo jutri dopoldne v Gorici v Trgovskem Domu ob H), uri. Edina točka dnevnega reda je: proglasitev kandidatov za volitve v državni zbor. Prosimo- naše gg. dopisnike in somišljenike, da nam poročajo sproti o vsem volilnem gibanju po deželi; toliko z ene k;'1; druge strani. Prispevajte za otroški vrtec na Blan-čl! —- O, Eg, Spacapan je nabral na državnem kolodvoru svoto \l K. Hvala na-hiratclju in darovalcem! Darovi za »Dijaško kuhinjo«. Goriška Ljudska Posojilnica je nakazala zopet KM) K za letno podporo. — Neimenovana gospa št. 1 za maj 2 K, Neimenovan št. 7 za maj 5 K. - - Na račun mesečni/ie je prišto 81.50 K. Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju je prejelo od 9. Umrl je v Solkanu v svoji vili upokojeni artilerijski polkovnik Hanibal Orimmcr. star 86 let. Udeležil se je bojev leta!848;-49. Pokopljejo ga v St. Petru jutri pop. V Lokavcu pri Ajdovščini so se vršile pred kratkim občinske volitve. Izvoljeni so zavedni napredni možje v vseh treh razredih. Lep nauk duhovščini so izdali v posebnem pastirskem listu tirolski škofje. Po/vali so jih, naj pri predstoječih volitvah bodo zmerni, da se ne bo zdeio, kakor da bolj gledajo na poztneijske kot na nebeške zadeve. Naj ne rabijo nedovoljenih in nepoštenih sredstev in naj tudi proti nasprotnikom bodo pravični. — Kaj. ko bi milostljivi nadškof dr. Sedej dal tak irkaz tudi naši častiti duhovščini?! Koncert Marg. Slavjanske v Oorici se bo vršil danes 6. t. m. v restavraciji Central«, in sicer ob 8\ 2. Koncert Slavjanske privabi gotovo mnogo občinstva v »Central«. Lukežič— junak dneva. Dan na dan dobava Lukežič, faktor v »Narodni tis* karni«, vse polno pisem iz vseh krajev teri duhovnik to zapoved prekršil, mi poročajte, In skrbel bom, da se slučaj ne ponovi več.« — Milostljivi gospod nadškof in knez dr. Sedej, kaj pa Vi pravite k temu? Vsa klerikalna banka1 proti napred-njakom« na Krasu. — »Slovenec* se je tudi veselil in komaj čakal, da bode cela vrsta naprednih KraŠevecv v Trstu obsojena radi 'goljufije, katero so jim podtaknili lepi krščanski ljaidje, več in manj posvečeni. Posebnega poročevalca je bil poslal »Slovenec« v Trst k prvi razpravi radi kraških trt, da bi »bobrial v svet, kaki da so naprednjaki. kiaka je napredna stranka, pričakujoč, da potem z lahkoto zmagajo klerikalci tudi na Krasu. Saj so imeli vendar vse tako lepo zasnovano. Vodstvo S. L. S. v Gorici, nunci na Komenščirii, klerikalni preiskovalni sodnik v Komnu, klerikalni državni in deželni poslanec sodni svetnik Fon, potem pa še podpora iz vrhovnega vodstva S. L. S. v Ljubljani —¦ to vendar mora pomagati tako, da bodo obtoženi napredni možje s Krasa vrženi v ječo, na Krasu pa • razobesijo črno zastavo S. L. S. Vse lepe duše so se zbrale in delale so z vso močjo, ali vendar niso dosegli krščanski- možje, nesreče, tolikih-Ijudfc da bi po tej nesreči zlezli strankarsko ky(iš>. kn na Krasu! — Cela 'bancia, je bila skupaj iz Gorice in Ljubljane. Cela ta banda pa je sedaj razkrinkana in osramočena; Fej, črni hudiči! -,. »Dijaški tamburaški zbor« v Gorici priredi v soboto, dne 13. maja J911. na! vrtu hotela »pri zlatem jelenu« zabavni večer. „.....^ Spored: 1. A; Pettot: »Spomin na I. zlet P. S. Ž. v koračnica. 2. M; Majer: »Hrvatsko .preto«, venec hrvaških nape-, vov. 3: P. VorOthikov: »Večerni zvon«, petje s spreimljevanjem tam. >zlbora. 4. H. O. Vogrič: »Uspomena na zlatnu Prahu«* venec čeških narodnih. 5; A. Peftbt: »Juppe Culotte«, valček. 6. Hi O. Vogrič: »Slava Prešernu«, venec njegovih pesmi. 7. ***: »Djjakova zarufoitev«, spevoigra s sprernltjevaTijem tamb. zbora. Ta točka se vrši v dvorani. Prosta zabava. Začetek ob 8l/a zvečer. Vstopnina: za osebo 80 vin., dijaki in dijakinje 40 vin. Vstop dovoljen le vabljenim. Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaški' kuhinji«, se preplačila hvaležno sprejemajo. Dij. odbor. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v dvorani. »Nemcem daino roko v spravo, »liberalcem« pa nikdar«! Tako je vskliknil general slovenskih klerikalcev dr: Šu-' steršič na shodu v hotelu Union v Ljubljani drič 27. pr. m. To beležimo v večen spomin slov. javnosti. — Takemu človeku služita dr. Gregorčič in Fon. Dr. Gregorčič je pa debel prijatelj Lahov in smrten sovražnik slov. naprednja-kov. Z Lahi je spravljen — v neizmerno škodo slov. naroda. Ravno taka laška strica sta Fon in Stepančič. Na Bovškem, kjer je Gregorčič storil tudi toliko dobrega, ga tudi težko pričakujejo/posebno po&iiševalci. Ali veste, kaj pravijo? Pred kratkim so pisali, da imajo izbornega poslanca v deželnem in državnem zboru, ki zastopa imenitno njihove interese. Rekli so tako-le: »Ali niste slišali, kako je dr. Gregorčič pred debato o krošnjarskem zakonu v parlamentu letal od poslanca do poslanca, priporočal se, nagovarjal, prosil, rotil, naj