ZSZ. MRO. Današnja Številka stane Din 1*50. v uaDiiam. v nedeljo 5. novembra im. Leto LUI. Uhaja vsak dan popoldne, ixTzextsi nedelje in praznike. Inseratl: do 9 petit vrst al D, od 10—15 netit vrst a 1 D 50 o, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, nreklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor (Jptsivnlstvo „Slov. Naroda'' in „Narodna tiskarna" Knaflova olica s t 5, pritlične. — Telefon it. 304. Uredništvo „Siov. Naroda" Kna!!ova o lisa št, 5, I. nadstropie Tele'on štev. 34. Dopise sprajenu le eod?Isa-i9 la z a i ostao IraaUovano. ■?zr Rokopisov ta na vrača. Posamezne šis/ilks: v Jugoslaviji vse dni po Oin V— v inozemstvu navadne cMi Din 1, nedelja Oin 1-25 Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod" velja: "T" JocoiiavJ]! f Inoteattr« v Ljubljani j po pošti 12 mesecev ...... 3 m • 1 ....... Pri morebitnem povišanju s Din 144 — • l2'-. 36*— • 12— a ima d.VjŠa Din 144 — m 36'— . 12— naročnina dop Din 264— . 132— . 6*v— . 22— a!iii Novi naročniki naj po51je]o v prvič naročnino vedno po nakaznici. Na *amo pismena naročila brez poslatve denaria se ne moremo oz\rr*i. Angleški general o Jugoslaviji. Pred tedni je potoval po balkanskih deželah angleški brigadni general C. B. Thomson. Sedaj objavlja o tem potovanju v londonskem »Observerju« vrsto člankov. Zadnjič je pisal o Makedoniji ter trdil, da žele Makedonci nezavisno makedonsko državo z giavnim mestom Solunom. Nato je sestavil članek o Jugoslaviji, ki nas more zaradi svoje aktualne politične vrednosti nekoliko več zanimati. Tudi razvidimo iz njega, da bi naši resni politični krogi morali paziti na ugledne tujce, ki potujejo po naši državi in jim postreči z avtentičnimi navodili ter informacijami. V tem slučaju bi se ne dogodilo, da objavi angleški general, ki po svoji vzgoji in mišljenju ne more biti pristaš ekstravagantnih političnih pokretov, o naših federalistih simpatičen članek ter postavi o državi mnenje, ki pod nobenim pogojem ne odgovarja optimistični konsolidaciji, ki jo Jugoslavija kljub vsem nezgodam za-beležuje od ujedinjenja dalje. Pa čujmo, kaj piše sir Thomson! »Sedaj, ko imamo Italijo, treba napraviti še Italijane!« S temi Cavourjevi-mi besedami uvaja angleški general svoje poročilo in pravi, da svedoči sestava sedanje narodne skupščine in malenkostna večina sedanje vlade o težkoči te naloge. Omenja pa pravilno, da je sedanje ogroženo stanje kr. vlade v toliko navidezno, ker bi imela v ustavni zadevi na svoji strani znatno število demokratskih desničarjev in celo srbske zemljoradnike, ki kljub svojemu konstruktivnemu in naprednemu programu nočejo odstopiti od edinstvene države. Nato povdaria angleški pisec, da so skoro vsi Srbi centralisti ki bi radi koordinirali celokupno državno življenje iz enega središča, in ki se pri tem ozirajo na izpostavljeni položaj Jugoslavije. Za »črno roko« ve sir Thomson, da ima po državi toliko postojank, kakor je golf-klubov na angleških otokih. Najbolj vnete zagovornike federalizma vidi na Hrvatskem in v Sloveniji, kjer žele na podlagi izkustev z deželnimi zbori, da se jim dovoli širša samouprava in da se odstranijo srbski činovniki iz nesrbskih oblastev (!). Nadalje pravi angleški general, da zahteva Radič samostojno hrvatsko republiko v okviru Jugoslavije, kateri naj bi kot simbolični predstavnik načeloval kralj Aleksander. K temu dobro pripominja angleški pisec, da je ta zahteva zelo umirjena napram govorom Radićevim, v katerih je zahteval odpravo davkov in vojaščine ter uvedbo seljačke diktature. »It is unfortunate that the čase for Federalism has not been stated with greater consistenev and moderation, and that M. Raditch has not found it possible to plead his cause in Parliament. with the support o! a powerful Opposition composed of Croats, Slovens, Bosniaks, and Left-Wing Democrats (!), some of whom are Serbs.« S temi besedami je angleški general zadel bistvo jugoslovenskega notranjega problema. Le obžalovati je, da se o tem ni podrobno informiral, ker bi bil sicer uvidel, da tiči glavna krivda na notranjem nesporazumu v nezmernosti federalističnih politikov, v njihovi ne-resnosti in meglenosti in da v težkih povojnih časih ni bilo moči izpostaviti komaj porojene države eksperimentom in pa koaliciji z elementi brez vsake državniške sposobnosti. V vsem našem notranjem sporu ne gre toliko za programe kakor za osebe in njih politično resnost. Tudi bi se bil angleški general lahko prepričal, da temelji jugoslovenski federalizem skozi in skozi na osebnih motivih, da je psihološke narave in da predstavlja reakcijo užaljenih, neizmernih, megalomanih strankariev ter umišljenih diktatorjev. Ali ni bosanski muslimanski avtonomizem čisto umetna cvetka in dr. Spaho za revizijo ustave, ki je vendar zanjo glasoval, v