«Ljubljani, v četrtek, dni zo. aprila 1905. čez se Političen list m slovenski narod Leto mm. Inserati: Enostop. petitvrsta(72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Jpravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — __1_ Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188. Vse zamujeno! „z,amujeno je !" smo pisali nedavno, ko smo poročali o stališču, ki so ga zavzeli naši liberalci k volitvi v veleposestvu. Rekli smo, da je bil zamujen ugodni trenutek, ko je bilo mogoče streti ScLwiglovo stranko. Danes, po volitvi, se je izkazalo, kako opravičena je bila — žal — ta naša trditev. Prebrisani politik Schwegel ni počival od 21. februarja sem. Svest si, da njegova stranka tvori le še manjšino v vele posestvu, je hitel, da ojači nemštvo z glasovi nemških konservativcev In posrečilo se mu je, da dobi nemške ari-stokrate potom nekakega kompromisa, ki je rodil kandidaturo grofa Margheri j a. Pomagal je pri tem z vsemi silami naš ljubeznjivi deželni predsednik baron Hein, katerega žilavost in delavnost presega vse meje, kadar se gre za to, da se podkrepi nemškutarija v naši deželi. Sedaj je stvar odločena. Nemški konservativci so pridobljeni za Schwegel Hei-nove spletke in za 201etje izgubljeno vsako upanje, da bi bilo mogoče slovenskemu življu v našem veleposestvu priti do veljave. To je zasluga ^slovenskih" liberalcev, — to je slovenski govorečih n e m š k u -t a r j e v , ki tvorijo „NarodovoB kliko. Položaj je sedaj jasen. Nam je prav. Ti nemški veleposestniki — liberalni in »konservativni" — ki so zdaj skupno korakali, tvorijo odslej za nas skupno reakcionarno družbo, na katero se nam ni treba prav nič več ozirati. Ravno tako odpade za nas vsak ozir na eficielno liberalno stranko. Ta stranka kot n a r o d n a za nas ne eksistira več in nam je ravno toliko vredna odslej, kakor Schweglova. Narodni sovražniki so tu in tam. Niti po mikroskopu ne moremo več najti razlike. Za katoliško-narodno stranko je s tem dan popolnoma nov položaj, s katerim mora enkrat za vselej računati. Cujemo, da se vodstvo stranke intei z i v n o peča s to zadevo in da utegne po litično bojno polje v naši deželi in na Slovenskem vobče dobiti popolnoma novo lice. Sedaj se gre za veliko več, nego za strankarski boj. Slovensko ljudstvo v deželi mora ostati in se rešiti neznosnih razmer — rešiti mora rodno svojo zemljo v poštenem in brezozirnem političnem boju, z vsemi postavnimi sredstvi tuje in izdajalske nadvlade. Pričenja se nova doba političnega razvoja našega naroda! Rusho-laponsKn vojsko. Rusko brodovje je še v francoskih vodah. London, 19. aprila. Brodovje Roždestvenskega se od sobote zopet nahaja v zalivu Kamrank. V petek je plulo iz zaliva proti severu, a se je še isti dan ali v soboto zjutraj vrnilo zopet v zaliv. Na Japonskem vzbuja bivanje ruskega brodovja ob obali francoske Indokine največje razburjenje, časopisje piše v vedno silovitejšem tonu. Danes se vrši pod predsedstvom mikada kronski svet, ki se bo pečal s to zadevo ter sklenil, kako postopati proti Francoski. Danes je došlo tudi nekaj, sicer skromnih poročil o Japoncih, katerih glavna sila vojnih ladij se nahaja pri Formozi ali pri Ribiških otokih. Te, iz Singapura došle brzojavke, poročajo, da je kabel med Formozo in kitajsko obalo prerezan; kdo je to storil, ni jasno. „Daily Mail" pravi, da so baje to storili Francozi v ruski službi; vendar ni izključeno, da so Japonci sami hoteli preprečiti vsako možnost kakega izdajstva svojih dispozicij. Drugo poročilo, ki se ozira na Tapousko, prihaja iz Manile in poroča, da so videli blizu Filipinov japonsko eskadro, obstoječo iz 16 kri-žark in torpednih lovcev, ki so najbrže iskali 6 ruskih premogovnih parnikov, ki se že od sobote nahajajo v nekem zalivu na Filipinih. London, 19. aprila. Iz Tokia poročaj©: Rusko brodovje bo najbrže do srede maja ostalo v zalivu Kamrank ter ondi počakalo tretjega brodovja. Dotlej bo lovilo tovorne parnike, ki so namenjeni na Japonsko. S a i g o n 18. aprila. Potrjuje se, da je več trgovskih hiš prodalo pomembne zaloge, ki so jih na visokem morju blizu obali Indokine izročili delu ruskega brodovja. n^t^slcadra Nebogatova in četrto brodovje. London, 19. aprila. Iz Džibutija poročajo, da se je več ladij ruskega glavnega brodovja pridružilo tretjemu baltiškemu bro-dovju pri Sokotri in odondot plulo proti Die^o Garcia. V Diego Garcia bo to brodovje pričakalo četrtega baltiškega brodovja, ki ga" pričakujejo v Džibuti v petih tednih. Japonska in nevtralnost. London, 19. aprila. ,Daily Tele-graphu* poroča iz Tokia njegov dopisnik: .Ne obotavljam se izjaviti, da bo Japonska vsako usidrišče ruskega brodovja smatrala kot rusko opirališče, ako bo imela za to dovolj vzroka in ako se ne bodo upoštevali dosedanji njeni protesti. Ravnala bo, kakor bo zahteval položaj." Baron Sujemacu o kršenju nevtralnosti. London, 19 aprila Baron Sujemacu se je izrazil, da se Japonska ne boji dohoda ruskega brodovja; sicer izid bitke res ni gotov, a Japoncev ni treba preveč skrbeti. Japonska bi Francijo lahko tožila radi kr šenja nevtralnosti, a tega ne bo storila, ker noče prepira. Japonska ne želi Indokine. Zato je zelo obžalovati, da francoski mornariški minister toži Japonsko, češ, da si hoče osvojiti Cochinchino. Baron aujemacu ne veruje, da bi bili Francozi vabili rusko brodovje, naj izrablja prijateljstvo. Najbrže je rusko brodovje Franciji neljubi gost. Francija bo gotovo tako ravnala, da ne bo kompromitirana. Z bojišča v Mandžuriji. Peterburg, 19. aprila. Linevič je brzojavil carju Nikolaju včeraj : Dre 14. t. m. zjutraj je zopet pričel sovražnik ofenzivo proti Hejšimao in na cesti Sinminpao Tahihocu. Proti peti uri popoldne so Japonci zasedli Padjace in pričeli streljati na našo konjenico, ki je zasedla neki klanec, nakar je bila japonska ofenziva ustavljena. Isti dan so zasedli Japonci vas Nanzanhence. London, 19. aprila. „Daily Telegrafih" poroča iz Tokia, da Japonci v Mandžuriji vedno prodirajo. Glasi se, da je veliko pomanjkanje živil. V Harbinu ni dobiti moke in povsod je velika beda. Angleži in Japonci. Pariz, 19. aprila. „Matin" poroča iz Peterburga : Angleži dolže Ruse, da so njihove torpedovke zasledovale angleške vojne ladje, s tem hočejo Angleži le prikriti da njihovo brodovje služi Japoncem. Angleži so mobilizovah svoje brodovje v Honkongu, češ, da morajo čuvati nevtralnost, akoravno to že delajo francoske, holandske in ameriške ladje. Trdi se, da so angleške ladje vedno v zvezi z japonskimi po brezžičnem Štev. 91. Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ Vi'— ia četrt leta „ „ 6-50 za en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 51— za en mesec „ „ 1"70 Za poSilJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod ....... dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. LISTEK. Razvoj ruskega sv. sinoda. Priobčil VI. K. Rusi so krščanstvo vzprejeli v 9. in 10. stoletju. Zgodovinsko dejstvo je, da je bila vera, ki so jo vzprejeli, katoliška, a ne sedanje pravoslavje. Od zapadnih katoličanov so se ločili le po obrednem jeziku. Pokrist janili so jih carigrajski patriarhi, ko so bili že v zvezi z Rimom, in sicer v soglasju in 2 odobravanjem rimske stolice. Ko se je pod Focijem Carigrad odcepil od zapadne cerkve, se Rusi niso udeležili razkola in so še dolgo dobo bolj ali manj očitno, bolj ali manj živahno občevali z Rimom. Po navalu Tatarjev sredi 13. stoletja se je slovanski sever kulturno in politično razdvojil v Veliko Rusijo s središčem v Moskvi in v Malo Rusijo s središčem v Kijevu. Zahodni del, Mala Ru sija, se je razvijal deloma pod zapadnim, katoliškim vplivom, vzhodni, Vel. Rusija, pa je bolj občeval s Carigradom in s sosednjimi paganskimi pokrajinami Naravno je bilo torej, da se je zavest katoliškega edin-stva popreje izgubila v Veliko kakor v Mali Rusiji. Velikorusi so v 12. in 13. stoletju že popolni razkolniki, Malorusi pa še omahujejo med Rimom in Carigradom. Od prvih časov je bil Kijev prestolnica vseruskega metropolita. — Ko pa je Moskva postala središče Velike Rusije, sta nastali dve metropoliji, kijevska in moskovska. Obe sta bili cerkveno podrejeni cari-grajskemu patriarhu. V 15. stol. pa je Kijev odpadel od Carigrada in se združil z Ri mom na občnem cerkvenem zboru v Ferrari, in ker se je katoliška zavest v prihodnjem stoletju nekoliko razgubila, so unijo za trajno obnovili I. 1595. Malo Rusijo so si podvrgli Poljaki; pri delitvi Poljske je del unijatov prišel pod Avstrijo, drugi del pod Veliko Rusijo. Tako je še zdaj. Ni dvoma, da bi se bile razmere v verskem oziru prav tako ugodno razvile tudi v Vel. Rusiji, ko bi se ne bila v cerkvene stvari vtaknila — civilna oblast. Kadarkoli se je v zgodovini posvetni vladar nepoklican in nezaželjen vmešaval v delovanje evan-gelja, se je to še vedno godilo na škodo narodov. Nič drugače tu. Teženje veliko-ruskih moskovskih knezov je stremilo za tem, da ustanove mogočno vserusko državo, popolnoma neodvisno v političnem in verskem oziru. S tega stališča si moremo razložiti ves razvoj moskovskih (velikoruskih) cerkvenih vladavin, od prvotne metropolije do današnjega sv. sinoda. Omenili smo, da je bila Moskva shiz-matična že v 12. in 13. stoletju, toda le bolj materialno. Po zboru v Ferrari se je ločila tudi formalno in za stalno Ko je metropolit Izidor, ki je unijo z Rimom na vso moč pospeševal, vrnivši se iz Italije v kremlski cerkvi Božje Porodnice prebral določbe ftorentinskega koncila, ga je veliki knez Vazilij napadel, začel očitno psovati in sramotiti in ga pregnal iz dežele; s knezom je potegnilo ljudstvo in duhovščina in plemstvo, ki so bili na robstvo že navajeni. brzojavu. Ena brzojavka Roždestvenskega se je zakasnela za 24 ur, ker je bil pretrgan kabel. Sumijo, da so to povzročili Angleži. Črnomorsko brodovje ne pojde na bojišče. Peterburg, 18. aprila. Vse vesti, razširjene v inozemskih listih o mobilizaciji črnomorskega brodovja z namenom, da od-plove na daljni vzhod, so brez podlage. Pač pa odide brodovje na vsakoletne manevre. Pogubne mine. S a n g a j , 19. aprila. Dve kitajski džunki sta bili po plavajočih minah vrženi v zrak. V Sangaju vlada v brodarskih krogih velika prepadenost, ker se je bati velikih nevarnosti za evropske poštne parnike. Novi ruski topovi naročeni. B e r o 1 i n , 19. aprila. Pri tvrdki Krupp v Essenu so došla velika naročila za Rusijo. V vseh tovarnah delajo na vse kriplje. Brzojavka častnikov baltiškega brodovja. Peterburg, 18. aprila. „Novoje Vremja" je dobilo brzojavko, ne znano kje oddano, datirano z dne 17. aprila, v kateri častniki vojnih ladij „Osljabja\ „01eg", „Aurora", „Svetlana', „Zemčug" in „Te-rek* naznanjajo svojim sorodnikom in prijateljem, da so zdravi. Novo japonsko posojilo. London, 19. aprila. Iz Tokia poročajo: Pričakuje se, da vlada jutri objavi emisijo novega posojila 10 milijonov funtov šterlingov po 6 odstotkov. V Mandžuriji se nahaja v prometu japonskih vojnih banknot za 5 mil. funtov šterlingov. Mukden v rokah Kitajcev. V Peterburg brzojavljajo: Japonci so baje predali Mukden kitajskemu generalu M a - u. Izprememba v vojnem ministrstvu. Peterburg, 19 aprila. O veliki noči pričakujejo tu odslovitve vojnega ministra Saharova. V zvezi s tem se je razgo-varjalo o izpremembi in temeljiti preosnovi v generalnem štabu. Vojska in Sibirija. Odmevi vojske so pričeli udarjati celo že v Sibirijo, ki je bila doslej prosta vojnih operacij. V glavnem mestu Transbajka-lije, v Čiti, je odredil generalni guverner, da naj se zapro vsa učilišča, ki se izprertene v bolnišnice. Moč japonskih armad. Vojni dopisnik „Novega Vremena" se peča z vprašanjem, kako močne so bile japonske armade pod Ojamo, ko so se ude- Po končni ločitvi od Rima so se moskovski knezi jeli otresati tudi carigrajskega jerobstva. Carigrajski patriarhi so bili podložni in sužensko udani turškemu sultanu. Ta razlog so Rusi porabili, da so si postavili lastnega, neodvisnega metropolita, češ, velikoruski krščanski cerkveni glavar ne more biti odvisen od carigrajskega patriarha, ki je sužen sultana — p a g a n a. Po izgonu Izidorja postavi samovoljni, avto-kraški Vazilij kar sam novega metropolita Jona; to je bil prvi poizkus, ustanoviti naroden, popolnoma neodvisen verski organizem. Pojem prave cerkve, pojem katoliškega edinstva se je med Velikorusi izgubljal bolj in bolj. Papeži so izkušali rešiti rusko, v lastno gmotnost se zapirajoče krščanstvo, toda vsa njih stremljenja in prizadevanja so bila odbita po zvijačnosti, nasilnosti in slave-željnosti moskovskih knezov. (Konec prih.) leževale zadnjih bojev. Angleški viri so jih cenili na 500 000 mož, ameriški na 600000 mož, dopisnik „Novega Vremena" pa jih ceni na 325.000 mož s 1000 topovi. Moč ruskega brodovja. Roždestvenski ima sedaj združenih se dem velikih bojnih ladij in pet oklepnih križarjev (križarjev I. razreda). Ti poslednji so: »Oleg« (12 topov 15 cm.) „Admiral Na-himov" (8 topov 20 cm. in 10 topov), „Dmitri Donski" (6 topov 15 cm. in 4 topove 12 cm.), »Aurora" (8 topov 15 cm.) in »Svjetlana" (6 topov 15 cm). III. eskadra je odplula dne 15. febr. iz Libave in se pridružuje sedaj. lita sestoji i i: bojne ladje I. razreda »Imperator Nikolaj I", oklepnih obrežnih braniteljev „Admiral Ušakov", ^General admiral Apraksin", „Admiral Senjavin" in oklopnega križarja „Vladimirja Monomaha". Skupno iz 4 oklop-njač in 1 oklopnega križarja. Potem ima prevozne ladje »Liovnija", .Kurnija" in .Svijana", ladjo delavnico .Ksenija1' in parnik »Lahu". V Vladivostoku so 3 oklopni križarji: »Gromoboj", »Rossia" in »Bogatir". Prva dva križarja sta najhitreja in sploh največa. »Gromoboj" 4 tope 20 cm., 16 top 15 cm ; »Rossia* 4 tope 20 cm. in 16 topov 15 cm.; »Bogatir" 12 topov 15 cm. Resumd: Skupno bo ruska bojevna