se v načrt k rošn jurskega zakona sprejme kot zadnjo točko: P6-hiševalcev . bovškega sodnega okraja, kateri imajo glede pohiševarija že neke od cesarice Marije Terezije dane ugodnosti, ne zadeva ta zakon" Volitve so pred vrati. Signor doh Antohio, Vi kandidirate v tolminskem okraju, priredite v Bovcu shod in videli bodete, kako vas sprejmemo z odprtimi rokami ter ob' tej priliki izrečemo naše najpopolnejše zaupanje v zahvalo za vaše »delovanje« v prid našemu sodiiemu okraju. Iz Cezsoče napeljemo elektriko, da bode I3ovec ob vašem prihodu električno razsvetljen, da bo mogoče prav natanko videti vaše zasluge ter vaše vsled neumnosti klerikalnih volilcev tako z mastjo zaokroženo telesce. Vam ne bode treba govoriti, ker govorili ibomo mii Le nekoliko potrpljenja in mirne krvi,, katere pa/vi nimate, prinesite s seboj! Svetujemo vam :tiidi,vdaQP,r|ni8sete; s.^oj #a^co}, in bridka očitanje* Povemo^vjvm, na Urdh'"' :ko;; kojiko) dobrega ste.stoxik ia^.^v : okraj,, Za; vsak,$luLai preskrbimo, tudi ioj[K i cavda.iue.ipostarie^kdp .hripav, k0i se, bo najšteyalo.?v$e zasluge;.,. . . /r yil, tiS.t ",-j »Velezajsilužui« g. doktor ter^pcislaii^ le kmalu'v Bovec,, kjer vas nestrpno (pri-čakuleimv kmetje ter.pohiševa-lct celega okraja. Pripravite.se,dobro, »Fijjpk ^sp daleč;!?« ,-j :.-.;¦ .; . c/ _ . 4,,. ',, ;. ' t ¦¦.., .,' ','' Don'AntOnio,-le-v Bk>M9ci..,i ,; ;.,:.i. Potreba5 vodovoda za Kras. -^ Vi ¦uvodnem'članku je.-citati,:kako skrtii vlada v DattnacijVtudi za>nabavo .pithe vode;: .Če je treba-kje ^reskrfje« pitno vodovje-taka potreba na Krasu, Ali ker so zarmr^ dih že razne.prilike Jepi krščanski: pbi slanci, trpi deMa mavseh ikonem in krajih. Vlada pomaga dfugodiV otinas nič,: ker' imamo zauikerne- katoliške poslance na krmita; V deželnem odboru sicer |e# načrt za napeljavo vodovdda' ni Kras, ali-leži v prahu v kakem skritem kotu pozabi Ijeri'. Veljavnhn gospodom se mudi' osu-sevati močvirje v Furlanifi, ko so izvedli1 že veliko delo z namakanjem tržiške ra-vahi. — ^do bo mislil -na Kras? Morda Stepančič, ki je bil šer na ztbordvamje »Lege« terje pokazal, • kako ztia farbatl,' s farbaujem o kobilicah. Proč s kobitičaiv jem, proč sploh z vsemi Gregorčičevimi 'kandidati — ako hočemo, da-začne vendar enkrat uspešno delovanje v korist naše dežele0! ¦ , V šit; Andrežhl m\aim, da,' dobi vam* »Novi Čas« že od začetka prve številke,' ki je izšla, toda vse »gratis«s. Vidi.se, da.iftiaio novbstrujarji veHk' fond. Toda^mene ne spravijo v svojo stranko,' , kakor , jiti več še nezpj&]jjih'\s^ iz Gosp^ Pelussin je imeia sicer tudi kožuh, toda ker po zimi ni nikamor hodila, ker ji je bilo podnebje premrzlo, imelo je to oblačilo bolj pravljičen značaj, toda pri Slepičevib si ga lahko videl z lastnimi očmi, in ko so vsi drugi zmrzovali, se je zdelo zmrzujočim, da jima je jako prijetno gorko, da, gospod pl. Slepič se je celo potil, moral si je večkrat obrisati čelo. Nosil je dolgo suknjo z rujavo kožuhovino krog vratu iii z obšitki po suknji. Bil je jako Širok, zato so vedeli, da je tudi podšit s kožuhovino. Gospe pl. Slepičeve kožuh je bil svilen in s krzno podšit, to se je videlo, ko se je cerkve grede pokropila z blagoslovljeno vodo, takrat ga je toliko odgrnila: ibila U krasna belo siva kožuhovina. Krog vratu pa je imela žimi: ovratnik, tudi krznen. »To mora biti sorko,« so dejali ljudje, Slepičevi sede v cerkvi ravno tako prijetno, kakor doma pri peči, mi pa zmrzujemo.« »Vidi se, da sta bogata, piemenitaši si privoščijo lahko marsikaj.« »Pri nas na deželi ne nosijo kožuhovine.« »Pa ravno mi bi bili potrebni, kajti zima v Chamtoa-rausi je jako ojstra.« »To bi bilo prav lepo in prijetno, toda stvar stane mnogo denarja. »To si dovolijo lahko samo bogati ljudje.« »Zakaj, saj je imel enkrat tudi gospod Allard kožuh.« »Da, ovčjega, pa je nosil kosmato na zunaj.« »Seveda ni to tako gorko. ali vendar bolje, kakor nič.« »Kože na zvunaj, so nasprotno jako hladite:« »Kakor naj že bo, mora se nositi tako,"kakor je navada in kar se ima.« Toda v Royboni' je bi.'a gospa, ki ni bila s teni zadovoljna, kar je imela, to je bila Etna. Ko je prišla domu iz cerkve, je rekla očetu: »Jaz 4:očem tudi tak kožuh, kakor ga ima SlepiČeva.« »Do sedaj ga vendar nisi nikdar nosila.« »Ali je to vzrok? Hočem in moram imeti kožuh. Prvi smo v Rovfooni in si teiga ne smemo pustiti prevzeti od koga drugega. Ali nisi videl, kako pozdrhost sta vzbujala danes Slepičeva v cerkvi? !n že tako je njun salon lepši od našega, ne smeta biti edina, ki imata kožuhe.« »Ali kljub vsi ti bahavosti nista druzega, kakor rb-jalista,« pravi Chanat.. »Da.« odvrne gospa Feiibien, »mi pa bi morali obesiti v salonu podobo našega mladega cesarjeviča, kakor imajo oni grofa Chambbrda.« »Ha, ha, smešijo se naravnost s svojim pohabljenim pretendentom.