koalicijski vladi sedel in svoj avtonomistični program zvaril šele, ko je začel glodati opozici-jonalno kost. Enako je z avtonomizmom SLS. Da ni bilo slovenskih demokratov, bi radi videli, ali bi ta stranka z dr. Korošcem na čelu kdaj izmislila avtonomi-stičen program in izdala rainkega dr. Kreka, ki se je točno izjavil za centralistično državo. Radićeva republikanska stranka pa je priznano samo pojav povojnega seljačkega boljševizma, ki ga je zajel spretni demagog in ga spel'al v šovinistične nacijonalne vode. Toliko o tej opazki Thomsonovega poročila, ki je bila očitno inspirirana od demokratske strani: na nekem mestu govori celo o možnosti Radič-Da vidov ičeve koalicije! Angleški general dalje celo dvomi, ali bodo Hrvati izvedli federalistično politiko do kraja. ker. mani idealistični kot Srbi zapostavljajo politične zadeve gmotnim interesom. Tudi tu gleda angleški pisec precej bistro in se dotika splošne neresnosti hrvatske opozicije, ki ni stvarna, interesna, politična in idealistična, marveč popolnoma atavistične narave. Ko omenja Slovence, navaja značilen izrek škotskega trgovca, ki mu je dejal, da so Slovenci temne čudi. temeljiti in nezanesljivi! O Dalmatincih pa pravi, da so zaljubiieni v svojo pokrajinsko scenerijo. Pašič je edina oseba, ki bi lahko prepričala srbsko generacijo, da je treba odstopiti od centralizma in se približati federalizmu. Hvali njegovo avtoriteto in njegovo staro, belo brado. O republikanizmu se angleškemu generalu ne zdi vredno govoriti v Jugoslaviji, ker ne nastopa nikjer v resni in večji obliki. Na koncu vsklika s sledečim pesimističnim izrekom: In milijoni ostalih Petrov, Jurijev, Pavlov in Aleksandrov — sila produktivne Jugoslavije — ali postanejo državljani bogate države, ali propadejo v borbi medsebojnih intrig in zavisti? To bo odvisno od mno-gočesa, v prvi vrsti pa od njih samih. Članek angleškega generala spada v vrsto publicističnih izdelkov, ki se na-pravljajo na podlagi površnih razgovorov, često tudi enostranskih, in kjer se nato zabeleži nesistematična in neprebavljena materija. Le tako se dogodi, da tuji informator ne pregleda celokupnega razvoja posamne države, da ne vidi njenih velikih linij, da ne spozna mogočnega razvoja, ki ga je storila Jugoslavija v kratkih petih letih na polju politike, ustave, gospodarstva, financ in skupnega državnega in naciionalnega življenja. Kaj naj rečemo o velikem mednarodnem boju. ki ga vodimo že peto leto z italijansko velesilo zaradi Reke, kaj o našem deležu v Mali antanti, kaj o naši ponosni in strumni jugoslovenski armadi? Koliko je jugoslovenskih kulturnih, političnih, gospodarskih in socijalnih organizacij, centraliziranih, ki oznanjajo, da bo kmalu prišla doba enotnega nacijonalnega čuta in pa zavesti, da bomo državljani mogočne države samo dotlej, dokler bomo složni. Če bi se angleški general potrudil pogledati naše življen e in razmere od blizu, bi kmalu spoznal, da so glavni činitelji tc države sedanji centralistični državniki, da vse drugo nima politične sposobnosti in političnega talenta, da bi vodilo samoupravne oblasti, kaj šele veliko državo kakor je Jugoslavija. Primer tega pesimističnega generala pa nam zopet kaže, da mora naša država organizirati pokrajinske dopisne urade, kjer bodo tuji poročevalci in potniki prejemali temeljite informatorje in na ta način posredovali tujini pravilno in solidno znanje o Jugoslovenih in Jugoslaviji. r 0 dekadenci in preporodu Italije. Tudi v Perugiji je govoril Mussolini, proslavljajoč obletnico fašistovskega pohoda v Rim. Vzklikni! je: Kdo se je mogel postaviti proti našemu pohodu? Razlagal je. da fasistovski bej ni bil naperjen proti armadi, ne proti monarhiji ne proti ljudstvu in delavstvu, marveč prot? onemu italijanskemu političnemu razredu, ki je zapada! 20 del že vedno bolj korupciji in degereraciji. Parlamentarizem je bil postal simbol našega živ-Ijenja in znak naše sramote, to je parlamentarizem, kolikor more pomeniti to ime neumnosti in demoralizacije. Ni bilo vlade, marveč bili so le ljudje, podvrženi neprestano kapricam takozvane ministrske večine. Vladali so voditelji anonimne birokracije, ki so predstavljali edino kontinuiteto našega narodnega življenia. Ko je ljudstvo čitalo takozvana parlamentarna poročila, je stalo pred zapletki nainizkotn?'