Posamezna številka 10 vinarjev.
Štev. 114.
v Milimi, v sredo, 20, mala 1914.
Leto XLI1.
= Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— n en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom: Z« celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2*—
V	opravi prejeman mesečno „ 1*70
= Sobotna izdaja: =
za celo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 t
za dvakrat......15 „
za trikrat......13 „
za večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zahvale,osmrtnici Iti:
enostolpna potttvrsta po 21 vin.
Poslano: ^^^ enostolpna petltvrsta po 40 vin
Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga Vozni red
ICsr Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/DI. Rokopisi se ne Tričajo; nefranklrana pisma za ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. - Upravnlškega telefona št. 138.
UVDanašnja številka obsega 12 strani
«
Priiozie in zahteve Koro» Slovencev.
Na slovenskem taboru v Šmihelu na Koroškem dne 17. t. m. so se sklenile sledeče resolucije:
Na velikem ljudskem taboru v Šmihelu dne 17. maja 1914 zbranih 4000 koroških Slovencev.
1.	konstatira, da takoimenovani ^Kärntnertag« v Sinčivasi ni bil shod koroških Slovencev, ampak shod iz cele dežele prignanih Nemcev in njihovih podrepni-kov; konstatira, da ta »Kärntnertag« ni imel nobene pravice, govoriti v imenu koroških Slovencev, da so na shodu v Sinčivasi proglasili nemščino kot edini razprav-ni jezik, kar že samonasebi dokazuje, da je bilo tamošnje zborovanje nemško in ne slovensko. Zato iskreno obžalujemo, daj so sc Nemci v političnem boju proti Slovencem poslužili doslej še nezaslišanega sredstva, da so se izdajali za Slovence in govorili v imenu Slovencev zato, da bi na ta način mistifjcirali vlado in javnost.
2.	Nasprotno pa konstatiramo, da jc na današnjem taboru zbranih 4000 koroških Slovencev vseh stanov in poklicev; naš glas je torej pravi glas koroških Slovencev,
3.	Najodločneje protestiramo proti ••ečnemu podtikanju od strani Nemcev, kakor da bi bil narodni boj umetno iz Kranjskega in Štajerskega zanesen na Koroško, marveč konstatiramo glasno in slovesno, da se koroški Slovenci svoje slovenske narodnosti in pravic, ki nam gredo, sami zavedamo in jih sami tudi najodločneje tudi zahtevamo. Ker smo in se čutimo za bistven del slovenskega naroda, apeliramo na solidarnost celega slovenskega in hrvatskega naroda z nami v našem težkem boju, ki ga bijemo kot pred-straža avstrijskih Jugoslovanov.
4.	Tistim nemškim in nemškutarskim poslancem, ki so bili v boju proti narodnim Slovencem na nemški nacionalni program z glasovi Nemcev in nemškutarjev edinole vsled krivične, nenaravne razdelitve volilnih okrajev izvoljeni, odrekamo pravico, govoriti v imenu vseh koroških Slovencev, Na naslov naših narodnih nasprotnikov in vlade pa bodi enkrat za vselej povedano, da kot legitimnega zastopnika koroških Slovencev priznavamo edino le naše politično vodstvo, kateremu izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo in neomajno zaupanje.
5.	Pozivamo c. kr. vlado, da nam da zadostno število uradnikov, da nam vrne nazaj na Koroško naše koroške slovenske sinove sodnike in druge uradnike, ki niso dobili v domači deželi kruha in katerih mesta med nami so zasedli nemškonacia-nalni uradniki.
6.	Protestiramo proti temu, da se pošiljajo slovenski učitelji službovat med Nemce, da se na Slovenskem nastavljajo nemški in renegatski, zapostavljajo pa slovenski učitelji, in z vsem povdarkom zahtevamo, da vlada poskrbi za zadostni naraščaj slovenskega učiteljstva.
7.	Z ogorčenjem opažamo, da c. kr, vlada noče ali ni v stanu izvršiti razsodb svojih lastnih in najvišji hsodišč v šolskih zadevah na Koroškem. Najslovesneje izjavljamo, da vztrajamo pri teh zahtevah in odločno zahtevamo, da se že vendar izvedejo razsodbe državnega in upravnega sodišča v zadevi naših šol, kar je vlada dolžna storiti že po svoji državni avtoriteti.
8.	Zahtevamo preosnovo volilnega reda za deželni zbor, odgovarjajočo demokratičnemu razvoju današnjega javnega življenja, odpravo kurije veleposestva in razdelitev njenih mandatov med kmečko skupino in protestiramo zoper sedanje volilne okraje za državni in deželni zbor, ki v narodnostnem, gospodarskem in socialnem oziru nasprotujejo vsem načelom zdrave pameti in povzročajo, da se narodni boj od narodne meje prenaša v vso deželo. Konstatiramo, da so vsled nenaravne razdelitve volilnih okrajev brea vsake potrebe skoro vsi volilni okraji na umeten način jezikovno mešani in da Nemci na ta način napravljajo celo deželo za dvojezično.
9.	Zahtevamo popolno enakopravnost slovenskega jezika pri vseh oblastih in uradih, bodisi državnih, bodisi deželnih, kjer imamo Slovenci ž njimi opraviti, zlasti pri sodnijah, davkarijah, železnici, pošti, politični oblasti in deželnem kulturnem svetu.
10.	Zahtevamo, da se za Slovence nastavi slovenski, za slovensko ljudstvo vnet potovalni učitelj; da se deželni kulturni svet razdeli v nemško in slovensko sekcijo in da se otvori slovenska kmetijska šola.
11.	Končno z gnevom odklanjamo gnusne napade na našo lojaliteto in na patriotizem od strani zaveznikov laške ire-dente in častilcev Hohenzollerncev.
Mi smo vedno dali in bomo dali cesarju kar je cesarjevega, kar pa ne izključuje, da zahtevamo, da tudi država da v okviru obstoječe ustave našemu narodu, kar je njegovega.
Govor dr. Šnsierla v plenarni seli delegacije.
Kranjski deželni glavar dr. Ivan Š u -steršič je v plenarni seji avstrijske delegacije 19. t. m. govoril govor, ki je vzbudil splošno veliko pozornost in o katerem prinašamo bistveni posnetek.
Protiavstrijske demonstracije v Italiji.
Predvsem se peča govornik s protiav-strijskimi demonstracijami v Italiji in izjavlja, da bi ne bilo nič bolj pogrešeno, kakor to, če se te demonstracije z molkom prezro. Ne more se strinjati s predgovor-nikom grofom Lutzowom (bivšim poslanikom v Rimu), ki je trdil, da tc demonstracije niso bile resne. Vsak, kdor se globlje peča z italijanskimi razmerami, vidi v njih znake nevarnega ljudskega mišljenja v deželi, ki je že desetletja z nami zvezana. S tem mišljenjem mora vsak realni politik računati, če nočemo, da ne bomo v resni uri strašno presenečeni. Govornik ne dvomi, da je gotovo, da hoče italijanska vlada z nami še naprej ohraniti prijateljske razmere, a na vprašanje, če bo Italija v resni uri res kot zaveznica postopala, nc moreta ne Salandra ne San Giuliano ne kak drug državnik odgovoriti, ker na to bo odgovoril italijanski narod. Govornik vpraša, če ne bodo nadvladale v odločilni uri tiste strujc, ki jih dovolj označujeta gesli »mare nostro« in »Trieste et Trento«. Za odgovor na stavljeno vprašanje so zadnje demonstracije usodni predznaki. Posebno značilno je, ker so se te demonstracije pojavile ravno zdaj, ko jc monarhija zadnja leta Italiji izkazovala tako dragocene prijateljske usluge. Govornik se sklicuje, da svojo trditev dokaže, na podporo monarhije Italiji ob libijskem podjetju in na postopanje Avstrije ob ustanovitvi Albanije, ko je Avstrija vse storila, kar je hotela Italija, dasi je Avstrija sama nosila velika bremena ob ustanovitvi albanske države. Italija si je prihranila vse vojne stroške, ki smo jih sami nosili, zdaj pa žanjemo izbruhe •smrtnega sovraštva, ki sc z nobeno stvarjo ne morejo utemeljiti.
To je ljudsko gibanje, ki teži za našo Adrijo!
Nikjer v Avstriji ne obstajajo sovražni načrti proti II ali ji. Cela monarhija hoče živeti z Italijo mirno in prijateljsko, a kljub temu to smrtno sovraštvo proti Avstriji. Ne varajmo se, želja osvoboditi nerešene brate, želja po našem jadranskem obrežju je ves italijanski narod prevzela. To stremljenje se ne omejuje na Zgornjo Italijo, marveč se jc razširilo tudi v Spodnjo
in prispevki romarjev (!) bi kmalu poplačali svoto odkupnine. Kaj, če so sliko odnesle nepoštene roke?«
V omenjenem članku sc tudi trdi, da so sliko iz Svete Gore »odnesle nepoštene roke«. Dokaza seve ni nobenega. To se mora verovati! Sicer je pa Gyra v »Soči« z dne 14. marca 1914 priobčil, da proda > n a čudovit način najdeno« sliko Matere božje s Svete Gore. Torej, Gyra, kaj jc bil čudež ali kaj? Na velikonočnih plakatih pa izjavlja Gyra, da je prišel do slike »po srečnem naključju«. Mi pa smo imeli v rokah zapriseženo izjavo, zapisnik z dne 19. januarja 1909, ki se hrani v nadškofijskem arhivu v Gorici. Iz tega jc razvidno, da je to sliko Gyra kupil od g. E I i z e M u 1 i č roj. M i h c 1 i č meseca junija 1903, in sicer za 80 K. Slika, ki jo je p r e j e 1 v d a r njen oče Janez Mihelič od g. Rutarja, sc jc hranila, kakor je priča zatrdila, vedno v Gorici: prej v ulici Rastcllo št. 7, II. nadstropje, od leta 1875. pa na Travniku številka 15. O kaki nepoštenosti nimamo mi, niti - kakor smo se informirali — me rodajni cerkveni krogi niti najmanjšega dvora a! Ko bt bili ti krogi o Gyrovi trditvi, da je slika res zmanjkala iz svetišča po nepošteni poti, prepričani, kakor tudi j o pristnosti Gyrovc slike, bi sodišče že 1
Italijo in se je v nevarnih oblikah v Nea-polju pojavilo. Zelo bi se varali, če bi zatajevali, da nc gre za veliko narodno gibanje. Italijani prav dobro vedo, da se ne postopa z avstrijskimi Italijani le dobro, marveč da se odlikujejo in uživajo dragocene narodne privilegije v izobilju na škodo državi vedno zveste'mu luvatsko-slo-venskemu ljudstvu. V kako sijajnem položaju se nahajajo avstrijski Italijani nasproti Italijanom v Franciji! Kljub temu narodna Italija nc gleda proti zahodu, marveč proti vzhodu, ker se tu nahaja jadranska obal in ker sodijo, da jc Avstrija slabejša kakor Italija.
Italija naš sovražnik.
Najnevarnejša je italijanska iredenta, ker ogrožuje glavne stebre, na katerih sloni naša evropska politika. Zagotoviti si moramo, da imamo v Italiji trdno in zanesljivo oporo, ali si pa moramo poiskati drugo oporo. Če italijanski narod kmalu ne izpregleda in se trajno enkrat za vselej na sprijazni z dejstvom, da tvorita Pri-morje in južna Tirolska nedotakljivo posest habsburške dinastije, moramo kljub vsemu papirju, na katerem so spisane zvezne pogodbe, smatrati Italijo za najnevarnejšega zunanjega sovražnika monar* hije in iz tega izvajati posledice, da razve< žemo nevarno zvezno razmerje.
Vse to gre na račun Nemčije. — Potrebna bo pot preko Pariza v Peterburg. — Tro-zveza onemogočuje pravo avstrijsko poli. tiko.
Predočiti si moramo še drugo dejstvo. Naše napačno razmerje z Italijo gre večinoma na račun Nemčije. Nemčija živi lahko z Italijo v pravem prijateljstvu, ker med njima ni nobenega nasprotstva interesov, Čisto drugače je pa z nami. Le radi Nemčije živimo v popolnoma nenaravnem sovražnem razmerju s Francijo. Nihče ne more dvomiti, da bi bilo prijateljstvo Francije za monarhijo največje vrednosti. Zelo sc mora obžalovati, da se nc stori noben resen korak v dosego tega prijateljstva in to tembolj, ker vodi pol v Peterburg, ki jo moramo napraviti, zelo močno čea Pariz.
Govornik ponovi, kar je v odseku rekel, da načelno ne nasprotuje trozvezi in da se ni nikdar proti njej boril, toda po njegovem mnenju Irozveza ni za to ustanovljena, da sta Nemčija in Italija v svojih velikih podjetjih kriti, medtem ko mi ne dobimo nobene protivrednosti. Nemčija zasleduje v trozvezi nemško, Italija italijansko politiko, mi zasledujemo večinoma nemško, tuintam italijansko, nikdar pa ne avstrijske politike. Po njegovem mnenju nc zasleduje Avstrija avstrijske notranje
davno Gyro prisililo, naj na podlagi svoje lastne izjave vrne pravemu lastniku, kar je njegovega!
Če je torej Gyra prepričan, da je slika Sveti Gori ukradena, bi moral kot poštenjak ukradeno blago po« vrniti. Mi lega od njega ne zahtevamo* ker mislimo, da je sliko pošteno kupil! A Gyrova vest, če je o stvari prepričana, bi morala kaj takega storiti! Torej če hoče Gyra sam pred sabo veljati za poštenjaka, mora, če je po njegovem mnenju slika res ukradena, isto nemudoma lastniku vrniti, kakor zahteva katekizem (vprašanje 451. vel. kat.). Sicer zapade tudi § 476. kaz. zakona! Če pa hoče veljati za poštenega lastnika slike, mora popraviti izjavo, da so sliko odnesle iz Svete Gore nepoštene roke«! Če ne, si bo ob* činstvo samo ustvarilo svoje mnenje.
Kaj, če je slika nepostavno kupljena? N
Gyra je kupil sliko za 80 K, vredna pa je, kakor jo sam ceni, 50.000 K.
Če jc pa Gyra kojob nakupu slike bil prepričanja, da jc slika res pristna, je oči vidno gospo Elizo Muli č ogoljufal, ker ji je za predmet vreden 50.000 K dal le 80 K. Kazenski zakon uoloča v § i97. kot goljufijo, ako kdo zmoto ali nevednost druzega izrabi, da j isti na svoji lastnini vsled tega škodo trpi! Iz Muličinega zapisnika z dne 19. iaauftfl^
LISTEK,
SvelogorsKa slika moiere božfe in stori-nor Gyro.
Zadeva svetogorske slike Matere božje je za vsakega razsodnega človeka, ki je stvar v listih zasledoval, že davnore-š e n a. Že leta 1909. smo mi v »Slovencu« osvetili to vprašanje ter pokazali vso ne-utemeljenost Gyrovih tozadevnih trditev. Obširne članke so takrat prinesli tudi goriški listi, n. pr. >Gazzettino popolare«, »Lco di Litorale«, »Primorski List«, »Gorica« itd. Zato se res čudimo, da jc zadnje case odprla svoje predale »Edinost« Gyrovim člankom, katerih ne marajo več objavljati drugi resni listi, ki se ne marajo ž njimi osmešiti. V Gorici, kjer občinstvo g. Gyra( dobro pozna, nihče ne reagira na njegove napade in apodiktične trditve. Hudomušneži po Gorici zahtevajo, naj Gyra s svojo čudežno sliko« napravi očitni čudež in vprašanje bo rešeno! Smešno je pa, če člankar trdi v »Edinosti'« s l.maia 1.1.: »Začelo je o stvari govoriti verno ljudstvo. In to ljudstvo je prišlo do mnenja, da slika, ki se nahaja v zbirki starinarja Gyre, mora n a-
zaj na Sveto Goro!« Nedeljo, 3. maja, je bila tisočeroglava množica vernikov na Sveti Gori, a nobenemu ni padlo v glavo romati kGyri! Kdo se pač — raz-ven Gyre in par njegovih spletkarjev — za njegovo sliko zmeni?
»Gyri ne gre za denar!«
Kdo se nc smeje člankarjevi trditvi: »G y r i gre edino le za dokaz resnice in nc za denar, ker mu je zadeva s sliko povsem častna stvar!« Temu nasproti pribijemo, da je Gyra v svojem spisu na goriški Ordinariat z dne 15. februarja 1909 dobesedno v italijanskem jeziku to-le zahteval:
Danes hočem imeti (voglio avere) za sliko Matere božje z Jezuščkom, sv. Joa-hiinom in sv. Ivanom, ki je naslikana na cedrovem lesu leta 1.544,, znesek 50.000 K (petdesettisoč kron). — Altroche — samo za čast! Če je torej člankarju Gyra nasprotno zatrjeval, mu jc prikril resnico! Neki Gyrov privrženec si je to stvar v nekem zanimivem pismu z dne 26. marca 1914 lako-le mislil: Raje sliko odkupiti tudi za visoko ceno, kakor dopustiti, da bi šla drugam nego na Sv. Goro. Sicer pa sem prepričan, da bi sc svota š e tako visoka, katero bi cerkev mo-ralaplačatizasliko, kmalu povrnila. Ljud-Istvo bi namreč t r umoma r o -I m a 1 o na to slovcčo božjo pot
politike, marveč vedno le enostransko narodno politiko, vsled česar se vedno ena ali druga narodnost odbija in ob steno pritiska.
Za koroške Slovence.
Državi zvesto hrvatsko ljudstvo, ki je najzanesljivejši steber dalekogledne politike, se je politično degradiralo in v veliko škodo monarhije politično oslabilo.
Dr. Šusteršič nadaljuje: »Niti najpri-mitivnejše narodne pravice se koroškim Slovencem ne priznajo. Ne pretiravam, če rečem, da ni naroda v monarhiji, s katerim bi se tako ravnalo, kakor s Slovenci v tej avstrijski deželi. Na Koroškem ne veljajo niti razsodbe upravnega sodišča. Nihče ne bo trdil, da ima upravno sodišče kako posebno ljubezen za Slovence. In če upravno sodišče izda temeljem zakona razsodbo, se v drugih deželah izvrši, na Koroškem pa ne, če se glasi v prilog Slovencev, ker veto nemškega »Volksrata« to prepoveduje. (Pritrjevanje.) Tu mora izginiti upravno sodišče, izginiti vsa centralna oblastva; zgoditi se sme le to, kar zapove nemški »Volksrat«. To, gospoda, treba povedati, ker taka politika škoduje državi in škoduje celi monarhiji.
Potreba Velike Avstrije.