« ».Te tudi v drugih ozirih pohabljenec,« opomni Ema. »V Turčiji bi bil lahko haremski- stražnik,« popolni rrje mož. »Takega kralja ne more rabiti Francija.« »Mislim, da. ne!« »Ver& je V resnici potrebna, ža drŽavo,'« pravi Cte r«at; »oria drži množico, vzgaja otroke, \veri1 • torej vse spoštovanje, ali! ta b^žja^pravlča m mifost,: kakoPjo slikajo duhovnice snie^a.«' s ... »Neumnost, pod1 katero "trpi. čela Frdnci|L,;;; ^ »Da,• ko šeni zddftji ipravil etičnih sw#Jdolžnikov,-, da bi'bif,'p6vrat^k;krdlIeStva,:;talit poyraie'k^akč/rneftr temko bi* nam dalcešdf delnoktatičlho vlado; kak Ni-/. poleoir!bi bil blagoslov'za Fraiičijoih sfr^Ji b$'tale:Evtope m bi bil zatoUagofbVrjen v^čhi ntirVtalc^^erii refcei,:,m kaj menita otroka,' kaj' je'tepec* od^ovbriiV r ' ', ! »Gotovo Icakiineumnosf:«' : , ; \ '' »Da,- sodila*saM, re^el^e'* »Prdši še*-pa vendafhiib bali tudi Napoleona.« " »os*f!« -; . ._; ', ; ;,.-/ ;.% ¦• ¦ ','" »HbteVši!; je ^izp^osoditr dvesto1'" frairiic^^pa^sdh^^mu rekel: Za ijudi, vam enake; riimam^denarja^če-.pa' Hočete vedeti, zakajise/Prusf 'nfšo^baji: več' Napbfedn^j ;hc^6wi vam povedati PrUši'se^ ga'!'riisp' li^lf ve^ od^isiegUJdtie, od kar so fepuoHkahci ^aoranin^^tilreDeh'1 deMrfl za vzdrževanje vojske.« ^ .; '"'."¦" ''".[ »Dobro ^i'mu'posedal,'tastf«" »Ali ni r;es?;NaJ:ie/po^ vedno bodo pVekktkiC« :" . ' '; ' "''';"*'j"'_ ; »ivfožu sivdqbro od^bvdrif, ;todk m^hf si^pa^d1 dolžan odgovora,« p^avitefrla.' ," '" "'' ;.''' i »Radi k(Mnty$ .^eveda 'de^e^dclbl^^s^veš^da ti še nisem 6db'il prošnje.« brličati, ^kra«- tftalhi" :^o-« znižanju davkov,- dežeM-tiorišrooi it&: Povem, da sem'bfi (ktetiltarec pfedSasonn toda spre-gl^ai-setri m sedaj vktim, 'kaf'delajo pod zvezo Gregorčiča s PaSerJesm v Gorici irt po^lcoittaroao dr; Žlindre na Dunaju: — r i;.-.. .-.;. * Bivši klerikalec. Po Cerkljanskem .pričafoujeio Gregorčiča, da >se mu zahvalijo, ker je kmetom tako lepo pomagal 6b Času pomanj-kanjakrme; -Takti* so jim obljubljali pomoč in žuipaiisjoslanee^ ^Kosmao. se je vozil v Gorico M- Gregorčiču, da bi se lontetom kako pomagalo. Obljub so imeli polne koše, ala sena ni bilo od nikoder,, denarne pomoči pa tudi ne, da bi.ga kupili* Rep #a repom je šel fe hlevov, kme* tje so prodajali, ker s praznimi obljubami ni-mogoče "nasititi živine; živine ni več, pomoči pa ttfdft ni bilo. Čez čas so jim bili nekaj nakazali, kakor da bi *se norčer, vali iz libagife kmetov, tako, da je takrat Kosmač zopetUclkel v. Gorico pa mu je povedal Gregorčič, da- ni nič več. Bilo je toliko kotnjC, — Neizmerno je trpelo kmetijstvo vsled pomanjkanja krme, škoda je .občiutna ter se bo še dolgo poznala. Zato pričakujejo Cerkljatri, da pride Gregorčič med nje, da ga lepo zahvalijo — Seveda, če je glasoval svoj čas proti znižanju davka za kmeta, se tudi ne bo trudil za krmo, pa če jo kmet še tako potrebuje. Dr. Janko Hočevar v Krškem je bil klerikalni; državnt poslanec. Klerikalci so ga ujeli v svoje zanjke s posebnim name-• nom. Naprednjak je M in bogato teto, mi* lijonarko je imel. Stara je bila že in kleri-kakem v Ljubljani so se začele sline cediti po njenem bogastvu. Hoteli so namreč nečaka dr. Janka odstraniti od tete in zar posliti kot poslanca na Dunaju, da bi isti čas nemoteno duhovnik v Krškem s pomočjo iz Ljubljane pripravljal gospo milijonarko Hočevarjevo, da bi zapustila stotisočake v »dobre namene«. Ali tisti čas, ko je bil dobri Janko na Dunaju, je pletel zanjke milijonarki krški župnik, Ronier, glumač v duhovski suknji, pa ;iie morda za ljubljanskega škofa, da bi ta dobil stotisočake za »zavode« in razne\»dor ure svrhe«,- marveč lepo zase. Nasprotje je napravil med staro Tnilijonarko in njer nim nečakom dr. Jankom, in ko je umrla, je. dobil prelagani Renier velikansko pxe> moženje, s katerim živi' sedaj kot kavalir na Dunaju, klerikalci v Ljubljani niso dobili nič, nečak dr. Janko ne le da ni dobil nič.po teti, še plačati mora obilo.tisočakov, katere mu je bila posodila '-i— tako da je mož dandanašnji brez vsakega premoženja. ' " *¦'*"'¦ Tako daleč so ga spravili klerikalci. Sedaj pa ga tudi ne kandidirajo več v državni zbor. Dosegli niso'ž njim, kar so hoteli — zato /proč ž njim.: Tako delajo klerikalci. Bilo jim je samo'za. denar dr. Hočevarjeve tete. Ker tega niso dobili, so zavrgli tutia nečaka,'ko so ga spravili ob vse premoženje. *'"'" Romantična »Divašk. vilenica« bo v nedeljo dne 7. maja ti 1. sijajno razsvetljena od 3. do 6. iire.popoludne. ,._¦' Jama je oddaijena 15'tnmUt od postaje Divača, Vstopnice po ,1 krono se> bodo dobivale pred vhodom v jamo. Goriško okolico je zastopal Foii kot državni poslanec tako slabo, da slabše ni bilo mogoče. Pokazati nima nič, razven : tiste .»katoliške« ' oštarije v Renčah,, na-r pravijene nalašč v škodo drugim kramarjem. Kako pa bo tudi zastopal najbolj