ših krivic med ta-kozvanimi zastopniki naroda in je čutilo stud. ki se mu je izvijal iz grla. Naš boj je bil naperien predvsem proti mentaliteti umikanja, preti duhu, ki !e bi! vedno pripravljen, izogniti se odgovornosti, namesto sprejeti jo, naperjen je bil naš boj proti parlament, in političnim razvadam, proti degeneraciji demokracij©, proti opustitvam, ki so profani-rale sveto ime svobode. Mussolini je imenoval nadalje lanske obletne državnike, »blede može iz Bizanca«. Kaj ti naj bi se zoperstavili? V nadaljnem govoru je zavrgel vse stranke, ker so samo zlorabljale svoje ime in svoje programe. Končno je proslavljal z vznesenimi besedami delovno ljudstvo, katero je pravi narod. Pred očmi mu lebdi vedno hrabra italijanska armada iz svetovne vojne in tako se je je spomnil tudi na tem shodu in je rekel: Armada, ki so je vračala iz bitke pri Vfttoriu Venettu, ni imela velikega in zaslužnega* zadoščenja, da b* bi?a okupirala Dunai in Buđ'mpešto, ne morda zato, da bi tam vršila kake nasilne čine. kajti italijanski vojaki so pustili za seboj povsod] najboljše spomine, ampak zato, ker b? bilo pravično, da bi bili naši zmagoviti bataljon: korakali po ulicah mest, ki sta bili prestolici pora/enega sovražnika. Tako hudo je obsodil Mussolini državnike iz zadnje dobe pred nastopom fašizma, ki ima preporoditi italijanske duhove, kar se je povodom proslave fašistovske obletnice z največjo silo naglašalo, kjerkoli se je zdelo to potrebno govornikom. Tako je imel Michele Bianchi v Perugiji sličen govor, kakor ga je imel Mussolini v Milanu. Pred ogromno množico je Bianchi z ognjevitimi besedami proslavljal fašizem in njega voditelja ter navduševal italijansko ljudstvo za velik boj, ki bo potreben, da se doseže taka bodočnost, kakor v resnici pripada Italiji Veliko ljudstvo je dobilo svojega velikega voditelja. Ali ne čutite, tako je nadaljeval Bianchi — kako veje nasproti nam bodočnost? Itai-ia razpenja vsa svoja jadra in zdi se nam, da čutimo veter starega morja in veter širokega oceana. Ali ne čutite Vi, italijanski državljani, kako širi rimski orel znova svoje peruti na neprekidni polet? Ali ne vidite, da vstaja na boricontu znova zvezda, katere svit je blesketal po svetu skozi stoletja? Fašizem pomeni nacijo-nalni preporod in je znak nove kulture. Blede krinke preteklosti ne prenesejo novega solnca Italije. Italija s protinom je končala svoje življenje, nova Italija ima brzo nogo in siguren korak za po-bod v bodočnost. Kakor so državljani v Milanu prisegli Mussoliniju, da so pripravljeni na vsak njegov ukaz, tako vprašam vas, državi ani Perugije in Umbrije. ali tudi vi prisegate Voditelju napram dogodkom, ki utegnejo dozore ti? (Navdušenj klici: Prisegamo!) Tako se razlega iz ust fašistovskfli voditeljev obračun s starimi časi m tako se pripravlja Italija na novo bodočnost, katero jej morajo vstvariti dogodki, o katerih govore neprestano. Kje pravzaprav pa se Izvrše ti dogodki, ki dajo Italiji ogromno veličino in veljavo v svetu? Na to ni odgovora. Pripravljen pr> mora biti italijanski narod na morju in na kopnem. Ostala Evropa misli na obnovo in mir — Italija sanja Ic o boju in ekspanziji Kar porečejo na to v Parizu in Londonu? Napram Jugoslaviji je pokazal rudi ob tej priliki svojo bojevitOSt on. Giunta, Povodom fašistovske proslave je poslal v Trst brzojavko, s katero mu nalaga večno odanost domovini, spominjajo^ se na koncu fašistov v Dalmaciji, ki kličejo po svobodi, katero pa bodo tudi dob?!!. Tako hoče on. Oiimta italijansko faštstovsko bofevitost udejstviti menda pred vsem v Dalmaciji!! Fašisti so na-nes zelo navdušeni in polni načrtov. Tako bo in tako mora biti kriče po Italiji od enega konca do drugega. Zgodovina pa nas eči, da se je marsikomu, ki jo bil po'n načrtov in je kar žarel poguma, zgodilo marsikaj baš obratno, kakor jo pričakoval in hotel. Ali ni mogoče, da se pripeti tako tudi italijanskemu: fašizmu?! uDomsniGa avtonomnih mest. i — BeograJ, 3. novembra. (Izv.) Ob* einski zastopi avtonomnih mest Zatjrc* ba.Ljubljanc, Celja« Maribora, Suhotice in še nekaterih drugih so beogradski vladi predložili daljšo spomenico, v ka* teri naprošajo vlado, da jim izroči načrt občinskega zakona v proučevanje ter obenem opozarjajo vlado na i*otove svoboščine in avtonomije teh mest. Občinski zastopi nameravajo načrt ob* Črnskega zakona proučiti ter potem staviti vladi gotove predloge v smislu avtonomnih svoboščin gorenjih mest, BELGIJSKE ČETE IZGNALE RENSKE SEPARATISTE. — Aachen. 2. novembra (Izv.) Ko* manda belgijskih čet je prejela ukaz, da iz mesta izžene renske separatiste. Belgijske čete so ta ukaz izvršile. Raz* orožile so oddelke separatistov ter jih' na to ekskortirale iz mesta. CIaude Farrere — prevel Miran Jarc: 60 mmo. Roman. On se je razvnel. »Tu gre za moje samoljubje. 2e dolgo časa ga teptam radi vas. Glejte, že dva meseca vam sledim kot senca, že dva meseca sem v tej ljubezni zavrgel svoje prejšnje življenje, že dva meseca se veseli Saigon, ker sem se vjel v past... jaz, ki sem bil tako' ponosit in ošaben. Pa kaj mi mar! Tu gre za moje srce, ne pa za samoljubje. za moje srce in za moje življenje, kajti če me odbijete, bom umrl U Opazovala ga je radovedno in podsmehljivo. »Kako zgovorni ste!... Mnogo stvari razumem, ki so mi bile prej nejasne. Povejte mi, ali ne govorite gospe Malais-jevi istih besed?