Govornik konča: Monarhija je močnejša nego se misli. Ne samo po svoji veliki, krepki, pripravljeni armadi, ampak tudi po močnih silah, ki od vseh strani monarhije teže proti središču, sedežu našega častitljivega monarha. (Pritrjevanje.) Avstrija kliče, Avstrija vpije po združitvi vseh spečih sil v mogočno Veliko Avstrijo. Mi rabimo avstrijske politike, avstrijsko-dinastične politike na znotraj, avstrijsko-dinastične politike na zunaj. Velika Avstrija bodi mogočna zaščitnica svobode narodov, mogočni faktor evropskega ravnotežja in miru, jamstvo sigurne in častne prihodnjosti cesarstva in dinastije!
Dopolnilno držovnozborsko volitev no NolronjsKem.
Včerajšnje državnozborske volitve po pokojnem poslancu dr. Žitniku na Notranjskem so se končale z zmago dr. Pogačnika, kandidata S. L. S.
Na zunaj ni kazal volivni boj prav nobene napetosti; vršili so se volivni shodi, kakor navadno, in časopisje je nekoliko sekundiralo. V resnici je pa bil boj za ta volivni okraj jako intenziven in zlasti liberalna stranka je storila z občudovanja vredno vnemo čisto na tihem vse, da udere v posest S. L. S. na Notranjskem. A kandidat naše stranke je zmagal z dobro večino.
Pri tem je treba pomisliti, da so se vršile volitve v tem okraju, v katerem se je moral rajni dr. Žitnik leta 1902. z Božičem tako boriti, da je zmagal samo z 200 glasovi večine, letos v zelo neugodnih razmerah za S. L. S. Bolečine po novih deželnih dokladah še niso zaceljene, laži o zapravljenih deželnih milijonih še ne pozabljene in prave, resnične razmere v deželni upravi našim ljudem ne dovolj pojasnjene. Na Vipavskem je pa rodila huj-skarija od strani liberalne stranke v nekaterih občinah v vrstah S. L. S. bržkone zaradi doklad na vino hudo zmešnjavo. Če spomnimo na punt na Goriškem, ki bi kmalu pomel celo narodno stranko z nje-
1909 je pa razvidno, da gospa ni niti slutila o kaki pristnosti prodane podobe. — Po vesti bi bil v tem slučaju Gyra dolžan nemudoma g. Elizi Mulič škodo povrniti.
Ako je pa Gyra pozneje prišel do zaključka, da je kupljena slika pristna, ima g. Eliza Mulič pravico izpod-biti veljavnost kupne pogodbe vsled nadpolovične pri-k r a j š b e na vrednosti, kateri pravici se ni odpovedala.
Sploh pa — če verujemo člankarju — pravi lastnik je pravzaprav svetogorsko svetišče, ker so sliko od tam odnesle » nepoštene roke«! Lastnik ostane Sv. Gora tudi v slučaju, ki ga Gyra opisuje v svojih letošnjih velikonočnih plakatih, češ, začetkom minolega stoletja je svetogorski vodja z a-menjal oltarno sliko z nekim posnetkom. (Tega seve ni nihče videl ne vedel, kakor Gyra sam, ki ga pa takrat še na svetu ni bilo.) Po smrti direktorja je slika prišla v roke dedičem in v zadnjem času po nakupu v Gyrove roke. Vprašamo, ali ni na podlagi te Gyrove izjave slika še vedno cerkvena last? Dediči -so si jo nevede prisvojili, a Gyra je »dognal«, da je slika pristni nekdaj bogoslužju namenjen predmet. Vsaka daritvena in kupna pogodba brez dovoljenja cerkvene oblasti bi bila neveljavna! V tem slučaju je edino merodajna državna postava z dne 7. maja 1874, drž. z a k. št. 50, § 51., ki zahteva za prodajo cerkvenih stva-rij izrečnega dovoljenja ne samo cerkvene, temveč tudi
{> o 1 i t i c n e oblasti! Takega dovo-jenja za svoj nakup pa Gyra ne more po-
nim davkom na vino vred, da niso od njega odnehali, potem bomo razumeli, zakaj so nekatere občine v vinorodni vipavski dolini nazadovale. Sicer so pa po par občinah zakrivili nazadovanje lokalni spori.
Rezultat volitve je sledeči: vseh volivcev je bilo 9378; od teh je dobil dr. Pogačnik 5130 glasov, Lavrenčič pa 4223, razcepljenih 25, neveljavnih 68, praznih 53. Dr. Pogačnik ima torej 907 glasov več kakor njegov nasprotnik. Razmere so se izpremenile od leta 1911. tako-le: dr. Žitnik 6559 glasov, dr. Novak 1383, socialni demokrat Kopač 737, razcepljenih 334. Dr. Žitnik je imel torej večino 3905 glasov. Lansko leto je bilo v tem okraju 9321 glasov oddanih. Dr. Pegan je dobil 5580 glasov, Gašpari 3106; dr. Pegan tedaj večine 2486 glasov.
Ta slika zadnjih let kaže, da se volivni boj na Kranjskem vedno bolj po-ostruje, da volivnih bojev z zmago ene same slovenske stranke ni konec, in da se bo ta boj tradicionalno razvijal naprej v dosedanji smeri. O tem si ni treba čisto nobenih iluzij delati. Liberalna stranka nikakor ne misli na svoj grob, ampak napenja vse sile, da bi se mogla zopet kako uveljaviti. Do skrajnosti odločni boj zoper njo in pritisk je rodil od njene strani proti-reakcijo, ki jo okreplja. To so stvari, s katerimi moramo računiti in temu primerno mora S, L. S. svojo taktiko uravnati,
Res, da je dr. Pogačnik nov mož, res, da je za Lavrenčiča šlo vse v boj, kar »leze ino gre«, od socialnega demokrata do zadnjega liberalnega moža, da stoji vsa javnost pod vtisom novih deželnih doklad; res, da je bil dr. Žitnik tako priljubljen kandidat, kakor si ga je težko misliti, vendar ni s tem izčrpana vrsta vzrokov, zakaj se je v notranjskem okraju diferenca med nami in liberalci tako zmanjšala.
Samo nekaj momentov!
Politična organizacija stranke je zelo pomanjkljiva. Ali ima stranka preštete svoje ljudi? Ali so politično zadosti organizirani? Kmečkih zvez je precej na papirju in centrala premalo v živem stiku z njimi. Na Nemškem so volivni okraji, ki imajo od 40 do 50 tisoč volivcev. In nemški katoličani vedo že pred volitvijo skoro do pičice, koliko glasov bodo dobili. Pri nas nimamo nobenega pojma o kakem pravem volivnem katastru, zato gredo stranke v volivni boi, kakor da bi stavile v loterijo. To treba popraviti, podrobno delo sistematično urediti, poživiti in po celi deželi razplesti. Če bi bile stranka*-., ske organizacije dobro razpletene, bi bil n. pr. občni zbor »Kmečke zveze za ljubljansko okolico« nekoliko bolj obiskan, kot je bil zadnjič.
Drugič je imela stranka premajhen pregled o volivnem gibanju in premajhno kontrolo nad političnim nasprotnikom. Na Notranjskem so širili liberalci, kakor sedaj slišimo, naravnost neverjetne govorice. Da Šusteršič na milijonih sedi, da je S. L. S. kanone kupila (pač tudi žalosten zgled za pomanjkljivo izobrazbo nekaterih plasti v masi!), da je dr. Šusteršič glasoval za 700 milijonov novih davkov, od katerih pride na Kranjsko najmanj 20 milijonov, da je dr. Pogačnik za to, da kmet ne sme vina piti itd.
Te volitve so tudi pokazale, da mora voditi volivni boj ves strankarski aparat! Kako je ta funkcioniral, lahko sklepamo iz tega, da se ni nobenemu človeku niti
kazati! — Poleg tega bi pa morala poprej nakupu pritrditi c. kr. centralna komisija za umetne in zgodovinske spomenike. Vsled odloka iste komisiie z dne 15. julija 1901, štev. 865 ex 1901 je namreč vsaka transakcija brez njene pritrditve neveljavna. Opozarjamo na to okolnost c. kr. konservatorje!
Torej naj le Gyra mnogo vpije in dokazuje, da je njegova slika brez višjega dovoljenja kupljeno cerkveno blago, potem bo takoj politična oblast zadevo rešila t. j. kupno pogodbo, ki jo je Gyra brez cerkvenega in političnega dovoljenja sklenil, bo enostavno razveljavila in sliko Sveti Gori vrnila! Glejte gosp. Gyra, do kakih Vam neljubih posledic Vas privedejo Vaše lastne trditve. Mi Vam sliko privoščimo, vsled tega ne trdimo, da je ukradena in tudi ne trdimo, da ste Vi ž njokoga ogoljufali, toda nikar se Vi sami ne zapletajte v nepravilnosti in v kazenske paragrafe s tem, ko pripovedujete, da so sliko »odnesle nepoštene roke« in da jeVaša slika pristna cerkvena last in vredna 50.000 K!
Kak revež bi bili, gosp. Gyra, če bi Vam verjelo državno pravdni-š t v o , da imate sliko »iz nepoštenih rok«! Torej le tiho, da ne vzbudite pozornosti državnega pravdništva.
Gyra proti Gyri.
Oglejmo sj sedaj druge Gyrovc trditve. Začetkom leta 1909. je Gyra svojo sliko v ulici Tek. Gius. Verdi javno raz-
sanjalo, kaj se godi na Vipavskem in da je zato bila naša agitacija po nekaterih občinah zelo pomanjkljiva.
Ne majhne važnosti je tudi moment, da je za Lavrenčiča delal velik štab mlade liberalne inteligence, zlasti dijaki, dočim je pri nas bilo premalo takega agitacij-skega aparata.
Načelno nasprotstvo med našo in liberalno stranko je, kakor vemo, versko-kulturno. Toda nemajhen del mase se tega dobro ne zaveda. Liberalna stranka se zato zlasti zadnji čas kolikormogoče skrbno ogiblje izpadov na versko polje, pač pa maha venomer po deželni upravi in skuša tem potom dobiti tal med ljudstvom na deželi. Tukaj igrajo seveda osebni momenti veliko vlogo in se tudi ljudje spravijo lažje v opozicijo proti stranki. Tukaj je težko vzdrževati strankarsko disciplino in apel na strankarsko dolžnost je večkrat brezuspešen. Temu nasproti mora stranka zastaviti vse sile in vse storiti, da se deželna uprava nasproti javnosti v pravo luč postavi in pokaže dalekosežnost, uspešnost in smotrnost deželnega gospodarstva. To je nasproti kritiki najuspešnejša obramba.
Dr. Šusteršič je rekel pred nekaj dnevi, da naša zunanja politika ne najde pravega odmeva v ljudstvu, ker je preveč za kulisami in pusti večkrat ljudi v nejasnosti. Zdi se, da so tudi pri nas večkrat ljudje napačno informirani o raznih korakih stranke, da potem na napade političnih nasprotnikov ne vedo prav reagirati.
Volitev na Notranjskem nam bodi v bodrilo in opomin, da je treba vedno delati, neprenehoma stati na straži in strankarsko organizacijo do podrobnega izpeljati po zgledu demokratičnih strank. Tako delo je sicer zamudno, strankarske politične organizacije ovirajo morda nekoliko svobodo vodstva stranke, ker hočejo same imeti več besede, toda imajo eno veliko dobro stran: ljudje so prešteti, njihova volja je volja stranke, njihova odgovornost odgovornost stranke. Namesto strankarske indolence in brezbrižnosti stopi požrtvovalnost in globoka strankarska zavest. Kjer pa nima človek besede in ne soodločuje, tam tudi delal ne bo, ampak samo množil nezadovoljno maso.
Izid včerajšnjih volitev je kljub vsemu pri tem vehementnem naskoku nasprotnikov za S. L. S. zadovoljiv, kaže, da ima zvesto in zanesljivo večino za seboj in da je treba naše delo le poglobiti, da bo stranka vselej in povsod sigurno nepremagljiva! Liberalizem je nevarnost, proti njemu je treba vedno na straži biti, samo smešenje in zaničevanje ter grožnje nič ne pomagajo. V naših načelih je taka moč, da to strujo, ako krščanska etična načela stranke na vseh poljih dosledno izvajamo in ljudstvo v tem smislu intenzivno izobražujemo, lahko nadvladamo.
Revolucijo Essod pose zoper nem-škeso kneza.
Prva vest.
Dne 19, t. m. se je vnel boj med albanskimi orožniki in telesno stražo Essad paše. Boj se je tako končal, da so Essad pašo zaprli. Zdaj se nahaja Essad paša na avstrijski ladji »Szigetvar<. »Albanska ko-
stavil na ogled s trditvijo, da je to prava svetogorska od patrijarha Grimanijo darovana slika, ki je najbrže v dobi 1786 do 1795. iz Solkana zginila (glej »Gazz. pop.« 14. jan. 1909 št. 2174). Po zatrtju svetogorskega samostana se je namreč slika prenesla v solkansko župnijsko cerkev. — V dokaz — zdi se —-- je Gyru služila (glej »Gazz. pop.« z dne 22. jan. 1909) priprosta krona na sedanji oltarni podobi, ki ni zlata in ne z biseri obsejana, kakor poročajo viri o pravi kroni. Gyri ni padlo v glavo, da se vsled nevarnosti pred tatovi prave dragocenosti skrbno hranijo v svetogorski zakladnici. Takrat je modroval tako-le: »Zlata krona z biseri je morala biti ukradena, ker je druga na sliki, torej ukradena je bila tudi slika!« Toda niti eno niti drugo ni resnično. Zlati kroni z biseri se še vedno nahajata na Sveti Gori. (Glej inventarije in zapisnik z dne 17. aprila 1909).
Gyra takrat očividno ni še vedel, da je bila iz Svete Gore v Solkan 1. 1786, pre-nešena slika že kronana, ker kronanje se je izvršilo že leta 1717. Njegova razstavljena slika pa ni bila kronana, ker ni imela takrat niti najmanjših znamenj kronanja. To je bilo prvo Gyrovo protislovje. Ko so mu v tozadevni javni polemiki razni gospodje (zlasti p. Kalist Medic in prelat Kari Drexler v knjižici: »Sopra il quadro 1544« — Gorica, 1909) dokazali, da njegova nekronana slika pač ni mogla biti kronana svetogorska, ki se je v tej dobi hranila v Solkanu, je Gyra •svojo trditev takoj spremenil, češ: Moja sliko ni bila kronana, ker d a -
respondenca« poroča iz Drača, da so, kakor znano, izbruhnili zadnje dni v okolici Šijaka večji, nemiri. V Draču je poročilo o vstaji ljudstvo razburilo, a naperjeno ni bilo proti knezu. Zaradi zadnjih dogodkov je ukazal knez, da naj Essad pašo aretirajo, ker se je tudi zgodilo in so Essad pašo z njegovo ženo in z njegovimi služabniki odvedli na avstro-ogrsko vojno ladjo Szigetvar«. Aretacija je napravila med ljudstvom in med dostojanstveniki najboljši vtis.
Zakaj so Essad pašo zaprli?
Iz Rima se poroča: Essad pašo postavijo pred sodišče, kjer se bo moral zagovarjati radi svojih proti albanskemu knezu naoerjenih načrtov, nato bo pa pregnan in izkrcan na kraju, katerega si bo sam določil. Knez je bil pred 14 dnevi opozorjen na tajne veleizdajniške načrte Essad paše, ki se ni v Draču nahajal. Essada so zato trajno nadzorovali. Dognali so, da je Essad res zasledoval tajne načrte, nakar so ga po konferenci kneževega dvornega maršala z avstrijskim in, italijanskim konzulom aretirali nizozemski častniki, ki jih je podpiral močan avstrijski mornariški oddelek. Essad pašo so zaprli, ker je bil zapleten v zaroto proti albanskemu knezu. Ministrski predsednik Turkhan paša je zahteval, da mora Essad paša demisionirati.
Boj pred Essadovo aretacijo.
Dne 18. t. m. zvečer je zaslišal kne2 Essad pašo. Avdienca je bila zelo viharna in je Essad paša demisioniral. 5000 njegovih pristašev, ki so izven Drača taborili, in 300 njegovih pristašev, zbranih v Essadovi palači, se je uprlo. Essad paša sam je 19. t. m. zjutraj prvi ustrelil proti kneževi palači. Avstrijska baterija je nato streljala in Essadovo palačo poškodovala. Bilo je tudi več mrtvih in ranjencev. Nato so se izkrcali avstro-ogrski in italijanski mornarii, ki so palačo Essad paše oblegali in mesto zasedli na prošnio albanskega kneza, ko sta prej rimska in dunajska vlada to dovolili. Ko so holandski častniki po kratkem boju z Essadovo telesno stražo stopili pred pašo in mu naznanili aretacijo, se je dal Essad paša mirno prijeli in odpeljati. Essad paša je proti aretaciji protestiral. Knezovo palačo straži 500 avstrijskih in italijanskih mornariev, mali oddelki stražijo poslaništva. Pred Dračeni je zasidrana ena italijanska vojna ladja s torpedovkami in ena avstrijska križarica. Pričakujejo eno avstrijsko pomorsko divizijo, iz B r i n d i s i j a je o d p 1 u 1 o v e č italijanskih vojnih ladij in torpedovk proti Draču.
Avstrijski zunanji minister Berchtold o izkrcanju avstrijskih in italijanskih mornariških oddelkov v Draču.
V avitri;ski delegaciji je izjavil včeraj popoldne zunanji minister grof Berchtold: Z ozirorn na danes došla poročila o nemirih v Albaniji in ker se je govorilo, da je položaj albanskega kneza ogrožen, obveščam delegacijo o tozadevnih došlih informacijah. Zadnje dni so se nasprotstva med pristaši Essad paše in knezovimi pristaši tako poostrila, da so se v okolici Drača pričele zbirati čete, kar je v Draču samem povzročilo skrbi in sta bila knez in njegov dvoi ogrožena. Ker se Essad paša ni udal zahtevi, naj svojo telesno stražo razoroži, je obstreljevalo njegovo palačo albansko orožništvo pod poveljstvom holandskih častnikov ter se ga je prisililo, da se je
tira iz dobe pred letom 1717. (Glej D r e x 1 e r 1. c. str. 14). Pri kronanju so morali sliko zamenjati.
Ko se je pa po listih in knjižicah tudi la možnost kot zgodovinsko povsem neutemeljena zavrnila, se je Gyra nenadoma povspel do trditve: »Moja siika je bila slovesno kronana 1. 1717., ker nosi vidna znamenja kronanja, torej mora biti prava.« (Glej Gyrove razglednice in oglase po 1. 1909). Kdo je kronal Gyrovo sliko nam ni znano. Le to vemo, da p r e d letom 1909 njegova slika ni imela znamenj kronanja, kakor bodemo spodaj podrobno dokazali. — Kaka metamorfoza v Gyrovi glavi in na Gyrovi sliki! Če verujemo Gyri iz 1. 1909. je na laž postavljen isti Gyra iz poznejše dobe. V prvem stadiju njegova s.ika ni bila kronana, a bi kot pristna slika morala biti kronana. V drugem stadiju sploh ni bilo potrebno, da bi bila kronana, ostane vse eno pristna, ker je bila pri kronanju zamenjana. Ta zamena se je prav gotovo 1. 1717. zgodila. V zadnjem stadiju je pa slika srečno dobila vidna znamenja kronanja. Zamena se to pot ni zgodila 1. 1717., ampak prav gotovo »začetkom minulega stoletja« — kakor trdi Gyrov velikonočni plakat iz 1. 1914. Sedaj pač ne more nihče trditi, da Gyrova slika ni pristna — ker sedaj priča vse pristnost dela, in sicer jasno »ko 1 u £ p o Id a n s k e g a s o l n c a« (1. c.).
