^ Pi^mjcrv&kio,
BORBA
Vendar pa so narodi pet tet prelivali kri v neusmiljeni vojni za svobodo in neodvisnost svoje države in ne zato, da bi zamenjali Hitlerjevo go-spodstvo S Churchillovim,	Generalisim Stalin
Leto U. — Štev. tl
Ajdovščina, sobota 23. marca 1940
Cena 4.— lire
Se vedno teče naša kri
^ coni A sledi zločin zločinu. Ni &e posušila kri škedenjskih žrtev, 26 je zločinski provokator izvršil a culai na tovariša Staneta Cundra, Majorja JA, že je zločinski provoka-0r nastavil peklenski stroj pred po-7°PÌe tretjega sektorja SIAU. Vse to Me, da te krvave provokacije niso S u*ajen pojav, ampak zločinska pra-reakcije ,ki skuša s terorjem pre-. "kovati dejansko stanje v coni A ™ ustrahovati z nasiljem množice, er se provokatorjem nikakor za taka Podla dejanja ni posrečilo najti pri-Jj1. Med množicami, so se poslu-^irne« civilne policije in poedi-^ ztočincev, ki s pretepanjem, s poznanjem, atentali in umori vrše Protiljudske provokacije v najbolj Poživinjeni obliki. Vsi ti zločini naše Množice v celoti spominjajo na dne-Ve> ko je za(ei Mussolini uvajati v naU deželi svojo fašistično prakso s Pruv takim besnenjem in rohnenjem, akor smo to doživeli v času prvih °činov od strani starega reakcio-narja Churchilla, ki se je s svojim P°Javom postavil dejansko na čelo Vsega protiljudskega delovanja. Zato naše množice dobro vedo, da Unior v Skednju, atentat na Cundra na poslopje SIAU nikakor niso s učajni fašistični zločini, ampak ^dstavljajo reakcionaren napad na eMokratične množice.
In množice so na to odgovorile. so cono A je zajela splošna stavka ekršne Trst dosedaj še ni videl. rav dejstvo, da so množice v tej unki zahtevale razpust civilne po-.jje in ne samo kaznovanje poedi-u zločincev, kaže, da je naše Ijud-v° razumelo vlogo poedinih zločin-c,ev » sklopu policije, ki ima tenenza ovirati množicam, da svobodno ruiajo to, kar jim po vseh pravicah Popada in kar hočejo izraziti. Ta avka, ki je dejanske zajela prav se množice, stavka, katere so se ude-, Z" ne samo delavci, ampak tudi Metje, uradniki in trgovci, je na eni .runi pokazala moč ljudskih mno-c> ki se zavedajo svoje sile in to unifestirajo v strnjenosti in splošni Uplini, na drugi strani pa brez-avo poživinjenost protiljudskih ele-..entov, kj poznajo v borbi proti Idstvu en sam način: zločinsko 0v°kacijo. Ta stavka je bila na eni Jan\ torej silen protest, na drugi r runi pa je razkrila zločinsko politiko uukcionarnega CLN, ki je ob pro-S‘W množic proti krvoprelitju izdal °9las, naj preneha ljudstvo s stav-°- ™a proglas je pokazal, kdo je CLN, J® to tolpa plačanih protiljudskih ^rnentov, ki pa v samih ljudskih s slak sploh nima pozicij, saj je bil Polen odgovor množic na poziv fcg ’0.’ nemf>teno nadaljevanje stav-,e- Ljudstvo v tej stavki ni klonilo, t r..Se dobro zaveda, da s stavko profili 7ra I)ro^ tistim, ki prelivajo kri1 lc;-^Vay umpak jo je samohotno pre- > nuo, izvolilo pa si je akcijski odbor , rstu, ki bo vodil borbo množic nadalje.
sk Ob ^ krvavih zločinih je dejan- i ^ ^trnjem ljudstvo vse Julijske | rjpaIlne m zalo se vrši dnevno na ’ saline in desetine protestnih zboro-unj p0 vsej Julijski krajini in zato 1 n° neumorno zbira živila za Vg0.. m se v protestnih zboro- 1 V ceI°ti pridružuje bratom z I *raj demarkacijske črte, ker toč-y ve. da danes ni nihče več varen !
soni »A« življenja, ker si je zlo-‘*lska provokatorska banda, ki je i Migirana iz centrov italijanske in < v®ef°Vne reakcije, vzela za cilj za i ^uko ceno ustrahovati ljudske mno-~ce iM pri tem terorju brezobzirno | Okovan dejansko stanje v Julij-
s Mudslvo je dvignilo svoj klic; ves v e. i® prisluhnil dejstvu, da še teče ' bo???1™1 Lutijski krajini kri naj-Jših sinov, da se še rušijo domovi m n krajini, da v Julijski kraji-
firìxIlanSÌi0	fa^zem> ki se je >
^ zakrinkan v oblastne organe j
Ves pošten svet pa je prisluhnil tudi splošni stavki v Trstu, demon-straeijam in protestnim zborovanjem in vsakomur je postalo v tem trenutku jasno, da kdor gazi ljudstvo Julijske krajine, kdor preliva ljudsko kri, kdor vrši te zločine, ta je fašist.
V istem času pa se je nad našimi množicami zgodila še ena krivica. Naši učeči se mladini, kateri ni vseeno ali bo imela jutri še lahko šole, ali bo lahko jutri še govorila v materinem jeziku, ali se bo lahko tako vzgajala, kakor so hoteli vsi tisti desettisoči naših ljudi, ki so dali svoja življenja za to, so zaprli šole. Zanimivo je, da so zaprli samo slovenske šole, z motivacijo, da ne sme mladina stavkati, ker je imela stavka politični značaj, niso pa zaprli italijanskih šol, dasi je prav tako stavkala italijanska mladina. In ljudstvo je tudi proti temu dvignilo glas svojega protesta.
Vse to kaže, da imajo fašistični provokatorji celo zatočišče, in da naše množice kljub ponovnim protestom, kljub ponovnim resolucijam ne najdejo razumevanja pri ZVU, ampak je celo vodilni angleški general prav v času, ko je vse ljudstvo Julijske krajine enotno obsodilo krvav zločin v Skednju, ko je ta zločin obsodil slednji poštenjak v svetu, pohvalil zločinske civilne policiste in jim zagotovil, da lahko računajo na vso podporo ZVU pri izvrševanju »službene dolžnosti«.
Tako je postala torej »službena dolžnost« pobijati tistega, ki hoče braniti to, kar je v skupni zavezniški borbi z množicami vsega sveta uspel s tem, da je pomagal pri uničenju Hitlerjevega in Mussolinijevega fašizma. Danes je »službena dolžnost« torej preoblikovati dejansko stanje v Julijski krajini in prav v času, ko se med nami nahaja mednarodna komisija, ki naj pove svetu, da je Julijska krajina slovenska, da Julijska krajina noče in ne more živeti izven Jugoslavije.
Še vedno teče naša kri... Torej še vedno živi fašizem in ta fašizem je celo dobil v zadnjem času svojega duhovnega vodjo v osebi najogab-nejšega reakcionarja Churchilla, In ta fašizem skuša spet vedriti in oblačiti v Julijski krajini in tega se zaveda ves pošten svet, predvsem pa ljudstvo v Julijski krajini, ki se zato še v večji meri zaveda življenjske važnosti priključitve te dežele k ljudski državi Jugoslaviji.	_
V Istro je prispela
mednarodna zavezniška razmejitvena komisiia
Potem ,ko se je medzavezniška razmejitvena komisija vrnila s Krasa, kjer jo je ljudstvo Doberdoba in Opatjega sela in drugih vasi slovesno in prisrčno sprejelo in izražalo svojo voljo z mogočnimi manifestacijami za Jugoslavijo, ko so se gostje pomenili z delegacijami in ljudstvom samim in odnesli najlepše vtise iz teh kraških vasi, se je komisija napotila v Istro.
Na bloku, kjer je komisija prešla v zono B je ljudstvo postavilo krasen slavolok z napisom — »Dobrodošli«. Tam je sprejelo člane komisije zastopstvo vojaških in civilnih oblasti pod vodstvom polkovnika Haljevca, poveljnika vojaškega poveljstva JA za Istro, Reko in ostali del Julijske Krajine, ki spada v zono B.
Za njim pa je pozdravila goste nepregledna množica istrskih Slovencev, ki so z vzkliki izražali svojo narodnostno pripadnost in poudarjali svoje želje po priključitvi k Jugoslaviji. Prišlo je vse ljudstvo, ki je s svojimi vzkliki pojačalo vsesplošno, ogromno in spontano manifestacijo ljudstva JK za Jugoslavijo.
Komisija se je živo zanimala za življenje teh dobrih .poštenih delavnih ljudi, ki so odkritosrčno in zaupljivo izražali svoje mnenje in svoje pravične zahteve po priključitvi Istre k Jugoslaviji, po združitvi s Trstom. To ljudstvo je prepričano, da komisije ne bodo preslepile laži in nasilja in provokacije zločinskih reakcionarjev, ki se ne strašijo niti umorov ne krvi, za dosego »političnih ciljev«, ki so potrebni tem klikam v Italiji in Trstu da bi podprli svoje zahteve po Trstu V naših ljudeh je toliko zaupanja v zmago pravice, da niti malo ne dvomijo v pravilno rešitev Primorskega vprašanja, To so dokazali petje, zvoki, glasbe teh preprostih ljudi, melodije narodnih motivov in partizanskih napevov, ki so spremljali komisijo od njenega prihoda v Istro, preko narodnostne meje med Slovenci in Hrvati vse tja do Pazina.