« Prebledel je. Sfinga je zmagala; uganka je ostala neodgonetena. Nepremično je strmel v njene črne oči — Ona torej noče... Zakaj noče? Nenadoma ga je njegov polom razkačil. Nekoč je poznal predrzne besede, ki ponosne ženske tako zbodejo. Skušal se jih je domisliti in jih uporabiti. »Ej,« je dejal in stopil nazaj, »vi pa ste bolj poučeni kot sem mislil. Toliko bolje: ker ste začeli z odkritostjo, upam, da boste taki do konca. Samo eno besedo Še, in potem odidem za vedno. Če se, koj ko odidem, ustrelim, hočem tu vedeti, zakaj, Blagovolite mi povedati pravi vzrok vaše odklonitve.« Ona se je spet vsedla. »Ničesar vam nimam za povedati.« »Morda ga pa uganem jaz?« Ponosno je vstala in poiskala zvonec. »Ne pokličite«, je Me vil živahno odvrnil, »kajti lahko se zgodi da me pred vašimi bovi mine vsaka obzirnost. KonČajva. Vi se nočete omožiti z menoj. Ali so vaše visoke zahteve res upravičene? Saj sami veste, da ste ubožni kakor beračica. Mislite morda, da boste še kedaj naleteli na moža. kot sem jaz. ki bi vas hotel vzeti tako, kot ste, ki bi bil voljan plačati dolgove za vašim očetom?« Poslušala ga je s prekrižanimi rokami Nenadoma jo je videl, kako se je ponosno in zaničljivo zasmejala. Vse se mn je zjasnilo in obstal je kar sredi stavka. »O, jaz otrok! Vi ste že našli svojega norca... in zato... kdo je, kdo?c Ves divji je iskal in iskal s tisto ostro jasnovidnostjo, ki jo vzbude ure nenavadne napetosti Skomignila je z rameni Ko je zadušila prvi vzgon svoje jeze, je spet postala negibna sfinga, ki je človek ne more užaliti. Skoro, da je čutila usmiljenje do njega, ki je stal pred njo ves razkačen. »Pojdite,« je dejala povsem preprosto in ko se še ni premaknil, je sama stopila za dva koraka k vratom. On se je drznil položiti dlan nanjo in jo je prijel za roko. Naglo kot blisk se mu je izvila in oči so ji plapolale na bledem obrazu: »Podlež!« je zaklicala, »ha. prav sem storila, da sem vas baš odbila. Pravilno sem vas gledala in sodila. Vi ste brez poguma, brez časti. Ničvredni nesramnež! zato, zato vas ne maram, zato se pred vami zgro-zevam! Poglejte se v to zrcalo! Poglejte, poglejte se vendar!« Nehote se je ozrl v ogledalo. »Vaše votle oči? Vaš zelen obraz? Saj je vse vaše ponižujoče, sramotno življenje zapisano na tem obličju! Saj vidim, saj čitam, da sploh niste več človek, komaj še polomljena lutka z raztrganimi niti In vi mi govoričite o zakonu? Za štiri suje hočete kupiti mene, ki sem mlada, zdrava, čista? O, da bi me, kaj ne, kmalu prepe-ljavali v vozičku za paralitične? Vi ste zblazneli! Device so pač malo dražje!« Skušal se je osvestiti, kar divjal je od sramu. »Kaj dražje? Po čim so neki? Prosim cenik in ime kupovalca. Bogat mož, ubogi prismojenec, ki je voljan za vse, zadovoljni gosak! Prokleto, ga že imam! To je Rochet. Ni ga v Saigonu ostudnej-Šega in bogatejšega. In zdaj se prav jasno spominjam: nekega večera sem ga videl pri guvernerju, kako je lizal vašo rokavico!« Niti zardela ni »To ste videli? Tem bolje. Da, vzamem ga, če le nočem* če se le do njega ponižam i če me I beda življenja prisili, da se — uboga beračica — kedaj prodam. Tisti pa, ki me bo kupil, bo vsaj toliko bogat kot kralj. Vi pa.. S prstom je pokazala vrata. Iz cli so ji sikall bliski. Boječe se je umaknil. Umaknil se je: pri umiku je zadel ob dva stola, da sta se zvrnila. Trenil je ob krilo duri Zrl je v preproge in se je ni upal več pogledati Ne da bi jo videl, je čutil, da stoji ona srepa in bleda, z dvignjenimi rokami — strašna. Na stopnjišče je šc vedno d ožilo; on pa tega ni opazil in je zbežal. XXIX. Uro pozneje se je »Avafancfie« zasidral ob »Đayardu«. Obiski sporočila, pojasnila. Vendar je Šlo vse prav hitro: Fierce je našel vsepovsod zaklenjene duri Admiral Onnfiierski je nadzoroval topove na sv. Jakobu; poveljnik orožarne je imel čez glavo posla in sploh ni sprejemal; v pisarni — iztrgani iz običajne otopelosti — so očitavali urnost, celo živo delavnost. Še preje kot v eni uri se je Fierce-u posrečila da je naletel na drugega uradnika »Mobilne obrambe«, kateremu je izročil svojo topniško ladjo. Zdaj je bil prost. Ko je šel po obrežju, je videl, kako se vse giblje in žuri Šest rušilcev se je oboroževalo: kladiva delavcev so povzročala oglušajoč ropot. Mimogrede se je temu začudil, potem pa ni več mislil na to. Telefonska in brzolauna poročila Reško vprašanje. Francija hoče braniti Jugoslavijo. — Velesile zahtevajo, da se spor glede Reke predloži Društvu narodov. — Češkoslovaška in Reka. — Beograd, 3. novembra. (Izv.) Situacija v pogajanjih glede Reke je popolnoma neizpremenjena. Direktna pogajanja se sicer vrše med Beogra* dom in Rimom. Potom poslanikov Antonijevićav Rimu in S u m o n* t a v Beogradu izmenjavata Pašič in Mussolini svoje misli. Uradno demen* tirajo vesti, da je Mussolini stavil nove predloge glede Reke. Iz oportunističnih razlogov zanikajo tudi informacije, da bi bil zadnji ministrski svet pod pred* sedstvom kralja odbil ustmene pred* loge italijanske vlade, ki jih je dala spo* ročiti preko poslanika Antonijeviča Beogradu. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je Pašič kratko poročal o reškem vprašanju. Glede sestanka med Paši* čem in Mussolinijem še ni ničesar defi* niiivnega določeno. — Pariz, 2. novembra. (Izv.) »Co* tidien« piše, da je predsednika Poincat reju sedaj uspelo s težkimi žrtvami ohraniti mir na Balkanu. Dalje naglasa lisi. da je Francija oficijelno sporočila Italiji, da ne bo Francoska opustila vas rovati Jugoslavije pred napadi, ker je vsa pravica na strani Jugoslavije, do* čim temelje italijanske zahteve na na* sit ju. Velesile tudi zahtevajo, da se predloži italijansko*jugoslovenski spor radi Reke v razsojo Društvu narodov. Italijo pa se ima prisiliti, da spoštuje sklepe tega razsodišča. — London, 2. novembra. (Izvirno.) »Daily Telegraph« javlja iz diplomatič* nih krogov, da se bodo pogajanja med Beogradom in Rimom v zadevi Reke skoraj zaključila. Med reškim pristani* ščem in Delto*Barošem se ima napraviti koridor. Italija želi čimpreje skleniti z Jugoslavijo definitivno trgovinsko po* godbo. — Praga, 2. novembra. (Izv.) Ofici* jelni organ češkoslovaške vlade »Če* skoslovenska republika« priobčuje dalj* ši članek o reškem vprašanju. V članku izvaja: Italija ne računa več z mož* nostjo slobodne reške države, temveč ima v načrtu aneksijo Reke. Za češko* slovaško republiko nima Reka poseb* nega pomena. Češkoslovaška republika se interesira za reško vprašanje samo s političnega vidika, ker v tem proble* mu prihajajo do izraza italijanske aspi* racije na jugoslovensko obal ob Jadra* nu. Ta problem tudi kaže orijentacijo Italije na Balkanu. Češkoslovaška repu* blika se nadeja, da bo Jugoslavija vse storila v zavarovanje svojih interesov in da ne bo oškodovana. Reka, geogra* fično in historično pripada Jugoslaviji. — Milan, 2. novembra. (Izv.) Mi* lanski listi priobčujejo iz Beograda do* pise, po katerih je jugoslovenska vlada odgodila gradnjo jadranske železnice. Beogradska vlada bo skušala Zagreb in Ljubljano preko Like zvezati z dalma* tinskimi pristanišči na eni strani, in na drugi strani Dalmacijo in Srbijo po progah Valjevo, Vardište, Boka Kotor* aktu Finančni odbor. Podrobne razprave v vseh sekcijah o proračunu- — Beograd, 3. novembra. (Izv.) Finančni odbor je imel včeraj sestanke sekcij, ki so razpravljale o njim odkaza-nih proračunih posamnih ministrstev. Razprave v splošnem so bile zelo mirne, stvarne in brez večjega odpora od strani opozicije. Do danes vlada še ni pri proračunskih razpravah v odboru naletela na kake posebne težkoče. Sekcije so razpravljale večinoma dopoldne y posamnih ministrstvih. L sekcija. 5e razpravljala o proračunu vrhovne državne uprave. Razprava je trajala od 10. do 12. dopoldne. Daljša debata se je razvila o IV. glavi — predsedništvo ministrskega sveta. Sekcija je doklado predsedniku v znesku 60.000 Din znižala na 50.000. Ostale postavke ministrskega predsedstva, držav, sveta, glavne kontrole in pisarne kraljevega dvora so bile brez ugovora sprejete, samo glede postavke za redove »18.000 D doklada pisarju« je opozicija ugovarjala. Živahna in burna je bila debata o kreditih za razne inozemske kongrese in svečanosti v znesku 2 milijonov dinarjev. Opozicija je zahtevala, da se ta postavka zmanjša. Za izvedbo uradniškega zakona je odobren izreden kredit v znesku 400 milijonov dinarjev. Razprava se danes nadaljuje. II. sekcija. je razpravljala o kreditih narodnega zdravja v podrobnostih. Veterinarski oddelek se ima izločiti iz kompetence ministrstva za narodno zdravje ter pri-deliti poljedelskemu ministrstvu. Krediti ministrstva narodnega zdravja so bili tudi v podrobnostih sprejeti. Po končanih razpravah so si člani te sekcije ogledali beogradsko bolnišnico in pa medicinsko fakulteto, ki jo vodi s skromnimi sredstvi dekan dr. Gj. Jovanovič. IIL sekcija. je od 9. dopoldne do 13. popoldne v ministrstvu notranjih zadev razpravljala o njega budgetu. Daljša debata se je razvila o redukciji uradništva. Celokupni redni in izredni izdatki tega ministrstva znašajo D 493,096.441.70. V proračunu sta stavliena tudi za izvedbo in organizacijo pokrajinskih oblasti (33 po številu) redni znesek 690.400 Din in pa izredni izdatek 3,153.216 Din. V tej sekciji se je razvila zelo živahna debata o kreditih za orožništvo. Proračun izkazuje kot redne izdatke plače 577 oficirjem in 221.000 orožnikom kakor tudi za vzdrževanje orožniških postaj za ekonomijo, obleko