flota v vztočno - azijskem vodovju v nekoliko dneh štela 11 bojnih ladij, 9 oklopnih križarjev (med temi 3 v Vladivostoku). Togo pa ima 6 bojnih lapij in 8 oklopnih križarjev. Vsi ti japonski križarji so skoro enako oboioženi (po 4 topove 20 cm in 12 po 15 cm). Posamično so močneje armirani nego ruski oklopni križarji, izvzemši „Gromo boja", »Rossio* in „Admirala Nahimova". Shod slovenskih učiteljic. Zborovanje slovenskih učiteljic, ki se je vršilo dne 19. aprila v šentjakobski osern-razrednici v Ljubljani, je napravilo simpatičen in jako prijeten vtis Vsi govori in referati so se odlikovali po svoji nepristra-nosti in po taktu, ki odlikuje po večini naše učiteljsko žensko osobje. Shod, katerega se je udeležilo nekaj nad 40 učiteljic, je spravil na dan nekaj novih idej, ki bodo redile obi-lega sadu, če se bodo vresničile. Predsednica, gdč. D r o 1, je pozdravila navzoče in povdarjala pomen organizacije ženskega učiteljstva Omenjala je, da nima večina učiteljic pravega smisla za zadružno misel — nekatere društva menda niti ne poznajo, drugim pa je vzlic izpremembi društvenih pravil žal za kronice, ki jih morajo žrtvovati za društvo. Nato je tajnica, gdč. M i k 1 a v č i č poročala o delovanju društva. Povdarjala je, da so pozitivni uspehi društva precej minimalni in da je društveno letno poročilo, ki se je vsem društvenicam razposlalo, edini sad stremljenj in prizadevanj organizacije učiteljic. Z ozirom na gmotne ozire se ni doseglo ničesar, ker deželni zbor ne zboruje in se ne ozira na zahteve učiteljstva. Gdč. tajnica priporoča, naj te težnje učiteljic ostanejo stalno na programu; naj se zahteva regulacija plač, nastavljenje učiteljic za ročna dela ali pa naj se dosedanjim učiteljicam remunerira njihov trud pri poučevanju ročnih del. Namestnica gdč. blagajničarke je izkazala stanje društvenih računov, ki je po-voljno. Potem je predavala gdč. Žerjav o načinu, kako naj učiteljica izven šole dela za kulturno povzdigo narodovo zlasti med priprostim ženstvom. Odkrit« povemo, da nas je nekoliko iznenadile, kako so udeleženke vsprejele izborna in velevažna izvajanja gdč. predavateljice. 2,ela je sicer obilo pohvale, a za svoje predloge ni našla tolike vneme, ki jo to vprašanje zasluži. Gdč. Žerjav je najprej povdarjala, da sedanja ljudska šola ne dosega svojega namena v toliki meri, kakor bi bilo želeti. Vrzel, ki zija med šolo in ljudstvem, ki dostikrat ni prijazno šoli. treba izpolniti s kulturnim delom izven šole. Za učiteljico se tu odpira široko polje. Ona naj med ljudstvom vzbudi zanimanje za izobrazbo, omili nasprotja; pouči naj ljudi, kako se ogibati surovih razvad, pijančevanja in trpinčenja živali. Predavateljica j-redlaga, naj se vpeljejo zlasti po deželi razgovori med učiteljico in kmečkimi materami, kjer naj pouči učiteljica starše, kako skrbeti za otroke, za njihovo obleko, snago in hrano; povdarja naj pomen higijenskih naprav, goji estetiški čut in pospešuje ljudsko izobrazbo s pomočjo ljudskih knjižnic, shod učiteljic naj določi tvanne, ki naj jih za take razgovore obde lujejo učiteljice. Gdč. Žerjav je brez potrebe pri ti priliki povzdigovala delovanje akade-miških društev »Prosvete" in »Akademije" — povedala je zanimivo, a še precej neverjetno novost, da vlada kani podpirati gmotno in se sploh zelo zanima za ta akademiška društva (!) — mimogrede je tudi omenila program naših izobraževalnih društev. Po tem predavanju je shod izvolil tri gospodične, ki naj bi te teme izdelale. Sa mostalnih predlogov o teh nalogah ni stavila nobena, kar je malo čudno; sprejele so se naloge, ki jih je gdč. predavateljica sama označila v svojem predavanju. Sledila je hospitacijj gospe Kobalj, ki je po modernih pedagoških pravilih zelo precizno in pregnantno s pomočjo zemljevida in risanja na tablo razložila pot od Postojne do Vipave in navezala to hospitacijo z zgodovinsko pripovedko o gradu podjam-skem. Gospa kaže velik pedagošk talent in izurjenost v svoji stroki. H ispitaciji so sledili vsi z velikim zanimanjem Nato je gdč. Vita Zupančič utemeljevala dva samostojna predloga. Slo se je za to, da pristopijo učiteljice zborovalke z deležem 200 kron k učiteljskemu tiskovnemu društvu, ki ga mislijo ti v kratkem ustanoviti. Ta predlog je bil sprejet. Drugi predlog o zvišanju članarine v svrho obolelih udov pa ni prodrl večinoma iz gmotnih ozirov. V odbor je bilo izvoljeno prejšnje vodstvo, gospodične Drol, Miklavčič in Zupančič. Nato je gdč predsednica zaključila shod. w Češki deželni zbor raz-puščen? .Hlas Naroda" poroča : Dobro poučeni krogi trde, da bo češki deželni zbor predčasno razpuščen. Vlada bo takoj po razpu stitvi razpisala nove volitve. Spravne načrte, načelne in politične zakone namerava vlada predložiti novoizvoljenim deželnim poslan- i cem. Iz navedenega vzroka vlada v prihod njem zasedanju češkega deželnega zbora ne bo predložila nameravanih zakonskih načrtov. lfukovič o položaju. V Kotoru je 18 t. m. državni poslanec vitez Vukovič govoril o položaju. V svojem govoru je naglašal, da utegne prihodnje za sedanje češkega deželnega zbora utrditi notranje politične razmere v Avstriji, kar je z ozirom na ogrsko krizo nad vse potrebno — Govornik je naglašal potrebo, da bi bila kmalu sklenjena trgovinska pogodba s Črno goro. Z ozirom na ogrsko krizo je priporočal, naj Hrvatje začasno počakajo, kako se bo razvil položaj. Dogodki na Ruskem. Berolin, 19. aprila. »Lokalanzei ger" poroča iz Peterburga: V razpravi proti Sergijevemu morilcu Kalajevu je bilo zaslišanih dvanajst prič. Ko so čitali smrtno obsodbo, so odprli vrata, ki so bila prej zaprta, a občinstvo ni smelo v sodno dvorano. Kalajeva mati je bila navzoča do konca razprave, sestri ni bil vhod dovoljen. Morilec je mirno poslušal obsodbo in pripomnil, da je zadovoljen z njo, samo to želi, da bi bil usmrčen javno podnevi. Mati, ki je bila med vso razpravo mirna, je pričela jokati, ko je slišala sinovo željo. »Nobene kasacije, nobene milosti!" so bile zadnje besede obtoženca v sodni dvorani. Obsojenca so prepeljati iz sodne dvorane v zapor šele, ko je napočila tema in se je razkropila množica. Peterburg, 19 aprila. Sergijev morilec je podpisal obtožnico z imenom Ka-lajev. Pri razpravi sta ga zagovarjala znana ruska odvetnika Plevakov in Derjušinski. L v o v , 19. aprila. „Slowo" poroča iz Moskve: Rajni veliki knez Sergij je zapustil posestva v vrednosti 430 milijonov rubljev. Njegova vdova bo podedovala 50 mil. rubljev. Odesa, 19. aprila. Dne 14. t. m. je bil policijski mojster Olševski napaden, ko je ravno hotel stopiti v svojo hišo. Napadalec je od zadaj streljal nanj. Kraglja je predrla suknjo in odletela ob plečni kosti. Napadalca, ki je približno 20 let star, so zaprli. Svojega imena noče povedati. Varšava, 19. aprila. Na nekega delavca je neznan napadalec danes zjutraj dvakrat streijal in ga nato ranil še z nožem. Delavec je čez nekaj ur