agrarno stran naše dežele človek, ki ne ume nič o kmetovanju! Kdo je Fon, šo spoznali njegovi voiilč.f prav sedaj, ko je prišlo na da* kako se je triiidil okoli oblasti za prot vadi trt. To je odprlo marsikomu oči, da vidi Fona v pravi luči! Kmet je kmet, pa naj bo v tem ali onem .taboru; na tak način mu footeti škodovati, kakor "se je hotelo, kmetom s Spodnjega Krasa* pristašem napredne stranke, to da /misliti mtiogoi Goriška okolica potrebuje ;?a poslanca kmetovalca, ki ume vse težnje okoliškega kmeta, ki ibo delal v blagor njegov ter ga ne bo njkdar dobiti za kako lopovščino proti kmetu naperjeno! Sudanci v Gorici, — V salonu »Central« se, bqdo vršile od jutri dalje predstave sudanske trupe nunskega plemena. Trupa je nastopila skoraj, že v Vseh evropskih mestih m po Vseh zoološkjh vrtih in razstavah. - ¦:'¦ Izletniški odsek- »G. S. M.« naznanja, fas^m bo>. v^Sjl jutri v nedeljo« dni 7. t. m.; H. odsekov ztet v Rihemberg. Kdor se aleta želi vdeležiti, naj pride na državni • jkolodvor ob 12.15 točno, da vlaka ne zamudi. Na svidenje! I j . Francoski defcerter. ^- Tukajšnji po-iioiji se je predstavil neki Magnier Renč, 1 Veikoč, da je francoski dezerter. Poslali so iga v Trst. \ ¦¦• »Slovensko« delavsko stavbno dru-' štvo »Svoj: dom«, — Iz mesta: »Čuje se, !da.so bili ha občnem zboru zadnjega ap- ; "rila t. 1. izvoljeni sami Slovenci in sicer >v odbor: dr. A. Brecelj, M. Bizjak, A. » iGrbec, J. Balantič, J. Kopač, I. Sotler in •Andri Tutta. Za namestnike: dr. I. Novak in Teod. Hribar.« ¦V Tržiču imajo novega župana. Na predlog starešine Pogačnika je bil izvo- J Ijen per aoclamatianem za župana v Tr- ' žiču dr. Rebula, Radi žaljenja veličanstva je bil obsojen pred tukajšnjo sodnijo Ivan Žižka iz Varšave na 6 mesecev strogega zapora. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Liberi-Pon-toni. V teh dveh lekarnah bo tudi ponoč-na služba v Času od 7. do 14. t. m. Gg. dopisnikom: Prosimo vse gg. dopisnike, naj pišejo s črnilom in ne s ' svinčnikom; s svinčnikom le, če je kaj nujnega pa morda ni pri roki črnila. Pi- • sati treba dobro in razločno,, da ni treba ' dopisa šele prepisovati! Izjema v tem ' pogledu seveda so naši priprosti dopisniki na deželi. Ti naj pišejo kot doslej. vdeležiti tega tečaja, naj se zglase dne 11. t. m. ob 9 uri dopoldan pri omenjenem nasadu v Tržiču. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Zarja« naznanja gg. dirkačem, da imajo čas, vpisati se za dirko še jutri do 2. pop. Kolesarsko društvo ' »Gorica« vabi gg. člane k sestanku, kateri bo danes zvečer ob 9. uri v društveni sobi pri »Zlatem jelenu«. — Odbor. Kolesarsko društvo »Gorica« priredi jutri v nedeljo izlet v Tolmin-Slap. Odhod z vlakom državne železnice ob 11. uri dopoldne do Sv. Lucije. Rednik Joško Sirk. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Zdravo! — Odbor. Kolesarsko društvo »Idrijska dolina« bode imelo jutri v nedeljo dne 7. majnika svoj ustanovni občni zbor ob 3. uri popoldne v gostilni g. Hvala na Slapu. Prosi se obilne udeležbe. —- Pripravljalni odbor. Jutri v Rihemberg! Telovadni odsek »Sokol« v Škrbini. — Dne 30. aprila je priredil »Sokol« v Škrbini vrtno veselico z lepim sporedom. Pri tej slavnosti je marljivi »Sokol« prvikrat nastopil v kroju in stopil tako v vrste pravili rudečih srajc. 22 čvrstih Sokolov v kroju in 8 brhkih Šokolic, ki so se z največjo pridnostjo .pripravljali na ta pomemben dan, je koraikalo po lepi napredni vasici, kjer se jih je z največjim na vdušenjem pozdravljalo in se jim čestitalo na vspehih, ki so jih dosegli v tako icr«iKi dobi, odkar se je ustanovil od^ek. Na slavnostnem prostoru se je zbralo veliko Število'občinstva, največ dornuSega in iz bližnjih vasi. Veselico je otvoril nadzornik Gš. S. Ž. s pozdravnim govorom, s katerim je tudi združil obrazložitev so-kolske misli, sOkolskega delovanja in mlade Sokole vzpodbujal k vztrajnemu sokolskemu delu. Obljubili so Sokoli govorniku, da hočejo postati pravi bojevniki na- sokolskem polju in da bodo de^ lovaii še z večjo marljivostjo v naprej, tako da si v teku še tega leta ustvarijo trdna tla, na katera potem postavijo samostojnega »Sokola« v Skrbini. Pevski zbor obstoječ izključno iz članov odseka, je pod vodstvom marljivega svojega pe-vovodje zapel lepe slovenske pesmi. Igra »Brat Sokol« se je dobro igrala m žela od občinstva mnogo pohvale. Po končanem vspprediu je pričel ples in mladi pari so se sukali do 11 ure ponoči. Sv. Ivan-ska godba iz Trsta je pridino svirala lepe valčke in druge za ples pripravne komade. Splošno se lahko trdi, da gre vsa čast vrlemu odseku za to krasno prireditev, ki je v moralnem oziru mnogo pripomogla odseku na vgledu in mu dala vspodbujo za nadaljno težko delo. Tudi v gmotnem oziru je slavnost še precej dobro vspela, bila foi še pa bolj, ako ne