in druge potrebščine celokupni znesek 103.799.205 dinarjev, doklade orožništvu znašajo 210 mili'onov. Celokupni redni in izredni izdatki za orožništvo pa znašajo 315 milijonov 504.205. Opozicija je ugovarjala proti postavki 20.000 orožnikov, ker znaša faktično stanje orožništva 12.000 mož. Opozicronalni govorniki so se dalje pritoževali proti razporeditvi orožniških postaj. Po nekaterih krajih so orožniške postaie ena od druge oddaljene 2 do 3 dni. Sekcija je predlagala, da se zvišajo podpore onim rodbinam, ki so trpele zaradi haiduških napadov, od 82.000 na 200.000. Ta podpora gre posebno onim rodbinam, katerih svojci so padli v borbi s hajduki. Tudi kredit za ostale sirote v znesku 500.000 se ima zvišati na 5OO.000. Živahna debata se je razvila o dispozicijskem fondu notranjega ministra v znesku 5 milijonov dinarjev. Ta sekcija danes nadaljuje razpravo. ZAKONODAJNI ODBOR. Zakon o reorganizaciji sodišč. — Vprašanje porote. — Beograd, 3. novembra. (Izv.) Za včeraj ob 10. dopoldne sklicana seja zakonodajnega odbora je bila otvorjena še le ob 11. Predsednik odbora je objavil, da je potrebna konstituacija posamnih pododborov, nakar je sejo prekinil in jo določil za danes ob 10. dopoldne. Zakonodajni odbor ima razpravljati o dveh zakonskih načrtih. Minister pravde zahteva, da pride čim prej v razpravo zakon o reorganizaciji sodišč, ki vsebuje dva dela: splošni — sestava sodišč, in II. speciialni. razni predpisi o uradova-nju sodišč. Ta del določa tudi visokost dopustov sodnikom. Predsedniku vrhovnega sodišča je določen dvamesečni dopust, višjim sodnikom in predsednikom okrožnih sodišč šest tednov, sodnikom pri okrožnih sodiščih pet tednov in ostalim sodnikom 4 tedne, sodnijskim pomočnikom 3 tedne. Minister pravde si je pridržal rok enega leta za izvedbo reorganizacije sodišč. V tem roku ima minister pravde pravico po lastnem pre-vdarku premeščati sodnike iz enega kraja v drugega. V tem času ne velja stalnost sodnikov. S posebnim zakonom se ima tudi urediti vprašanje porotnih sodišč in državnega pravdništva. Pred diktaturo v Nemčiji. ■— Berlin, 2. novembra. (Izv.) Trije sociialnodemokratični ministri v držav* nem kabinetu so danes podali ostavko. Odstopili so na podlagi sklepa stran* kinega vodstva, ki ne odobrava politike dr. Stresemannovega kabineta. Na ta način je Stresemannov kabinet ekrnjen in se nahaja v težkem položaju. Stresse* mann, če se mu ne posreči sestaviti no* vega kabineta, oziroma ga dopolniti, namerava razgnati državni zbor in uve* sti diktaturo. — Berlin, 2. novembra. (Izv.) V par* lamentarnih krogih zatrjujejo, da na* merava dr. Stresemann še nadalje vo* diti državne posle. Po kratki kabinetni seji je odšel kancelar dr. Stresemann k državnemu predsedniku Ebertu. — Berlin, 2. novembra. (Izv.) Vo* dilni krogi nemške težke industrije so za štiričlansko diktaturo, ki naj bi pre* vzela vodstvo državnih poslov, ne da bi bila odgovorna parlamentu. Padec dr. Stresemannovega kabineta in raz* pust državnega zbora sta neizogibna. Diktatorski direktorij naj bi tvorili med drugimi Hugo Stinnesov zaupnik gene* ralni direktor M i n o s, dr. H e 1 f f e * r i c h in general von Sekt, kakor tudi en član krščansko socijalnih delavskih organizacij. — Hamburg, 2. novembra. (Tzv.) Pri hišnih preiskavah proti komunistom je policija našla mnogo obtežilnega materijala o komunistični propagandi. Komunisti so najprej nameravali iz* vesti delavsko generalno stavko, kateri bi sledil državni prevrat. VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI ZEMUNU. Dve človeški žrtvi. — 15 oseb težko ranjenih. — Beograd, 3. novembra. (Izv.) Pri železniški postaji Zemunska Obora je bila včeraj ob 7.30 velika Železniška nesreča, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Trčila sta dva potniška vlaka, osebni subotiški št. 212. ki je odhajal ob 6.30 iz Beograda proti Subotici, z zagrebškim brzo vlakom št. 161, ki je prihajal v Beograd. Oba vlaka sta vozila s približno hitrostjo 50 km. Lokomotivi sta se zagnali druga v drugo. Bili sta povsem poškodovani, ravno tako tudi po dva vagona na obeh straneh. Nastala je velika panika med potniki. Potniki, ki so se nahajali v prvih vozovih, so dobili težke poškodbe, dva sta bila na mestu mrtva, ker je njima pri trčenju popolnoma zmečkalo prsni koš in glavo. Na krai katastrofe je takoj odposla Ia železniška uprava iz Beograda rešilno akcijo, ki je začela izkopavati nesrečne žrtve izpod razvalin. Reševan;e ponesrečencev je traialo ves dan. Mrtva sta bila dva vojaka 5. pešpolka, ki sta se voz?!a iz Zagreba na dopust domov. Vojaka se imenujeta Dobrosav G r u j i č. doma iz kolubarskega okraja, in Milan C v e t k o v i ć. doma iz sme-, derevskega okraja. 