umrl. Izvršilo se je maščevanje prekucijske stranke. Kolin, 19. aprila. „Koln. Ztg." poroča iz Peterburga: Potrjuje se poročilo, da namerava vlada za vzdrževanje reda in miru ustanoviti 20 konjeniških polkov. Nove polke bodo sestavili iz donskih, kubovskih in orenburških kazakov. Peterburg, 19. aprila. V mornariškem mestnem delu so mornarji ubili nekega policijskega stražmojstra. Več mornarjev in delavcev se je pogovarjalo na ulici. Policaj jih je pozval, naj se razidejo. Ker niso hoteli ubogati, je policist streljal in ranil dve osebi. Razljutena množica je nato napala policista, ki je pobegnil v neko mesnico. Mornarji so vdrli za njim in ga toliko časa pretepali, da je umrl. Peterburg, 19. aprila. .Sin ote-čestva" poroča, da jako marljivo prezida-vajo poslopje ruskega državnega sveta in zidajo veliko dvorano za prihodnji zemski sabor. Nova dvorana bo imela prostora za več sto oseb. Jekaterinoslav, 19 apr. Zemski sabor jekaterinoslavske gubernije je poslal odposlaništvo k carju v Peterburg, da mu naznani želje zemstva Odposlancem so naročili, naj store vse, kar je mogoče, da jih bo zaslišal car sam. Dozdaj so sprejemali odposlaništva zemstev, plemstva, meščanstva itd. ministri, ki so pa vedno prezirali izražene želje. Stavka v Limožu. Delavci v Limožu so mirni Oblasti so odredile jako obširne varnostne priprave, da preprečijo nove izgrede. Pri predvčerajšnjem krvavem spopadu je bil ubit en delavec, štirje so pa bili ranjeni. Vojakov je bilo jako mnogo ranjenih, med njimi trije častniki. Proti delavcem je nastopilo 197 vojakov. Delovodja Penaud, ki je povzročil s svojim postopanjem stavko, je pobegnil v Angouleme, kamor so prišli za njim štirje limoški občinski svetniki, ki so ga naprosili, naj opusti svojo službo. Pogreba ubitih delavcev se je udeležilo 15000 oseb. Francoska zbornica je odklonila predlog, naj se zaradi limoških dogodkov vrši parlamentarna preiskava. Spletke na Balkanu. V srbskem vojnem ministrstvu so 18 t. m. odprli ponudbe za nabavo novih topov. Najcenejši ponudnik je bila Skodova tvrdka, ki je bila za 20% cenejša, kakor vsaka druga. Za nabavo patron je bila najcenejša tovarna za patrone v Hirtenbergu. Vlada še ni naznanila, komu bo poverila nabavo. Najbrže jo bo porazdelila med razne države. V Belgradu so zopet govorice, da namerava odstopiti ministrstvo. V nedeljo je iz Belgrada odpotovala v Vranjo srbska vstaška četa, ki ji poveljuje neki srbski major V četi sta dva stotnika, štirje poročniki, 12 podčastnikov in 60 mož. Četa namerava vdreti v Staro Srbijo. Poslaniki velevlastij pripravljajo skupno noto na turško vlado, v kateri bodo zahtevali, naj se imenuje evropski finančni ravnatelj za Makedonijo. Francozi so precej vznemirjeni zaradi naraščajočega nemškega vpliva v Carigradu. Turška je namreč nameravala najeti novo posojilo na Francoskem, a zdaj odlaga z odločitvijo, češ, da ni bilo dovolj ministrov v ministrskem svetu in zato ni bilo mogoče podpisati odloka. Francoski poslanik je zagrozil, da zapusti Carigrad, če ne dobi zadoščenja. Sultan je že odredil, da se najame 60 milijonov posojila v Nemčiji. .Rusi" poročajo iz Sofije, da so bolgarskemu knezu Ferdinandu svetovali „prijateljsko" v Rimu, naj goji prijateljske zveze s Srbijo in poizkusi vse, da bo na miren način rešeno makedonsko vprašanje. Usoda beguncev iz odrinskega pašalika še vedno ni odločena. Turška vlada je sicer obljubila in se zavezala, da bo zopet sprejela in naselila begunce. Ker je napočila spomlad ko je treba obdelati polja, so se napotili begunci proti domu. A prišli so le do meje. Tu so jih zaslišali turški uradniki, ki imajo zapiske beguncev. Uradniki izpuste čez mejo le one begunce, ki jih sami ho čejo. Turki so pustili približno 20% beguncev čez mejo, ostali pa čakajo na .sultanovo milost". Nabral® se je ob meji kakih 2000 beguncev, ki stanujejo pod milim nebom in se preživljaj® z miloščino. Res posebno ljudsko preseljevanje v XX. stoletju. Kako se Turčija boji Bolgarov, nam kaže sledeče dejstvo: Ravnateljstvo .Orientalnih železnic4 je premestilo nekega bolgarskega inženirja v Carigrad. Ko je turška vlada to izvedela, je takoj protestirala proti premestitvi pri ravnateljstvu in inženir, ki je že došel v Carigrad, se je moral povrniti nazaj. Stavka italijanskih železničarjev. Stavka železničarjev ni še popolnoma končana, a z vso gotovostjo že zdaj lahko trdimo, da je izjalovljena. Čudno ni. Socialistično vodstvo je že večkrat pozvalo v boj italijanske železničarje in v večnih bojih se zmanjša odporna moč, ker zlasti delavski boji zahtevajo mnogo žrtev. To je pač najbrže glavni vzrok, da s takim šumom napovedana stavka italijanskih železničarjev ni niti splošna. V Rimu se je dne 18 t. m. zvečer povečalo število stavkujočih železničarjev. Zvečer je došel iz Jakina v Rim avstrijski romarski vlak s 500 romarji. V Benetkah so že dne 18. t. m. bili malone vsi železničarji v službi. V Rimu so včeraj pomnožili število vlakov od 84 na 150. Na progah ob Jadranskem morju je promet skoraj popolnoma reden. Tudi na pregah eb Sredozemskem morju je položaj boljši. Med Turinom in Rimom so pričeli včeraj zopet voziti ekspresni vlaki. Tovorni vlaki so pričeli voziti na več progah. Promet s Francosko je reden. Od vseh strani prihajajo poročila, da stavka ponehuje. V Rimu splošno govore o neki Fortisovi izjavi, v kateri je rekel, da je bil zato imenovan za ministrskega predsednika, da b® preprečil agitacijo med železničarji. O krvavem dogodku v Foggiii je izjavil ministrski predsednik v zbornici, da je bila raba orožja I od strani vojaštva neizogibna in potrebna za samoobrambo vojakov, na katere so me- tali kamenje in streljali iz revolverjev, vsled , česar sta bila dva vojaka smrtnonevarno ; ranjena, trije mornarji-vojaki ubiti in dva-; najst ranjenih. Vojaki so pričeli streljati j brez povelja. Minister je naznanil, da jeod-i redil preiskavo. Dnevne novice. Značilno! Za predsednika slavnostnega odbora, ki bo v Ljubljani priredil slav-nost o priliki 251etnice „ S c h u 1 v e-r e i n a " je izvoljen Jožef Anton grof B a r b o , ki je kot zastopnik s 1 o v e n. s k e dežele poslan v kranjski dež. šolski svet! K VI. shodu slovanskih čas. nikarjev v Voloskem-Opatiji dne 14., 15. in 16. maja se je priglasilo mnogo časnikarjev. Znatno je število Poljakov in Rusov; tudi Jugoslovani bodo številno zastopani. Na shodu se bodo razpravljala zlasti stanovska vprašanja. Priglase sprejema še do 30. t. m. »Osrednja zveza v Pragi"; 15 K pristopnine se plača g. Jos. Kuffaerju, uredniku »Narod-nih Listov" v Pragi. Udeleženci naj pridejo na postajo Matulje v soboto ob 9 uri 42 m. zvečer, ker bodo tam čakali vozovi, ki od vedejo udeležence v „Narodni dom" v Vo-loškem, kjer bodo oddane legitimacije in se odkažejo stanovanja. Na kolodvoru pozdravi udeležence zastopstvo občinskega sveta ka-stavskega. Priporoča se gospodom in damam, da