Tu pa je navdušena množica sprejela komisijo s cvetjem in pesmijo. Ljudstvo je vzklikalo, pelo in rajalo do poznih večernih ur in še takrat je odmeval napev narodnega plesa z novim besedilom o junaku Titu, pod či-vodstvom so naši narodi tolkli
Glas o prihodu komisije se je bH-1 JeLške^inTalija^ske osvajalce, pod
skovito raznesel po vsej Istri. Od vseh strani so prihajale množice ljudstva. Vsi so hoteli pozdraviti člane te komisije, hoteli so jim povedati, da je to zemlja slovenska, da je prepojena s krvjo in znojem slovenskega kmeta in delavca, posejana s tisočerimi grobovi borcev proti fašizmu, borcev za svobodo slovenskega naroda. Predočili bi jim radi vse trpljenje in zatiranje slovenskega življa, vso mučeniško pot, k* so jo hodili dolgih 25 let pod bičem italijanskega imperializma.
Na kilometre daleč je cesto pokrivala gosta množica ljudstva, tako da si je kolona avtomobilov le težko utirala pot proti Kopru. Pred Koprom pa so komisijo ustavili zopet novi tisoči. Italijanske množice iz mesta, tisoči Slovencev iz okolice so zasipali komisijo s cvetjem. Peli so pevski zbori, igrale godbe, množica pa je vzklikala zavezniški komisiji, slovensko italijanskemu bratstvu, demokratični Jugoslaviji v kateri hočemo živeti. Isti prizori so se ponavljali v Izoli in Portorožu.
Take sprejeme je komisija doživljala na vsej poti proti Pazinu. Množice navdušenega ljudstva so pozdravljale goste v Sičolah, Biljah, Vi-zinadi, Baderni, nepopisni pa so bili prizori ob sprejemu v Pazinu.
čigar vodstvom smo osvobodili tudi Istro in slovensko Primorje Pozno je že bilo, ko se je ljudstvo pomirilo.
Naslednjega dne je' komisija sprejela že nekatere delegacije, ostali čas pa porabila za skupna razpravljanja in svoje delo. Zvečer pa je komisija na povabilo komandanta Lekiča odšla na večerno prireditev v Opatijo. Povsod, kjer se je vozila mednarodna komisija, so jo pozdravljale tesočglave množice, Čakali so dolge ure, ko pa so se pokazali prvi avtomobili, je iz bruhnil vihar navdušenih vzklikov. Koliko silne volje j - v teh ljudeh, ki potrpežljivo čakajo in vztrajajo kljub temu, da je oguljena obleka že nasičena vlage, ki prši iz megle, kljub mrazu, ki te stresa v teh večernih urah. Vendar se ne premaknejo nikamor, počakati morajo komisijo, povedati jim, koliko so pretrpeli pod Italijani, koliko svojih sinov, bratov in očetov so darovali, samo da bi bili svobodni, da bi živeli skupaj z brati v Jugoslaviji.
Stojijo ob okrašenih grobovih svojih bratov, ki so pokopani kar ob cesti, kjer so padli ; čakajo ob spomi-skih ploščah, ki ti povedo koliko junakov je padlo tu, ker so hoteli priboriti svoji deci svobodno boljše življenje.
mne množice so sprejele komisijo v Opatiji
Komisija se je ustavila. Videla je številne grobove, videla porušene domove in na deskah številke o žrtvah istrskega ljudstva, videla odkritosrčne obraze istrskih ljudi, ki z zaupanjem zrejo v komisijo in ponosno pripovedujejo o padlih junakih, videla stih ljudi, ki pričakujejo od te komisi-čiste nomadeževane duše teh prepro-je pravične rešitve njihovega vprašanja in ne morejo razumeti, da kljub njihovim žrtvam in trpljenju ki so ga prestali v tej vojni in pa vso dobo pod Italijo, da se še najdejo ljudje, ki jim odrekajo pravico do samodločbe, do priključitve k Jugoslaviji.
Komisija je bila priča navdušenemu vzklikanju desettisoč glave množice v Opatiji, iz katere je vrelo kot iz panja, ki je nenehno ponavljala: Tito — Tito — Tito.
2e sam pogled na te razgibane valujoče množice ljudstva je lahko povedal komisiji, da to navdušenje ni umetno ustvarjeno, da se v tem izraža tista velika ljubezen do rodne grude. da je to boj za obstanek, boj ljudstva za svojo zemljo, za svoje pravice, za katere ga hočejo mednarodni zločinci ponovno opehariti.
V Bršecu, Vožilici in Sveti Nedelji se je ljudstvo zbralo ob cesti in pozdravilo komisijo. V bližini Labina je komisija srečavala skupine Istranov, ki so z zastavami in transparenti šli proti mestu. V rudarskem središču Podlabinu se je vzdolž vse ulice zbrala množica ljudi, ki je z navdušenim vzklikanjem pozdravila komisijo.
Komisija je prispela v Labin ob 11.30 uri, kjer so jo pozdravili zastopniki ljudske oblasti. Komisija je začela takoj z delom Prijavljeno ji je bilo nekaj delegacij. Ob 11.45 uri je komisija sprejela delegacijo krajevnega odbora Slovansko-italijanske pro-fašistične unije in okrajnega narodnoosvobodilnega odbora za okraj Labin. Do 6. ure zvečer je komisija še vedno delala z delegati SIAU in s krajevnim odborom za okraj Labin. Komisija se je seznanila s konkretnimi podatki o pogojih, v katerih živi prebivalstvo tega kraja, o narodnostni pripadnosti prebivalstva, o gospodarskih pogojih in o trpljenju, ki ga je ljudstvo prestalo pod jarmom fašizma in imperialistične Italije. Delegati so izročili komisiji pismeno resolucijo s konkretni-nimi podatki o labinskem okraju. Popoldne so bile izročene komisiji prošnje vseh vasi tega okraja. Prošnje so podpisali številni prebivalci vasi. Vsaka vas je poslala komisiji pismo, v v katerem je opisala težko življenje vasi v času italijanskega gospostva in v času vojne ter žrtve za svobodo. Labinski okraj ima po statistiki iz leta 1910, ki je najbolj objektivna, več kot 80% Hrvatov. Dejansko je ta odstotek mnogo višji. Mnogo vasi tega okraja je bilo zelo opustošenih. Ljudstvo iz Labina in okolice je ves dan manifestiralo pred zgradbo, v kateri deluje komisija.
Istra je dostojno sprejela mednarodno komisijo. To je bil sprejem, kot so ga mogla prirediti le iskrena srca, ki so mnogo trpela in vedo za kaj so trpela. Tudi ta sprejem je bil plebiscit, plebiscit ljudstva, ki ponosno in goreče ljubi in se bori za svojo svobodo — za našo domovino Jugoslavijo.
Nov most v Kopru
Obnova v coni B Slovenskega Pr morja zaznamuje spet nov uspeh. Pr< j metu bo izročen nov železobetonsl I most preko morskega kanala v Kopn na cesti, ki veže Trst in istrsko obah Most je dolg 21 m in so ga zgradi naši delavci v pospešenem času v šti rib mesecih Storjen je korak napre : k normalizaciji našega prometa.
Otvoritev mostu bo v nedeljo, dni |24. marca, popoldne.
Naša (e letos pomlad
Ttidi kmet tekmuje. Zadal si je v tem tekmovanju kot osnovno nalogo, da obdela prav slednji košček rodne zemlje. In k temu delu je pristopil s takim delovnim poletom kot doslej še nikdar, saj letos prvič obdeluje zemljo v pravi zavesti, da ne bo samo sejal in oral, ampak da bo tudi žel, žel za sebe, za svojega delovnega tovariša v tovarnah in pisarni, za vse liste, ki kakor on delajo za ljudstvo in za našo Jugoslavijo.
Pri izvrševanju tekmovalnega načrta našega kmeta igrajo veliko vlogo setveni odbori, ki organizirajo udarniške čete, katere ob nedeljah in v prostem času preor je jo in pognoje ogromne predele zemlje in s tem olajšajo delo kmetu. Prav tako veliko vlogo pa igrajo v tem času kmetijsko strojne postaje, ki so dejansko močan činitelj pri spomladanskem oranju.
5	pomočjo teh traktorskih postaj je našemu kmetu v celoti zagotovljeno ne samo, da bo obdelana vsa zemlja, ampak da bo zato potrošil najmanj delovnega časa in delovnih moči. 2e do sedaj so traktorske postaje zorale predvideno površino zemlje. V teku samega meseca februarja so traktorske postaje preorale 123 ha orne zemlje. Pri ljudeh so postale splošno priljubljene in tudi naš kmet je spoznal v traktorju svojega najboljšega pomočnika.
Naša cona je poslala na traktorski tečaj tudi tri tovariše in dve tovarišici in si s tem zagotovila lastni strokovni kader. Prav enako pomoč našemu kmetu pomeni tudi dejstvo, da je začela Jugoslovanska armada od-prodajati našim ljudem odvišne konje in bodo tako prišli tisti, ki so bili prizadeli po okupatorju, do vprežne živine.