G. Gyra, ali ne čutite, kako mučno se sami sebe bijete po zobeh? Poizve-dujmo dalje pri Gyri, kdo je umetnik njegove slike? — V spisu z dne I 15. febr. 1909. nas Gvra lastnoročno za-
da pride na prava pota razmerje z Ru-munijo, nakar se je pečal s Kaizlovimi pismi. Delegat B a 1 j a k vpraša, zakaj da se še nismo Srbiji prijateljsko približali. Grof Berchtold poda nato izjavo o Albaniji, ki jo na drugem mestu objavljamo. Delegat Czaykovv-s k i naglasa, da moramo zasledovati mirovno politiko. Ko izjavi delegat V a n e k, da bo glasoval proti zunanjemu proračunu in proti dispozičnemu zakladu, se je razprava odgodila.
Ogrska delegacija je nadaljevala razpravo o armadnem proračunu. Grof A p p o n y i je naglašal, da se ne smemo bati žrtev za plače častnikom in podčastnikom in želel, da naj se za trdnjave na Ogrskem kaj zgodi. Popoldne je podmaršal T a m a s z y izjavil, da sedanje plače, osobito nižjih šarž, ne zadoščajo. Ogrski finančni minister dr. pl. T e 1 e s z k y je ijzavil, da še ni zavzel stališča glede na gaže častnikom. Prizna, da so nizke, zlasti v nižjih šaržah, a da izboljšanje plač uradnikom ne more imeti posledic, da bi se tudi plače častnikom zvišale.
NAŠA TRGOVINSKA POGAJANJA Z GRŠKO
so, kakor poroča »Wiener Allg. Ztg.«, končana. Rešiti se morajo le še formalnosti in se v kratkem sklene trgovinska pogodba._
DVOBOJ MED TISZO IN RAKOVSZ-KYJEM.
Dne 19. t. m. sta se dvobojevala s sabljami Tisza in Rakovszky. Spopadla sta se petkrat. Pri prvem spopadu je bil Tisza opraskan na roki, pri drugem spopadu je bil Rakovszky opraskan na prsih, pri tretjem spopadu ni
bil nihče ranjen kakor tudi ne pri četrtem, pri petem spopadu pa jc Tisza ranil Rakovszkyja. Rana je 15 cm dolga, nakar so zdravniki izjavili, da Ra-kovszky ni več za boj sposoben. Spravila se duelanta nista.
TIROLSKI DEŽELNI ZBOR
je sklican 25. t. m.
DANEV O VZROKIH DRUGE BALKANSKE VOJSKE.
V bulgarskem sobranju je D a 11 e v v daljšem govoru izjavil, da srbsko-bulgarska pogodba ni bila naperjena proti Avstriji. V Budimpešto je potoval, da jc zastopal zahteve Srbije za izhod k Jadranskemu morju. Srbska vlada bi se bila vdala razsodišču Rusije, če bi ne bila politika Grške dvorezna, ker ni nikdar hotela svojih zahtev precizirati in če M ne bila R u m u-nija s hinavsko sovražnostjo iskala prilike, da Bulgarijo oslabi. O povelju, naj se zavezniki napadejo, ni bil ne direktno ne indirektno obveščen. Izjavil se je. za preiskavo o razlogih druge balkanske vojske na najširšem temelju.
RUSIJA.
Car Nikolaj je potrdil po dumi in državnem svetu sprejeti rekrutni kontingent za leto 1914 s 585.000 možmi. — Poročevalec v dumi o zunanjih zadevah Krupenski je izjavil, da namerava po njegovem prepričanju Sazonov v svojem ekspozeju nastopiti proti hujskanju dela ruskega časopisja proti Avstriji in Nemčiji in proti mnenju ruske javnosti, da so razmere med Rusijo in Avstrijo ter Nemčijo napete. — Upravitelj finančnega ministrstva Bark je imenovan za finančnega ministra.
Notranjci, vrli somišljeniki
f
Prisrčna Vam hvala za častno zaupanje. Izkazali ste se v možatem boju proti združenim silam ljudskih nasprotnikov. Z veseljem grem na delo za blagor Notranjske in za pravice Slovencev! Zvesti ste bili v boju, zvest Vam bom v delu: Zvestoba za zvestobo!
V Ljubljani, 20. maja 1914.
Dr. Lovro Pogačnik
državni poslanec.
udal. Za obrambo varnosti knežjega dvora so poveljniki naših in italijanskih ladij sporazumno ukazali, da so se izkrcali mornariški oddelki, ki do zdaj še niso nastopili. Italijanska vlada, ki razpolaga pred Dra-čem z manjšo vojno ladjo, kot je naša, je pridržala tam svoje torpedno brodovje, ki nekaj dni pred Dračem križari. Essad paša se nahaja na krovu naše vojne ladje. Nadaljnja pojasnila namerava pozneje podati. V seji ogrske delegacije je pa grof Andras-sy pripomnil, da se je nedavno mudil v Draču in da ga zato poročilo o aretaciji Essad paše ni presenetilo. V Draču in v okolici je dejansko gospodaril Es-sad paša in ne knez, ker razpolaga Essad paša z veliko nadmočjo. Lahko se zgodi, da je knezovo življenje v nevarnosti.
Essad paša se je hotel proglasiti za kneza Albanije.
V Pariz so prišla iz Drača poročila, da je Essad paša hotel prisiliti kneza Wieda, da odstopi ter se sam proglasiti za albanskega kneza. Najeti prostovoljci niso od Essad paše dobili povelja korakati proti Epircem, ampak proti Draču. Več albanskih baterij straži ceste, katere ima zasedenih 5000 kmetov. Na pomoč albanskim četam so prišli avstrijski in italijanski mornarski oddelki ® strojnimi puškami in topovi. Verjetno je, da se bo vršil spopad med upornimi kmeti in albanskim vojaštvom. Posredovalci albanske vlade vodijo pogajanja z voditelji vstašev, da jih pregovore, da ne nadaljujejo svojega pohoda na Drač, Razburjenje med vstaši se je pa radi aretacije Essad paše še pomnožilo. Pariški »Matin« je dobil poročilo, da je bila aretacija Essad paše radi varnosti kneza Wieda in njegove rodbine potrebna. Essad paša je hotel kneza vjeti, a vprašanje je, če bi se zadovoljil s tem, da bi ga kar na Nemško poslal nazaj. Iz Frankobroda pa poroča »Frankfurter Zeitung«, da je Es>sad paša zadnji čas živahno konspiriral s Pa-šičem in Belgradom. Zanimivo je, da je vodja mladoalbanskega gibanja Hassan Basran še nedavno položaj v Draču označil za nevzdržljiv.
Delegacijsko zasedanje.
V včerajšnji plenarni seji avstrijske delegacije so razpravljali o zunanjem položaju. Govorili so poročevalec marki Bacquehcm, Ellenbo-gen, grof L u t z o \v, dr. Šuster-šič in Berchtold. Ellenbogen je kritikoval Berchtoldov ekspoze, razpravljal o Kaizlovih pismih in grajal, ker je pričela armada politikovati. Želel je, da ostane država zdrava in se zavzel za mir med narodi. Grof L vi t z o w se je pečal z razmerami v Rumuniji in želel, da bi se dosegle boljše razmere z Rusijo. Naglašal je, da je zasluga naše diplomacije, če smo se približali Angliji. Nato se peča z razmerami v Italiji in pravi, da so Italijani zato vznevoljeni na Avstrijo, ker se v našem Primorju širi na škodo laškega življa slovanski in pridobiva večji pomen. Italijane prosi glede na laško fakulteto, da naj opuste geslo »O Trieste o nulla!« Na iredento v Trstu Liitzow ne veruje (!). Vsebino govora deželnega glavarja dr. šusteršiča, ki je vzbudil splošno pozornost, objavljamo na drugem mestu. Po dr. šusteršičevem govoru je dr. Miihhvert hvalil trozvezo, želel,
gotavlja, da je njegovo podobo slikal G i o v. B. Cima de Conegliano, v »Soči« z dne 14. marca 1914 in drugod pa jo pripisuje B e 11 i n i - j u. Kaj je torej pravo?
Vprašajmo ga, kdo je pa naslikal ono podobo, ki se na svetogorskem oltarju časti. To ve prav gotovo, v spisu dne 15. febr. 1909 natanko popisuje, kako je goriški slikar KI. Delneri sliko 1.1909. izgotovil. V »Gazzetinu« se pa izrecno slikar podobe imenuje g. C o s s a r, vodja mestnega muzeja v Gorici. Kdo je torej tisti umetnik, ki je znal tako izvrstno ponarediti sliko ter jo napraviti 370 let starejšo, tako da je varal strokovnjake odposlance centr. komisije za umetnost?! To se pa pravi kar v čudež verovati!
Toda g. Delneri in g. Cossar lahko v brk povesta g. Gyri, da je t a n j e-gova trditev grda neresnica in izmišljotina. S prisego lahko oba potrdita, da nista ona izdelala sedanje svetogorske si i k e ! A to Gyre ne bo motilo, da bo >voje do sodnjega dne trdil!
Gyra ne veruje svojim lastnim očem!
Najlepša pa je ta: Dne 22. jan. 1909 je Gyra v »Gazzetino pop.« razlagal, da jc svetogorska oltarna podoba naplat-n u slikana, njegova pa na lesu. To je bil zanj glavni dokaz pristnosti. Energično je podčrtaval: »Dovoljujem si trditi na pozitiven način, ki ga ni mail o če ovreči, da je podoba
Dnevne novice.
-fNova »božja« zapoved za Nemce.
»Deutsches Volksblatt« je dal Nemcem še sledečo zapoved k deset božjim: ;>Du sollst dein Haus und dein Leben rein halten von fremden Wesen und Slavischen und Welschen die Türe weisen«. To je izraz tako divjega plemenskega sovraštva, da bi pri nobenem drugem narodu na svetu ne dobili enakega. Po tem načelu je konec vsake humanitete. Če bi se vsi Nemci začeli res po tem ravnati, se vrne poganstvo. Da Nemci tudi Lahe z nami v en koš mečejo, je zelo značilno. Lahi bodo že še videli, kaj se pravi imeti Nemce za »zaveznike«.
-f- Nemška zagrizenost. Nemški kolonisti v Novem Selu v Slavoniji niso zadovoljni z novim zakonom, ki odreja za njihovo vas uradno samo lir-
M. B., ki je danes na Sv.Gori, slikana na platnu.« Dokumenti so res vsi govorili, da je 1. 1544. patrijarh Grimani Sveti Gori daroval podobo M. B. na lesu slikano. Glej P a s c o n i : »Hist. eccl. Montis 1.« 1746 (»in t a b u 1 a a d u m -brat a«).
Kakovosti lesa prvotni viri ne označujejo.
Gyra je polagal v tej dobi glavno važnost na to okolnost. Vneto je razlagal po Gorici to razliko: »Moja slika je na lesu, ona na Sv. Gori pa na platnu! Torej le moja jc pristna!«
Da se mu da priložnost, naj se sam z lastnimi očmi prepriča, je dovolil goriški knezonadškof, da si gosp. Gyra z drugimi gospodi vred oltarno sliko ogleda. To se je dne 1. febr. 1909 zgodilo — ne da bi sc prej obvestilo predstojništvo, ker jc ogled imel bolj privaten značaj! Prelat Drexler je s seboj nesel tozadevno pismo. Ker je bil ravno isto uro tačasni gvardijan P. Kalist odsoten, je njegov namestnik P. Klemen dovolil, naj sliko vzamejo iz oltarja in pregledajo. To se je tudi zgodilo. Toda glejte, Gyra ni hotel svojim lastnim očem verovat i. Ko vidi pristno sliko, jo začne na vse strani meriti in vidi, da j c res na lesu. Kaj sedaj početi? Njegove sanje so se v prazni nič razpršile!
Nato pride iz sprehoda P. Kalist, gvardijan, ki o vsej stvari ni nič vedel. Ko vidi, kaj se godi z milostno podobo, je z vso odločnostjo nastopil, misleč, da si jc g. Gvra sam na lastne roke kaj takega dovolil. Glej tozadevno pismo P,
vatski naziv. Pritožili so se zaraditega že na vse instance. Ker njihov pastor — kolonisti so protestanti avgsburške konfesije — rabi le hrvatsko štampiljo, so ga tožili pri superintendentu Scholzu. Ker jim pa tudi ta ne more pomagati, prete zdaj, da odpadejo od svoje vere. Menda postanejo musel-mani ?
+ Dalmatinska stranka prava je v seji izvršilnega odbora razpravljala tudi o italijanskih nasiljih v Trstu, o rešitvi reci-procitetnega vprašanja na zagrebškem vseučilišču, kakor tudi glede polaščevanja hrvatske pomorske obali od strani Ma-žarov.
-f- Spomini na slovensko-hrvaški katoliški shod. i Med brati Slovenci« je naslov knjižice, ki jo jc spisal Tadej Dalew-ski, eden izmed poljskih udeležnikov lanskega katoliškega shoda v Ljubljani. Pisatelj popisuje pot v Ljubljano in nazaj;
Kalista z dne 3. febr. 1909, kise hrani v ordinariatni pisarni! Prav ta nepričakovan nastop priča, da stvar ni bila naročena! Kako bi se sicer p. gvardijan tako vedel proti prelatu Drexlerju in pa slikarju Delneriju, ko bi bila ta za prevaro naročena? Kdo si more misliti, da bi nadškof sam odredil kako mistifikacijo? Toda Gyra, ki je videl uničene svoje sanje, je vso zadevo lepo po svoje zavil, češ: »Vse je bilo le ,mahinacija' proti meni. Moja mora veljati. Tri slike morajo biti! , Ona, ki je v oltarju, je gotovo na platnu, meni niso pokazali prave slike. Kar sem jaz videl, je sicer n a 1 e s u in na podlogi »a crayon«, a to sliko je napravil nekaj dni poprej Delneri v Gorici! »Ta slika ni videla Svete Gore, kakor ob tej priliki.« — Slika, ki je v oltarju, se ne da iz oltarja vzeti!« Tako piše skoro dobesedno v svojem spisu z dne 15. februarja 1. 1909. Isto pogreva v svoji objavi dne 15. maja 1. 1909. in na neštetih razglednicah!
Kaj je komisija ugotovila?
Tej smeli trditvi nasproti priobčujemo naslednji zapisnik, ki se hrani v kn. nadškofijskem arhivu v Gorici:
»Zapisnik sestavljen na Sveti Gori pri Gorici dne 17. aprila 1909 v frančiškanskem samostanu pri svetišču Naše Ljube Gospe.
Navzoči:
M o n s. dr. Alojzij F a i d u 11 i, stolni nrošt in državni poslanec v Gorici.
najdalje pa se mudi pri shodu samem in pri naših socialnih in gospodarskih institucijah, ki so jih Poljaki takrat v Ljubljani in po deželi videli. »Cel čas«, pravi, »smo imeli vtis, da občujemo z ljudstvom, ki nam je sorodno po krvi.« — Knjigi je pridejana slika: skupina Poljakov, ki so se udeležili katoliškega shoda v Ljubljani. Ta knjižica je živa priča, da so spomini na slovensko-hrvaški katoliški shod tudi med poljskimi gosti ostali neizbrisni.
-)- Nepoštena konkurenca. Na včeraj' šnjo notico »Slovenskega Naroda«: »Klerikalno narodno junaštvo« se nam poroča sledeče: »Slovenski Narod« zopet napada g. notarja Hafnerja, češ, da on sam kot sodni komisar sodišču v nemškem jeziku poroča, dočim vsi drugi notarji poročajo slovensko. Nasproti temu ponovno pribi-jemo: Vsi ljubljanski notarji poročajo sodišču kot sodni komisarji v nemškem jeziku. Gosp. notar Hudovernik, predsednik »Branibora«, narodnoobrambnega društva napredne stranke, blagajnik »Družbe s v. C i r i 1 a in Metoda«, občinski svetnik itd., poroča kot sodni komisar v nemškem jeziku; g. notar Plan-lan, predsednik »Notarske zbornice«, bivši državni poslanec narodnonapredne stranke, poroča v nemškem jeziku. Tudi ti napredni narodnjaki so se torej uklonili zahtevi nadsodišča v Gradcu. — Zakaj, da citiramo »Slovenski Narod«, imata notarja Hudovernik in Plantan tako malo poguma pred Elsnerjem in Šturmom, da jima pred njima takoj uide slovensko srce v hlače? Akti so pri sodišču na vpogled; tam se je lahko prepričati, kako »Narod«, oziroma njegov inspirator laže, da bi škodoval Hafnerju.
—	Ob smrti nemškega koroškega skladatelja Tomaža Koschata nemški listi posebno proslavljajo njegovo skladbo »Verlass'n«. Napev je pa Koschat popolnoma posnel po koroški slovenski narodni pesmi. Prvotno slovensko narodno pesem bodo peli koroški pevci na slavnosti 5. julija v Ljubljani in takrat se bo nemškim glasbenikom z natančnimi podatki dokazalo, da je ono, za kar slave sedaj renegata Tomaža Koschata vzeto iz n a-š i h narodnih zakladov.
—Ljudsko šolstvo. Mestni šolski svet ljubjanski je imenoval na mesto naduči-telja Ivan Nep. Jegliča, ki je dobil v svr-ho študij dopust, volonterko Olgo Knez za suplentinjo na II. mestni deški šoli v Ljubljani, in na mesto nadučitelja Jožefa Ce-pudra, ki je na dopustu v svrho študij, vo-lcnterko Amalijo Cepuder za suplentinjo na III. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. Vodstvo prvoimenovane šole je poverjeno def. učitelju Antonu Ranzingerju, vodstvo III. mestne ljudske šole pa def. učitelju Matiji Janežiču. — Na mesto nadučitelja Julija Slapšaka, ki je v svrho študij na dopustu, je imenovana bivša suplentinja v Breznici Margareta Lilleg za suplentinjo v Radovljici. — Na mesto obolele učiteljice Uršule Potočnik je imenovana za suplentinjo na Jesenicah Marija Vilman.
—	Slovenskim medicincem. Število mcdicincev je v tekočem letu tako naraslo, da je postala ravno razširjena dunajska univerza zopet premajhna. Zadnji tak naval se je zgodil okoli 1. 1890. Zdravniki ki so tedaj pričeli s prakso, so danes še vsi delazmožni in ni misliti, da se bodo sedaj umaknili. V drugih letih je bil naraščaj vedno primeren številu prebivalcev. V 13 večjih mestih Avstrije je število
M o n s. prelat Kari Drexler, bivši profesor, docent cerkvene umetnosti v bogoslovnem semenišču v Gorici.