prineso seboj salonsko obleko. — Ko se vrnejo časnikarji zvečer iz Senja, jih bo v Opatiji pozdravil krasni umetni ogenj. Na vprašanja odgovarja g. Fr. Hovoška v Pragi, Žitni ul. 21. Deželna zveza obrtnih zadrug za Kranjsko ima 7. maja 1905 občni zbor v Novem mestu. V ta namen se namerava prirediti tudi javen obrtni shod isti dan dopoldan. Želeti bi bilo, da bi se istega shoda udeležili zastopniki vseh kranjskih zadrug posebno iz Dolenjske, in sicer iz Črnomlja, Metlike, Kostanjevice, Krškega in Mokronoga. Z veseljem bi pozdravili vse goste, najbolj bi nas veselilo, če se večje število obrtnikov iz Belokrajine udeleži tega shoda, da se skupno potegujemo za naše gospodarske koristi, ker smo odvisni le od svoje samopomoči. Gg. zadružni načelniki blagovolite to uvaževati, ter delovati v svojem delokrogu za ta važni obrtni sestanek. Z združenimi močmi za naše koristi, to je bilo in ostane naše geslo! Dober nasvet g. dežel, šolskemu nadzorniku. Prijatelj našega lista nam piše : Kakor je poročal .Slovenec", se je pokazal g. dež. šolski nadzornik v Šmarju velikega »prijatelja" »Domoljubu". G. nadzornik naj se potrudi okrog l/»6. ure zvečer pred .Narodno tiskarno" in našel bo tam precej opravila. Iz tiskarne prihajajo namreč dečki in deklice, ki prenašajo po mestu „Narod". Kadar bo tu vse v redu, naj se pometa po deželi. — Poštna vest. Prestavljena je poštna pomožna uradnica Marija Bučar iz Črnomlja v Kranj. — Za velikanski liberalni uspeh proglaša »Narod", ker je bil jeseniški župnik Zabukovec radi kolportaže obsojen na 10 K globe. Z denuncijacijami take vrste hočejo liberalci reševati svoje »slovenstvo" na Jesenicah! — Slovansko društvo v Mo-nakovem. Iz Monakovega javljajo, da so tamkaj bivajoči Slovenci, Hrvatje in Srbi osnovali društvo »Ilirija". — Ubil se je 62 let stari kočar Jožef Izlakar iz Brezja, okraj Brdo. Padel je z 20 metrov visoke skale. — Dela pri železniškem mostu čez Sočo pri Solkanu vzbujajo vseebčo pozornost. Sedaj je napravljen že lep kos spodnjih del, in veliki oder, kolone in drug® da slutiti, kako kolosalno delo, nekaj izrednega, bo ta železniški most. Dne 7. t. m. je bil nastal pri teh delih kar nakrat ogenj. — K sreči se je hitro pogasilo, da ni niti govora o kaki škodi. Ali ta ogenj je bil tako skrivnosten in nastal je v taKih okoliščinah, da je tvrdka, ki gradi most, hitro prosila ministrstvo, naj ji da za stražo orožnike. Dovoljenje je prišlo hitro in sedaj stražita vedno dva orožnika most, kakor smo že poročali. Ali je nastal ogenj po nesreči ali je bil položen s hudobnim namenom, o tem se dosti ne preiskuje, govori pa se splošno o slednjem, dasi se je držalo vso reč s početka kolikor mogoče tajno. Pravijo, da bi bil zažgal neki laški delavec za nalašč, in sicer bi bil vzel v svoj hudobni namen bencin. — Straži se delo od takrat najskrbneje, in po neči je most razsvetljen. — Kakor čujemo, je določeno, da se za železniška dela ob mostu pri Sv. Luciji ne vzame nijednega laškega delavca. - Umrl je v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji E d m u n d Terček iz Kostanjevice. — Zveza jugoslovanskih društev bo imela letešnji občni zbor dne 13., 14. in 15. avgusta v Pulju. — Planinsko kočo bode postaviti dalo »Slovensko planinsko društvo* na Krimu.* —- Punt jetnikov v kaznilnici. Iz Gradišča 17. t mes Iz kaznilnice prihaja od včerajšnjega jutra sem grozno javkanje in tulenje jetnikov, slišijo se medklici: .Abbasse il direttore, fuori il Malalan, fuori 1' ispettore, evviva 1'anarchia, abbasso la religione, siamo stufl di tante torture" i. t. d. Že od včerajšnjega jutra nočejo zavži-vati nikakih jedil ter se protivijo delati. — Vsi čuvaji so na mestu noč in dan Danes je prišla iz Gorice še ena kompanija vojakov razun tu nastavljenih 32 mož, kateri jutri če ne že danes zasedejo kaznilnice ter se proglasi vojaška samouprava. Čuje se, da je mnogo jetnikov ranjenih. Ljudstvo je radi teh dogodkov razburjeno Nadalje se o tem še poroča: V Gradišču se zida vojašnica. Tje je hodilo na delo več kaznjencev, ki so nosili s seboj kruh in ga zopet denašali s seboj v kaznilnico. Vodstvu to ni bilo všeč, radi tega je reklo občini, naj jim dd sama kruh, da ostane kontrola lahka. Pokazalo se je, da je imel en kaznjencev v hlebcu, iz katerega je vzel sredico, tobak, in bati se je bilo, da znesejo s seboj v cele tudi kako orodje. Ko je reklo vodstvo, da ne pusti več nositi kruha ven in noter, je rekel eden, da ne gre na delo. Radi tega so ga kaznovali, pozneje so prišli še 4 na vrsto. Na to ob času počitka so zahtevali kaznjenci na vrtu, da se mora spustiti one štiri kaznovane, če ne se ne vrnejo v zapore. Ravnatelj je temu ugodil, ker se je bilo bati kaj hudega. Po tem je bil mir. V nedeljo dopoldne na vrtu so padli nekateri kar nakrat na druge, katere so smatrali za nekatere ovaduhe in pri tem je bilo 5 ranjenih. Nastal je krik in vik v kaznilnici. V ponedeljek dopoldne ravnatelj ni dovolil iti na vrt, radi česar je nastalo kričanje in več oken je bilo razbitih Ko je pa prišlo vojaštvo, so šli vojaki od cele do cele ter odvedli posamezne v delavnice. Sli so vsi mirno ter se prijeli dela, le oni v posebnih zaporih so vpili nad njimi, da so izdajice i. t. d. — Vojaška vest. 7. lovski bataljon pride v Goric® dne 28. t. m. ob 8. uri 48 min. dopoldne. Tri kompanije odidejo v Kanal, ena v Tolmin. — Bitka med redarji in are-tirancem. Iz Trsta se poroča. Včeraj dopoldne je nekdo ebvestil ledarstveno stražnico pri sv. Jakobu, da se nahaja na zemljišču Bousquet oni Kajetan Vidali, ki je pred nekoliko dnevi pobegnil iz opazovalnice za umobolne. Da aretirajo Vidalija, je šlo na označeno mesto sedem redarjev z enim nadzornikom. Ko je Vidali zagledal redarje, je vzel iz žepa dva noža, prijel v vsako roko enega ter se tako pripravil, di se postavi redarjem odločno v bran. Redarji so pa potegnili sablje ter izkušali Vidalija razorožiti. A Vidali se je obupno branil. Da ga morejo prijeti, so ga redarji morali raniti na glavo. Kri, ki se mu je po-cedila po obrazu, ga je zaslepila in vrgel je noža iz rok ter se podal. Vidali ima tri velike rane na glavi. Med potjo v bolnišnico je bil Vidali miren, a ko je v veži bolnišnice izvedel, da ga zopet zaprejo v opazovalnico za umobolne, je začel divjati kakor zver. Trebalo je osem mež, da so ga zvezali in nesli v opazovalnico. Med tem divjanjem si je pa iztrgal iz glave obveze in potem ni pustil blizu sebe nobenemu zdravniku več, da bi mu bil zopet obvezal glavo. Štajerske nouice. š Dr. Dečko. O dr. Dečku poročajo graški listi, da se nahaja v ondotnem sana-toriju Meerscheinschless, katerega bo skoro gotovo v enem oziroma dveh mesecih zdrav zapustil. Odvetniška zbornica naznanja, da dr. Dečka v pravnih stvareh nadomešča v Celju dr. Karlovšek. š Popolnoma se je odpočil. Na konjiški železnici se že 14 let ni primerila nobena nesreča. Te dni je počival