Prav tako so setveni odbori odigrali važno vlogo v pogledu nabave vseh vrst semena, saj je prav na tem sektorju vladala največja zaskrbljenost, kako preskrbeti naše ljudi s tem, da bodo vso preorano zemljo tudi lahko posejali. Prav v zadnjem času pa je bil v zadovoljivi meri rešen tudi ta problem. Poleg domačih razpoložljivih semen so naši setveni odbori priskrbeli 16 vagonov krompirja iz Slovenije, 10 vagonov krompirja so zamenjali s koruzo, za vino so dobili tri vagone krompirja, tako da je dobil naš kmet prirastka 29 vagonov semenskega krompirja, kar predstavlja kritje naše glavne potrebe po semenskem krompirju.
Priskrbljene so bile tudi žitarice v skupni količini 11 vagonov in to
6	vagonov ovsa in 5 vagonov ječmena. Nadalje je bilo priskrbljeno 35 stotov semena lucerne, 5 stotov travnega semena ter zadostne količine vrtnih in zelenjavnih semen. V nekaj dneh pa prispe iz Slovenije še pošiljka dveh vagonov fižola in nekaj vagonov semenske koruze. Na ta način je zadoščen semenski primanjkljaj in naše ljudstvo je vložilo vse sile v delo na polju.
Prav tako pa plugi niso zarezali brazd samo v stare njive, ampak tudi v ledino. Prav pri nas na Primorskem je bilo precej mrtve zemlje, katero si je lastila Italija za vojaške namene. Tako je bilo v bližini Ajševice ogromen kompleks neobdelane zemlje, katero so si sedaj naši kmetje vzeli v obdelavo in že pristopili k delu. Tako je tudi vaščanom iz Svetega Mihaela, kjer imajo premalo orne zemlje, omogočeno, da bodo tudi oni obdelali zadostno površino zemlje in doma pridelali koruzo. Tako je kmet Štrukelj Alojz dobil tudi košček zemlje, na katerem bo pridelal toliko koruze, da bo kril domače potrebe. In takih kmetov je tam na okoli precej. Ogromen kompleks zemlje, ki je mrtva ležala, bo sedaj dal našemu človeku zadosten kos kruha.
Tako pojmuje kmet prvomajsko tekmovanje. On dobro ve, da je bistvo tekmovanja v tem, da se normalizira in prekorači predvojna produkcija podeželskih produktov. Prav delovni polet, iznajdljivost, požrtvovalnost našega kmeta pa sta popolno jamstvo, da bo kmet storil vse, da bo pridelek letošnje setve tak, da bo kril vse potrebe naših kmetov samih, našega delavstva in delovne inteligence, ki neumorno dela na tem, da v skupnih naporih omogoči celotnemu prebivalstvu Julijske krajine normalizacijo življenja.
Kdor še ni poravnal naročnine« naj to stori čimprej!
Pripravimo se na prvi kongres primorskih invalidov
, Invalidi narodno-osvobodilne vojne so častno rešili svojo nalogo, njihove žrtve niso bile zaman. Kri, ki so jo prelili na Matajurju, na Stolu, v Benečiji, med požganimi hišami na Predmeji, po ograjenih kraških poteh, na starem Mašunu in ubožni, a tako lepi Istri ter pred bunkerji laških fašistov na Opčinah in Trstu in Gorici, nam je prinesla tako dolge in težko pričakovano svobodo. Na Primorskem, po Dolenjskem, v Suhi Krajini, na Jelovici in notri do Macedonije je tekla kri primorskih Slovencev samo za to, da jih bodo te kaplje krvi povezale v njihovo edino pravo domovino — novo Jugoslavijo.
Primorsko ljudstvo, ki jih je z ljubeznijo spremljalo skozi vso borbo in jim na vsakem koraku pomagalo, se danes močno zaveda, da brez njihovih žrtev ne bi bilo jugoslovanske zastave nad četrt stoletja zasužnjeno Primorsko. Zato jim na vsakem koraku izkazuje čast in priznanje, kakršna jim gre.
Naših invalidov ne čaka več usoda invalidov stare avstro-ogrske vojske, ki so bili zaradi svoje fizične manj sposobnosti vrženi iz družbe kot manjvredni.
Ne, naši invalidi ravno za to uživajo prvenstvo med nami in pri tem jim pomaga vse ljudstvo, kakor tudi oblast sama. Že dejstvo, da se je naša nova država v času političnih gospodarskih, prometnih in finančnih neurejenosti vrgla na reševanje invalidskega vprašanja, potrjuje resničnost pravega razumevanja današnjega položaja invalidov. Mi ne poznamo in ne smemo poznati samo suhih, mrzlih administrativnih ukfepov za urejanje invalidskega stanja. Tako delo morajo opravljati ljudje, ki poznajo napore partizanske borbe in vse tiste križeve poti, ki so jih pretrpeli naši ranjenci sedanji invalidi. In vse primorsko ljudstvo je kot en sam tak človek saj je vse primorsko ljudstvo v vsej tej krvavi borbi bilo z nami in nas spremljalo v naših borbah, v našem gladu in v našem trpljenju.
Potrebno pa je, da si drobne invalidske zadeve urejajo invalidi sami. Zato se je sestal iniciativni odbor, ki
je sklenil, da bo pripravil invalidski teden, v katerem bo sodelovalo vse ljudstvo. Prvi teden v aprilu bo teden naših invalidov. Ta teden bo vse primorsko ljudstvo živelo z našimi junaki. Mladina na vasi bo pomagala invalidu pri obdelovanju zemlje, sosed bo invalidu napeljal drv, prosvetna društva bodo prirejala prireditve za invalide, vsak bo prispeval po svojih močeh v tem tednu za korist invalidov. To naj bo mogočna manifestacija in priznanje primorskega ljudstva našim invalidom. Vse kar bomo dali za naše invalide, naj bo v duhu priznanja njihovim žrtvam.
Za zaključek tega tedna se bodo invalidi sestali na svojem prvem kongresu dne 7. aprila v Postojni. Tam se jim bodo pridružili tudi invalidi iz svetovne vojske, da si bodo skupaj izvolili odbor, ki jih bo zastopal v
Prostorna dvorana v "Cerknem je nabito polna. Še zunaj na hodniku -tiščijo ljudje k vratom, stegujejo vratove in prisluškujejo debati, ki se v dvorani razvija. Tako se godi zamudnikom — tudi jaz sem eden izmed tistih, vendar se zrinem malo naprej.
Ravno so zaključili živahno razpravljanje o današnji politični situaciji, katero je podal eden izmed odbornikov, ki so sedeli na odru. Sedaj pa poslujoča odbornica bere odlok 0 volitvah ljudskih tožilcev, katere naj bi danes izvolili tudi za okraje Cerkno, Labne in Poljane. Govori še o nalogah in delu teh tožilcev, ki pazijo, da res \fsi vaščani upoštevajo zakone, ki branijo ljudske koristi. Na to častno in odgovorno mesto moramo postaviti res vsega spoštovanja vrednega človeka, je zašumelo med množico. In že padajo predlogi — izvoljen je prvi. Na prigovarjanje odbornice, naj predlaga še druge, pa zadoni krepka moška beseda: Pravijo, da še eden ne bo imel kaj delati. Vsa dvorana mu je pritrdila. Med poštenimi ljudmi kakor so Cerk-
javnosti in skrbel za pravilno izvajanje njihovih pravic. Vsak invalid je dolžan, da se na ta kongres pripravi. Na tem kongresu bodo pretresali vsa vprašanja, ki se tičejo izboljšanja njihovega položaja. Naša ljudska oblast, od krajevnih NO odborov, pa do najvišjega foruma bo priskočila invalidom z vsem potrebnim na pomoč. Zaradi tega se mora v tem pripravljalnem tednu povsod govoriti o invalidih; na sestankih naj se poudarjajo njihove zasluge, dalje pomen takega udruženja itd.
Prepričan sem, da bo primorsko ljudstvo častno rešilo to svojo nalogo. Že do sedaj so naše vasi pokazale nešteto lepih primerov z izkazano pomočjo. V tem tednu pa se bo vse to še pomnožilo in ljudstvo bo v največji meri izkazalo čast in priznanje borcem, ki so s prelito krvjo tako
Ijani, ki so toliko pretrpeli v času zadnje vojne, katerim so Nemci in Italijani prav zaradi njihove poštenosti in zavesti rušili in požigali vasi in jih je to skupno trpljenje le še združilo in naučilo žrtvovati se drug za drugega, tu bo imel ljudski tožilec res malo posla.
Nato so prerešetavali posamezne vaščane, ki bi prišli v poštev za podelitev podpore. Od primera do primera so skrbno proučili, da se ne bi komu zgodila krivica, ali da ne bi dobil podpore kdo, ki je ni nujno potreben in ki si lahko z delom zasluži za preživljanje.
Tako so določili, da Grgarjeva Polona, ki kljub svojim letom ne zna gospodariti in zanese svoj denar kaj hitro v bližnje gostilne, ne bo dobila podpore, pač pa ji bodo poskrbeli, da bo zaposlena njena hči, ki bo lahko preživljala obe.