P. Konrad Mesar, gvardijan frančiškanskega samostana na Sveti Gori«
Rudolf Mahnitsch, c. kr. nad-inžener pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici.
Dr. Anton Gnirs, konservator centralne komisije za zgodovinske spomenike in direktor c, kr. realke v Gorici.
Ivan Cossar, asistent na c. kr. višji realki in vodja mestnega muzeja za umetnost v Gorici.
P. Kalist Medic, duhovnik iz reda sv. Frančiška,
P. Klemen Grampovčan, du« hovnik iz reda sv. Frančiška, vikar.
Prof. Oskar U1 m , časnikar V Bergamu.
Leon Planiscig, cand. phil. v Gorici.
Fr. Gregor Šepec, redovnik sv, Frančiška, sakristan.
Fr. Primas Orešnik, redovnik1 sv. Frančiška, mizar.
Vsled naročila Nj. ekscelencc pre« častitega knezonadškofa v Gorici, dr. Frančiška Sedeja, zbrali so se zgoraj imenovani gospodje, da preiščejo glede zgodovinskega značaja milostno sliko Matere Božje ki sc na Sveti Gori časti, in ki se nahaja na glavnem oltarju božjepotne cerkve od leta 1544. (z znanim presledkom od 1786 do 1793).
Komisija sc poda v božjepotno cerkev, in sicer za veliki oltar kier sta y
zdravnikov v zadnjem letu padlo. Na deželi pada že več let po vseh provincah. Naraščaj odpade torej samo na srednja velika mesta. Število prebivalcev se pomnoži letno za približno 0'9c/b. Vsled smrti in starosti odpade približno l'5c/b zdravnikov; zadostovalo bi torej 25c/c naraščaja. Fak-tično je pa znašal naraščaj 1. 1913. 3 47% in bo poskočil v prihodnjih petih letih vsled navala na 7c/o tako, da bo do tedaj ena tretjina zdravnikov več. Vpeljala sc bo tudi reforma socialnega zavarovanja, vsled česar se bo potreba po zdravnikih še zmanjšala. Pomanjkanje na deželi bo pa vendar obstajalo. Ako se mesta ne bodo bolje dotirala, bodo ostala tudi poslej izpraznjena, posebno ker se je s povišanjem stroškov v zadnjem letu medicinski študij omejil le na imovitejše stanove. V Ljubljani je bilo koncem 1. 1913. 63 zdravnikov t. j. 14'60 na 10,000 prebivalcev. S tem številom stojimo nekako v sredini med večjimi mesti, vendar višje kot Bero-lin, kjer jih je le 1109. Na deželi pa stoji Kranjska s 60 zdravniki t. j. 1'24 na 10.000 prebivalcev med najslabšimi. Samo Galicija jih ima tudi 1"06. Med večjimi mesti naše monarhije stoji Trst najslabše, kjer pride samo 8'84 na 10.000 prebivalcev, skoraj polovica toliko kot po drugih mestih. Tu bi bilo polja za naš slovenski naraščaj največ in tja bi jim svetovali, naj se predvsem obrnejo.
-f Grof Berchtold v delegaciji ni bil kdovekaj gostobeseden. Eno pametno je pa le rekel: »Dobro vem in priznam, kako velikega pomena je dobra notranja politika za ugled in moč države na zunaj. Ampak ustava....1« Ustava, to je dua-lizem; in ta veže ministru roke, da ustavnim potem ne sme ničesar ukreniti, kar bi povzdignilo moč države, če tega Nemci in Mažari nočejo. Če se pobriga za kakšno notranjo zadevo, je to protiustavno . . . Dualizem, td ni samo tragedija za zunanje avstrijske ministre, ampak za monarhijo sploh.
—	Premembe v Pleterjah. Na generalnem kapitelnu v Lucci na Laškem je bil dosedanji P. prior Franc Salez P o 11 i e n prestavljen v Kalabrijo; na njegovo mesto pride P. Ludvik Federer iz kartuzije Haus na Nemškem; bil je že leta 1900 prokurator v Pleterjah.
—	Vojaške odredbe v Sremu. Iz Novega Sada poročajo, da so v Batajnici, Stari Fazovi in Čortancovcih ter na nekaterih drugih železniških postajah železnice Novi Sad—Zemun ustanovili vojaške ekspoziture, ki bodo na svojih mestih nedoločen čas. S temi odredbami je tudi v zvezi za-straženje mosta iz Novega Sada v Petro-varadin. Poveljnik trdnjave je menda zvedel, da se snuje atentat na most ter je odredil, da smejo iti preko mostu samo pešci, ki imajo od njega legitimacijo.
—	Iz iinančnostražne službe. Stražnika Kari Sluga in Jakob C o k a n sta imenovana za nadstražnika. Prestavljeni so: stražnik Ivan T o r k a r od oddelka Ljubljana 2 k oddelku Ljubljana 1, stražnik Ludvik O s t e r c iz Črnomlja v Mengeš in stražnik Alfonz P a g o n iz Mengša v Črnomelj. Na novo je sprejet kot stražnik Ivan Mitteregger in dodeljen oddelku Ljubljana 2. Titularnemu respi-cientu Antonu Česen se dovoli izpre-meniti priimek Česen v Č e s n i k.
—	Jugoslovanska soc. dem. stranka
ima v Ljubljani strankarski zbor 28. in 29. junija.
—	Iz finančne službe. Prestavljeni so: Razvidnostni nadgeometer I. razreda Jos. V e r b i č od novomernega oddelka v Ljubljani k razvidnostnemu oddelku zem-ljiškodavčnega katastra Ljubljana L; davčni upravitelj Josip Jerman od davčne administracije v Ljubljani k davč. referatu na okrajnem glavarstvu v Ljubljani; davčni oficiali Josip R o t t e r od okrajnega glavarstva v Ljubljani k davčni administraciji v Ljubljani; Maks Ivane iz Radeč k davč. uradu v Senožeče in Viljem K o b a 1 iz Krškega k davč. uradu na Brdo; davč. asistenti Franc Schweiger iz Senožeč k davč. uradu v Črnomelj in Anton Jerman z Brda v Krško; prov. davč. asistent Ivan M e š e k od davč. urada v Postojni k davč. referatu okrajnega glavarstva v Kranju; davčni praktikant Alojzij Lazar od davčnega referata okrajnega glavarstva v Kranju k davčnemu uradu v Postojno. Davčni upravitelj Ignacij M a h o r č i č od davčnega urada Ljubljana-okolica je poklican k službovanju v III. depurtement finančnega ravnateljstva. Carinski revident Franc G a r b a s je uvrščen med sistemizirane carinske revidente. Davčni naduoravitelj Ignacij Kline je stalno vpokojen.
—	S postelje padel in si zlomil nogo. Dveletni Janko Koman, sin dninarice v Škofji Loki, je padel s postelje in si zlomil nogo. Pripeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Nezgoda, Lovrencu Trebušaku, 301etnemu mizarju pri premogokopni družbi v Zagorju, je odrezala cirkularna žaga več prstov na roki. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Gad je pičil v levo roko Ivana Bračno, delavca pri zgradbi hudournikov v Gaberjih pri Dobrovi. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
—	Mlad samomorilec. Na progi med Logatcem in Rakekom je poštni vlak povozil 121etnega sina prožnega paznika Ferdinanda Kozina. Izprva se je mislilo, da se je zgodila nesreča, ker je deček navadno po progi hodil do bližnje postaje, odkoder se je z železnico vozil v Postojno, kjer je obiskoval meščansko šolo. Sedaj pa se je dognalo, da je deček šel svojevoljno v smrt, ker je dobil slabo izpričevalo, katerega je iz strahu pred starši popravil. Pač žalostno!
—	Žalostne nravne razmere v Zagrebu vedno bolj odkriva afera Gross. Včeraj so v Zagrebu aretirali gdč. Elo Muha, hčer visokega uradnika. Dočim je aretira-naSlava Veršec Grossu vodila žrtve v hotel »Lloyd«, je Ela Muha vodila gospodične in sicer svoje prijateljice izj najboljših zagrebških rodbin v neki prvovrstni zagrebški hotel, da so postale žrtve Gros-sove. Grosis ima 120.000 K dolga. Njegovi upniki sedaj hite, da zaplenijo kar morejo.
—	Gledališka predstava v Novem mestu. Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane prirede v soboto, 24. maja v Novem mestu in v nedeljo, 25. maja, v Ribnici gledališko predstavo. Uprizori se Girardinijeva življenska slika v treh dejanjih: »Greh žene«. Nadejati se je, da bosta predstavi tem bolje obiskani, ker se gre v prvi vrsti za obstanek slovenskih igralcev.
KrSčansKl možje in
mladeniči ljubljanski!
V	nedeljo sv. Trojice, 7. junija, napravimo božjo pot k Materi božji v Zatlčlno.
Odhod z južn. kolodvora ob 805 zjutraj; z dolen ske^a ob 8*14. — Prihod v Ljubljano ob 9 23 zvečer.
V	Zaličini božja služba in zborovanje, potem prosta zabava v naravi.
Priglasiti se jo treba vsaj do blnkoSt-nega torka. PrigiaSa se: pri upravDištvu „Slovenca" v Katoliški tiskarni, pri Slovenski Straži v Ljudskem domu, pri gos|>. Soukalu Pred Skotijo. Udje društev pa lahko tudi doma v društvu.
Stroški ne bodo veliki. Plača naj sc naprej pri priglasitvi samo 1 krono.
Moiluo ljubljansko, potoži pred suižfom svoje RrščMsho!
UiiDUonske novice.
lj Iz Ljubljane po novi belokranjski železnici do Karlovca bomo ob krasnih skioptičnih slikah poleteli pojutrišnjem, v petek, 22. t. m., ob predavanju belokranjskega rojaka g. dr. Jure Adlešiča. Začetek bo točno ob pol 8. uri zvečer. Sedeži v ložah po 1 K in ostali sedeži po 60 vin. se bodo prodajali pri blagajni deželnega gledališča v petek od 10. do 12. ure dopoldne in od 5. do pol 8. ure zvečer. Stojišča po 20 v. Predavanje se vrši v deželnem gledališču.
lj 200letni jubilej križanske cerkve v Ljubljani. Leta 1714. je dal slavni avstrijski vojskovodja feldmaršal Gvidon grof Staremberg postaviti sedanjo križansko cerkev Marije Pomočnice v Ljubljani. Ta jubilej praznuje cerkev prihodnjo nedeljo, 24. majnika, na praznik Marije Pomočnice, ki ga je ravno pred 100 leti vpeljal papež Pij Vil. v zahvalo za svojo vrnitev v Rim iz Napoleonove sužnjosti 24. maja 1814. — K cerkveni slovesnosti pošlje vrhovni predstojnik nemškega vitežkega reda Nj. Cesarska Visokost nadvojvoda Evgen kot svojega zastopnika velikega komturja Karola grofa Orsini. — Kratko zgodovinsko črtico o cerkvi objavimo prihodnje dni.
lj Spored vojaških kolesarskih dirk v Ljubljani 1. 1914. Prvi dan, 23. maja. 1. Ob 8. uii zjutraj: Častniško hitrostno dirkanje za častnike vseh čet (izvzemši c. in kr. kolesarske stotnije) armade, obeh domo-branstev in vojne mornarice. Proga: Medvode—-Ljubljana. 2. Ob 8. uri 30 minut dopoldne: Moštveno hitrostno dirkanje za< moštvo vseh čet (izvzemši c. in kr. kolesarske stotnije) armade, obeh domobran-stev in vojne mornarice. Proga: Medvode —Ljubljana. 3. Ob 9. uri 30 minut dopoldne: Častniško hitrostno dirkanje za častno darilo N. V. cesarja in kralja za častnike c. in kr. kolesarskih stotnij. Proga: Sv. Miklavž—Ljubljana. 4. Ob 10. uri dopoldne. Moštveno hitrostno dirkanje za častno darilo N. V. cesarja in kralja za moštvo c. in kr. kolesarskih stotnij. Proga: Sv. Miklavž—Ljubljana. Cilj vseh štirih tekem ■ Severni vhod v Sp. Šiško. — Drugi
dan, 24. maja, 5. Patrolno dirkanje za potovalno darilo c. in kr. vojnega ministrstva. Start na severnem koncu mestne artilerijske vojašnice v Ljubljani od 7. do 8. ure zjutraj. 12 častniških obhodnih straž kolesarskih stotnij od lovskih bataljonov št. 11., 20., 24. in 29. Proga približno 55 km vožnje po cestah, potih in polju. Cilj na severnem vhodu v Spodnjo Šiško. Dohaja-nje patrulj od približno 9. ure 30 minut dopoldne. — Razdelitev nagrad 24. maja ob 8. uti zvečer v hotelu Union v Ljubljani. Izprememba ur je pridržana vodstvu dirk.
lj O izletu mornariškega društva
na Jadransko morje nam izletno vodstvo z dne 19. t. m. sporoča: Izlet je vrlo živahen. Vreme sicer nekoliko nagaja, a to niti najmanj ne moti veselega razpoloženja izletnikov. Povsod prisrčno sprejeti, zlasti v Opatiji in Pulju. Ob goclbi in petju poteka le prehitro čas. Posebno živahno vrvenje je na paro-brodu. V Pulju jo že pokazalo nebo prijaznejše lice in se nam obeta za jutri najlepši dan. Izlet poteka v največje zadovoljstvo vseh udeležencev. Nezgode ni bilo nobene. Koncert v palastho-telu Riviera je trajal preko polnoči.
lj Tekmovalno jahanje 5. dragon* skega polka Nikolaj I., car ruski. Gospod Župan dr. Tavčar je prejel od poveljstva 5. dragonskega polka Nikolaj I., car ruski, sledeče pismo: Po ljubeznivi uslužnosti občinskega zastopa deželnega stolnega mesta Ljubljane in njenega župana, je bilo domačemu dragonskemu polku car Nikolaj I. omogočeno prirediti svoje športno slavlje v tem lepem mestu. Zato se zahvaljuje polk Vam in ljubeznivemu prebivalstvu kar najprisrčneje, kakor tudi za živahno in strokovno zanimanje, ki ga je kazalo občinstvo našim športnim priredbam. Obenem si dovoljuje polk izročiti Vam znesek 120 K za mestne reveže ljubljanske. Sprejmite itd. M. Kranz 1. r., podpolkovnik in polkovni poveljnik.
lj Promocija. Danes je bil promoviran doktorjem prava na dunajski univerzi Ljubljančan gospod Rudolf Palčič, poštni praktikant v Trstu.
lj Slovensko gledališče. Jutri, v četrtek, 21. t. m. se igra v deželnem gledališču sijajna burka »Maks v škripcih« s Povhetom v glavni vlogi. Začetek ob 8J/i zvečer.
lj Klasifikacija konj v Ljubljani.
Te dni se vrši klasifikacija konj na trgu Taboru za ljubljansko okolico, dne
16.	junija pa se prične klasifikacija za mesto Ljubljano. Klasifikacija se vrši dne 16. junija za I. (šokski) okraj, dne
17.	in 18. junija za III. (dvorski) okraj, dne 19. in 20. junija za IV. (kolodvorski) okraj, dne 22. junija za V. okraj (Črno va.s, Ilovico, Hauptmanco, Karolinško zemljo, Hradeckega vas in Dolenjsko cesto), dne 23. junija za II. (šentjakobski) in VI. okraj (Vodmat) in vse konje, ki se omenjene dni niso mogli pripeljati.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Virant, sin mizarskega pomočnika, 2 meseca. — Matko Dežman, slaščičarjev sin, 4 mesece. — Ivan Jereb, občinski ubožec, 72 let. — Marija Kogovšek, bivša služkinja, 41 let. — Neža Blejec, hiralka, 89 let. — Ivan
njeni navzočnosti dva samostanska brata od hrbtne lesene stene, ki pokriva podo-bino omaro od zadaj, vijaka odstranila. To zakrivalo je obstojalo iz štirih desk, ko se je to odstranilo, se je takoj videla od zadej sv. podoba, ki jo je držala le ena sama povprečna opora. Slika se je na to v navzočnosti vseh prenesla v takozvano »škofovsko« sobo in prav natanko preiskala. Pri tem sc je to-le ugotovilo:
Podoba je slikana na leseno desko, ki sestoji iz treh delov, ki so le na zveznih krajih s skobeljem poglajeni. Povprečni letvici (744 mm) blizu robov ste pritrjeni z žeblji, katerim se je v novejšem času dodalo vijake. Na gornjem delu podobe, ki je v povprečnem formatu slikana, je pridejana še ena tri prste široka letvica, ki se pa kot poznejši dodatek po tem spozna, ker nima na sprednji strani kredine podstave in ker jo ne krijeti oni dve povprečnici od zadej. Sprednja stran slike je drugače vsa s kredo na dnu prevlečena, kar se da doznati in videti na raznih krajih, ker je ista od-skočila. Istotako se da prepričati, da ni med to podstavo in le som absolutno nobenega sledu kakega platna. Ta ugotovitev popolnoma odgovarja stanu slik, kakor ga za tozadevno dobo (začetek 16. stoletja) konštati-rajo izvedenci v zgodovinsko-"umetniški stroki. Mnoga izbočena in deloma izpala mesta slikarije pričajo, da je slika vsled vlažnosti mnogo trpela. Ta okolnost odgovarja popolnoma načinu, kako se je ta podoba hranila v cerkvi, ki ie vsled izduha velikih množic vlažna, kakor tudi premestitvi iste podobe, ki se je leta 1793. ob dveurnem dežju vršila.
Vsled neravne površine napravi lahko človeku, ki opazuje od spodaj sliko, nahajajočo se pod steklom, vtisek, kakor da bi bila slikana na platno.
Mere lesene plošče so sledeče: širina 1 m, višina 804 mm, vštevši gori označeno letvivo, ki je bila najbrže o priliki kronanja dodana, da Se napravi potrebni dodatek za višino krone.
Dalje je komisija ogledala zlati kroni, ki se nahajati v cerkveni zakladnici. Kroni odgovarjati po svojem značaju do cela dobi 1. 1716. Istotako se nahajajo na kronah dragi kameni in biseri, ki se v inventarijah omenjajo. Poleg tega se v i d i j o v listini vatikanskega kapitelja omenjeni grbi kapitelja samega in družine Sforzo z letnico 1716 in pa z začetnimi črkami d a r o v a t e 1 j i c e Ane Kata-rinepl. Schellenburg (A. C. V. S.).
Pri tej priliki se jc kroni glede lukenj preizkusilo in pri tem dognalo, da se iste s zadej štrleč i m i v i j a k o v i m i klini do cela v j e m a j o. Moderni vijaki, ki drže sedanjo krono na sliki, so mnogo močnejši, in ne štrle skozi podobo.