na železniškem tiru 81 let stari Matija Bekuš. Vlak je privozil in povozil starčka, ki se je tako za vedno odpočil. š Prestavljen je iz Miirzziischlaga v Slovenji Gradec okrajni živinozdravnik g. B 1 a h a. š Samoumor. V Mariboru se je ustrelil strojevodniški substitut J. Saišek. Ljubljanske noulce. lj Umivanje nog v ljubljan. stolnici. Starčki, ki jim je danes pre-milostni gospod knezeškof dr. Anton Bo-naventura Jeglič umival noge, so sledeči: C č 1 j a r Anton iz Predoselj v 91., Juri S t r o j a n iz Smlednika v 90. letu svoje starosti, Zupan Janez z Visokega pri Sent Juriju v 89 , P e z d i r Janez iz Rudnika v 89, B 1 a ž i r Miha iz Stražišča v 86, Velkovrh Matevž z Dobrove v 86., K r i s t a n e c Jožef iz Srednje vasi pri Sent Juriju v 85 Kelemina Matija iz Ormoža v 83, Mrzlikar Gregor iz Sent Jošta nad Polhovim gradcem v 82., P r i m e c Janez iz Ljubljane v 81., B 1 a -ž i č Janez iz Postojne v 78, P e n k o Matija iz Slavine v 77. letu. Izmed lanskih je umrl najmlajši, namreč Anžur Štefan iz So-strega. Skupna starost letošnjih starčkov znaša nad 1000 let. lj Ali je južna železnica samo za Nemce? Poroča se nam: Včeraj je zahteval tu na juž. kolodvoru, neki sprevodnik od dijakov, da govorč samo nemški. Ker se ti niso udali, je začel zmerjati in vpiti v Ljubljani na slov. dijake : .1 mocht' mal wissen, studierens auf einer deutschen oder bindischen Fakultat? Werdens ihre Priitungen in der deutschen oder bindischen Sprach' oblegen? Werden sie auf dem deutschen oder bindischen Bo-den leben?" Bog ve, kaj bi bil še na dan spravil, če bi ne bil prišel neki gospod, ki mu je povedal v svojem tonu, da se ne damo tu izzivati in da smo v Ljubljani, kjer se slovenski razume. In takih sprevodnikov je več, ki vprizarjajo od dne do dne enake prizore. Če se nočejo slovenščine učiti, kot je izjavil naš junak, naj jim poskrbi direkcija službe v „reichu" ali pa kje drugje; na slovenski zemlji morajo biti sprevodniki zmožni tudi slovenskega jezika. lj Društvo v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja. (Konec) Predavanja o umnem obdelovanju barj i so preložen na jesen. Poročilo tajnika dr. E. K r a m e r j a vzelo se je z zadovoljnostjo na znanje ter se mu izrekla za njegovo uspešno delovanje in trud zahvala Pregledovalca računov gosp. mestni nadkomisar Jakob Tomec in gospod mestni koncipist F S v i g e 1 j poročata, da sta našla račune v popolnem redu Društvo imelo je leta 1904. 10 438 kron 60 v. denarnega prometa in sicer 6120 K 19 v. dohodkov in 4318 kron 21 v. stroškov; na kar občni zbor račune odobri. Nadalje se je na dotične predloge sklenilo, da se izreče c. kr. poljedelskemu ministrstvu, mestnemu občinskemu svetu ljubljanskemu in kmetijski posojilnici za ljubljansko okolico, za podeljene podpore zahvalo, isto tako tudi zaradi pospeševanja društvenih namenov gosp. nadzorniku v c. kr. poljedelskem ministrstvu Julius Koppens-u in dr. W. B e r s c h - u vodju preskuševa-lišča na Dunaju. Končno se je sklenilo, da se vlože za leto 1905. prošnje za podporo na c., kr. poljedelsko ministrstvo, deželni odbor kranjski, močvirski odbor in kmetsko posojilnico ljubljanske okolice, ter se vredi na barju društvena drevesnica, da bode mogoče polagoma nasaditi ceste in pota (stra-done) s sadnim drevjem. V presejevalno komisijo glede priznanja nagrad določenih od c kr. poljedelskega ministrstva v pev-zdigo umnega obdelovanja ljubljanskega barja izvoljen je bil soglasno gosp. dr. E. Kramer. lj Signalizacija ognja. Ker se strel raz ljubljanski grad v slučaji ognja ne sliši po vsem mestu, poskušalo bode ljubljansko gasilno društvo jutri, to je v petek ob 12. uri opoldne na gradu, če se ne bi dal ogenj uspešneje signalizovati z velikim rogom. lj Vojaški begun 17. pešpolka v Švici prijet. Meseca oktobra 1. 1900. je pobegnil peSec Alojzij Grilj od 8. stotnije 17. pešpolka iz Ljubljane. Imenovani je bil kot bivši trgovski pomočnik v Ljubljani dobro znan, a vsa poizvedovanja za njim so bila brezuspešna. Nedavno pa so prijeli v Ziirichu v Švici individij, ki je priznal, da se zove Grilj, da je bil trgovski pomočnik ter da je pristojen v Kamnik na Kranjskem. Po njegovi sliki so dognali njegovo identiteto. Obdolžen je več sleparij. lj Bolniško in podporno društvo pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima v soboto dne 6. maja t. I. ob 8. uri zvečer pri .Novem svetu" v vrtnem salonu svoj redni občni zbor, katerega naj se gg. člani polnoštevilno udeležiti blagovolijo. lj Trpinčenje živali. Neka kuharica je kupila včeraj dopoldne na trgu od branjevke Terezije Kutnerjeve 15 piščancev in ji naročila, naj jih takoj prinese na dom. Kutnarjeva je piščance zavezala v vrečo in jih prinesla še le popoldne. Ko so vrečo odvezali, so dobili v nji šest piščancev mrtvih. — Mesar Anton B. iz Hradeckiga vasi, o katerem smo že parkrat poročali, kako trpinči živali, je včeraj pri- peljal zopet na mitnico na Zaloški cesti na vozu 21 jagnjet, eno ovco in dva teleta. Z i val je bila tako skupaj natlačena, da se ni mogla ganiti. Teleti ste ležali, jagneta sta pa na njih stala. Zagovarjal se bode ta mesar že četrtič radi trpinčenja živali. lj Dva posebna vlaka sta šla pretečeno neč skozi Ljubljano. Prvi je prišel ob 1. uri ponoči, ki je vozil mimo same vojake proti Dunaju. Drugi je prišel ob tri četrt na 5. uro zjutraj ter je peljal z Dunaja v Trst nemške turiste. Izpred sodišča. Nenadni napad. Janez A r b i, delavec, se je mudil v Jelenčevi gostilni na Jesenicah. Med tem, ko se je napotil proti domu, napaden je bil od dveh fantov Temu napadu se je pridružil tudi France Tomaže v i č iz Kamne gorice ter Arhija z nožem sunil v hrbet. Sodišče mu je zato prisodilo 3 mesece težke ječe. Popihati je je hotel. Hrvaški delavec pri zgradbi železnice Marko Bukvič je bil pri Janezu Kunsteljnu na stanovanju in hrani. Tekom zadnjih 6 mesecev je napravil 52 K dolga. Pri Mat. Kargačinu je za en par novih črevljev dolžan ostal 12 K Vkljub opetovanim opominom ni ničesar plačal marveč je pobegnil. Sodišče ga je obsodilo na 6 tednov ječe. O t e k u r e ! 