Prav tako so odrekli podporo mladi zdravi mamici, ki ima sicer moža še v Jugoslovanski armadi, vendar je to zdrava kmečka ženska, ki je vajena poljskega dela, zmožna, da z delom
Na zboru volivcev je bil odlikovan naš hrabri Slabe Feliks
Danes razpravljajo po vsem svetu o Trstu in Julijski Krajini. Vsa svetovna javnost je uprta v ta kos izmučene zemlje, ki je nemalo žrtvovala v borbi proti fašizmu. In v to deželo so prišli poslanci zavezniških sil, mednarodna komisija. In v tem času so italijanski krogi, ki nosijo precejšen del odgovornosti za kršitev ljudske volje s strani italijanskega imperializma v bližnji preteklosti, razvili najširše klevetanje proti Jugoslaviji. Da bi še bolj razgibali mednarodno reakcijo za vprašanje Trsta in z namenom obrambe svojega imperialističnega stališča do vprašanja Julijske Krajine, vpletajo italijanski listi razne fašistične fraze o »prisotnosti sovjetskih elementov, ki imajo vodilne funkcije«, o »sovjetskih oficirjih v nadzorstvu« itd.
Namen teh izmišljotin je povsem očiten. Italijanski reakcionarni krogi hočejo obrniti pozornost mednarodne javnosti od svojega prevratnega delovanja v Italiji, Id ogroža svetovno varnost. Ostanki fašistov preganjajo demokratične elemente in izviljajo teror. Obenem pa gojijo na svojih prsih ostanke Mihajlovicevih tolp in čete poljskega generala Andersa.
Nameni mednarodne reakcije, ki jih hoče doseči v Trstu, so popolnoma jasni. Trst, katerega se je poslužil fašizem za razvoj njegove imperialistične politike v Srednji Evropi, ki je služil fašizmu za njegov vdor na Balkan, rkozi ta Trst bi hotela mednarodna reakcija še enkrat priti na Balkan. Zato se tako podlo in zagrizeno bori. Zagotoviti si heče mostišče za svoje osvajalne namene. Zato so padli streli v Skednju, zato so ti fašistični zločinci, ki se za dosego svojih sebičnih ciljev poslužujejo najgnusnejših laži in provokacij, pred dnevi zahrbtno napadli majorja Staneta Cundra, člana delegacije Jugoslovanske armade za ugotovitev vojnega plena, in ga smrtno nevarno ranili.
Trst je postal zbirališče mednarodnih zločincev, katere moti prisotnost zastopnikov Jugoslovanske armade, moti_ jih slovenske obeležje Trsta in vse Juliiske Krajine, katerega hočejo nasilno spremeniti. Zato izzivajo incidente, zato uprizarjajo množične umore nedolžnih ljudi, samo da bi preslepili mednarodno komisijo o resničnem stanju in o resnični volj: prebivalstva Trsta in Julijske Krajine.
Ljudstvo Julijske Krajine ogorčeno protestira proti temu, da ZVU dovoli, da se v vrstah civilne policije skrivajo zločinski fašistični elementi, ki izvajajo ta nasilja in umore nad ljudstvom, in zahteva takojšen razpust te bande.
Na drugi strani pa to ljudstvo prisrčno, a samozavestno sprejema in pozdravlja zavezniško komisijo, od katere priča-
kuje, da ne bo nasedla provokacijam reakcije, ampak bo upoštevala le resnična dejstva, ki govorijo vsa za to, da mora Julijska Krajina s Trstom k Jugoslaviji.
V zvezi z delovanjem mednarodne reakcije je treba omeniti tudi govor angleškega
starega reakcionarja Churchilla,
okoli katerega se je dalj časa mudil ves svetovni tisk in katerega zločinske pojave nikakor ne smemo podcenjevati. Churchill kot star reakcionar in nasprotnik SZ v tem svojem govoru skuša po besedni metodiki Mussolinija blatiti SZ in demokratične sile v svetu. V svojem govoru je jasno razkril bojazen reakcionarnih band pred zdravimi državami, ki so se strnile okrog SZ in ki nikakor ne morejo biti več lutke mednarodne imperialistične politike.
Najjasnejši odgovor temu pa daje izjava generalisima Stalina dopisniku »Pravde«, v kateri je naš genialni organizator protifašistične borbe razkril vlogo reakcionarnega intriganta Churchilla. (Zaradi zgoščenosti te izjave je pametno, da si jo naši čitatelji v celoti preberejo v dnevnem časopisju.) V tej izjavi je jasno povedal Stalin, da narodi sveta, tudi angleški, niso zastonj toliko let krvaveli, da bi sedaj nasedli novim fašističnim provokacijam, da pa so zlasti popolnoma demokratične dežele dovolj močne, da bodo preprečile vsako spro-vajanje Churchillovih groženj. Stalin dobesedno tako zaključuje: »Ne vem, če bo Churchillu in njegovim prijateljem uspelo organizirati po drugi svetovni vojni novo vojaško kampanjo proti Vzhodni Evropi. Da bi imeli pri tem kaj uspeha, je zelo malo verjetno, kajti milijoni .preprostih ljudi' čuvajo mir in lahko z gotovostjo računamo, da bodo Churchill in njegovi prijatelji poraženi, kakor so bili pred 26 leti.«
Izmed dogodkov, ki so važni za nadaljnji razvoj odnosov med Jugoslavijo in Poljsko, naj omenimo potovanje
maršala Tita na Poljsko.
Obisk voditelja jugoslovanskih narodov v Varšavi, njegov sprejem in visoko odlikovanje — red »Virtuti militari« I. stopnje, ki mu ga je ob tej priliki podelilo Predsedstvo poljskega Narodnega sveta v znak priznanja velikega junaštva in v znak priznanja za velike zasluge za vse Združene narode; dalje odlikovanja, katera je maršal Tito v imenu Prezidi-FLRJ izročil političnim in vojaškim voditeljem Poljske — vse to je bila krasna manifestacija poljsko-jugoslovanskega prijateljstva.
Poljski in jugoslovanski narodi, ki so se v tej borbi proti skupnemu sovražniku fašizmu združili, ki so pometli iz svojih vrst tiste reakcionarne elemente, ki so bili vzrok razprtij in sovraštva med narodi, predstavniki teh narodov so si ob tej priliki segli v roke in podpisali sporazum o prijateljskem sodelovanju obeh slovanskih držav. Ne le podpisani sporazum, temveč v krvi in trpljenju obeh narodov skovano prijateljstvo je jamstvo za tesno in uspešno medsebojno sodelovanje, kar predstavlja važen činitelj v estavu političnih sil povojne Evrope.
Položaj v Grčiji
kaže, da bodo volitve potekle brez ljudskih množic. Dogodki zadnjih dni nam živo slikajo »demokratično« politiko tistih krogov, ki zagovarjajo politiko »ne-vmešavanja« v Španiji, obenem pa se zavzemajo za intervencije pri notranjih vprašanjih v Grčiji. Četudi so britanski, francoski in ameriški opazovalci že dalj časa v Grčiji, njihova prisotnost ne preprečuje, da bi iašistično-monarhične tolpe ne mogle terorizirati ne samo levičarjev, ampak tudi liberalnih volivcev. Osrednja policijska uprava je prepovedala politične demonstracije in shode na prostem. Zborovanja so lahko samo v zaprtih prostorih s posebnim dovoljenjem policije. Istočasno bodo proti stavkujo-čim začeli uporabljati Metaxosov fašistični zakon, po katerem ima oblast pravico mobilizirati udeležence stavke. Po tem zakonu je stavkujoče mogoče soditi pred vojnim sodiščem.
■ Demokratične stranke in organizacije so poslale vladam Velike Britanije, Združenih držav, Sovjetske zveze in Francije brzojavko, v kateri zahtevajo, da veliki zavezniki onemogočijo votivno komedijo v Grčiji in priskočijo na pomoč pri obnovi temelja demokracije v državi.
Brzojavko so podpisali: Zveza levičarskih republikancev, grška Narodno-osvo-bodilna fronta EAM, Kmečka stranka, Demokcatična zveza, Socialistična stranka, Zveza narodnih demokratov, levo krilo liberalcev in Zveza republikanskih krogov.
Vse te stranke bodo volitve bojkotirale, če se ne odložijo za dva meseca in se v tem času ne napravijo korenite spremembe v vladi sami, v policijskem in orožniškem aparatu, če se ne izda amnestija članov odporniškega gibanja in kar je najvažnejše — temeljito popravijo votivni imeniki.
Taka je dejanska demokracija, ki je Churchillu tako pri srcu, ki jo uveljavljajo v Grčiji monarho-iašisti pod zaščito tujih bajonetov.
tesno povezali vse narode Jugoslavije ir. se še vedno borijo za njihovo i» našo skupno največjo pravico — za končno in celotno priključitev cele izmučene in toliko teptane Primorske in z našo krvjo oblitega jugoslovanskega Trsta.
Primorsko ljudstvo bo tudi s tem pokazalo mednarodni razmejitveni komisiji, da spoštuje in ljubi tiste, kateri so dali svoje zdravje, svoje roke in noge, kateri so prelivali svojo dragoceno kri za «priključitev JK k Jugoslaviji.
Nikdo ne more danes trditi, da se Primorsko ljudstvo ni borilo za uničenje fašizma — za novo Jugoslavijo« to so nam nespodbitni argumenti za tiste, kateri nočejo še danes priznati, da se je Primorsko ljudstvo samo borilo proti staremu za nov red — Titovo Jugoslavijo! Kjer hoče tudi živeti in sadove borbe uživati.
Rok.
preživi sebe in otroka, posebno še« ko živi pri materi na posestvu.