Ker se je pa trdilo, da je podoba, ki se vsaj v zadnjem času na Sveti Gori časti, na platnu slikana, dalje, da se ista brez ogrodja ne da doli vzeti, kakor tudi, da se je gospodom, ki so si 1. febr. t. 1. na Sveti Gori sliko ogledali, pokazala podtaknjena podoba, ki je bila pripravljena za oltarjem, je lahko iz navedenega tem trditvam naproti sledeče pribiti:
1. Slika se je dala lahko vzeti iz oltarja.
2.	Podoba je slikana na lesu.
3.	Izvanredno nevednost in lahkomiselnost razodeva trditev, da bi za m ogel iznova napraviti kak slikar podobo take kakovosti.
4.	Od gospodov, ki so bili pri ogledovanju dne 1. februarja 1909 (ki se je vršilo, ne da bi se poprej samostan obvestil, navzoči, so danes prisotni: Preč. P. Klemen Grampovčan, vikar; P. Kalist Madič, Fr. Gregor Šepec, sakristan; mizar Fr. Primas Orešnik, preč. mons. prelat Karl Drexler; ti izjavljajo z vso odločnostjo, da je danes pregledana slika povsem istovetna z ono, ki so jo takrat preiskali.
Sestavljeno v navzočnosti gori imenovanih gospodov, prečitano in podpisano.
Sveta Gora, dne J7. aprila 1909.«
(Slede podpisi 12 gori označenih gospodov!)
Kup Gyrovih neresnic.
Vsak resno misleči človek iz tega lahko otipa neresnice, ki jih Gyra kljub temu v enomer v svet trobi, in sicer:
1.	Ni res, daje oltarna slika svetogorska na platnu, res pa je, da je na lesu. Ako Gyra nasprotno trdi, mu zabrusi lahko vseh dvanajst prič v obraz: »Ni res!« Vsi sveto-gorski romarji se na lastne oči lahko prepričajo, kako ne-osnovana je nasprotna trditev Gyre.
2,	N i res, da se Gyri dne 1. februarja ni pokazala pristna slika. Priče: P. Kalist Medič, Fr. Gregor Šepec, Fr. Primus Orešnik, prelat Drexler, slikar Delneri lahko Gyri, ki to drzno taji, vsak čas v brk povedo: »Ni res, da ti nismo pokazali pristne slike!«
3.	Dalje ni res, da se prava slika ne da sneti iz oltarnega okvirja.
4.	N i r c s , da je komisija hotela p r e-v a r i t i G y r o , ni res, da se je n a-r o č i 1 a za to priliko nalašč posebna slika, ki poprej ni bila nikoli na Sveti Gori, ni res, da je to sliko napravil KI. Delneri ali Co s s a r. Vsaka nasprotna trditev jc laž in obrekovanje, kar za more jo navedene priče vsak čas s p r i č a t i pred sodiščem!
Kako se razblini v nič, kar zahteva in pogreva po petih letih Gyra v svojim letaku »v zadevi Sv. Gore, 1914«, da naj sc preišče (!) »težka obdolžitev«, in sicer: »Slavno slepomišenje (turlupina-tura) famozne komisije, sestavljene iz c. kr. funkcionarjev in prelatov, in sicer že radi tega, ker so bili javni funkcionarji — bi bili morali biti nepristranski in stvarni, in to se ni zgodilo!« Na vse zgornje uradne ugotovit-v e Gyra nima drugega dokaza kakor besede »famozna komisija«, »slepomišenje« itd. Venomer vpije in kriči in obdolžuje — a dokaza zastonj iščeš — ker ga nil — Seve, sedanja oltarna slika mora biti Gyri na platnu in ne na lesu, ker sicer mu pade iz rok temeljni dokaz. Radi tega se kaj tacega ne -sme priznatil
Gospod Gyra, tožite člane rečene ko« misije, kateri Vam očitajo, da govorite neresnico v tej zadevi, in kateri so Vas — po Vašem mnenju — ogoljufali. S tožbo na dan, sicer si bo vsak svojo sodbo o Vas napravil!
(Dalje.)
Zevnik, opijski dninar, 69 let. — Ferdinand Osolnik, sirota, 2 leti. — Marija He-bat, žena gozdnega paznika, 31 let. — Martin Erjavec, železniški nočni čuvaj, 61 let. Kari Notar, sin železniškega kurjača, 16 mesecev. — Fran Ebber, bivši vrtnar, 80 let.
lj Ljubljanska podružnica avstr. mornariškega društva priredi dne 21. maja 1914 ob pol 4. uri popoldne v parkhotelu »Tivoli« velik dobrodelni koncert na korist dijaškima izletoma na Adrijo. Proizvajala ga bo popolna vojaška godba c, in kr. pehotnega polka Albert I. kralj Belgijcev št. 27. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
lj Nesreča pri razstreljevanju v Ljub-ljaničini strugi. Včeraj je gledala desetletna Antonija Saiditz, hči tovarniškega delavca na Selu št. 39, delo v strugi Ljubljanice pri Mostah. Isti čas pa so razstre-ljevali v strugi skale ter je deklici priletel v glavo velik kamen in jo smrtno nevarno ranil. Prebil ji je lobanjo. Nezavestno so našli vojaki in prenesli v garnizijsko bolnišnico, kjer so jo za prvo silo obvezali. Pozneje so jo prepeljali v deželno bolnišnico.
Dopolnilna državnozborska volilev no Notranjskem.
Knežak. Dr. Pogačnik 288, Lavren-čič 245, praznih 7.
Planina pri Vipavi. Dr. Pogačnik 108, Lavrenčič 65, razcepljena 2.
Slap, Dr. Pogačnik 56, Lavrenčič 51, praznih 5.
Erzelj. Dr. Pogačnik 52, Lavrenčič 31, prazne 4.
Košana. Dr. Pogačnik 187, Lavrenčič 97.
Goče, Dr. Pogačnik 72, Lavrenčič
54.
Lože. Dr. Pogačnik 57, Lavrenčič
45. . . .
Budanje. Dr. Pogačnik 117. Lavrenčič 55.
Zg. Vreme. Dr. Pogačnik 16, Lavrenčič 56.
Britof.	Dr. Pogačnik 37, Lavrenčič 47.
Famlje.	Dr. Pogačnik 17, Lavrenčič 46. . . ........
Prem. Dr. Pogačnik 61/ Lavrenčič 37.
Vrhpolje. Dr. Pogačnik 132, Lavrenčič 68.
Podraga. Dr. Pogačnik 58, Lavrenčič 63.
Podkraj. Dr. Pogačnik 101, Lavrenčič 6i, razcepljen 1, prazna 2.
Col. Dr. Pogačnik 102, Lavrenčič 70, razcepljenih 5, praznih 5.
Vrabce. Dr. Pogačnik 69, Lavrenčič 119.
Senožeče. Dr. Pogačnik 39, Lavrenčič 171, praznih 15.
Dolenja vas. Dr. Pogačnik 59, Lavrenčič 39, praznih 9.
Senadole. Dr. Pogačnik 13, Lavrenčič 20, praznih 5, neveljavnih 7.
XXX
Včerajšnji podatki o izidu volitev v Vipavi in Šturjah niso bili popolnoma točni. Pravilni izid je sledeči:
Vipava. Dr. Pogačnik 152, Lavrenčič HO, razcepljen 1, praznih 12.
Šturje. Dr. Pogačnik 184, Lavrenčič 36.
ZadDje vesli.
CESARJEVA BOLEZEN.
Dunaj. Cesar je noč nemoteno prestal. Splošno zdravstveno stanje je popolnoma zadovoljivo. Z ozirom na napredujoče zboljšanje v cesarjevem zdravstvenem stanju se dopoldne ne bodo več izdali bulletini.
DR. ŠUSTERŠIČEV GOVOR.
Budimpešta. Govor dr. šušteršiča v erajšnji seji avstrijske delegacije je cela delegacija z ministri vred zasledovala z največjo pozornostjo in je govor učinkoval uprav >senzačno. Glede Koroške je dr. Šusteršič razun tega, kar smo že v svojem tozadevnem poročilu (na prvi in drugi strani lista) objavili, dejal še sledeče: »Kar se na Koroškem godi, to je s stališča pravice tako hudo, da čudno učinkuje, če se tisti, ki nosijo moralično in politično odgovornost za vse to, zgražajo nad Kaizlovimi memoari. Gospoda, v tej deželi vidimo celo državno upravo v službi najbrezobzir-nejega narodnega nasiisiva proti avto-htomnirn, državi zvestim Slovencem; v tej deželi, kjer je tekla zibelka slovenskega narodnega življenja, v tej deželi, ki je
po krivdi avstrijske državne uprave postala ječa, da, grob našega naroda!«
Trst. Laški listi objavljajo dr, Šuster-šičev govor v včerajšnji seji delegacije skoro v celoti, pripisujoč mu velik simpto-matičen pomen.
GORIŠKI MESTNI SVET ZOPER SLOVENCE.
Gorica. Goriški mestni svet je sklenil protest zoper »provokacijc« Slovencev, ki se v Gorici neprestano vrše, zoper nek nameravani pohod telovadcev 7. junija v Gorico in zoper vlado, ki to »podpira«. Govoril je tudi župan Bom-big.
LAŠKI NAPAD NA DIJAKE SLOVENSKE TRGOVSKE ŠOLE.
Trst. Včeraj so napadli Italijani dva dijaka slovenske trgovske šole. Enega, 211etnega Antona Fur lana iz Gabro-vice, so napadli v veži omenjene šole. Udarili so ga močno po glavi in po obrazu. Nato so zbežali. Na Aquedottu pa sta dva italijanska pretepača, 22letni mesar Bruno Mazutti in 201etni mehanik Oktavijan Se-mulič napadla Vekoslava Martelanca iz Barkovelj. Prizadejala sta mu več udarcev po glavi ter ga tudi poškodovala. Pozneje sta bila aretirana. — Včeraj se je moral pred tržaškim okrajnim sodiščem zagovarjati zaradi prestopka lahke telesne poškodbe 34letni brivec Evgen Vusio iz Pulja, ker je na dan prvega maja pred »Piccolovo« palačo s palico udaril po glavi slovenskega delavca Josipa Zbogarja iz Panjšice. Sodišče ga je obsodilo na pet dni strogega zapora.
NIŽJEAVSTRIJSKI DEŽELNI ODBORNIK PROF. ŠTURM TOŽEN.
Dunaj. Včeraj je civilno dež. sodišče razpravljalo v zadevi privatnega uradnika Avgusta Wagnerja, ki je tožil nižje-avstrijskega deželnega odbornika prof. Šturma na ločitev zakona in za odškodnino 11.629 K. Wagner dolži prof. Šturma, da mu je ženo odpeljal na Angleško. Prof. Šturm je izjavil, da je vse pripovedovanje tožnikovo izmišljen roman. Sodnik je sklenil, da povabi priče in je razpravo od-godil.
PROTI KLIMI UVEDENO KAZENSKO POSTOPANJE.
Praga. Državno pravdništvo jc uvedlo kazensko postopanje proti policijskemu komisarju dr. Klimi.
MASARYK ZA DR. SVIHO.
Praga, Prof. Masaryk priobčuje izjavo, v kateri pravi, da je dr. Sviha nedolžen, da dr. Sviha ni identičen s kon-fidentom Wienerjem in da bo tako kot v Friedjungovi zadevi, v zadevi kralj e-dvorskega rokopisa in Hilsnerjevi aferi vse storil, da pride resnica na dan.
POPOLNA ANARHIJA V ALBANIJI.
Drač. Uradno se poroča: Ko je včeraj vstaško gibanje vsled prodiranja vstaških Arnavtov naraščalo ter so voditelji upornikov odposlancem kneza dajali nejasne odgovore, je F.ssad paša, storil vsa priprave, da bo pripravljen za vsak slučaj. Svojo telesno stražo je pomnoži! na 80 mož. To in pa dokazilni material o njegovi sokrivdi na dogodkih sedanjih dni, je povzročilo, da je knez pozval Essad pašo naj odstopi. Vladarjevo poročilo sta Essad paši prinesla neki holandski častnik in vladarjev odposlanec, ki sta ga pozvala naj telesno stražo razožori. Essad paša se je najprej uklonil zahtevi, ko so pa odposlanci kneževi hoteli puške odnesti, je Essad paša zapovedal svoji telesni straži, naj svoje pušks vzame zopet nazaj in naj se postavi v bran. Essad pašina telesna straža je nato prijela za puške in pričela na narodno stražo, ki je bila na cesti, streljati. Narodna straža je tudi streljala nazaj. Pri tem je bil en .mož ustreljen in več ranjenih. Nato so pričeli proti hiši Essad paše streljati s topovi, vsled česar je hiša Essad paše bila zelo poškodovana, Essad paša se je nato vdal in se v spremstvu svoje soproge v generalski uniformi po avstrijskih in italijanskih mornarjih dal odpeljati v knezov dvorec. Ko sta poveljnika avstrijskih in italijanskih mornarjev poročala o tem admiralu Trifariju, se je od kneževega dvorca čulo streljanje iz topov ter so se videli konvencionelni signali na pomoč. Nato so bili takoj izkrcani mornarji. Knez Wied je nato odredil, da so Essad pašo odpeljali na bojno ladjo »Szigetvar«. Nacionalisti so priredili po Draču obhod s petjem, ter so kričali »Doli z Essad pašo!«
Rim. Najnovejši dogodki v Albaniji so napravili v Hirnu med političnimi krogi globok vtis. Listi na dolgo komentirajo dvoumno nastopanje Essad paše. Vladna »Tribuna« poudarja v daljšem članku, da je treba najnovejšemu državnemu preobratu v Albaniji iskati vzrokov predvsem: 1. v obsežni grški propagandi med južnim albanskim prebivalstvom, ki je povsod opozarjala grško pravoslavno ljudstvo na nevarnosti, ki prete pravoslavju od strani albanske vlade, ki je še vedno turška, 2. v srbski propagandi, kateri
se je posrečilo zasejati seme nezadovoljstva med ljudstvom celo v srcu Albanije in 3. v turški propagandi, ki je med turškim prebivalstvom Albanije netila in ščuvala sovraštvo proti vladi, češ da je albanski prestol zasedel »kristjanski knez«. Laška vlada stoji na stališču, tla je treba v Albaniji skupne intervencije vseh velesil; do-zdaj pa da morata Avstrija in Italija napraviti provizorični red. Laška vlada, ki meni, da je navzočnost križarice »Vettor Pisani« in torpedne flotile nezadostna, je pustila odpluti proti Valo-ni ladjo »Tripoli«. Druge laške ladje so pa dobile nalog, da odplovejo. Podobne naloge imata poveljnika v Anconi in Bariju. Lahi se tudi zelo boje, ker korakajo menda Epirci proti Va-loni.
Trst. Poročevalec »Edinosti« brzo-javlja svojemu listu z Dunaja sledeče: Kakor smo poizvedeli iz poučenih političnih krogov, so napravile današnje vesti iz Albanije na avstrijske me-rodajne kroge zlasti zato še posebno ugoden vtis, ker se je pokazalo, da je bila Italija čisto dobro informirana o dogodkih, ki se pripravljajo v Albaniji in je bila sedaj tudi prva na mestu. Že sedaj ima pred Dračem kar tri torpedne. flotile, eno veliko križarko, cela vrsta ladij pa je že na potu proti albanski obali, tako da bo italijansko moštvo, ki bo izkrcano v Draču in naprav-l.jalo mir in red, v veliki premoči nad avstrijskim. Zatrjuje se, da so radi tega iz avstrijskega vojnega ministrstva že odšle vse potrebne odredbe, da od-plujejo nove avstrijske ladje pred Drač. O na daljnem razvoju dogodkov v Albaniji sodijo sicer na Dunaju precej pesimistično. Smatra se, da ni izključeno, da bo moral knez Wied sam s svojo družino iskati zavetja na kaki avstrijski ali italijanski ladji. Jako značilno za rivaliteto med Avstrijo in Italijo pa je dejstvo, da je poveljnik avstrijske vojne ladje »Szigetvar« takoj zahteval, da se mora aretirani Essad paša internirati na avstrijski ladji, ker je na Dunaju jako dobro znano, da je bil Essad paša z italijansko vlado vedno v jako dobrih odnošajih. fie tekom popoldne se je vršila danes živahna izmenjava misli med kabineti velesil. Domneva se, da bo morala mednarodna kontrolna komisija prevzeti vse vladne posle. V grških krogih se zatrjuje, da obstojajo med Avstrijo in Grško v najnovejšem času posebni dogovori glede Albanije (?). Avstrija da je prišla do prepričanja, da bi bilo najbolje, če bi prišla Albanija, seveda proti gotovim zagotovilom, pod grško pokroviteljstvo in da smatrajo avstrijski državniki za mnogo varnejše, če dobi mandat za pacifikacijo Albanije Grška, ne pa. avstrijske in italijanske čete, med katerimi bi prišlo čisto gotovo kmalu do nesporazuma, kojega posledic ni mogoče prorokovati. Sicer pa so danes zvečer izostala vsa nadaljna poročila iz Drača. Govori se pa, tla se je pričelo pojavljati močno vstaško gibanje tudi v severni Albaniji.
Benetke. »Gazzetta di Venezia« poroča: Včeraj ob petih popoldne je dospela v Valono eskadra italijanskih torpedovk, ki so bile sedaj delj časa pred Dračem. Takoj po prihodu eska-dre je obiskal italijanski konzul admirala Trifarija, na krovu »Vettor Pisani«. Med obiskom pa je prišlo brzojavno poročilo od italijanskega poslanika iz Drača, ki je naprosil v imenu kneza Viljema, da naj se vrne eskadra takoj pred Drač, ker korakajo vstaši v velikem številu proti glavnemn mestu. Italijanska eskadra je odplula takoj s polnim parom pred Drač.
Budimpešta. Berchtold je danes v delegaciji izjavil, da po njegovem mnenju dogodki v Draču ne bodo imeli nobenih usodnih posledic in da se bo nova država v Albaniii gotovo srečno osnovala.
Dunaj. Albanski ministrski predsednik Turkan paša, ki je nameraval še potovati v Berolin in v Peterburg, se je vrni! danes nazaj v Drač.
Drač, Pristaši Essad paše so umorili nacionalista Mofar beja in Muhad beja, Sefek beja in Abdi beja, člana rodbine Toptani, so pa težko ranili.
Drač. (Albanska uradna vest.) V mestu je sedaj mir, v občinstvu ni razburjenja.
OBSTRUKCIJA V SRBSKI SKUP-S6INI.
Belgrad, Opozicija v skupščini obstruirá.
PREDUJEM SRBIJE ČRNIGORI.
Belgrad. Srbska vlada je nakazala Črnigori 1 milijon dinarjev predujema.
FRANCOSKO MINISTRSTVO BO ODSTOPILO.
Fariz. Francoski ministrski predsednik je izjavil, da bo odstopil. Vest o bližnjem odstopu kabineta je povzročila veliko senzacijo.