21 let stara Angela Medved iz Smartna pri Litiji, že 4krat zaradi tatvine kaznovana je v Lokah vzela 4 kokoši in jedno raco, v Trbovljah je jemala premog, in Mariji Remžgar je v njenem stanovanju iz žepa vzela krilo in mošniček z vsebino 6 K gotovine. Sodišče jo je obsodilo na 7 mesecev težke ječe. — Janez Iskra, delavec, njegova žena Neža — Anton Fert-schnig, deiavec in njegova ljubimka Marija Klobučar, vsi na Mirci so bili pravcate lisice na kure. Na Savi, na Koroški Beli, v Grobljah in v Novi vasi ni bila kuretnina pred njimi varna; izmaknili so 12 kur in jednega petelina Osleparili so tudi 4 trgovce. Sodišče je obsodilo: Janeza Iskra na 5 mesecev, njegovo ženo Nežo na 3 mesece, Fertschnigga na 2 meseca težke ječe, Marijo Klobučar pa na 1 mesec ječe. Kolo so plesali. Več Makedoncev je plesalo pred svojo barako na Hrušici kolo. Stevo Jožefa je nekdo sunil med plesom v noge, da je padel. Ni čuda, da je postal ta jezen ter je začel psovati. Temu izzivanju sta se upria Cvetko in Kosta Sto-jan, skočila sta v Steva Jožefa in pri tem ga je 17 let stari Kosta Stojan udaril s pivsko steklenico, da se je razletela, in nato ga je še z razbitim vrčkom tolkel po glavi. Sodišče ga je obsodilo na šest tednov ječe. Razne stvari. Najnovejše. Portugalska vkolonialni vojski. Portugalska se pripravlja na kolonialno vojsko proti vstaškim rodovom Cunenes in Cunonhauras, ki so izvršili med ondotnimi portugalskimi vojaki strašne mo-ritve. Otrpnenje tilnika. Ta bolezen se vedno belj širi, posebno po Češkem. V Katovici je ed 353 obolelih oseb umrlo 205 nseb. Ženske napredujejo. Rumun-ski parlament je dobil žensko za stenogra-fiojo. Rumunski minister je nastavil 15 žensk za tajnice. Moški so seve radi tega ogorčeni. Orožniki razganjali sej-marje. Nove Mesto, 18. aprila. Pri današnjem sejmu v Novem Mestu je mesto nudilo prizer, kakor da je nastala vstaja. Za vsakim vogalom je stal orožnik, ter razganjal ljudi. Na večjih prostorih jih je bilo kar po več skupaj. Tako n. pr. so stali na koncu mosta v Kandiji kar štirje orožniki. Ker nima mesto zato dovolj moštva, je moralo na pomoč priti orožništvo od drugod. (Iz Toplic vem zanesljivo, ker sem to sam od orožnikov izvedel.) Ce sta se dve osebi ustavili, že je bil orožnik tu ter zahteval odlečno: »Ali naprej, ali v gostilno, ali v štacuno ali pa domov*. Ljudstvo je nad takim postopanjem ogorčeno, ni na kaj tacega navajeno. Cemu dražiti na tak način naše ljudstvo? Saj smo imeli že dovolj sejmov tu in se ni dogodila nesreča ali kaka katastrofa, da bi trebalo tako skrajnih varnostnih odredb. Slavno okr. glavarstvo na ta način jako škoduje našemu mestu. Se par takšnih sejmov in ljudje se niti upali ne bodo v mesto več, radi strahu, da se jih aretira. Ce je nalagal kmet pred prodajalno blago na voz, že je bil orožnik pri njem ter ga opozarjal naj se kmalu pospravi. Upamo, da se v bodoče ne bo kaj tacega dogodilo in da se bo na druga vrata potrkalo, da se odpravi ta čudna odredba okr. glavarstva. Telefonska In brzolauna porodila. Dunaj, 20. aprila. Kolikor se do sedaj ve, bo cesar odšel koncem aprila v Budimpešto, kjer se bode vršila nova pogajanja za rešitev krize. Washington, 20 aprila. Ameriški vojni minister bo na svoji poti na Filipine uradno obiskal tudi Tokio. Lipsko, 20. aprila. Iz Peterburga prihaja vest, da je predsednik ruskega ministrskega odbora Witte demisijoniral. Varšava, 20. aprila. V nekem varšavskem predmestju je danes ponoči policija aretirala 200 oseb. Pri aretirancih so našli mnogo revolverjev. Varšava, 20 aprla. Ob rusko-av-strijski meji je vsak dan aretiranih več oseb, ki iz Galicije prinašajo revolucijonarne pro-klamacije na Ruske Poljsko. Včeraj je ruska straža prijela na meji štiri esebe, ki so v obleki imele zašite revolucijenarne spise. Peterburg, 20 aprila. Neresnična je vest o požigu pri libavskih špediterjih; neresnična je tudi vest, da bi bil policijski komisar v Censtohovu zastrupljen in da bi se bil vršil med delavci Putilovih tovarn in vojaštvom boj, v katerem je padlo sto delavcev. Lodz, 20 aprila. V gledališču se bile včeraj velike protivladne demonstracije. Igrali so igro, v katere prvem dejanju je umor kralja Pri tem prizoru se je občinstvo dvignilo s sedežev, pričelo je ploskati in klicati: „Smrt carju!" „Živila svobeda!* »Živila ustava!* Nato je občinstvo zapustilo gledališče in priredilo po mestu demonstra tivni obhod, ki je trajal nad eno uro in katerega se policija ni upala motiti. Pariz, 20. aprila. Tukajšnja izdaja „New York Heralda" poroča o nemirih na Kreti, da je življenje princa Jurija v nevarnosti. V Sunda zaliv so priplule angleške bojne ladje. Tudi z Malte so odplule angleške bojne ladje. Tokio, 20. aprila. Uradno se poroča, da so japonske čete dne 15 t. m. zavzele mesto Tungua, 15 milj vzhodno od Sinkina, po boju z Rusi, ki so se nato umaknili proti severu. Na ostalih delih bojišča se ni nič izpremenilo. Essen, 20 aprila. Tukajšnja Krup-pova tovarna je dobila velikanska naročila za Rusijo. V vseh oddelkih tovarne krčevito delajo. London, 20. apr. Togo si je izbral Formozo za bazo svojega brodovja. Sedaj bo odrezan od kitajske obali in od Filipinov, ker je pretrgana brzojavna zveza. Zadovoljiti se mora le z ogledniško službo svojih križark. Saigon, 20. aprila. (K. ur.) Rusko brodovje je še vedno v luki Kamran. Francoski admiral Tonquieres je storil vse, da Francoska ohrani nevtraliteto. London, 20. aprila. Poroča se, da ostane bretiško brodovje v Kamranskem zalivu do 7. maja in da bo ta čas Roždest-venskij dal preiskovati vse parnike, ki plo vejo mimo. Ruske vojne ladje plovejo baje pod trgovsko zastavo. London, 20. aprila. Na Japonskem se širi veliko protifrancosko gibanje. Japonska javnost je razburjena, da je rusko brodovje še vedno v francoski luki Kamran. Japonska j Zahvala. Vsem, ki so nam na katerikoli način izkazali svoje sočutje ob pre-bridki izgubi predragega nam soproga, očeta, brata in svaka, c. kr. sodnega svčtnika Franca Mikuša, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Naša najiskrenejša zahvala zlasti vsem da-rovateljem prelepih vencev in vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast ob izprevodu, sosebno preblagorod-nemu gospodu Alb. Levičniku, c. kr. dež. sodn. predsedniku, gg. uradnim tovarišem njegovim, sl. c. kr. uradom, sl. mestni občini škofjeloški, sl. čitalnici in sl. gasilnemu društvu Isto-tako zahvaljujemo najtopleje preblagi gospe Mat. Caleari in Ter. Hallada ter gospoda zdravnika dr. A. Arka in dr. Fr. Zakrajščeka, ki so predragemu rajniku naj ljubezni veje lajšali zadnje ure življenja. V Škofji Loki, 20. aprila 1905. Žalujoči ostali. Zahvala. Iskreno zahvalo izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako obilne dokaze iskrenega sožalja povodom bolezni in smrti pre-častitega gospoda 812 v Simona Smitck župnika v Kresnicah. Posebej se še prav iskreno zahvaljujemo veleč. g. Antonu Ž logarju, dekanu Šm^rtinskemu za v srce segajoč govor in vodstvo pogreba, ostali preč. duhovščini, ki se je v tako mno-gobrojnem številu udeležila pogreba, gg. pevcem za krasno nagrobno petje, vsem darovateljem prekrasnih vencev, sploh vsem kresniškim župljanom za požrtvovalnost in toli številno udeležbo pri pogrebu ter sploh vsem, ki so kakorkoli izkazali pokojniku zadnjo čast. Kresnice, 19. aprila 1905. Žalujoči bratje in sestre. Vabilo na redni občni zbor „Ljudske posojilnice, registrovane zadruge z neomejeno zavezo", j v Ljubljani, ki se vrši M 8. maja 1905, ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih, Kongresni trg štev. 1 Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Sklepanje o potrditvi računa. 4. Sklepanje o porabi dobička. 