Danes, ko je vse porušeno, je dolžan delati vr k ki je dela zmožen, zato je z volivcev mnenja« da bi s podporo aelazmožnim ljudem ustvarjali lenuhe in mlačneže, ki ne bi nič delali in samo čakali na tiste lire, obenem pa odjedali podporo tistim, ki se sami resnično ne morejo preživljati.
S tem so zbor volivcev zaključili-
Toda Cerkno je danes doživelo posebno svečan trenutek. Domačin iz Cerkljanskega vrha Slabe Feliks« eden prvih organizatorjev OF in ljudske vstaje proti fašistom v tem kotu« je bil danes odlikovan za svoje nesebično, požrtvovalno delo v času narodno osvobodilne borbe.
Ustavotvoma skupščina Federativne ljudske republike Jugoslavije je po svojem zastopniku majorju Kodrič Ruditu, načelniku štaba Vipavskega vojnega področja odlikovala tega požrtvovalnega delavca in borca za koristi ljudstva z redom »za zasluge za narod.«
Tako Ljudska skupščina Jugoslavije izkazuje pozornost in izraža vse priznanje tistim najboljšim med dobrimi, ki so v času, ko je bil okupator v največjem osvajalnem zaletu, prvi spoznali pravi trenutek, prvi zavihali rokave, postavili na kocko svojo družino, svoje premoženje — sebe safl>e' ga in šli med ljudstvo in mu povedali, da je napočil tisti veliki trenutek, katerega smo tako dolgo čakali« tisti veliki trenutek, ko si lahko sami priborimo svobodo.
Slabe Feliks iz Cerkljanskega vrha je eden tistih, ki so v zimi let® 1942-42 skupno z Jakom Štucino® organizirali odporniška gibanja, postavljali po vaseh odbore Osvobodilne fronte, ki so prvi v cerkljanske® kotu zbirali hrano za naše borce, katerih število je iz dneva v dan raslo«
Seveda to delo ni ostalo dolgo prikrito. Nekdo ga je ovadil Italiano®« da je vozil deske in drug material partizanom v gozd, pa so ga aretirali« V zaporu so ga pretepali, mučili n® vse načine, ga privezali na mizo 1° mu vlivali vodo v usta, da bi priznal« da bi izdal partizane, vendar niso omajali njegovega trdnega poštenega značaja. 65 dni je prestal v vojaške® zaporu, nato so ga odpeljali v Trsi« po enem mesecu pa v internacijo ^ Italijo. Po 3 mesecih življenja v taborišču je doživel razpad Italije, toda pridrveli so Nemci, zajeli vse 1^ odpeljali v Nemčijo. Slabetu pa, ki ni nikdar obupal, ki je iz vsakega položaja iskal izhoda, se je posrečilo zbežati in tako se je 7. oktobra 1943 leta javil na Komandi mesta Cerkno«
Videl je mlade primorske bore®« videl tisoče novih borcev, ki so s® javljali na komandi, da bi se boril* še z našim drugim sovražnike® Nemcem, videl njihovo voljo in ponos in bil vesel, zadovoljen, saj je tudi on pripomogel k tej splošni vstaji n® Primorskem.
Šest tednov je ostal v vojski, potem pa se je ponovno lotil organizacije osvobodilnih odborov po vaseh
Hi! tudi sam izvoljen zà predsednika krajevnega N00 za Cerkljansko« In kot takega ga poznajo vsi borci in oficirji IX. korpusa, s katerimi j® hodil na položaje, katere je skrival po bunkerjih, katerim je nosil hrano na položaje.
In tudi sam je izvlekel puško & slame ter podiral Švabe, koder so bili posebno nasilni in je grozila nevarnost, da prodro do vrha.
Pri zadnji ofenzivi je bil poleg drugih tudi sam skrit v enem izmed bunkerjev, ko pa je šel na izvidnico« so ga zajeli belogardisti. Hoteli so izvedeti, kje so bunkerji, kje so bol' (Nadaljeounje na 3. strani
ircM
Vsa Primorska se je vključila v Prvomajsko tekmovanje. Vse ljudske Sl e so danes posvečemu temu, da na način tekmovanja uspejo dvigniti normalni procent že urejene produk-ostalo produkcijo pa spraviti v in tako pripraviti osnovne pogoje zadelo. Jasno pa je, da je treba samo skmovanje pokreniti načrtno in be-eti nad tem, če je stvar pravilno Za]0ta, kakšne naloge imamo pri ,ewi !n kaj bi bilo treba storiti, da
1	bilo tekmovanje uspešnejše in aoljše.
Vsakomur, ki se danes vključuje to tekmovanje, se najprej vsili vprašanje, kako bomo uspešno tekmovali. Zato so si kot osnovo ljudje
2	rali tekmovalne komisije po vseh
po tovarnah, po delavnicah, P° šolah, tako da so tekmovalne ko-niish'e danes povsod, ker vse Ijud-stvo tekmuje.
Osnovna stvar tekmovanja je v so te tekmovalne komisije Prsd izdelavo tekmovalnih načrtov in Prvd podajanjem obvez ugotovile demonsko stanje svojega delovnega oko-lo. Pri tem so ugotovile produktiv-.°8*. Podjetja, delavnice itd. v času skl ^S!eda trenutka, ko je ta ustanova . ,en^a> da se vključi v prvomajsko m novanje. Kjer te produkcije za-uničenega podjetja še ni bilo,
0 tekmovalne komisije najprej ugo-ovile poškodbe na podjetju in na Jnov* tega začele izdelovati načrt za . noro. Poedine tekmovalne komisi-! niso v celoti razumele svoje na-9e in so brez ozira na dejansko nnie v ustanovi in brez ozira na ^ ovca, kmeta Ud., izdelale v pisar-an takozvane okvirne načrte, ki pa 0 zaradi prej omenjene napake . življenjski, delavcu tuji, torej ne-*Vedljivi. Prav tako pa so se v ne-primerih tudi pojavile nezrele voze, ki so bili postavljene na tak njin, da dotičniki, ki so te obveze ^dolati, niso niti pomislili na to, da Phove obveze niti ne dosegajo do-m dan j e produkcije v dotični ustanovi.
0 sta dve tipični napaki, ki sta se Pojavili samo zaradi tega, ker neka-ert niso razumeli, da leži bistvo tek-m°vanja v tem, da na osnovi ugolov-tonega dejanskega stanja stopimo v l* z delavcem in skupno z njim napravimo obveze, ki so le na ta način ‘•redljive in življenjske in značilne f° Posamezno ustanovo, podjetje, kraj ln okraj .
Prav tako je bistvo tekmovanja ? tem, da se vsi tisti, ki danes tekmujmo, zavedajo tega, da je osrednje vPrašanje vsega tekmovanja normali-zacija produkcije in dvig produkcije sPloh. Tekmovanje ima namreč na-
TEKMUJEMO
adaljeoanje z 2. strani.) njce in šc več drugih podrobnosti, pa niso nič zvedeli. V Novakih so ga Ponovno zasliševali in ker je trdo-Vratno tajil, da ničesar ne ve, so ga ZaPrli v hram, da bo drugo jutro Ustreljen. Toda on se sedaj, ko smo bdi že na vratih svobode, ko so edi-nice Jugoslovanske armade že prodirale proti Trstu, ni hotel kar tako °citi od tega sveta. Zlomil je zapah, Podrl zunaj stražarja in srečno ušel. Cez par dni nato pa je bila Primorska svobodna. Uničene in razbite so be-2ale nemške tolpe od tod, za njimi pa ?° žalostno capljale izdajalske hedi-Cevske in mihajlovčevske bande.
To je kratka a junaška pot aktivista in borca Slabeta, ki je vložil vse svoje sile v to, da bi bila Primorska enkrat svobodna in združena z brati v Jugoslaviji.
Danes je naš odlikovanec, kateremu vsi iskreno čestitamo in smo z njun vred ponosni ob tej priliki, Predsednik Okrajne obnovitvene za-bruge. Torej zopet v prvih vrstah v uašem gospodarskem boju za obnovo in dvig naše dežele. Pod njegovim vodstvom so obnovili in spravili v P°žon 1 žago, na Cerkljanskem vrhu Pa pripravljajo opekarno, ki bo sredi npnla že začela žgati opeko za nove ePše domove v svobodni Jugoslaviji.
Tov. Slabetu samo čestitamo in elimo veliko uspeha v nadaljnjem ®lu za koristi vsega Primorskega judstva, Cerkno pa je lahko ponosno na svojega sina, na sina Primorske, sma Jugoslavije.
men, da v gotovem času uspe dvigniti produkcijo za gotov odstotek in v samem tekmovanju ustvariti vse pogoje, da po končanem tekmovanju ostane produkcija na doseženi višini. Torej ni bistvo tekmovanja v tem, da se en dan zaženemo na delo in potem tri dni občudujemo svoje uspehe, ampak da delamo boljše, da v delu iščemo boljših načinov dela, novih delovnih prijemov, izboljšav produkcijskih sredstev in je torej že v vsem tem zajeta nujnost, da moramo za dosego tega gojiti delovno disciplino, se v celoti angažirati pri delu, tako da ne delata samo roki, ampak da dela tudi razum. Seveda pa zahteva tako delo od nas požrtvo-vanja in udarniškega odnosa do dela.
Torej nima smisla stavljati v obveze predpogoje delovnega uspeha ter takih stvari, katere zahteva od delavca že sam poglaviten odnos do dela.