V URALU VELIKE POVODNJI.
Odesa. V uralskih in sosednjih pokrajinah so velike povodnji. Med prebi» valstvom vlada lakota. 40 krajev je popolnoma razrušenih, a 90 krajev je pod vodo, Mnogo ljudi je utonilo. Voda je odnesla stavbnega lesa za več kot milijon rubljev. Na mnogih krajih so železniške zveze raz* drte.
STRELA GA JE UBILA.
Gorica. Včeraj popoldne ob 3. uri je
med nevihto pri Soči pri tovarni Moser strela ubila 43 let starega Jožefa Batič iz Stračec, ko je vozil gramoz.
Štajerske novice.
š Proti razširjenju celjske slovenske gimnazije v višjo gimnazjo je občinski svet celjski po županu poslal v svet veliko spomenico. Predrzni so pa ti Nemci. Celo v. Ljubljani imajo svojo nemško gimnazijo, slovenske višje gimnazije pa spodnještajer* •skiin SI',vencem ne privoščijo.
š Umrl je, kakor smo že včeraj kratko poročali, v ponedeljek zvečer pri Sv. Juriju v Slov. goricah lamošnji kaplan č, g, Ivan Hribar kot žrtev pljučnice. Bolan j« bil samo en teden. Rajni je bil rojen dne 7. decembra 1878 v Mengšu na Kranjskem.
V	duhovnika je bi! posvečen v Mariboru dne 25. julija 1904. Služboval je kot kaplan v Vojniku, Rečici, Loki, kot provizot! in kaplan na Bizeljskem, kaplan v Šmarju( Sladki gori in Sv. Juriju v Slov. goricah, L. 1907. je bil nekaj časa radi bolezni y začasnem pokoju. Pogreb se vrši na Kri-ževo, Rajnemu, ki je rad sodeloval pri naših organizacijah, svetila večna luč!
š Bela žena. Pri Sv. Štefanu blizu Žusma je umrl dne 16. maja zaslužen veteran Štefan Vračko. Bil je svojčas 25 let župan. Pogreb je vodil njegov stričnik, č. g. P. Ananija Maks Vračko. — V Bočni je umrl dne 12. t. m. Matevž Levar p. d. »Stari Erjavec«. Napotil se je bil ta dan k svojemu zetu, a je med potjo padel v graben in se pobil na glavi. Našli so ga nezavestnega v grabnu. — V Celju je umrl krojaški pomočnik Josip Himmelreich, ki je bil tudi v Ljubljani dobro znan, brat krojaškega mojstra g, Frana Himmelreicha v Ljubljani.
š Zakrament svete birme bode pre-vzvišeni gospod knezoškoi lavantinski delil na b i n k o š t n o nedeljo, dne 31. maja 1914 v stolni cerkvi v Mariboru. Tukaj se sveto opravilo začne ob pol 10, uri predpoldne s pridigo, po kateri je slovesna pontifikalna maša, nato apostolski blagoslov s popolnim odpustkom in birmovanje, — Binkoštni ponedeljek, dne 1. junija, bo sveta birma v .J a r e n i n i , v torek 2. junija pri S v. J a « k o b u in na Trojičko nedeljo, junija, pri S v. 11 j u v Slov. gor. (V S v e č i n j jc sv. birma prih. nedeljo, dne 24. maja.) —•
V	rogaškem dekanatu se bo vršilo birmovanje 13. junija v Ž e t a 1 a h , 14. junija v Rogatcu, 15. junija pri Sv, Križu tik Slatine, 16. junija pri S v. P e -tru v Medvedovem selu in 17. junija v K o s t r i v n i c i. — V marenber-š k i d e k a n i j i bodo imeli sveto birmo dne 24. junija v Breznu, dne 25, junija pri S v. O ž b a 11 u , kjer bo obenem po-svečenje novega glavnega oltarja, 28. junija na M u t i, 29. junija v M a r e n -b e r g u in 30. junija na R e m š n i k u. —■ Za kozjanski dekanat je napovedano birmovanje dne 12. julija v Kozjem, 13. julija na P i l š t a n j u , 14. julija pri S v. P e t r u pod Sv. gorami, 15. julija v Podčetrtku, 18. julija v Planinskem trgu, 19. julija pri Sv. Vidu na Planini in 20. julija v D o b j u. — Vmes bodo dne 21. junija slovesno posvečeni zvonovi za novo župnijsko cerkev Lurške Matere božje v R a j h e n b u r g u , 2., 3. in 4. julija pa se bodo vršile izredne slav-nosti posvečenja imenovane Marijine cerkve same in njenih oltarjev ter biagoslov-ljenje njene znotranje oprave in k njej spa-dajočih poslopij. — Po birmah bodo dne 22., 24. in 26. julija v mariborski stolnici ordinacije ali posvečenja novomašnikov.
š Zmaga. Za župana v obmejni občini Legen pri Slov. Gradcu jc bil izvoljen vnet pristaš Kmečke Zveze, g. Franc Pečoler, za svetovalce pa našinci: Jos. Rotovnik, Ivan Pečoler in Jakob Pečoler. — Naši pristaši se v vseh okrajih vneto gibljejo.
š Nov slovenski zdravnik. V Slov. Bistrici se je nastanil nov slovenski zdravnik dr. Feliks Lebar. Nemci se hudujejo.
š Štiridesetletna zvestoba. Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje jc podelil cesarski namestnik Antonu Bajcu, železničarju v Rušah, in Frančiški Fabian. raznašalki časnikov v Mariboru.
š Ljutomer. Naš Orel bo imel v nedeljo, dne 24. maja lepo slovesnost. Dopoldne se udeleži v kroju sv. maše, po sv. maši bo telovadba v Franc Jožefovi šoli. Potem bo skupen odhod z salezijan-sko godbo na čelu k bratu načelniku v Stročjo vas, kjer bo skupen obed. Po ve-černicah pa bo v gostilni gosp. Mihaliča veselica. Ob tej priliki bo govor, telovadba in razne druge točke. Vabljeni so vsi prijatelji našega gibanja v Ljutomeru
In okolici. Vsak, kdor je naš, naj se udeleži. Pričakujemo, da nas posetijo i naši prijatelji od Sv. Križa, Vržeja, Male Nedelje, Medimurja in vseh okoliških župnij.
š Škrlatica v Mariboru. Nenavadno močno se širi te dni škrlatica v Mariboru. Kakor poizvemo, je do včeraj dne 19, maja zaznamovanih nad 50 slučajev. Najbolj je ta epidemija razširjena v magdalenskem predmestju, koloniji in Studencih. Seveda mestne oblasti, predvsem poklicani mestni zdravniki, ki so od mesta plačani, da bi skrbeli za zdravstveni red, nimajo dovolj časa se brigati za lokaliziranje epidemije, ki postaja za celo mesto zelo nevarna. Le vprašaj, kje hodijo razni Urbačeki, Draschi, Leonhardi itd. Veliko odgovornost si kopljejo nase ti velenemci, ki jim je vsenem-ška hujskarija, losvonromstvo in razne čedne istorije več kot skrb za zdravje prebivalstva.
š Romanje na Trsat in k Mariji Pomagaj bo tudi letos zopet priredila štajerska S. K. S. Z. Na Trsat bo vozil romarski vlak dne 13. julija iz Maribora, na Brezje pa dne 3. avgusta iz Celja. Vse podrobnosti se bodo pravočasno naznanile.
š Odličen gost. Te dni se je mudil v Mariboru na obisku pri poslancu dr. Vcr-stovšeku vseučiliščni profesor, dvorni svetnik dr. vitez Alfred Halban, državni in deželni poslanec iz Lvova, član poljske konservativne stranke. Visoki gost je obiskal tudi podjetje Katoliškega tiskovnega društva (Cirilovo tiskarno), se je oglasil v uredništvu »Slov. Gospodarja« ter se je zelo zanimal za našo politično, gospodarsko, izobraževalno in mladinsko organizacijo na Spod. Štajerskem.
š Osebna vest. Pomožni uradnik v mariborski deželni bolnišnici Anton Haler je imenovan za kanclista istotam.
š Otvoritev okrajnega pašnika za slo-venjgraški okraj se je v nedeljo, dne 17. maja kljub slabemu vremenu izborno obnesla.
š Nesreča. Posestnik Janez Marinič je v soboto, dne 16. t. m. peljal voz gnoja iz Maribora. Oče, ki je bil precej vinjen, je zaostal za vozom in je pustil svojega 13 let starega sina samega pri vozu. Med potjo je sin padel z voza, kolesa so šla čezenj in ga težko poškodovala. Oče je našel sina ležati na cesti nezavestnega; pobral ga je in ga naložil na gnoj na vozu in ga peljal v kritičnem položaju še uro daleč na polje. Ko je gnoj skidal z voza, ga je šele peljal domu. Ubogi deček se ni več zavedel. Umrl je brez zdravniške pomoči. Dečka so prepeljali na slivniško pokopališče, kjer se je vršila obdukcija. Oče se bo moral zagovarjati pred sodiščem.
š Umrl je v Gradcu jurist Kari Wren-tsehur, protestant in sin nemškega tovarnarja v Marenbergu. — V Strassu pa je umrl polkovnik Rudolf Cypeltauer, star 56 let. — V Gradcu je umrl Roman Sey-fried, bivši graščak pri Sv. Ožboltu blizu Ivnika. Rajni je bil velik nasprotnik Slovencev.
š Volitve v penzijski zavod za zasebne nameščence v Gradcu so se končale z zmago nemško-nacionalne liste. Oddanih je bilo 3700 glasov. Od teh so dobili nemški nacionalci okrog 2700 glasov; Slovenci, meščanska struja in socialisti pa skupno komaj okrog 1000.
Primorske vesli.
p Minister za uk in bogočastje je imenoval oglejskega župnika, bivšega dež. poslanca dr. Meizlika Ivana za člana kura-torija državnega muzeja v Ogleju.
p Velik naliv je bil v ponedeljek popoldne v Gorici. Voda je na cesti tako narasla, da je odnašala celo električne drogove, ki so ležali ob cesti. Tudi v torek popoldne je bil naliv med gromom in bliskom.
p Avtomobilna zveza Gorica — Čer-vinjan se snuje. Zveza Gorica—Gradež že funkcionira. Enako se snuje avtomobilna zveza Gorica — Krmin preko Brd.
p Biciklist je podrl v ponedeljek 73-letnega kmeta Jožefa Furlan blizu Pierisa v Furlaniji. Mož si je pri padcu zlomil desno stegno. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
p Volilno gibanje v Istri. Josip Va-lentič, nadučitelj pri Sv. Antonu pri Kopru, kandidat kmečke kurije za II. volilni okraj, je imel 10. t. m. v Mare-zigah, Matej Škerbec, dekan, Kerkavce, kandidat iste kurije, pa 17. t. m. v Ko-štaboni in v Pučah volilni shod. Povsod je bila sprejeta resolucija, da volijo kandidate »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« in sicer: Matko Mandič, državni poslanec, Matej Škerbec, dekan, Kerkavce, in Josip Valentič, nadučitelj pri Sv. Antonu.
p Strelska društva na Goriškem. V Čezsoči in v Srpenici na Bovškem so se osnovala strelska društva. Pravila so že potrjena.
p Radi tatvine so aretirali v torek 28letnega Jožefa Batiča. V ponedeljek je prišel v prostore tridentinske banke pod pretvezo, češ da bi rad govoril z ravnateljem ,ki ga pa ni dobil doma. Našel je
pri tem na stolici denarnico, ki jo je po-basal v žep. Veliko je bilo njegovo razočaranje, ko je videl, da je denarnica prazna. Prodal jo je za 1 krono. Batič je tatvino priznal. Nahaja se v zaporih.
p Nastop Orlov v Kozani. V nedeljo, 17. t. m. so priredili brijski Orli svoj izlet v Kozano. Pred sv. mašo se je vršil sprejem, ki je bil prisrčen. Pri dopoldanskem zborovanju sta govorila poslanec Roje in dr. Česnik. Kljub slabemu vremenu se je vršil nastop ob 4. popoldne v najlepšem in vzornem redu na dvorišču g. Prinčiča. Udeležba od strani občinstva je bila obilna. Navzoči so Orlom ob vsaki vaji navdušeno ploskali. Slavlja sta se udeležila tudi poslanca Fon in Roje, ki je po nastopu navdušeno pozdravil Orle in vse udeležence. Orlov v kroju je bilo okrog 120, pri telovadbi jih je radi pomanjkanja prostora nastopilo le 50. — Orli, pogumno naprej!
p Demonstracije Lahov proti Orlom v Gorici. Ko so se v nedeljo zvečer Orli iz Gorice, Prvačine in Batuj vračali iz orlovske slavnosti v Kozani, so jim Lahi na južnem kolodvoru priredili pozdrav, v obliki protislovenskih demonstracij. Kričali so: »Abasso i sciavi! Evviva Gorizia italiana!« Tudi na postaji v Moši, kjer so Orli vstopili, so bile demonstracije. Toda zanimivo je, da so jih v furlanski Moši pozdravljali kmetje, med njimi čisto preproste ženice z »Živio¡«-klici. To je znamenje, da je tam še dosti zavednih Slovencev. Ljubljanski »Dan« je o teh demonstracijah imel kake štiri vrste dolgo poročilo, v katerem pravi približno takole: »To so bili naši vrli Sokoli, ki pa bodo tem Lahom že uro navili.« Pričakujemo, da bo »Dan« svojo pomoto popravil in zapisal: »To so bili naši vrli Orli.«
p Zapriseganje vojaških novincev v Pulju. Preteklo nedeljo se je vršilo na dvorišču tukajšne vojašnice slovesno zapriseganje onih vojaških novincev, kateri so nastopili vojaško službo po prvem novembru preteklega leta. V ličnem šotoru je daroval vojaški kurat gosp. Langenfels sv. mašo. Po sv. daritvi je imel omenjeni gospod nagovor na mlade vojake, v katerem jim je osobito predočil pomen prisege. Po tem nagovoru se je vršilo zapriseganje. Izmed zapriseženih novincev je bilo nad polovico onih, kateri so prisegali v slovenskem jeziku.
p Laško kavalirstvo. Neki laški listič iz Turina, »II Cittadino«, piše o hrvatskem pozdravu italijanskega zunanjega ministra San Giuliano od strani opatijskega župana dr. Stangerja sledeče: »Tisti pravi avtentični Hrvat, ki je z malverzacijami po c. in kr. avstro-ogrski vladi mogel zasesti županski stol Opatije, je bil tako brezobziren, da je ministra italijanskega kralja pozdravil v hrvatskem jeziku. Ta čin, težek in neciviliziran, sam na sebi ne vsebuje ničesar napram pomembnemu pozdravu, ki je zvenel kakor močna in glasna pljuska na obe lici našega ministra. Vsak državljan, ki nima ribje krvi, mora si zapomniti frazo opatijskega zločinca (malvivente): »Pozdravljam predstavi-telja velike Italije v imenu hrvatske občine na hrvatski zemlji. Na prve besede onega, ki je zagrešil to nepristojnost v gnusnem hrvatskem jeziku, bi bil moral naš minister mu obrniti hrbet.« To je torej plod 20001etne laške kulture. Nadalje beremo v onem članku, da Italija komaj čaka na razpad Avstrije, da si priklopi naše dežele.
p Vnanji znaki duhovščine c. in kr. vojne mornarice. Cesar je odločil, da imajo vojaški duhovniki c. in kr. vojne mornarice nositi na rokavih suknje zlate trakove kakor častniki in mornarični uradniki.
p Dvoboj? Po Pulju se govori zadnje dni o nekem predstoječem dvoboju, kateri se ima vršiti. Imen junakov še ni bilo mogoče izvedeti.
p Zopet grozna nezgoda v škedenj« skih plavžih. Včeraj ob desetih dopoldne se je pripetila v škedenjskih plavžih grozna nesreča. Težak 341etni Anton Petrič je pri neki peči nakladal na dvigalo promog. Zvrnil je voziček premoga na dvigalno ploščo. Pri tem je stopil v trenotku, ko se je dvigalo že začelo dvigati, na stran. Dvigalo ga je prijelo in neslo s seboj nad 10 metrov visoko. Od tu je padel Petrič na tla, kjer je nezavesten obležal, inspecijski zdravnik rešilne postaje je bil takoj na licu nesreče in je konstatiral, da si je Petrič pri padcu zlomil obe nogi in več reber ter da je dobil tudi clruge zunanje in notranje poškodbe. Prepeljali so ga v mestno bolnico, kjer je po 10 minutah izdihnil.
p Izprtje delavcev v ladjedelnici S. Rocco pri Trstu. Nedavno temu so začeli ladijski tesarji in lesni težaki ladjedelnice Sv. Roka v Miljah pri Trstu gibanje za izboljšanje položaja in delavnega urnika. Deputacija delavcev je minuli ponedeljek zahtevala od ravnateljstva, naj dovoli delavcem nekaj
minut dopusta, da se morejo udeležiti svojega strokovnega zborovanja. Ravnateljstvo jo to prošnjo odbilo. Ladijski tesarji so vsled tega zapustili delo, nakar je ravnateljstvo včeraj izprlo za tri dni 240 ladijskih tesarjev.
p Tatvina na poštnem vozu v Pa-zinu. Razpis nagrad. Dne 9. decembra leta 1913. je zločinska roka s ponarejenim ključem neopaženo odprla poštni vož med vožnjo iz Pazina na tamošnji kolodvor in iz njega ukradla denarne pošiljatve v skupnem znesku 15.900 K. Razpisuje se nagrada 200 K za onega, ki ujame na tem ropu osumljenega Karla Stiglicha; nadalje za onega, ki pripomore poštni upravi do vsega ali delnega zneska ukradenega denarja nagrada 10 odstot. rešenega denarja. Poštna uprava si pridržuje pravico, da porazdeli ti nagradi po lastnem preudarku ter izključuje v tem oziru vsako pravno pot.
p Zaradi sleparije. Poslužujoč se nevednosti svojega bližnjega, je mislil Josip Mohorič iz Idrije, rojen 1. 1869., da bo lahko dobro živel na stroške drugih. Odpravil se je nekega dne na pot, preskrbljen z neko listino, ki naj bi bila pooblastilo tvrdke Jelene v Trstu, in hodil od kraja do kraja in povsod je dobil lahko-vercev, katerim je izvabljal svote od 60 do 100 K. Pri obravnavi, ki se je vršila v Gorici te dni, je tajil vse; toda priče, oškodovanci, so ga spoznali in pričali proti njemu, vsled česar je bil obsojen na 11 mesecev ječe. K razpravi je prišel v varnem spremstvu pričat tudi Mohoričev prijatelj Vincenc Kmet, ki se nahaja v mariborski kaznilnici. Tudi ta ni mogel drugače, nego da je prijatelju pomagal do enake stopnje, na kateri je sam.
p Ogleduštva je osumljen 21 letni kovač Jož. Gasparazzo iz Verone, a bivajoč v Gorici. Seveda je zaprt. Zopet eden iz blažene in prijateljske tlalije!