5. Volitev nadzorstva petero članov. 6. Dopolnilna volitev štirih udov načelstva * 7. Sprememba § 13 in 26 zad. pravil. 8. Določitev nemškega texta pravil in sklepanje o registraciji istega. 9. Slučajnosti. V Ljubljani, dnč 20. aprila 1905. Za načelstvo: Dr. Iv. Šusteršič, Josip Šiška, načelnik. podnačelnik. * V smislu §§ 17 in 27 pravil izstopijo letos naslednji udje načelstva: Karol Kauschegg, Ivan Tin 11 n lr Tn r\/if ^mfnlrnt* o « « Kregar, Karol Pollak, Janez Smrekar. Nov dohodek vsakomur. Zahtevajte brezplačno doposlatev mojega umetno izvrše- nega prospekta Angyal Ignatz Budimpešta, Kerepeserstras.se 6. 792 10—2 Urarskega pomočnika sprejme takoj Gabrijel Ambrožič na Jesenicah, Gorenjsko. 804 5-2 Parni stroj in kotel se poceni proda pri 785 3-3 Jt pefrin-u v Ljubljani, Hrenove ulice 8 la mast 1 kg 78 v poljubni množini razpošilja franko 688(29-10) Lad. Urban I dr. Praga-Žlžkov. oženjen, brez m aj hni h o t rok za prevažanje mleka v Ljubljano, kateri je trezen in pošten, se w takoj sprejme. Mesečna plača za oba 36 gld., prosto stanovanje in drva ter 1 '/2 litra mleka' na dan. Ponudbe z dobrimi izpričevali sprejema Karol Lenče na Laverci p Ljubljani, 779 (3) _ 800 4-2 Ribniški semenski fižol UK Ima naprodaj Matija Križman v Ribnici. na 811 XXV. občni zbor i Imiiili poscjUsice ipUJmli 1 w PJ kateri se bode vršil dne 4. majnika t. I. ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Dunajski cesti štev. 18. Prejemki. DNEVNI RED: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Odobrenje letnega računa. 5. Volitev: a) ravnatelja, b) blagajnika, c;kontrolorja, d) 2 namestnikov, e) 3 članov v nadzorstvo. 6. Predlogi društvenikov. V Ljubljani, dnč 20. aprila 1905. RaVnftfelJsftfO. Denarni promet od 1. januarja (lo 31. decembra 1904 ss K 32,039.761-84. Izdatki. Račun blagajne: Gotovina v blagajni 1. januarja 1904 „ deležev: Vplačani glavni deleži....... Vplačani opravilni deleži ......... „ rezervnega zaklada: Dvignene obresti glavnega rezervnega zaklada............. Dvignene obresti posebnega rezervnega zaklada „ pokojninskega zaklada: Dvignene obresti in uradniški prispevki............ „ hranilnih vlog: Vložene hranilne vloge . . . „ posojil: Vrnena posojila.......... „ obresti: Prejete obresti posojil....... Prejete zamudne obresti.......... Prejete obresti vrednostnih listin....... „ upravnih dohodkov: Vplačani dohodki . . . „ denarnih zavodov: D.ignene glavnice .... Dvignene obresti ............. „ prehodnih zneskov: Vrneni prehodni zneski . „ zadružnega doma: Prejete najemščine .... n zadružnega doma: llls0lo odpis....... .. inventarja: Za prodano pohištvo se je sprejelo K h K h 142102 54 1 Račun deležev: Izplačani glavni deleži..... 1200 1200 — Izplačani opravilni deleži......... 38 _ 654 — 2 n hranilnih vlog: Izplačane hranilne vloge , 3893985 79 3 obresti: Izplačane obresti hranilnh vlog . . 26889 27 2506 34 Izplačane obresti vrednostnih listin..... 6054 83 2097 40 4 n posojil: Dana posojila . . ■....... 3354817 09 5 m upravnih troškov: Upravni troški za leto 1904 19006 08 1483 13 6 n denarnih zavodov: Naložene glavnice .... 8130220 50 5394438 75 7 dividende: Izplač. dividenda glavnih deležnikov 2000 _ 1730572 87 8 davka: Plačani davek.......... 5428 63 233276 02 9 vrednostnih listin: Za nakup vrednostnih listin 235200 _ 4938 35 10 » prehodnih zneskov: Izplačani prehodni zneski 2240 71 3600 — 11 dobrodelnih namenov: Izplačalo se je za dobro- 1292 12 delne namene.............. 1360 _ 8561231 59 12 n nagrad: Nagrada ravnateljstvu....... 3620 — 60461 75 13 inventara: Za nakup novega inventara . . . 1930 11 2178 68 14 zadružnega doma: Plačilo za stavbo v ostanku 28378 46 12855 75 Davki in poprave............. 4479 U 3189 66 15 » nepremičnin: Za nakupljeno zemljišče .... 164843 78 90 — 16 blagajne: Gotovina v blagajni 31. dec. 1904 . 276576 06 16158168 95 16158168 95 Debet. Izkaz izgube lit za upravno leto 1904. Kredit. Račun obresti: Izplačane obresti hranilnih vlog . . Kapitalizovane obresti hranilnih vlog .... Za leto 1905 naprej plačane obresti posojil . V 1. 1904 za 1. 1903 prejete obresti posojil . . Za 1. 1905 naprej plačane najemščine .... „ uprav, troškov: V 1. 1904 znašajo uprav, troški , davka: V letu 1900 se je plačalo davka . . . „ inventara: 10"/„ odbitka za obrabo..... „ zadružnega doma: Davki in poprave ter 1W/0 amortizacija................ vrednostnih listin: Za 1.1904 plač. obresti istih „ izgube in dobička: Čisti dobiček za 1. 1904 . K 26889 240181 24187 80777 1276 19006 5428 463 4479 6054 29365 27 79 40 38 76 08' 63 03 64 83 81 438110, 62 Račun obresti; Prejete obresti posojil....... V letu 1903 za leto i904 prejete obresti posojil Prejete zamudne obresti.......... Zaostale obresti posojil . . '......... Prejete obresti naloženega denarja..... Nedvignjeni kuponi............ Prejete obresti vrednostnih listin...... „ upravnih dohodkov: Dohodki za leto 1904 . . „ zadružnega doma: Prejete najemščine .... „ vrednostnih listin: Kurzni dobiček ...... „ izgube in dobička: Prepisani ostanek dobička 1.1903 račun............... ■ K 233276 14427 4938 102613 60461 2284 3600 1292 12855 375 1986 438110 64 62 Activa. Bilanca za upravno leto 1904. Passiva. Račun blagajne: Gotovina dnu 31. decembra 1904 . . „ denar, zavodov: Stanje 31. dec. 1904. Nal denar „ vrednostnih listin: Stanje 31. decembra 1904 . Nedvignjeni kuponi za leto 1904 ...... „ posojil: a) na hipoteke .... K 3,122.196'49 b) na menice.....„ 556.796' 15 c) na zastavna pisma . „ 8.340-— d) v tekočem računu . „ 1,755.171-79 prehodnih zneskov: Stanje 31. decembra 1904 inventara' Stanje 31. dec. 1904 po 10% odbitku obresti: Zastale obresti posojil....... zadružnega doma: .Stanje 31. decembra 1904 . nepremičnin: Stanje 31. decembra 1904 . . . K h K h 276576 (16 1 Račun deležev: Stanje glavnih deležev 31. dec. 1904 20000 _ 578964 20 Stanje opravilnih deležev 31. decembra .... 5146 — 241775 _ 2 rezervnega zaklada: Glavni rezervni zaklad 2284 05 HI. decembra i904 ............. 58835 52 Posebni rezervni zaklad 31. decembra 1904 . . 44006 63 3 pokojninskega zaklada: Stanje 31. dec. 1904 . 11382 88 4 hranilnih vlog : Stanje 31. dec. K 6,590.336 10 5442504 43 Kapitalizovane obresti...... 240.181-79 6830517 89 1536 29 5 obresti: Za leto 1905 predplačane obresti . . 24187 40 4167 30 6 zadružn. doma: Za 1 1905 predplač. najemščine 1276 76 102613 48 7 w izgube in dobička: Čisti dobiček za leto 1904 . 29365 81 209454 30 164843 78 7024718 89 7024718 89 Ravnateljstvo. Nadzorstvo „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" pregledalo in primerjalo je račune za leto 1904, ter naznanja, da se računi popolnoma ujemajo, ter so knjige in bilanca razložene v pregled v zadružni pisarni, § 4 društvenih pravil. Za nadzorstvo: Vinko 0gorele 1. r. član nadzorstva. Itfan fllejač 1. r. načelnik nadzorstva. £ndre| Šarftbon 1. r. član nadzorstva._