To je osrednje vprašanje tekmovanja, za katerega lahko rečemo, da so ga naši delavci in kmetje skoraj v celoti razumeli. Prav postojnski delavci, ki so v času do prvomajskega tekmovanja z neumornim delom in izboljšavami uspeli doseči in prekoračiti predvojno produkcijo, so se sedaj obvezali, da bodo doseženo produkcijo obdržali na tej višini in jo še dvignili. Jasno pa je, da igra veliko vlogo v tekmovanju tudi prostovoljno delo in da niso nič manjšega pomena obveze naše mladine in žena, katerih se predvsem obvezujejo za to, da bodo obnovili požgane hiše, podrte mostove, popravili ceste itd. Vse to delo predstavlja ustvarjanje pogojev za normalizacijo življenja pri nas.
Da pa naše tekmovanje ne bo zvodenelo, pa so že povsod javno izobesili tekmovalne načrte na vidnih mestih v podjetjih in ustanovah ter po vaseh. Poleg tega pa vise lepaki, kjer se tedensko beležijo uspehi tekmovanja, da je razvidno v koliko se izvršuje tekmovalna obveza, da se popularizira najpožrtvovalnejši v delu in obenem prikaže tiste, ki bi skušali evenluelno delo iz kakršnih koli na-
gibov zavirali, ter tlačiti delovno pobudo. Poleg tega pa se tu popularizira tudi sam delovni način, ki je omogočil tekmovalni uspeh.
Seveda se tako že kažejo rezulati tekmovanja. Tako so delavci v tovarni in na žagi pri tvrdki Tomšič Viktor v Ilirski Bistrici, ki so se obvezali, da bodo v okviru tekmovanja prekoračili predvojno produkcijo, dosegli od polovičnega odstotka že 90 odstotkov. Prav tako so za našega dijaka napravili 306 prostovoljnih ur in zaslužek 10.038 lir podarili za našega dijaka. Za fond svoje lastne sindikalne podružnice so napravili 427 ur, kar znese 12.623 lir. Prav tako pa izvajajo svoj sklep, da tedensko darujejo zaslužek dveh prostovoljnih ur v dobrodelne namene in eno dnino mesečno za fond za obnovo.
Tudi delavci na žagi Rižatto v Ajdovščini so v okviru svojih obvez, kjer so predvidevali prekoračenje predvojne produkcije, slednjo prekoračili za 10 odstotkov. Prav tako so delavci v tovarni Falersa v okviru prvomajskega tekmovanja izboljšali način razkladanja lesa in s lem dosegli, da za delo, ki so ga opravljali prej 64 ur, potrebujejo sedaj samo 30 ur. To so dosegli na ta način, da se z razkladanjem ne bavita več dva ali trije kakor poprej, ampak da se tega dela loti več ljudi.
V Belskem je šolska mladina, to je 37 pionirjev počistila, uredila in obdelala šolski vrt, ki meri 56 m?, v vasi Jurešče je 158 ljudi napravilo 790 ur pri čiščenju vasi in popravljanju cest po vasi. Pri tem so posuli 70 kub. metrov gramoza. Prebivalstvo vasi Strmca, in sicer 106 po številu, je napravilo od 3. do 10. marca 805 prostovoljnih ur in v tem času posulo 144 kub. metrov gramoza ter z njim utrdilo 1 km ceste. V času tekmovanja je v okraju Postojna otvor-jenih 23 tečajev slovenščine, ki jih poseča 573 tečajnikov in v katerih predava 32 učiteljev in učiteljic.
To so prvi rezultati našega tekmovanja, ki se z dneva v dan večajo prav na osnovi tega, da se pravilneje pojmuje tekmovanje samo in da odpravljamo stalno napake, ki so se v začetku vršile.
duje Durli, drugačna biti ne more, slovenski smo se naučili govoriti in to govorimo. Zato nas preganjajo.
Skupno z vsemi Velikimi zavezniki smo se borili proti fašizmu in danes izgleda, kakor da je nekaterim silno žal, da je pošten svet zmagal. Zato vrše banditi nasilja nad nami.«
Toda mi smo se borili in se bomo,
dokler tudi pri nas ne bo prave svobode, dokler tudi pri nas ne bo bratstva in zajamčenega miru.
Sedaj so nas vlačili kakor pse po zaporih in nam razbijajo domove. Kdo ve, kako so že pretepli mojo staro mater, ko sc zvedeli, da sem pobegnil na svobodno slovensko zemljo« je zaključil Durli.
Vse za stavku oči Trst
Kakor ni zaključena stavka trža- j Tudi po drugih vaseh še kar na-ških množic, tako ni zaključena inno- prej neumorno nabirajo. Vsem tem
Pobegnila sta iz Benečije
Fašistično nasilje po Benečiji ra' ste iz dneva v dan. Danes tam pod zaščito okupacijske vojske gospodarijo ozopovci in bivši karabinjerji, fašistični policisti in sami fašisti, sploh bande zločincev, plačancev, ki strahujejo, pretepajo in zapirajo tamoš-nje prebivalstvo.
Pred dnevi sta pobegnila pred tem nasiljem in strahovanjem v cono B tudi Durli Anton iz Mirse pri Sv. Lenartu, po poklicu šofer, in Bukovec Egidij iz Kožice pri Sv. Lenartu, dijak. Oba sta bila zavedna poštena Slovenca, ki sta od prvih dni osvobodilnega pokreta v Benečiji bila zvesta pristaša OF, terenca in partizana. 12. sept.1943 sta odšla v partizane in se borila za uničenje fašizma; po zmagi pa sta bila demobilizirana, ker sta se vrnila domov in se lotila kmečkega dela na bornih beneških domačijah, da tudi sedaj pomagata ljudem v gospodarski borbL
Toda to je zadostovalo, da ju je italijanska policija in ozopovci 6. 9. 1945 aretirala in ju zaprla. V zaporu sta bila 20 dni skupno z mnogimi poštenimi sovaščani in bila sta obdolžena, da sta Slovenca in da sta za Jugoslavijo. To je bil zadosten razlog, da so ju zaprli in ju držali toliko časa za rešetkami, kjer pa je prav tako kot v starih fašističnih zaporih. Hrano dobivajo 1 krat na dan in to dvà koščka kruha in eno zajemalko »are-stantske italijanske čorbe«.
V istem času je bilo zaprtih v ta-mošnjih zaporih okrog 180 Garibaldin-cev, med njimi tudi brigadni komisar Zambo Mirko. Vsi so bili obsojeni na 5 let ječe, ker so bili partizani in ker so hranili doma spomine na borbo.
Durlija in Bukovca so po 20 dneh izpustili z grožnjo, da ju bodo zaprli in da ne bosta več videla dneva, če bosta še »Filoslovena«.
Povsem naravno pripovedujeta ta dva, kdo so danes ti, ki strahujejo po
Benečiji. To so razni plačanci, ki pijani in do zob oboroženi hodijo po hišah poštenih ljudi, razbijajo, kradejo in pretepajo prebivalce in jih množično vlačijo v zapore. Tudi nad 70 let staro mater Durlija so pretepli in kamenjali enkrat, ko sina ni bilo doma in ni vedela povedati kje je.
V okolici Sv. Lenarta v glavnem strahujejo znani fašisti in kriminalci kot so Terlikar Reteo, Salamant Lojz, Tomažetič Vincence, Špekonja Gildo-Mauris, Tomažetič Luciano, vodi pa jih Qualica Paulo, 26 let star, fašist, ki je včasih izdajal fašističen list »Giuventu« v Sv, Petru pri Čedadu. Kakor vse te bande pred vsemi Paulo strahujejo ljudi kar po cestah, meče kamenje za njimi On in družina Borgese Arturja so za časa nemške okupacije vršili silno propagando za nacifašizem in so krivi odgona neštetih poštenjakov v internacije.
Bukovica, ki je pred nasilniki pobegnil v Gorico, je tamošnja »Črna« policija takoj aretirala, kar jasno dokazuje fašistično bratstvo teh obeh policij in fašistov v coni A in onkraj Soče. — Ob tej priliki so Bukovcu zagrozili, da ne sme ne v cono A ne v B, ker je bil partizan in če ga dobe še enkrat v JK, da ga bodo zaprli do smrti. Po 20 dneh so ga izgnali domov, znova v roke ozopov-cem.
Tako sta se dobila z Durlojem in skupno pobegnila 16. t. m. čez Livek in dalje v Tolmin, v svobodo izpod črnega nasilja.
Taka je zgodba dveh Benečanov, taka je zgodba neštetih. In tega nasilja ne vidi Voce libera, ne vidi ČLN, ne vidi črna policija, ne vidi Churchill ko vsi lajajo v svet in ne vedo, da tam, kjer vedre njihove tolpe, ljudstvo zgroženo dviga svoj odpor in roti demokratičen svet, naj ga reši fašističnih zveri.
»Benečija je Slovenska, pripove-
žična nabiralna akcija hrane po coni B, temveč iz dneva v dan zajema širši obseg, iz dneva v dan se kopičijo vedno večje zaloge in pod parolo: Vse za stavkujoči Trst, vse za naše brate, ki krvave pod nasiljem fašističnih teroristov.