bi sokolska godba v PrvaČini odpovedala v zadnjem hipu svojega sodelovanja, kar je povzročilo društvu nad 80 kron škode. Čisti dobiček je namenjen za nabavo telovadnega orodja. S to slavnostjo je Sokol v Skubini pokazal, da je vreden, da se ga vsestransko podpira. Za Sokolski Dom v Mirnu je daroval g. Franjo Sandrin 30 K vsled neke porav- Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti, Tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt v Tržiču, — V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil dne 11, t. m. tečaj za zeleno cepljenje ameriških trt. Vinogradniki oziroma njih sinovi, ki se hočejo Politični pregled. Novi brambni zakon. — V nekaj dnevih bo ogrskemu parlamentu predložen novi brambni zakon, ki je bil že nekaj let potreben reforme in je dal letos mnogo misliti. Brambni zako,t bo prinesel nekaj izprememb, predvsem glede časa službovanja in sicer bodo sledeče: Cas vojne službe. Stari bramibni zakon: armada: aktiv. 3. rezerv. 7; mornarica: aktiv. 4, rezerv. 5+3; dež. hramba: aktiv. 2, rezerv. 10+2. Novi brambni zakon: armada: aktiv. 2, rezerv. 10; mornarica: aktiv. 4. rezerv. 5; dež. brarnlba: aktiv. 2, rezerv, 10. Doba vc'iške službe torej tudi po ncifvcm zakonu znaša skupaj 12 let s tem razločkom, da se ne bo več delale izpre-rnemib med armado in deželno hrambo in bodeta obe vrsti draženi v eni. Za artilerijo, kavalerijo in tren ostane še nadalje službena doba 3 leta, zato bo pa rezervna služba obvezna le 7 let. Tako da jim eno aktivno leto nadomesti dve rezervni. Poteg tega, da je skrajšana aktivna službena doba na 2 leti, določa novi bramibni zakon tudi, da se omogočijo razne olajšave in osvoboditve, da se amanfša število in skrajša čaš orožnih vaj, da se nadomesti škoda, ki nastane vsled vojne dolžnosti itd. Zunanji minister Aerental odstopi najbrže jeseni. Da bi si zboljšal zdravje, v ta namen biva v Opatiji, ali zdravje se mu baje ni nič poboljšalo. Hrvatski sabor bo najbrže razpuščen še ta mesec. Sedem strelov na predsednika Paname. — Predsednik Paname dr. Arose-mena je govoril,v Davidovem mestu, kar je bilo izstreljenih v sobo sedem spolov iz revolverja. Predsednik ni zadet. Napadalec je izginil. Turčija gradi trdnjave. — Londonski listi zatrjujejo, da se turška vlada zelo resno bavi z vprašanjem utrdeb, za katere hoče sedaj enkrat izdati 2 milijona mark, da utrdi Tripolis, Smirao in Solun hoče Turčija pretvoriti v velika vojna pristanišča, iz Mitrovice pa hoče napraviti veliko moderno trdnjavo. Nastlčeva lopovstva. — »Hrv, Po-kret« prinaša faksimile iz protokola o zagrebškem veleizdajniškem procesu glede izpovedi znane glavne priče Gjorgja Na-stiča. V protokolu so natančno razvidne različne korekture, katere je napravil Ojorgje Nastič po zaslišanju pred pre-1 iskovalnkn sodnikom. Ta korigirana iz-povedba je potem služila kot podlaga razsodbi v veleizdajniškem procesu. Cela zadeva vzbuja presenečenje. , V ityaroku. — Kolona -francoskega generala Bremorfda je že dospela v Fez. Oblegajoči vstaši so se potegnili nazaj. Na Španskem je napravila francoska eks-pedicija v Maroku slab vrisk. Nemčija ščuva na tihem prizadete velesile proti Franciji in hoče na ta način doseči dale-kosežne kompenzacije. Francija zasede deiinitivno luko Me-heda ob ustju reke Seba. Češke kandidature na Dunaju. — Češki centralni volilni komite na Dunaju je sklenil, postaviti v vseh dunajskih in ni— žjeavstrijskili volilnih okrajih češke štev-ne kandidate. Imena kandidatov se naznanijo tekom teh dni. Razne vesti. Meksika. —¦ Ustaši so blizu glavnega mesta. Tujci beže v Vcracruz. Glavno mesto je v nevarnosti. Govori se pa tudi o reformah, ki bi vzročile mir; tako posebno imenovanja novih guvernerjev. Dve železniški nesreči, — Na progi Lvov-iPrzemysl sta trčila dva tovorna vlaka skupaj. 12 oseb je težko ranjenih, dve sta mrtvi. Škode je pol milijona K. — Pri postaji Usti se je zgodila velika nesreča. Tovorni vlak je v hudi nevihti zapeljal v pesek, katerega je hudournik nasut na progo. Vozovi so se nagromadili. Vozili so se z vlakom delavci. Skoro vsi \ so ponesrečili. Konferenca poštarjev na Dunaju. — 5. t. m. se je vršila v trgovinskem mini-sterstvu konferenca c. kr. avstrijskih >; poštnih mojstrov«. Konferenco je vodil sam avstrijski trgovinski minister dr. Weisskireliner. Udeležili so se je zastopniki raznih društev poštarjev in poštnih ekspedijentov. '1'ogajanja so veljala zboljšanju materijalnega stanja. regulaeij plač, določil glede vsakoletnega dopusta in razmerja poštnih uslužbencev do uradnikov. Ogrski trgovinski minister Hieronv-mi je umrl 4. t. m. star 74 let. Albanija. — Pri Sevcu so vstaši po-i lazili turške čete. Turki so požgali več ( vasi. Začel je velik transport turških čet v ustaško Albanijo. Pri Dečiču so izgubili Turki v hoju 300 vojakov. Ustaši so »grabili 200 pušek. S,turške strani se trdi, da v zadnjem času ni bilo v Albaniji večjih bojev z izgubami. Mohamedanci hočejo poklati kristjane v Jeruzalemu. Guverner hoče proglasiti obsedno stanje. Baje so bile ukradene neke stare svetinje. (Dalje na peti strani.) Dama, katera skrbi za zdravo kožo in hofo h ehiti se peg ter ohraniti nožno in mehko kožo ter b"lo polt, se umiva Ip z HI j i >iin mlečnim ; milom (znamka, konjfCelt) tvrdke Bergmanu & drug Teschen na Elbi. Komad po 80 vin. s« dobi r vseh lekarnah, mirodilnicah ta prodajalnah parfumov. Salon Central - Gorica Cano Gineppe Verdi !!Prvikrat u Gorici!! Od nedelje 7. t. m. naprej — le nekoliko dni so vrst* predstaue sudanske trupe frabUskega plemena sestoječe iz 20 omcIi obeh spolov* Predstave ho vrše v narodni iiohI. Predstavlja se razne iui~ mIiio Ij|re lit bojne plese. Ogleda «i lahko vsnk od 10. ure predpo'dne dalje. — Prcdsluve ho vrslijo otl 3» ure pop. do i), ure zvečor. Vsiopnfnn 60 vin. — Vojtiki do liurednika iu otroci pliičnjo polovico. *> Nezgoda na morju radi burje. Dve bracerl prebrnjeni,-Eden mrtev, — Radi silne burje sta se" zgodili 2 nezgodi na morju, ena celo s tragičnim iaidom. Bra-cera (vrsta jadrnic, kakoršne služijo za prevažanje sadtfa in poljskih pridelkov) »Minori« iz kopeTskega pristanišča je jadrala v smeri proti tržaški luki. Ko je priplula na višino Sv. Andreja sredi za-livai-ialP;pr§g^a'jnoJafr.'piS bur^. fijj&J cera je bila prazna "m noWS8r*Wrfbspo- ' dar Andrej Vatovec, . star 26 let in nio-štvo: Josip Paravel, Nazarij Genso in ?sin poslednjega Gabrijel, star 17 let ter Fkhi Pesaro. Vsi so padli ,v jgorje. Z 'naporom vseli *šil so zagrabili za iprebrnjeno' pod-palubje jadrnice in kričali na pomoč. Na svetilniku je straža zapazila nezgodo in pilot je takoj telefoniral pristaniškemu kapitanu. Rešilni parnik »Awdax«, ki je bil ves čus pripravljen za morebitno 'pomoč, je takoj odiplul pod poveljništvom pristaniškega podkapitana g. Frausina. Z največjo hitrostjo je parnik krenil na kraj nezgode. Ali še predrto je priplul tja, je jako močan piš burje in sunek vala odtrgal enega od ponesrečencev s podpa-lubja. Nesrečnež, 20 letni Pran Pesaro, ki ni znal plavati, je izginil sredi razburkanega valovja. Ostale ponesrečence je >Audax« rešil in potem je iskal truplo vtopljenca, ali zaman. Nato je vlekel bracero v luko. Tatvina črnogorskih jubilejnih poštnih znamk. -- Iz Cetmja poročajo, da je bilo na ondotnem poštue'm ffradu ukradenih jubilejnih poštnih znamk za 20.000 K. Vlada je razpisala 5>0t) K nagrade za odkritje tatov. Francosko vohunko, učiteljico francoščine 'llh.vrion, so zaprli v Kolinu. Tihvrion je tudi v. sorodu* s francoskim ministrskim predsednikom. Delavske razmere v Ameriki, - V državi Pensvlvania se je ubilo lani okoli 1300 delavcev. Glede države Ohio poročajo, da se tam ubije na vsak mesec kakih 400 delavcev. Morda so kolikor toliko pretirane te številke, toda v listih se čita venomer o nesrečah v rudnikih, premogokopih ter v raznih industrijainih .podjetijh. Pač tudi v Ameriki se pazi bolj na mrtve stroje.kpt pa na človeka! Hrvatje prodajajo svojo zemljo Šva-bom in Madjarom. — Pred kratkim je prešlo veliko hrvaško posestvo pri Požigi v roke madjarskih Svafoov. Iz Oseka pa poročajo sedaj, da je prešlo veliko posestvo Betininin dvor v roke Madjarom za 712.000 K: jutro po 690 K. Mednarodni časnikarski kongres v Rimu je bil otvorjen 4. t. in. Otvoritvi je prisostvoval tudi laški kralj z ministri. SchlHerjev rokopis balade »Hero und Leamler« je prodala tvrdka Boerne na Lipskem za svoto 14000 mark. Strašen samomor. — Sedlar O.im-rner na l^aJr*M^por^valK*fci 1iee, daje krvavel, potem si je vstrelil iz revolverja v usta in na to, ker še ni bil mrtev, se je obesil. Dva anarhista so "ujeli v Turinu, ka-1 kor poročajo od tam. Pri njih so našli baje dinamitne naboje. >^.rVeHkj)ožar, — Mesto Okerito na dgrsk^n je zajePCt. m. požar. Zgorelo je skoro celo mesto. Revna starka, ki ima 5 milijonov denarja. — Kakor poročajo, iz Newjorka, je bivala v neki leseni kolibi 70 letna Jane Perkins "VVilliams. Starki se je zmešalo, zato so jo hoteli odpeljati v norišnico. Ko so preiskali njeno umazano stanovanje, so našli v njem vrednostnih papirjev, denarja in uložnih knjižic skupno za 5 milijonov. V svojem času je bila starka znana v financijelnem svetu kot Ettv Green; svoje premoženje si je pomnožila s'špekulacijami na borzi. Komu je podoben srbski kralj Peter? — Neki italijanski list pripoveduje, da je srbski kraj Peter pri svojem posetu v Rimu iznenadil Rimljane z veliko podobnostjo pokojnemu papežu Levu XIII. Rimljani trdijo, da je imel Lev XIII, v svojem sedemdesetem letu jednake lične črte kakor Peter I. Zato so mu klicali Rimljani »Papa Pecci«! kakor so imenovali pokojnega papeža Leva XIII., ki se je z