Opozarjamo na oglas nove trgovine s šivalnimi stroji g. Petelinca, dosedanjega poslovodje tukajšnje podružnice Singer.
Mnenje g. dr. A r t u r J a B a d e r j a na Dunaju.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
V odgovor na Vaše vprašanje se lahko najbolje izrazim o Vašem železnatem kina-vinu Serravallo. Rabil sem ga v mnogih •slučajih in dosegel povsod uspehe, ki so daleč nakrilili moja pričakovanja. Vaš izdelek izredno pospešuje tek in okrepčuje in zato se ga lahko toplo priporoča rekon-valescentom.
Dr. A. B a d e r.
Steckenpferd-lllijlno mlečno milo
Bergmann & Co., Tešln ob Labi
je slejkoprej neobhodno potrebno za raoi.jonalro negovanje kožo in lepote. V'6aki dan pobvalnice.
Dobi 6o povsod & 80 vin.	744
vrelec. Dietetlčna namizna pijača i obilno ogljikovo kislino. Pospeäuje prebavo In Izmeno snovi.
Zalo koncentriran medicina-lan vrelec, priporočljiv pri kroničnem želodčnem t.1 tura, zaprtju, UriKhtovth ledloah. vranlčnlk oteklinah, jetrni trdim, zlatici, euovutzmen»-klh b»leznlh,kaurlh dihalnih
omauuv.____
Zdravile* vršite največje _ ., »eOlnt «voje vrata Zlasti llnnDTI »purabeu pn kroničnem UUIItt II črevesnem kataru, obstipa-cUL lolčnlb kamenih,tolSčicI trganju, eladkovnl bok-zal
Najmočnejši prirodni vrelec rtižignezijo glauberske soli.
Zaloga:
Mihael Kastner In H.Šarabon, LJubljana.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 20. maja 1914.
Pšenica za maj 1914 . .	. . . 14-06
Pšenica za oktober 1914	. . . 12-51
Rž za oktober.....	
Oves za oktober ....	
Koruza za maj 1914 . .	... 738
Koruza za julij 1914 . .	. . . 7-58
Proda se	1718
* 'V',vj»t aroir -j
r-.......i— in mestni» «,,.„.«„„.,
; BADEN P KI DUNAJU, .solu, ne 111 zraune kopeli, r *j močno solin o, kardiogrutija, zdruvlionio z riidiiem. (I)r. lirik Ktlhnolt.) Zdravnik vodia: Dr. O to pl. .< Aufiolinalter ln oea. svat. dr. X>. 7odze.brad.ky. . Pojasnila, zastonj.	1401) r '
¡.V7 " X X X X. X. K X X SC JC X X iX 'X < X x; > ■» 25
Kurzne cene
dne 19. maja 1914.
Državne rente.
4 % konv. dav. pr kron. renta (maj—nov.) 4% konv. dav. pr. kron. renta (jan —jul.) 4-2°,o avstr.velj. papir, renta febr.—avg.) 4'20/o avstr. vel), srebr. renta (april—okt.) 4 °/.j avstr. zlata renta, davk. prosta . . . 4% avstr. kronska renta (marec—sept.) 4 % av. kron renta iz 1.1912 (junij—dec.)
4% ogr. renta v zlatu..........
4% ogr. renta v kronah iz 1.1910. . . 4 »/2 °/o ogr. renta v kronah iz 1. 1913. .
Druge javne zadolžnice.
4% kranjsko deželno posojilo iz 1.1888. 4 '/2% kranjsko dež. melior. pos. iz 1.1911.
4'/2% kranjske deželne banke.....
4% bosansko deželno posojilo.....
4% obveznice Rudolf, železnice . . . . 4% obveznice železu. Ljubljana-Kamnik 4% obveznice dolenj. železnic.....
Srečke.
4% drž. srečke iz 1.1860, po 500 gld. a. v. 4% drž. srečke iz 1.1860. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 100 gld. a. v. Državne srečke iz 1.1864. po 50 gld. a. v. 5% don. uravn. pos. iz 1.1870. po 100gld. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke I. izd. 3% avstr. zemlj. kredit, srečke II. izd. Bazilika budimp. iz I. 1886. po 5 gld.
Ljubljanske srečke po 20 gld.......
Rudeči križ avstr. iz 1. 1882. po 10 gld. Rudeči križ ogr. iz 1. 1882. po 5 gld. . Rudeči križ ital. iz 1. 1885. po 25 lir . .
Josziv-srečke iz 1.1888...........
Turške srečke...............
Srbske drž. tob. srečke iz 1.1888.....
Akcije.
Avstr. kreditni zavod...........
Avstro-ogrska banka...........
Anglo-avstrijska banka..........
Dunajsko bančno društvo........
Jadranska banka..............
Ljubljanska kreditna banka.......
Vnion banka...............
Zivnostenska banka............
Avstrijski Lloyd..............
Državna železnica.............
Južna železnica..............
Alpine ...................
Skoda ....................
Valute.
20 frankov 20 mark . Sterling . . Rubelj . .
K	ti
81	60
81	60
85	05
85	30
100	10
82	10
81	80
93	65
80	35
89	15
95	—
95	—
81	50
81	50
92	75
81	50
1621	
432	—
675	—
334	—
271	—
279	—
240	50
25	—
57	—
51	75
29	50
46	—
17	—
218	50
29	
607	
1949	—
330	75
509	50
416	—
398	—
577	50
267	50
588	—
691	60
96	80
806	90
741	50
19	17
23	54
24	07
251	63
Vsa tozadevna pojasnila se dobe tudi v podružnici o. kr. prlv. avs.r. kredit, zaroda v Ljubljani.
Zahvala.
1733
VILiA
v Kamn ku obsoječa iz treh stanovanj po tri sobe z knhlnjo. Zrazen spadajoče posestvo okoli 5 johov, sestoji iz krasnega parka, sadnih vrtov, gozda ter lastnega kopališča. Lega je izredno lepa, ngodna za letovlščarje. Eventualno se vsa stanovanja oddajo. — Več se izve v trgovini A. šinkovlc nnsl. Soss & Co, Ljubljana-
Vsem onim, ki so nam izrazili ob smrti našega preljubega očeta, tasta in deda, gospoda
laneza Zormana
svoje sožalje, se najiskreneje zahvaljujemo. Zlasti bodi izrečena naša zahvaia preč. duhovščini, slavni „Čitalnici", si. „Gasilnemu" in „Prosvetnemu društvu", vsem v Spodnji Šiški, kakor tudi vsem ostalim darovalcem vencev ter vsem onim, ki so spremili predragega pokojnika k večnemu počitku.
V Sp. Šiški, 20. maja 1914.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
1731
Za vse izkazano srčno sočutje povodom nenadomestne izgube najine iskreno ljubljene soproge, oziroma zlate mamice, gospe
Terezije Lesjak«Cerar
izreka najiskrjnejšo zahvalo pre-častiti duhovščini župnije Sv. Jakoba, posebej velečastltemu gosp. župniku, slav. pevskemu društvu „Slavec" za ginljivo žalostinko, blag. gosp. dr. vitez pl. Blelweisu in gosp. dr. Mahru za požrtvovalen trud za časa njeno mukapolne bolezni, ter vsem ljubim sorodnikom, znancem in prijateljem.
Sploh pa vsem najiskrenejša hvala, Bog plati!
Ljubljana, 20. majnika 1914.
Rodbina Lesjakova.
Zdravilna zelišča. Po nemški knjižici župnika Jan. Kunzleja. Cena 60 vin. — Poleg knjige »Naša zdravila« in pa brošure s tabelami rastlin »Zelišča v podobah« je izšla še tretja knjižica te vrste pod naslovom »Zdravilna zelišča«, ki jo je spisal švicarski župnik Jan. Kiinzle. Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabili kar si morda zastonj iskal v obširnejših zdravilskih knjigah, bcš našel v tem kratkem pa jedrnatem spisu. Čudil se boš, da je moderna veda pozabila na najboljša zdravilna sredstva, katera je sam Stvarnik podaril naravi, da so nam vsak čas na razpolago. Naši stari so jih poznali in z uspehom rabili, moda pa jih je črtala iz programa; so pač prevsak-danja in si jih lahko sam zastonj preskrbiš, zato kljub svojim neprecenljivim vrlinam nimajo veljave. Ta knjižica bo torej pomagala starim, pozabljenim domačim zdravilnim sredstvom zopet do stare zaslužene veljave. Knjižica, katero smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi, je dosegla prav izvanredne uspehe. V Švici, kjer je izšla v nemškem jeziku, so se ljudje kar trgali zanjo, v par mesecih se je prodalo do 250.000 izvodov. Župnik Kiinzle je z domačimi zdravilnimi zelišči zdravil že mnogo ljudi in marsikomu rešil življenje.
Razen te brošure sta izšle še sledeči knjižici:
Naša zdravila in njih uporaba v domačem zdravilstvu. Cena 1 K 20 vin., vezana 1 K 80 vin. — Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih preizkušenih domačih zdravilnih sredstev. V kratkem času, odkar je izšla, se je že precej razširila in je znana in priljubljena.
Obe priporočeni knjižici pojasnjuje brošura:
Zelišča v podobi. Cena 60 vin. Prinaša slike zdravilnih zelišč v naravnih barvah, tako da bo vsakdo, ki kake rastline ne pozna, isto s pomočjo te knjižice lahko spoznal in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto in bi jih ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujne potrebe. Vse tri knjige so izšle v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. — Obširna zdravilna knjiga »Zel in plevel«, ki je bila že objavljena, še ni izšla, pač pa izide v doglednem času.
¡iS®

»
M
' S
Krko
Slovansko kopališče.
Prospekte pošilja Ante Tudor, lastnik hotela „Volebit". Sobe naj se izvolijo naročiti pravočasno.	1473
Binkoštni kolač!
Kdor je prebrisane ^rlavc bo ta recept izrezal in ^a preizkusili
Dodatki: 25 dkg surovega masla, 20 dkg sladkorja, 7 jajec, belino v sneg raztepeno, 50 dkg pšenične moke, 1 zavojček dr. Oetkerjevega pecilnega praška, 10 dkg grozdjiča, 10 dkg rozin, 5 dkg citronata, zribane luščine pol limone, nekaj soli, '/s ('o V» "tri mleka.
Naprava: Mošaj surovo maslo, da se peni, dodaj sladkorja, rumenjake od jajec, mleko, soli, moko, katera slednja je pomešana s pecilnim pruš-kom, slednjič grozdjiče in rozine, ci-tronat, zribane luščine limone in sneg. Stresi mešanico v obliko, katera je bila preje pomazana z maslom in potresena z mandlji ter daj peči v kaki 1 '/2 uri.
Opomba. Testu je dodati toliko mleka da lahko gosto teče od žlice.
I. Ljubljansko
uradniško gospodarsko društvo
reg. zadruga z omej. zavezo v likvidaciji.
Vabilo
na
OBČNIZBOR
ki se bo vršil v četrtek dne 2». maja 1911 ob pol 9. uri zvečer v vrtnem salonu restavracije Mrak
na Rimski cesti.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo o stanju likvidacije koncem 1. 1913.
2.	Slučajnosti.	1725
V Ljubljani, 20. maja 1914.
Likvidacijski odbor.
v
Benitna ponudba.
Gospica premožnega posestnika, zelo dobrih starišev, ki je dobro izvežbana in izobražena y vseh panogah gospodinjstva in v kuhanju ler šivanju, se želi seznaniti s kakim mladeničem ali vdovcem v starosti 30—40 let. pisrna s sliko naj se pošljejo na upravo tega lista pod ši/ro: „jfomlad 1780".
Sprejmeta se takoj
1492
samostojna delavca za stavbna dela in z dobrimi izpričevali. Fran Šmajdek, Jesenicc, Gorenjsko.
1727
p©$lane!
Gospod plem. TRNKOCZY,
lekarnar v Ljubljani!
Jaz bi Vam bil hvaležen, ako mi pošljete literature in sladni čaj znamka „Sladin".
Velespoštovanjem
Di*. Argav,
LONDON, W. 89 Ladbroke Grove Notting Mili.
Oženjeni
1705
iSH
Al
brez otrok se takoj sprejme pri Ivanu Ogrinu na Laverci pri Ljubljani. Plača po dogovoru.
Za polovično ceno prodam skoro nov
stroj za rezanje
manufakturnih vzorcev, najnovejšega sistema z 2 gladkima nožema, pripraven tudi za knjigoveze. — Franc Souvan mlajši, Šelenburgova ulica št. !■	1598
Prodaja iz konkurznega sklada.
Iz konkurznega sklada g. Franc Erjavca, strojarja v Cerknici pri Rekeku
se proda
zaloga usnja,
nekaj hišne in strojarske oprave, konj, dva stroja itd. v cenilni vrednosti 6178 K 52 h, ofertnim potom v celosti en bloc.
Ponudbe je izročiti do incl. 28. maja t. 1. konkurznem upravitelju g. Hubertu Završnik, c. k. notarju v Cerknici.
Vsak ponudnik mora položiti 10°/o inventurne vrednosti kot kavcijo. Došle ponudbe so odpro 30. maja t, 1.; vsak ponudnik je vezan na svojo ponudbo do incl. 5. junija t. 1.
Sprejeti najvišji ponudek je založiti pri konkurznemu upravitelju v gotovini do 8. junija t. 1. in potem takoj prevzeti celotno zalogo.
Pridržuje se pravica ovent. vse ponudbe odkloniti ter blago na drobno razprodati.
Za popolnost zaloge ter inventurnega zapisnika in za kakovost blaga ne prevzema konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti.
Inventurni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju vse dni izvzemši praznike in nedelje med uradnimi urami, isti izkazuje na zahtevo zalogo in podaja vsa potrebna pojasnila.
Hubert Završnik,
1	c. k. notar kot konkurzni upravitelj.
JYCnogo denarja prihranilo kolesarji!
KRI"—	K 171" razpošiljam Ef|fl novih »TORPEDO«-koles na prosti tek,
03 ""1 mesto H ILJ ~ za reklamo 3Ww elegantne izvršitve, s svežo pneumatiko in
triletnim jamstvom. Isti z gorsko pneumatiko K 90 —, Novi plaščt K 4'—, 5'—, (>•—. Zračne cevi K 2'50, 3'—, 3-50. Popravila, emaj-liranje, ponikljanje in vsi deli po tovarniški ceni. — Če se sklicuje na »Slovenca« 5 °/0 popusta na mojo nizko cene v ceniku. Tovarniška zaloga:
A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaustr. 23 III.
Ceniki zastonj. Dopisuje se slovensko. Kupčija na obroke izključena.
0

0
L
chtidolf S tertj& r
asistent d vi. žeteznict'
*fr¿iiijsi &terq¿ir roj. ci olí ¿¡h
■lorocciia
¿tiranj, IS. msija /9f4
1732
IS
Št. 9(503.
						
I.M	■ap m™					§1
1723
»
V	nedeljo, dne 24. maja 1914 ob 3 uri popoldne so bode oddala p. lom javne dražbe v najem
košnja mestne sesožeii u Črni uasi,
ki služi za kemično poskušališče.
V	ponedeljek, dne 25. inaja 1914 ob 9 uri dopoldne se odda
košnja mestsiiii traunšhao prš Podinrnskem gradita &Ttooli}.
V	torek, dne 26. maja 1914 ob 9. uri dopoldne se odda
kosnia na Ljubljanskem grad® in košnja brežin Lfublianlce
&u IPrnlah).
V	sredo, dne 27. maja 1914 ob 9. uri dopoldne se odda
košnja mesiniii ftrasmikou ob Krauji poti, o Rakoui jeliš in £n^kah.
V	četrtek, dne 28. maja 1914 ob 9 uri dopoldne se odda
košnja mestnih fraunikou pod Rakovnikom in llagko.
V	četrtek, dne 11. junija 1914 ob 3. uri popoldne se odda
košnja Jeziiolfarics pod rciargom.
Zbirališče najemnikov za travnike v Črni vasi, pri Podturenskem gradu in Jezuvitarice pod Margom na dotičnih travnikih, zbirališče najemnikov za travnike v Rakovi jelši pri mostu čez „Mali graben", za travnike pod Rakovnikom in Ilovici na travniku pod Rakovnikom.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. maja 1914.
Razpisana Je služba
v cestnem okraju škofjeloškem, za progo Staridvor—Bitno in Staraloka-Sv. Duh
z mesečno plačo 50 kron. Prošnji je priložiti nravstveno izpričevalo in rojstni list.
Prošnje naj se vložijo do 2. junija 1914 pri cestnem okrajnem odboru v Škofjiloki, naslovljene na deželni odbor v Ljubljani. Službo je nastopiti s prvim julijem 1914.
Skofjaloka, 17. maja 1914.	1721
Cestni okmjni oâbop škofjeloški.
J. Hafner,
t. ("•. načelnik.
St. 3256/V. u.
Razglas
o klasifikaciji konj leta 1914.
1.	V smislu § 4. zakona z dne 21. decembra 1912, drž. zak. št. 235. vrši sc klasifikacija konj za mesto Ljubljano po okrajih naslednje dni:
a) dne 16. junija za I. (šolski) okraj,
h) dne 17. in 18. junija za III. (dvorski) okraj,
c)	dne 19. in 20. junija za IV. (kolodvorski okraj,
č) dne 22. junija za V. okraj (predkraji), Črna vas, Ilovica, Hauptmanca, Karolinška zemlja, Hradeckega- in Kurja vas,
d)	dne 23. junija za II. (šentjakobski) in za VI. okraj (Vodmat) in vse konje, ki se omenjene dni iz kakoršnega koli vzroka niso mogli pripeljati.
2.	Posestniki iz III. in IV. okraja sc pismeno obveste, kdaj jim je privesti konje.
3.	Konje iz vsakega okraja je ob istim času in sicer ob določeni uri privesti na trg Tabor.
4.	Konje jc privesti posamcz in ob uzdi, vozove in vprego pa je pustiti doma.
5.	Vozove puščati na Taboru ali v neposredni bližini ni dovoljeno.
6.	Posestniki, ki ne pripeljejo svojih konj pred klasifikacijsko komisijo, sc kaznujejo z globo do 200 K, eventualno z zaporom do enega meseca.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 15. maja 1914.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja moje tvrdkc prodajal	52
kakor: ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah.
Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko »Tup«.
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
Liid. Černe
juvelir in trgovec Ljubljana, Wolfova ulica 3.
Slovenski zavod.
1124
Sanaforij „Mirni dom"
pošta Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in živčne bolezni. Celo leto odprt. — Zmerne, cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Čeh
Edina primorska tovarna dvokolea
„Tribuna"
Gorloa, Triaika nI. 26, prej pivovarna Gorjup.
Velika eksportna za-loga dvokolcs, šivalnih in kmetijskih strojev, gra-molonov, orkestrijonov itd. itd. 1100
F. BHTJEL
Gorloa, Stolna ulica štev. 3—4.