Če pogledamo samo številke tega, kar je v času od 13. pa do 18. marca zbralo ljudstvo v okraju II. Bistrica, nam povedo, kaj vse je pripravljeno ljudstvo žrtvovati za to, da tudi ono manifestira svojo obsodbo nad fašističnimi zločinci. Tako je ljudstvo iz bi striškega okraja doslej zbralo: 65.070 lir, 1116 kg krušne moke, 502 kg koruzne moke, 18 kg žita, 103 kg ječmena, 91 konzerv mleka, 12 kg suhega mesa, 25 kg masti, 7871 kg krompirja, 661 kg fižola, 1080 cigaret, 2690 kg graha, 1214 jajc, 800 paketov RK, nadalje izdatne količine suhega sadja, jabolk, medu, mleka v prahu, testenin, mila, kavinega nadomestka in 164 kg kruha.
Prav tako govore številke iz idrijskega okraja o neumornem zbiranju hrane tudi po tamošnjih vaseh. Tako so v vasi Ledine nabrali 18 centov raznega blaga, 4500 kg maščobe in 153 jajc. V vaseh Dole, Zavratec in Medvedje Brdo pa so ljudje darovali nad 10 centov raznega blaga. Bela je prispevala 142 kg živeža, Spod. Idrija 1065 kg, Gorenja in Srednja Kanomlja 467 kg, Godovič 500 kg, Črni vrh 1000 kg, Idrija 3000 kg, Cerkno in okolica 2781 kg, Otalež 1700 kg, Tre-benče, Gorje in Roče 427 kg, Novaki 497 kg, Bukovo 730 kg, Šebreljc 300 kg, Stopnik, Police, Reka 376 kg, Straža 106 kg, Zakriž 903 kg, Planina 195 kg, Idrijski Log 200 kg. Poleg tega so zbrali v Idriji 34.219 lir in 100 din, v Cerknem 3510 lir, v Straži 1232 lir in v Stopniku 700 lir.
pošiljkam hrane pa so priložena tudi spremna pisma, ki jih piše okorna roka našega kmeta in delavca bratom v Trst. Tako so mladina in žene iz Zavorij napisali: Danes; ko se vračamo z demonstracije, na kateri smo protestirali proti civilni policiji in zahtevali njen razpust, ker je prištela našim žrtvam za svobodo nove žrtve v mestu Trstu, smo se zbrali mladina in žene ter odšli od hiše do hiše nabirat hrano za vas, naši bratje v coni A. Zbirali smo za pomoč vam junakom v mestu Trstu, kjer se borite proti ostankom fašističnih elementov in za priključitev Julijske krajine s Trstom in Gorico k Titovi Jugoslaviji. V prvi nabiralni akciji smo zbrali in vam pošiljamo 240 kg krompirja, 3 in pol kg masti, 25 kg moke, 21 jajc, dve mlečni konzervi in 60 lir.
S Titom v svobodno in boljšo bodočnost!
Spet se krepijo v borbi naše vrste, spet po fašistih prelita kri postavlja neporušne meje naši domovini. V Trstu krvave naši sinovi, krvavi ljudstvo, ki je štiri leta prenašalo najtežje breme protifašistične borbe zato, ker noče kloniti pred nasiljem tistih, ki nočejo pravice. Vsa Julijska krajina je danes ena sama obtožba' Proč roke od izmučene JK, vi, ki bi radi z nasiljem vzeli ljudstvu njegovo hotenje, njegovo ljudsko oblast, njegovo pravico do zemlje in pripadnost do Jugoslavije, proč civilna policija in vsi tisti, ki držite roko varovalko nad njo.
Proč, ker je to pravica, pisana z ljudsko krvjo v skupni zavezniški borbi vseh poštenih sil sveta proti fašizmu. To izraža danes JK, pa naj so tisti, ki stavkajo ali tisti, ki stavkujoče podpirajo. To je namreč ljudstvo, ki s polno pravico zahteva svojo pravico: Hočemo v Jugoslavijo!
Razstava v Pazinu nam kaže življenje istrskega ljudstva in njegovo voljo za priključitev k Jugoslaviji
V	Pazinu so otvorili razstavo, ki z gotovostjo dokazuje, da je Istra slovanska. Razstava je razdeljena na tri dele.
V	-prvem delu je videti dokaze kulturne in narodnostne zavesti Slovanov v Istri: »Tu se nahajajo odtisi glagolskih spomenikov, ki dokazujejo, da so v Istri uporabljali glagolico, kar je neizpodbiten dokaz slovanstva. Glagolske mašne knjige, novci, pogodbe, oporoke in zakoni, vse to dokazuje, da je vse narodno in kulturno življenje Istre bilo hrvatsko. Vsi ti dokumenti dovolj zgovorno kažejo, da so istrski Hrvatje nacionalno in politično zavedni in da je ogromna večina prebivalstva hrvatska.
Na drugem dplu razstave je prikazana »protislovanska dejavnost italijanskega okupatorja«. Z grafikoni in z originalnimi italijanskimi dokumenti so dokazana politična preganjanja, kakor tudi preganjanja hrvatske kulture v Istri. Tako n. pr. je iz grafikona v šolah jasno razvidno, da je Istra imela leta 1943 488 osnovnih šol s 1301 učitelji, leta 1919 je pa po italijanski okupaciji število šol padlo na 392 s 747 učitelji. Na razstavi je videti originalne dekrete o prisilni premestitvi. Videti je tudi prav posebne primere nasilja. Tako na pr. so ime Ribarič spremenili postopoma v Ribari, potem v Rivari, potem v Rivierani in na^adn'e v Peskatori. Na tem delu razstave je posebno poudarjeno, da je predfašistična Italija v letih 1920 in 1921 postopala s Slovani ravno tako, kot je pozneje to delala fašistična Italija.
Tretji del je najobširnejši in nosi naslov »Hrvatska Istra v borbi za svobodo«. Tu je na grafikonih- in slikah prikazano, kako so se pričeli v Istri organizirati že leta 1941 narodni odbori, ki so leta 1942 zajeli že celo,
ozemlje Istre. Na velikem zemljevidu je videti, kje in koliko borcev je dalo svoje življenje v narodno osvobodilni borbi. Iz karte je razvideti, da je Istra dala 29. borcev proti fašizmu, od katerih jih je padlo 6000.
V tem oddelku je tudi videti, kako so se vršile volitve za krajevne in mestne ljudske odbore ter oblastno ljudsko skupščino, da je vse ljudstvo za svojo ljudsko oblast, ki si jo je priborilo v borbi.
Na barvasti karti je prikazano sorazmerje Hrvatov in Italijanov, prebivalcev Istre. Iz tega je razvideti, da je v Istri okoli tri četrtine Hrvatov in ena četrtma Italijanov. Na koncu razstave pa so slike s Pulja, ki je največje mesto v Istri. Razstavljeni so tudi izdelki istrskega ljudstva, ki dovolj jasno pričajo, da je Istra slovanska ne samo narodnostno, ampak tudi gospodarsko.
čistimo svoje vrste
V Ilirski Bistrici so delavci tovarne Tomšič izvohali kurjača, ki ni hotel kuriti parnih kotlov z odpadki lesa na žagi in je kljub opominom še vedno kuril s suhimi bukovimi drvmi. Svoje delo je kljub temu opravljal slabo, tako da je večkrat primanjkovalo pare in da so morali delavci čakati na pritisk pare. S takim ravnanjem je povzročal kurjač veliko gospodarsko škodo, zaviral proizvodnjo in povzročal nezadovoljstvo med delavci. Zato je bil na zahtevo delavcev odpuščen iz službe.
Tako delajo zavedni delavci v okviru prvomajskega tekmovanja, da bi čimbolj zvišali proizvodnjo, da bi zboljšali delovno disciplino in tako čim več pripomogli k gospodarskemu dvigu dežele.
Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti...
»Smrt črni policiji«, to je klic Primorske, ki je spet pordela od krvi ljudskih sinov, ki jih je pobila fašistična policija
Primorska, najzahodnejši del Slovenije, koliko si prestala v teku četrt stoletja, ko si bila nasilno odtrgana od svoje matične dežele. Tvoji zvesti sinovi in hčere so ječali po italijanskih ječah in tisti mladi nadebudni, ki niso mogli mirno prenašati italijanskega nasilja nad svojim ljudstvom, so padli v Bazovici. Njihova kri je pojila sveta primorska tla, v srcih poštenih Primorcev pa vžgala plamen sovraštva do tujih zatiralcev. Rodili so se novi junaki, se dvigali in padali. Primožič in njegovi so dali svoja življenja na oltar svobode. In ko so pobesneli fašisti bili prepričani, da so ukrotili uporno primorsko ljudstvo, ko so pijani zmage divjali s Hitlerjevimi tolpami po Evropi, tedaj je v Primorju izbruhnil vihar, tako silen in nepričakovan, da je osupnil stokrat močnejšega sovražnika. Vstajali so novi junaki, vstal je Vojko in vodil junake nad fašiste. Tudi on je padel, na njegovo mesto so stopili drugi, dvignil se je junak, silen, nepremagljiv — enotno, neuklonljivo primorsko ljudstvo. Zrušila se je Italija in mlada uporna vojska se je vrgla na Nemce. Goreli so domovi, pa-
dali talci, zverinsko mučeni, ljudstvo kofi enotno ita braniku skupnih pra-
pa je vztrajalo s svojimi borci do končne zmage.
In danes?