val poprej Pecci. delajo v Kongu. Tam delujejo razne kon-gre^iicljtei ki totivajo*obilo denarja, ta denar, gre v pomoč raznim redovnikom, ki so sprejeli misijo, da naiuičijp »čiaie, brate« evangelije. V državni proračun za , Kongo je »uvrščeno 600.000 frankov za razne, mi-sionarje: ' Samostan de Schent dobiva 60.000 frankov, BelUibratje 40.000, Jezuitje 40.000, duhovniki Presv. Srca 65.000, Trapisti 55.000, Frančiškani 35.000, Očetje MiJUHill 25.000, Sestre naše [Gospe 35.000, Očetje sv. Duha 10.000, Benediktinci itd. itd. še po tisočakih. Ali proračun izkazuje še 24.500 frankov izvanrednih in neprevidljivih stroškov. Klerrkaiizacija v Kongu se širi.. Ali kako je s šolami? Za plačo belemu ufii-teljstvu je nakazanih celih 71.000 frankov. Ali dober del teh pade zopet v žepe raznih misijonarjev .Velik #del šolskih kreditov .izgine — in razni redov i morejo ek-sploatirati Kongo ad majorem Dei glo-riam kakor cksploatsrajo mater domovino, ki jih tako dobro prehranjuje.... Srečna država! \ Rimske Njihovo kraljestvo je od »onega" sveta, V Belgiji vladajo klerikalci. Umevno, da porabljajo vsa državna sredstva v ok-repljcnjc klerikalne propagande. Klerikalni sistem se razteza tudi na kolonije; torej kar delajo v Belgiji, isto Rojaki, izpolnujte svojo narodno iioižnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sy. C in. MU Po me»tu in okolici se ne sliši drugega p o g o v o r a, kakor o oblekah »BENJAMIN" ter. klobukih in čevljev „OHO" •tvrdke J. MEDVED GORICA. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel".Pri Zlatem Jelenu", V sredi§ču mesta. Ob glavm* ulici z državnega kolodvora. Zbirališča trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in jsktenjene družbe. Kegljišče. —•* Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača itt tuja vina. Budjeviško in puntigamsko pivo. — Cene jakp zmerne. ~ Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. Mali oglasi. NajmanjJa pristojbina stane 60 »in. Ako je oglu obsetnejii se rafana za vsako besedo 3 Tin. Najprlpravnejie lnseriranje z& trgovce in obrtnike. ir.fn.ii, f?'i&L»d},,,,JiH,h ,r«°»«v *n obrtnikov t Gorici, Ena i'i 2 zračni sobi a S; ^H sredini mesta. Kje pove nafie upravniStvo. Kupi se zemljišče ffifciBK -pSSS: na upravniStvo. Stara dobroidača gostilna s krasnim gostihiicarskim vrtom ~™ se odda takoj v najem radi bolezni lastnika. Kj<\ pove naše upravništvo. Izvleček Salsapariglia in kričistilni prevretek se izdeluje v novi lekarni „pri LJUDSKEM VRTU« G. Tromba, Carica Corso G. Verdi 13. Jako priporočilno sredstvo za pomladansko zdravljenje krvi, proti zaprtosti, za one ki imajo pomanjkanje teka In hemoroide. Zavojček za 6 zavretkov K 1, 1 steklenica ekstrakta K 2. (Monialcone). Solnate kopeli, stalna. temperatura 38-40°. Blatno zdravljenje. Sezona od vi. junija do i 30. septembra. Učinkuje proti protinu, rev- • matizmu, Ischlas, ženskim boleznim itd. —, Lastnik knez A. pl. Thurn in Taxis. Redni promet z avtomobilom Rimske toplice — Tržič. — Izleti: Timavo, Sv. Ivanu, devin-ski grad, kopališče Šistjan. Največji kom-fort. Na novo urejeno in povečano kopališče. Interurb. telef. št. 26. Koncerti itd. V zavodu se nahaja zdravnik. •¦ Uradnik ž dežele; stranka brez otrok išče zdravo stanovanje o sredini mesta obstoječe iz 3 Lsob, kuhinje-in prilikliti. Evenluelno se kupi mala hiša. Ponudbe na naše upravništvo. Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jds. Verdi tehalliCe Iteo. «, Umetne? zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaucukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra 0 soolem afellefii od 9. are dop. do 5. ure pop. A. vi Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga — = oljkinega olja prve vrste j n:ji.!llik trik Iz Istra, Dttatdji, lilfclie,8iri k lies ! s prodajo na drobno in debelo. Prodaja ta drobno: Kroa -"98,104, 112, !*20, 1-28, i-36, M4, J-60, f80, ^~ 2'40. za luči no 72 vio. ------- Na debelo oene ug-odne. ------- PoSilja poštnine prosto na dom. Posodo R9 pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------ mila in sveč. ~ ¦ -. .,,¦. . Cene zmerne. Tehnični biro FRIDERIK KIEHTZ - GORICtt uiiea Ascoli štev. 20 prfporoCa: parno naprave, raasttc \ sesalne naprave plina, raznovrstno motorje in lokomobik'. kompletne naprave za pekarne, parne pevJ, stroje za me&aiijje in posamezne dele strojev. Dvigala «a stavbe, poljedelske stroj«, stiskalnice^za grozdje in dru^o. Kompletne naprave za mizarske delavnice, Žagarje in mlinarje. Mline za koruzo z rodnim obratom. Naprave za parne pralnice, olje za stroje vttfeli vrst. smfrkov papir za čiščenje in platno. f h yr]W*F e/VMika «a1o$a Ž*ati>ofoDO* ^0 ci^f. fiospodlik,uUeDaile KOLINSKO CIKORIJO pri osek Irgoiitiiafe Iz EDINE slovenske tovarne v Ljubljani. ^mmm m* ^Ljubljanske kreditne banke11 PflfllP I ¦ ¦"51 - se bavi z vsemi v ba'*lčno stroko spadajočimi posli. - II Ifjfc 11^^ ¦ I L I 11|l| Vloge na knjižice aMuje po 4VI* vloge v tekočem y UUI19 U I DelniSka glavnica K 5,000.000.