Prodaja na obroko.	Coniki franko.
Pri podiranju hiše štev. 23 na
Mestnem trgu 1720
se ceno odda različen rabljiv
Mi materija
kot okna, vrata, peči, štedilniki, žalu-zije, zagrinjala pri oknih, kompletna električna hišna in sobna napeljava, kamenje, zidna in stiešna opeka.
Istotam se sprejmejo proti plačilu vozniki za odvažanje gradb. gramoza.
Vpraša se na stavbi ali v gradbeni pisarni marije Terezije cesta Steu. tO.
g} priporoča vsem Ljubljančanom in gostom z dežele j g
§1 najboljši zajtrk j§
□	i kakor priznano dobro belo kavo, čokolado, ka- !□
a i kao, čaj, fine likerje in najlinejše pecivo. 3319 !□
□	□..................................................................................„□□
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
1148
Modne
z elegantnimi svilenimi efekti, atlas, batiste, lanen, In bombaž, konafase, rjuhe, platno, damaste, žepne robce, brisače, modrotlsk, iniete, kotenlne, blago za dame in gospode, blago za modroce in druge tkanine razpošilja slovita krščanska tvrdka
llMploil Mirnll ročna tkalnica št. 45, v Bistrem «SulUdlflv mm, pri Novemmestu ob Met., Češko.
Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo,— 18 m. ostankov ceflrja, prve vrste, močn. za srajce in bluze, razdelj. po 3 metre za 10 K nelranko, ali 36 metrov za 20 K franko. — 40 m ostankovcefirja, kanafata, delena itd. lepo sortirano, prve vrste za 20 K, naj fin. vrste za 25 K franko po povzetju.
To morate brati! Najboljši dokaz moje solidne tvrdke: Naročeno blago prejela, hvala za uslugo. Ob priliki bom zopet naročila, ker vidim, da dobro postrežete. Spoštovanjem Franica Knap, naduči-teljeva soproga, Vrabče. — V letu 19i4 nad 500 takih priznalnic od Slovencev! Dopisuje se slovensko.
Pozor!
Pozor 1
Botri in botrice
kupujte birmanska darila pri tvrdki
Daniel Zupane
novo otvorjena
trgovina zlatnine, srebrnine in ur
Sv. Petra cesta št. 8.
nasproti hotela Lloyd.
Vsa nova dela in popravila izdeluje v svoji lastni delavnici, Woliova ul. 4t. 6,
ker je največja na Kranjskem in brez konkurence.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to strogo SPa~
dajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
A- $ Skctbernč
JY(estnt trg tO	So^na co^ejba
Velika izbirat
in v najem!
Gozdarski urad kneza Auersperga v Soteski, pošta Straža, oilda dne 7. junija t. 1. popoldne ob 3. url na licu mosta dražbenim potom v najem mlin, obstoječ iz štirih kamnov in enih stop s kletjo in svinjakom Podturnom pri Toplicah od 1. julija dalje za 4 do 6 let.	1673
ČAJNO MAHO
Najfinejše, zajamčeno naravno, iz pasterizirane smetane izdelano
pristni, čisti - mt	mm
planinsko cve-	JM2J KUP
Emenrlolski, (iroj-ski, Tilstiski, Edumski, Roquetort, Trapisieu, Gorgonsoia.
Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in mnslo za kuhanje, pošilja vsak čas po na nižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah /.veza kranjskih mlekarn »Mlekarska zveza« v Ljubljani, Kranjsko. 3742
NAJSOUDNEJSAiN NAJCENEJŠA POSTREŽBA! ELEKTRIČNI OBRAT. DIREKTNI' UVOZ probkovine ¡¿ŠPANIJE iN PORTUGALSKE. ZAHTEVAJTE VZORCE'.
Sezona od 1. junija do konca septembra.
Na novo prirejene iu povečano vroče bromske in klornatrijske toplice. Jednakomerna toplina 38° do 40° in naravne glinske kopelji. Analizirane od dvornega svetnika profesojra dr. E. Ludwiga ter od njega iu najslavnejših zdravnikov Dunaja, Prage, Gradca in Trsta najtopleje priporočene proti bolezni iscbias, kroničnemu in hudemu revmatizmu v sklopih ¡11 mišicah, živčnim boleznim vsake vrste, ter kožnim in ženskim boleznim. — Pojasnila daje rade-
vo,jno	UPRAVA.
Krila, Kostume, liomače obleke, mcderci. perilo in vsako modno blago,
Zelost°vSa M. Hrištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9, — Lastna h,sa.
Neprokosl |ivu v	liinn
otroških oblekcah ln krstni opravi.
M
zlatorumen trčan, zajamčeno čist v deži-cah s 4 i/2 kg vsebine razpošilja po K 8*50.
Čebelama 3944 Ilirska Bistrica.
Najlepšo in najcenejšo luč dobimo z
aceiilen«, karbid- in modroplin-aparati
Cenik franko	1556
ŠPEIL & IVAN C, LJUBLJANA
Tovarne za JSsbssiškrilj .Zenit'
družba z omejeno zavezo Mor. Zumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijah
proti začetnemu mesečnemu prispevku 300 kron in primerni proviziji sprejme
za pomladansko in poletno sezono I9t4.
Kupon. 310 metr. dola. za kompletno moško obleko
(suknjo, hlače, telovnik) zadostno, stane le
1 kupon 7 kron 1 kupon 10 kron 1 kupon 15 kron 1 kupon 17 kron 1 kupon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 20-—, kakor tudi blago za površnike, turistovake obleke, svileni kamgarn in blago »a damske obleke, pošilja po tovarniški coni kot realna in solidna, dobroanana
zaloga tooarnlSkega sukna
Siegel-Imhof Brno. Morava.
Vzorol zastonj ln franko, Vsled direktnega naročila blaga pri tvrdki Siegel-Imtaoi U tovarne imajo zasebniki mnogo prednosti. Veled velikega blagovnega jjro
naj.
nnis
svetega
_______________„ lanjša n
naiskrbneje, natančno po vzorcu
največja izbira p	_
najnižje oene. Tudi najmanjša naročil
rometa vedno
8a. Stalne, a se izvrio «33
Najcenejši nakup
pri tvrdki J, Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18, Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
, SANATORIUM • EMONA j
ZA-NOTRANJE • IN • KIRURG ICNE • BOLEZNI. I
•PORODNIŠNICA. ] LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA ULICA' 4 ^-zdrsvnkitomariJ'DR- FR. DERGANC
Kantina Corazza
Levada (Istra)
601
VINO
belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim itd.
V Solkanu pri Gorici ua glavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokojnega Antona Mozetiča z renomirano gostilno, prostornim vrtom in vinogradom zraven. Kdor želi to priložnost v svojo srečo porabiti, naj se blagovoli oglasiti pri dosestniku Ivanu Oblokar-ju v Solkanu. 1248
i Velikanski uspeh! g
|	Največje zanimanje 1	*
■	Znamke koles, po katerili se najbolj povpra- ■
■	šuje in so najbolj priljubljene, so nepobitno * [ |
■	najboljše kolo v monarhiji.	■
1 |
S iiiiiimui fC^fSj: imunim S
i H^me^-KOLO [
H	dobro in ceno ljudsko kolo.	"
■	Oesterr. Waffenfabriks-GeseJiscliaft, Steyr. g
■	Ceniki zastonj in franko pri zastopniku: ■ g IV. JAX & SIN, Ljubljana.	■
Drgnite in mažite malo boljše, poslnžite se
£rdal
Urne za cenile
Vsako slooensko županstvo bodi naročeno na „Slooenca"!

»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦t*
YELIKAN5KA ZALOQA OBLEK i(\ QOSPODE IN DEČKE
a KUNÇ LJUBLJANA
BOQATA ZALOQA BLAQA ZA NAROČIM
PO MERI.
PRIZNANO NAJFINEJŠA IZVRŠITEV!
NAJNIŽJE CENE!
«gg*
t-1 CENIKI NA RAZPOLAQO. i-t
Hotel
z resíapracijo in najlepšim t>riom
y:
1548
priporoča p. n. slavnemu občinstvu
Karol Tauses, Hotelir, Sx>. Peira cesia štev. 7»
Sprejemajo se lu3i redno ukaželjne gospice za pouk v Uttlti.
podjetje zvezdnij) tkanin,jjermes'
v Ljubljani 5. Selenburgoua ulica 5j I. nadstrop.
prodaja 1*50^0 Sredo in sobote
o$tanl^e
raznega oblačilnega blaga za $\{ero polovične cene. Ostanke pošiljamo v Kraje, l^jcr nimamo z trgouei zveze tudi po po|ti. 1542 Zahtevajte ceniki
*:	"J	V g*
Štev. 769/pr.	j	B	■	B	1716
Stavbna risarja.
Pri deželnem stavbnem uradu se sprejmeta dva stavbna risarja v začasni lastnosti proti plači mesečnih 120 K, ki pa se pri posebni spretnosti zviša na 140 K.
Prosilci za ti službi morajo dokazati svojo starost, svoje domovinstvo in pa sposobnost za službo s predložitvijo spričeval ter izvršenih risb. Prošnje naj se predlože do 10. junija 1914 deželnemu odboru kranjskemu. Kdor bo sprejet, bo moral služiti najprvo dva meseca za poskušnjo.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 18. hlaja 1914.
JOSIP PETELIJ
Ljubljana, Križevniška ulica štev. 7
edina zaloga šivalnih síro'ev GriUner, Vesta, Gufmann
-M-
Cenjenim damam, obrtnikom in sploh vsakomur, ki bo rabil res dober
ŠIVALiNI STROd
vljudno javljam, naj se obrne na moj naslov. S šestletnim delovanjem v tej stroki sem si pri -dobil vsestranske izkušnje, da lahko priporočam le najboljše stroje, kot so: Gritzner in Vesta za vsako obrt in domačo rabo, specialni stroji slovite tvrdke Fo. Gutmann v Berolinu. Tu navedene tvrdke obstojajo vse že nad 45 let in imajo že nad tri in pol milijona strojev v prometu. — Ti stroji so vsi opremljeni z najnovejšimi iznajdbami, imajo krogljičen tek (Kugellager), krpajo (mašijo) perilo in nogavice in umetno vezejo (štikajo). — Poduk je popolnoma brezplačen.
Trgovina je tudi opremljena z vsemi k strojem spadajočimi deli. Na željo pridem ua dom. Ilustrovani prospekti zastonj in poštnine prosto. — Šole in društva poseben popust.
Zahvaljujoč se vsemu p. n. občinstvu za doslej mi izkazano zaupanje, prosim, da mi ohranijo v še obilnejši meri svojo naklonjenost. Velespoštovanjem udani
JOSIP PETELINC.
Žalni klobuki	podrli SCtloiî
Popravila,
Stuchly -^(aseh^e
Ljubljana, židovska ulica štev. 3.
Priporoča ceni. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo vseh vrst damsk'h in otroških klobukov po mano nizkih cenah. Cene brez konkurence. ■ ■
Tri nakupu raztiïnega manufaklurnega blaga, je blagovolite obrniti na tvrdko
A- & Skabernè,
Àa debelo in drobno t
Mestni trg tO. obstoji od leta 1883.
Jjredno nizke cene/

t*


S¡a malo àenarja Rupita Našemu èecRu lično oSleRo	v
„cfrl Sfíofu"
v
£ju6ljana, cftreè <Škofijo št. 3.
(Ženili na zaRlevo Brezplačno. U62
. ¡PISEIS
jgJsizSig 01---
Največja izbira švicarske vezenine!

SE L'iV
m i
Dobro platno in tkanino
za perilo, posteljne garniture, nevestine opreme, zanesljivo dobre kvalitete se kupi pri: "V
. Šarili
lastnica Jadviga Šare,
Ljubljana. Selenburgova ulica 5. Ljubljana.
P 1
1 11
rt> n
3" »
o
<r>
S
N<
m
i Él
m
Kompletne nevestine opreme od K 380-— dalje.
Ponudbeni razpis.
■ i
Radi oddaje stavbenih in rokodelskih del ter dobav
a)	za zgradbo novega župnišča v Kočevski Planini
v znesku........................ 30.000 K
b)	za popravo gospodarskega poslopja
v znesku........................ 1.400 K
c)	za popravo strehe zapne cerkve
v znesku....................... ■ 1.350 K
skupno v znesku . . . 32.750 K se bode vršila pri podpisanem stavbnem odboru pismena ponudbena obravnava
dne 9. junija 1914 ob 10. uri dopoldne.
Tozadevne pismene vsa ali tudi posamezna dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna se morajo zapečatene doposlati stavbenemu odboru v Kočevski Planini z napisom : „Ponudba za zgradbo novega župnišča v Kočevski Planini".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik tozadevne načrte, proračun ter gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ponudbi je dodati kot vadij 5°/0 ponudenega zneska v gotovini, avstrijskih vrednostnih papirjih ali v vlogah na hranilne knjižice.
Ponudbe, ki bi pozneje došle, se ne bodo upoštevale.
Z delom se mora takoj po oddaji pričeti, tako da bode župnišče do konca oktobra 1914 pod streho spravljeno in koncem julija 1915 popolnoma dokončano. Poprave gospodarskega poslopja ter cerkvene strehe se morajo dovršiti najpozneje do konca avgusta 1914.
Načrti, proračun s popisom del ter osnutek stavbne pogodbe z pogoji vred se zamorejo zsak dan vpogledati pri podpisanemu stavbenemu odboru.
Stavbni odbor v Kočevski Planini pri Črnomlju,
1694
dne 15. maja 1914.
urške srečke!!!
6 žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih: 400.000, 400.000, 400.000, 200.000, 200.000, 200.000. U^ST Vsaka srečka mora zadeti! "^41
3()Z0V ! ! Prihodnje žrebanje: "¡a junija.
esečni obrok 6 kron ===
Pojasnila daje in naročila sprejema 7.1 „Slovensko Stražo" Valentin Urbančič, Ljubljana 1.
Okrajna bolniška blagajna u Ljubljani.
1717
Št. 246.
Stev. 1252.
Riizfiliis«
Ker se ninože slučaji, da prihajajo p. n. člani z več ali manj neutemeljenimi zahtevki na povračilo raznih stroškov iz sredstev blagajne, se daje v smislu sklepa seje načelstva z dne 27. marca t. 1. na znanje, da se bo blagajna poslej ozirala le na zahtevke, ki se dajo spraviti v sklad s l.in 2. odstavkom § 13. blagajničnih pravil in se glasita:
Zbolele člane leč), ako se ne zdravijo v bolnici, blagajnični zdravnik.
Troške, kateri nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečljo, povrne okrajna bolniška blagajna le tedaj, ako je blagajnično vodstvo to lečenje odredilo m odobrilo, ali kadar je bila nevarnost v odlogu.
P. n. člani, ki potrebujejo zdravniške pomoči, javijo naj to takoj blagajnični pisarni, kjer dobe potrebno nakaznico, brez katere ordinirajo zdravniki le v nujni sili: v slučaju nezgode, nenadnega obolenja itd. V vseh slednjih slučajih poslati je naknadno po nakaznico.
Kadar blagajnični zdravnik ni pri roki, oziroma je drugače nujno zadržan, sme se poklicati za prvo pomoč tudi drugega zdravnika in plača okrajna bolniška blagajna tako narasle stroške kakor spodaj povedano.
Po potrebi dovoljuje blagajna p. n. članom na odredbo blagajničnega zdravnika tudi špecijalno zdravljenje in v smislu veljavnih predpisov vse terapevtiške pripomočke ter zobotehniške naprave (plombe, umetne zobe itd.), v kolikor so potrebne za ozdravljenje želodčnih bolezni ali odstranitev pridobitne nezmožnosti, ter poravna vse s tem nastale stroške. Nasprotno pa bo blagajna poslej odklanjala vse naknadne zahtevke na povračilo troškov za brez njenega nakazila izvršena dela.
Nakaznico pokazati je dodeljenemu zdravniku ali zobnemu tehniku takoj, ne da bi trebalo to prej zahtevati.
Ker se tudi dogaja, da zahtevajo p. n. člani povračilo troškov šele po poteku daljše dobe, ko se opravičenost zahtevka sploh ne da več dognati, se bo blagajna poslej ozirala le na prošnje, ki so prispele ali bile dane v blagajni na zapisnik najkasneje 14. dan, računši od dneva, ki sledi dnevu od neblagajničnega zdravnika dodeljene prve pomoči. Vlogam priložiti je tudi račun, oziroma potrdilo o plačanem honorarju neblagaj ničnega zdravnika, iz katerega pa mora biti razviden dnevni čas prejete zdravniške pomoči, ter da je bila nevarnost v odlogu.
V Ljubljani, dne 13. maja 1914.
Načelsfuo.
Razpis.
Mestna občina Kranj oddaje potom javne ponudbene obravnave dela in dobave za
zgradbo novih cestnih kanalov
ki so bili proračunjeni na okroglo vsoto 155.000 K, izvzemši alternativo za cevi iz kamenine.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled med uradnimi urami pri podpisani mestni občini.
Ponudbe z napisom: „Ponudba za zgradbo kanalov" je vložiti pri podpisani mestni občini najkasneje do 20. junija 1914 ob 10 uri dop.
Kolekovane in zapečatene ponudbe morajo obsegati:
1.	proračun s številkami in besedami vstavljenimi enotnimi cenami:
2.	izrecno izjavo
a)	da so ponudniku razmere na licu mesta docela znane,
b)	da pozna razpisane pripomočke in pogoje, jih v vsem obsegu prizna, ter se jim brezpogojno ukloni,
c)	v koliko delavnih dneh se ponudnik obveže delo dogotoviti in
3.	vadij, ki znaša 5% ponudbene vsote. Ta znesek mora oni ponudnik, kateremu se delo odda, v teku 8 dni po prejemu obvestila, popolniti kot kavcijo na 10% znesek ponudbene vsote.
Mestna občina si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene in oddati še drugemu ponudniku posamezna dela in dobave, ki se po mnenju občine dajo brez škode izločiti, in če se ji vidi potrebno tudi razpisati novo ponudbeno razpravo.
Splošni proračun in pogoji se dopošljejo proti plačilu 5 K
Mestno županstvo v Kranju,
dne lč. maja 1914.
1704
Župan:
Ferd. Polak I. r.
^iiá^áiiiMiÉi

y yjjjisiy^

000000000000000
odlična kakovostna znamka.
Enotne cene:
3 1
Te dni otvoritev
podružnice:	170?
franca Jožefa cesfa št. 1.
Prva dva otvoritvena dneva dobi vsak kupec kot premijo za uvedbo
EjapjE^10 °/0 popusta od stalnih cen. 0000000000000000
pihj^ ^	p^t^^^ill^l ppi^^^Ttj^m ^
iiltiii^^tiirši	^ñi^^niiífyi
! RHH SSplaíSi
msm