Vsa Primorska od Triglava do Jadrana je posejana s tisočerimi grobovi padlih junakov, povsod razdejanje, povsod tiha bolest mater in hčera padlih sinov in očetov. A v dušah Primorcev je zrasla zavest, silna, mogočna zavest, ki je v času borbe delala čudeže. In ta ponos in samozavest, ki jo je borba ha življenje in smrt še poglobila in utrdila, ta samozavest je tista ogromna sila primorskih ljudskih množic, ki se danes manifestira v požrtvovalnem delu za obnovo in dvig porušene domovine. Na drugi strani pa se enotno in odločno bori za svoje s krvjo priborjene pravice, za katere ga hočejo kot leta 1918 opehariti mednarodni lopovi. Njihovemu spletkarjenju se je posrečilo pptegniti modro črto in tako razdeliti Primorsko na dva dela. Ni pa se jim posrečilo to, kar so najbolj želeli — oslabiti enotnost in udarno moč pri-i morskega ljudstva. Ljudstvo cone A in cone B stoji danes bolj kot kdaj
vic, enotno in odločno zahteva priključitev svojega ozemlja k demokratični Jugoslaviji.
Mednarodna reakcija pa, ki je zbrala svoje zločinske elemente v Trstu in coni A, skuša z vsemi sredstvi preprečiti, da bi mednarodna komisija dobila pravo sliko razpoloženja ljudstva v Julijski krajini.
Poglejmo v cono A. »Cerinic vršijo vedno nova nasilja . nad ljudstvom, požigajo in rušijo slavoloke, trgajo slovenske in jugoslovanske zastave, pretepajo ljudstvo. Streli v Skednju, ki so ubili in ranili 22 oseb, dalje streli na jugoslovanskega majorja Stanka Cundra v Trstu in končno se poskus atentata v stavbi, kjer je nastanjen glavni odbor Slovansko-itali-janske protifašistične unije, jasno do-kazujojo, da so tu na delu vse zločinske reakcionarne sile, ki hočejo preprečiti ,k>, kar se mora zgoditi, če hočemo ustvariti mir v Evropi, to je, priključitev Trsta, Istre in vse Julijske krajine k Jugoslaviji.
V znak protesta proti postopanju civilne policije so tržaški delavci stopili v stavko. Tu pa se je v krasni luči pokazala enotnost, silen duh služnosti in bratstva našega ljudstva. V nekaj dneh je prispelo v Trst več kot 20 kamionov raznih živil iz vseh krajev tržaškega, goriškega in vzhodno-pri-morskega okrožja. Ljudstvo v coni B je takoj prvo noč zbralo ogromno hrane in v prvih jutranjih urah so tržaški delavci prejeli borbene pozdrave svojih bratov in več kamionov hrane, kot prvi prispevek, da bodo vztrajali in zdržali v naših skupnih zahtevah. Zvečer so ljudje na protestnih zborovanjih sklenili, da podpro stavkujoče delavce s hrano in vso noč so potem znašali skupaj. Vozovi so vozili od vasi do vasi iu zjutraj so bila nabito polna skladišča.
Kako je začelo ljudstvo žrtvovati prav vse, kar ima, kaže najjasneje primer vaščanov iz Lozic, kjer so odstopili dve teleti in ju že poslali v Trst.
Ganljivo je bik) videti, s kakšno
ljubeznijo so ljudje sredi noči znašali vsakovrstna živila. Ob pol 12. ponoči je na zbirališče v Postojni prišla 70letna Habjanova mama in prinesla 12 kg krompirja, pol kg masti, 2 kg fižola in eno klobaso. Drugi so zopet darovali vse, kar so dobili na živilske nakaznice.
Prav tako so bili edinstveni primeri žrtvovanja v drugih krajih. Tovariš Šket iz Ilirske Bistrice, ki je bil že 1943. leta partizan in so ga Nemci doma temeljito obrali, je daroval 10.000 lir in 20 kg živil. Vdova padlega partizana s tremi otroki. Slavec Francka, je darovala 8 kg krompirja, 30 dkg masti, 2 kg fižola in eno jajce.
Zbirali in darovali so povsod, vasi po vipavskem, idrijskem, tolminskem in grgarskem okraju, dalje vasi v območju Postojne, Herpelj-Kozine in prav tako Istra. Povsod so se ponavljali primeri resnične ljubezni in žrtvovanja za one, ki se borijo v prvih vrstah za naše skupne pravice.
Obenem z živili so poslali tržaškemu ljudstvu tudi pisma, naslovljena na: «Heroje, ki bdijo nad našo bodočnostjo«, »Za trpeče tovariše iz cone A«, »Tržaške junake« itd. itd.
Tako je ljudstvo cone B najlepše manifestiralo in potrdilo tisto povezanost in enotnost z brati, ki trpijo v coni A, ki se še s stavkami in tudi dejansko borijo proti fašističnim zločincem v uniformah zavezniške civilne policije.
V Istri pa ta čas ljudstvo navdušeno in iskreno pozdravlja mednarodno komisijo, pričakujoč od nje upoštevanje dejstev in pravične objektivne razsodbe. Koper, Pazin, Opatija in vse vasi ob cestah, ki vežejo te kraje, so bili priče silnemu navdušenju in veliki ljubezni, s katero je ljudstvo sprejemalo goste.
Življenjska sila primorskega ljudstva pa se kaže posebno v tem, da poleg tega, da stalno pazi na reakcionarne napade in jih odbija, s požrtvovalnim, načrtnim delom obnavlja domačo industrijo, skrbi za zvišanje proizvodnje, skrbi tudi za to, da bo obdelalo prav vso orno zemljo.
Tako so se idrijski rudarji, ki so začeli s sistematično obnovo rudnika, lotili smotrnega zboljšavanja načina dela. Topilnica, ki je bila po bombardiranju neuporabna, je že obnovljena, popravili so tudi peči, generatorje in druge naprave, tako da je sedaj obrat v polnem teku. Celotna proizvodnja je znašala v januarju 110.5% decembrske, v februarju pa že 120.5% decembrske proizvodnje. V več primerih so rudarji prekoračili norme v takem obsegu, kakor bi si pred vojno ne mogli niti zamisliti. Dvojica rudarjev, Poljanšek Ivan in
Čok Julij, sta pri izkopavanju rude prekoračila norme za 53%, druga dvojica, Sedej Filip in Koler Josip, pa za 46%. Uspeh njihovega dela pa nikakor ne moremo pripisovati samo povečanju telesnega napora, pač pa novim načinom dela; poleg tega pa pazijo na stroje in varčujejo z materialom.
Poleg tega pa idrijski rudarji eno nedeljo v mesecu delajo prostovoljno in zaslužek darujejo v socialne namene.
Prav tako je tudi lesna industrija v coni B začela z novim delovnim poletom. Zapele so žage v Ajdovščini, Vipavi, Postojni, Št. Petru na Krasu in v Ilirski Bistrici. Žaga v Belskem je za 40% prekoračila dnevno predvojno proizvodnjo.
Zavednim in požrtvovalnim delavcem na žagi v Postojni pa je uspelo dvigniti proizvodnjo na 133.3% predvojne proizvodnje. Posebno viden je ta uspeh, če upoštevamo, da je v proizvodnji danes zaposlenih 74% predvojnega števila delavstva. Predvojna norma je bila torej prekoračena za 81 odstotkov.
Delavci žage Rizzato v Ajdovščini so tudi že prekoračili predvojno proizvodnjo za 10%.
Delovno ljudstvo je zajel val plemenitega tekmovanja, da bo več doprineslo k obnovi porušenih domov, k dvigu gospodarstva in s tem k zboljšanju življenjskih pogojev vsega ljudstva.
Delavci žage iz Bača na Pivki so skupno z vaščani popravili krajevno cesto in pot, in to v 1500 delovnih urah, sedaj pa so se lotili popravila kanalizacije vasi. V tovarni Falersa v Ilirski Bistrici so vpeljali prostovoljne nadure v korist socialnih ustanov-V tovarni in na žagi Tomšič v Ilirski Bistrici so delavci v okviru tekmovanja že dvignili proizvodnjo na 90% predvojne proizvodnje, v načrtu pa imajo prekoračenje predvojne proizvodnje. V okviru prvomajskega tekmovanja so si delavci na žagi Belsko zadali nalogo, da bodo dvignili proizvodnjo za 20%, obenem pa bodo za 3% bolje izrabili les jn zmanjšali režijske stroške. Vsak delavec bo žrtvoval osem ur prostovoljnega dela z3 obnovo.
Tako primorski delavec razum® današnji položaj, tako ga razume mladina, ki v delovnih četah pospravlja ruševine, prav tako ga razume uradnik, ki v okviru delovnih nedelj pomaga našim kmetovalcem pri obdelavi zemlje, da bo obdelan in posejan res slednji košček orne zemlje, da bo letošnja jesen bogata, da bomo čim več pridelali, ker le to, kar bomo naredili sami, bo res čisto in samo naše. ker le tako bomo dvignili naše gospodarsko življenje in utrdili naš položaj-
Ali inni že vsaka vas svojega kolporterja?
★ ★ *
Poročajte o rezultatih tekmovanja za prido-hivanje novih naročnikov Primorske borbe!
* * ★
Ali ste naredili vse, da postane Primorska tiorba glasilo vsega primorskega ljudstva?
Množice demonstrantov širom Primor ske vzklikajo; Proč s civilno policijo! j Demonstranti v Tolminu
»Za stavkajoče v Trstu«, so napisali na mizo v Tolminu, kamor so ljudje v dolgih množicah prinašali živila za Trst
Primorska borba« izhaja tedensko « Ajdovščini — Urejuje Albreht Roman.