------ ' PODRUŽNICE računu po dogovoru. Centrala n Ljubljani. - Resemu zauad k 450.000. - Celovec, Gbrloa. Sarajevo, Split, Trst - Globin ^najboljs Varstvena znamka: „Sidro" liRimit. Capiici cinp. Anker-Pain-Expeller Je povsod prlponano kot najboljše sredstvo proii prehlajonju iti. Za ceno 80 vin., K 140 ift 2-— se dobi po vseh lekarnah, (ri nakupu tega,' tako priljubljenega domačega zdravila,' se je posluževati le originalnih steklenic v škatijah z našo varstveno znamko „si« &om", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Br.aiCHTEBJEVA LEKARNA pri „*)atam lova" i Frani L isabethgasse štev. Dnttvno r»xpolilil»aJ». IS " Dobro krepilo za želodčno slabost in aa ono, Id so se preliladili ali prenajeli ali si nakopali z zaužltjem slabih, za prebavo težkih prevročih ali premrzlih jedi. neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenost Ud. je dr. gngel-nov „BALDRIANUM". ..Baldriannm" se izkaže pri takih nepnjetiuNtih, dokler niso §c razvit.', kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehoro in zabrunjuje tudi slabe posledice, kakor nervOZltetO, nespečnost, omotico, stisko ntf. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, malinovec i» rrcšnjevee. vpliva »BaldrUmum" tmli pospešujoče pri ZHprljU in zajedno krcpilno na cel čiovcSki organizem „ . . Dr. Engei-nov „BALDRIANUMU ne vsebajo mkakih Škodljivih sestavni ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otroci tudi pri daljšem umivanju. Najboljie je. <•<• se ga zavžijc zjutraj ua teSCc ali pa zvcer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe so razredči ===== JBALDRIANUJO" ===== 7. vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. 3 Dr. Engel-nov „Baldriuiium" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestviu Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korarinu. Gradišču, ftomansa, Ajelu, Campolongo, It nkah, Tržiča, Ajdovščini, Ger. Idriji, Tolminu, analo, Čedadu, Vidmu, lalmi, Cervinjann, Ogleju iul. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. EEgel-nOV »BaldriaMltt" po izvirnih cenah v vse kraj« Avstro-Ogrske. .........— Sliari SB pred ponarejanjem! -—---— , Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov' „Baldriauiim". stroj, kadar se moj kolovrad ustavi. Zdrava bodi Halo! Urša počakaj: Kam tako letiš ? Jera! Pomisli kaj se mi je zgodilo, pred par leti sem kupila od potovalca cenen šivalni stroj, toda danes, ko imam dela črez glavo, se mi je polomil. Letim pa zato, ker nujno drugega rabim k gospodu jlos. Dekleua v Gorici, nI. Hlnnicipio Sf f, da si tam nabavim nov Pfaffov šiv. stroj, ker moja soseda ima že več let stroj iste vrste, kateri je tudi pripraven za umetno vezenje in do danes se ji ta ni še nič pokvaril. Stroj š=va res izborno in Katra mi je prav toplo priporočila ter dostavila: Urša zapomni si, da kar je primerne cene, ni drago, ampak kar je ceno, to pride stati človeka drago. Prav imaš Urša, pristavi Jera, le kupi Pfaffov šiv. stroj, tudi jaz sem slišala, da so Pfaffov šiv. stroji najbolji, da nič ne ropotajo, ampak, da je veselje na nje šivati ter tudi jaz kupim Pfaffov šivalni Bog daj srečo in dobro odpravi. Adijo! Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe su. C. m M. bodi Dam sueta dolžnost! G O PALMA BREZ ?m bahanja se lahko reče, da so pristni PALMA gumijeui PODPETNIK1 najvažnejši del moderne higijene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem niti vinarja več stroškov nasprotno, s Jem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje koraka z moderno higijeno, Lekarnarja H. THlERRY-ia BHLSHM —¦¦........«" Samo pravi z zelen« redovnico kot varstveno znamko. .....¦ Proti vsakemu ponarejanju, posnemanju in zopetni prodaji drugih balzamov pod dvomljivo znamko, se sodnijsko postopa in strogo kaznuje. Ncdvomljivo zdravstvenega učinka pri vseh obolelostih sopilnih organov, kašljti, bruhanju, hrfpavošti, bolečinah v pršili, na pljučih, specijelno pri influenci, obolelosti na želodcu, vnetju jeter in ledic, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in obolesti v ustih, trganju po udih, pri opeklinah, izpuščajih itd. je edino imenovani baUatn 1-J/-2 aH 0/1 1 vel. posebna steklenica K »•— Lekarnarja H. THIERR^-JA samo pravo C E N TI F O L *11N O M A Z 1 Iv O zanesljivo gotovega učinka pri opeklinah, oteklosti, pone- srecenju in vnetju prepreči večkrat nepotrebne operacije. Zdravilno tudi pri zastarelih ranah itd. 2 škatlji 3-t>u. ZALOGA: Lekarna pri Angflji! v«rha A. Tfelerrf-ja Pregrada pri Rogatcu. Dobi se po lekarnah. Na debelo po med. mirodilnicah. I^B^I 1ICH PIENI Allein eehter Balsam mJerSeh«tun|il-A|ilhiU