15 oseb je bilo težko ranjenih, med drugimi polkovnik Vasilij I g o r o v i č in pa vojak Milan Stankov i ć, ki se je tudi vozil na dopust iz Zagreha. Težko je ranjen tudi zagrebški trgovec Aleksander H a s s. Mnogo oseb. osobito diiakov in dijakinj, ki so se vozili v šolo v Zemun, je bilo več ali manj lahko ranjenih. O veliki katastrofi je bilo takoj obveščeno prometno ministrstvo. Na lice mesta je prispel prometni minister dr. Velizar Janković. dalje njegov pomočnik Avramovič in generalni direktor državnih železnic Ilič. Uvedena je bila takoj stroga preiskava. Ugotovljeno je, da službujočega uradnika na postaji Ze-munske Obore ne zadene nikaka krivda, ker je da! za gibanje vlakov potrebna znamenja. Strojevodja subotiškega vlaka št. 21? je vozil neprevidno, ker ni pazil na znamenja »Stoj!«. Strojevodia. ki je bil takoj aretiran, se izgovaria na tedai vladaiočo gosto meglo, tako da ni videl znamenja niti nasproti prihajajočega zagrebškega brzovlaka. MADŽARSKA IN MALA ANTANTA. — Praga, 2. novembra. (Izv.) »Ven-kov«, organ ministrskega predsednika Švehle, je priobčil dališi članek kot komentar k zadnjemu govoru madžarskega ministrskega predsednika grofa Be-thlena o razmerju Madžarske napram sosednim državam. List konstatira, da od poloma avstro-ogrske monarhije pa do danes še nikdar noben madžarski minister ni pokazal toliko odločne volje za sporazum s" sosednimi državami, kakor grof Bethlen. Ce misli grof Be-thlen to. kar govori, spremniti tudi v dejanja, znači govor veliko važnost za ohranitev miru v Srednji Evropi. Če bodo madžarski poetiki nadaljevali pot zbližanja k Mali antanti, je sporazum mogoč. ARETACIJA GENERALA ARZA. — Dunaj, 3. novembra. (Izv.) Ka* kor znano, je romunska vlada odrekla pokojnino oficirjem bivše avstro - ogr« ske armade, ki so postali na podlagi opcije kot rojaki Sedmograške romun* ski državljani. Na prošnjo teh oficirjev je skušal intervenirati pri romunski vla* di šef generalnega štaba bivše avstro* ogrske armade, general Arz. Po poro* čilu dunajskih listov iz Bukarešte je romunska vlada ukazala aretirati v Bra* šu generala Arza. Razlog aretaciji na* vaja romunska vlada generalovo nepo* korščino romunskim oblastem. ATENTAT NA GENADIJEVA. — Beograd, 2. novembra. (Izv.) O aten* tatu na bivšega ministra dr. Genadijeva. ki je bil izvršen v Sofiji v sredo ponoči, jav* liajo se nekatere podrobnosti. Dr. Gena* dijev se je v spremstvu bivšega poslanika Gešova vračal iz kluba proti svojemu domu. V ulici Sipka je neki neznan mladenič prišel njima nasproti in takoj oddal zaporedoma na dr. Genadijeva šest strelov iz revolverja. Dr. Genadijev se je mrtev zgrudil na tla. Gešova je zadel en strel in se je onesvestil. Imel je še toliko moči, da je klical: »Na pomoč!« Na mesto atentata je takoj prispel pomočnik predsednika občine Karabožov, kakor tudi več prijateljev dr. Genadijeva. Truplo dr. Genadijeva so odnesli v mestno bolnico, dr. Gešova pa so takoj preiskali zdravniki, ki upajo, da bo okreval od za* dobljene težke rane. Vsa bolgarska javnost obsoja atentat, ki ga je izvršil najbrže kak prenapet pristaš makedonske organizacije. Dr. Genadiiev nI zadnji čas soglašal s poli* tiko makedoncev. Včeraj je notran ji minister Rusov izjavil zastopnikom tiska, da spravlja aten* tat na dr. Genadijeva državo v zelo slabo luč. Uboj napravlja na inozemstvo slab vtisk. ker je bil izvršen na možu. ki je v inozemstvu užival vse spoštovanje ter je bil dr. Genadijev veščak v zadevah zunanje politike. Brez dvoma so atentat izvršili dr. Genadiievi nasprotniki. Vlada se bo potru* dfla. da izsledi morilca, ki bo sojen z vso strogostjo zakona. Obsojati pa moramo da* lje tak način političnega obračunavanja. To izjavo ministra notranjih zadev smatrajo dobro noučeni krogi kot opravičilo, da bi bila sedanja CanVova vlada udeležena indi* rektno pri atentatu. Tudi bolgarski tisk strogo obsoja na* pad. Listi posvečajo pokojniku tople članke, v katerih naglašajo dobre lastnosti dr. Ge* nadijeva kot politika in državnika. Dr. Ge* nadijev je bil ustanovitelj nacijonalne libe* ralne stranke, ki je danes izkazala na svoji žalni seji globoko spoštovanje napram svo* jemu voditelju. Dr. Genadijev je bil danes ob 10. do* poldne pokopan z vsemi častmL Politične vesti. = Poset naših parlamentarcev V JTaršavi. Predsednik Ljuba Jovanovič je sinoči prisostvoval seji ministrskega sveta, da se določi program potovanja naših parlamentarcev v Varšavo. Po* slanci imajo oditi na Poljsko dne 20. novembra. Predsednik Ljuba Jovanovič se je o tem potovanju razgovarjal tudi z zunanjim ministrom. Na konferenci načelnikov klubov se določi točni pro* gram in število poslancev, ki jih bodo posamni klubi odposlali na Poljsko. = Čuvajmo se Srbov?! Znani francoski publicist Charles River je priobčil pod tem naslovom v »Revue Contempora'nc članek, v katerem pravi: »Vojna je razdelila Balkan na dva dela. Z ene strani države, ki so nam pri srcu, z drujre pa oni elementi, ki jih obsojamo. Med slednjimi je država, ki je Že več mesecev predmet najrazličnejših obrekovanj in očitanj. To je Bolgarija. Srbi, imperijalisti na znotraj in na zunaj, niso beati posidentes svojih težko pridobljenih vladavin. Makedonija je košček, ki ga ne bo mogel prebaviti njihov sicer krepak in zdrav želodec. Krivice, ki jo odobrava Pariz, ne odobravajo ob Vardaru. Z druge strani tudi Hrvati nočejo nositi jarma beogradskih politikov. Cetinje niso sigurne. Muslimanska Bosna čaka svojo uro. Slovenci so zapustili svoje iluzije. Sama Jugoslavija je Makedonija in ona bo razpadla na kosce. Pašič, hudobni duh tega dela, se boji nezadovoljnih, ki jih ustvarja njegova cinična politika. Ta bojazen ga sili, da skuša zlomiti odpor na Hrvatskem. Preostaia še Sofija. Pašič jo hoče uničiti. Rodom Bolgar ne more trpeti svoje prave domovine. Nedavno je prišel v Pariz, da naslika Bolgarijo v najbolj črnih barvah. Od tedaj ne mine dan, da bi Hava-sova agentura ne razširjala podlih laži o dogodkih, ki se odigravajo v Bolgariji. Beograd nI zadovoljen z izpremembo državnega krmila v Bolgariji. Novo sofijsko viado neprestano obrekuie. Proti nji in Bolgariji vobče se razširjajo fantastične vesti. V resnici pa je Bolgarija premagala komunistični puč, ki ga je inscenirala Moskva. Srbska vlada je bila opozorjena na to, ko je namreč hotela poslati v obsovra-ženo Bolgarijo častnike in uradnike, da bi vpostavili red v sosedni državi. Cas je že povedati Francozom, naj se čuvajo. Srbi lažejo in se igrajo z našimi čustvi. Srbski politik zlorablja svoj položaj zaveznika in nesrečo, v katero je spravil svoj narod. Ako se ne bomo čuvali, bo srbska vlada ponovila običajno igro PaŠiča, ki je dejal 1913 leta: »če bo treba, bom znal zažgati vso Eevropo«. Ako, hočemo imeti mir, se moramo čuvati onih, ki se ne zadovoljujejo z ogromnimi teritorijalnim! pridobitvami. Nespametni smo bili, ko smo jim dali te pridobitve, dasi so jih izvojevali naši pokojniki!« Ni treba posebne politične modrosti za primerno oceno tega tendencijoz-nega pamfleta, ki so ga mimogrede omenjeno, z velikim navdušenjem in brez komentarja ponatisnili sofijski listi. Nič čudnega ni, če se pojavljajo podobni napadi na srbski del jugoslovenskega naroda v državah, ki so na ta ali oni način zainteresirane na tem. da mlada Jugoslavija po možnost! čim prej izgine s povojnega zemljevida. Čudno in nerazumljivo pa je, da izhaiajo tako nepremišljeni in sugerirani članki v francoskih listih in izpod peresa francoskega publicista, ki bržkone sedi v Parizu in posluša glas iz Rima, Budimpešte li pa Sofiie. Moža, ki kliče danes francoski javnosti »čuvajmo se Srbov«, bi vprašali, kje je bil tedaj, ko je mala junaška Srbija kakor en mož prijela za orožje in z neštetimi žrtvami pripomogla zaveznikom v prvi vrsti pa Franciji kot najbolj ogroženi, do končne zmage. Sicer pa smo prepričani, da pojde ta glas neopazen mimo francoskega naroda, ki ni in ne bo pozabil uslug in žrtev Srbije za skupno zavezniško, zlasti pa francosko stvar. = »Ali ste, junaki, pripravljeni!« Dober poznavalec italijanske duše nam piše: Naše časopisje jemle preresno najnovejšo komedijo Mussolinija z njegovimi fašisti. Ali ne veste, da so 1 tali-iani rojeni glumači. Ko konča'o pretresljive drame, se preoblečejo v k^vne in igrajo burko. Tudi v Milanu je Mussolini priredil le gledališko igro. Prepričan sem celo, da je imel na predvečer s svojimi fašisti — generalno skušnjo, da jih je naučil v zboru odgovarjati na njegovo prisego, v taktu dvigati puške in bodala. To je bila drama, brezdvom-no pa doživimo kmalu zopet burko. i= Novi poljski zunanji minister. Za ministra zunanjih del Poljske je imenovan poslanec Roman D m o \v s k i. Drnovški je eden tistih redkih poljskih politikov, ki je bil še pred svetovno vojno krepko prepričan o potrebi slovanske vzajemnosti. Leta 1903. se je udeležil znanega slovanskega kongresa v Pragi, na katerem je igral vidno vlogo. 2e takrat je z vso vnemo zagovarjal rusko - poljski sporazum. Prepričani smo, da je Drnovški ostal zvest svojim nekdanjim načelom in uravnal politiko Poljske tako, da pride do veljave ideja slovanske vzajemnosti. Nadejamo, da se mu posreči izgladiti vsa nesporazumlje-nia in nesoglasja z bratsly) Cehoslova-ško ter da bo smatral kot eno svojih prvih nalog, da uvede Poljsko v kolo Male antante. = Masarvkov vpliv na Poincareja glede reparacijske politike. Amsterdamsko bančno podjetje Sehonbergcr & Komp. izjav'ja v nekem svojem poročilu: Po vesten, ki smo jih dobili z odlične strani, se spravlja pozornost vzbujajoča sprememba Poincarejeve taktike v reparacijskem vprašanju v zvezo s trudom prezidenta Masarvka, kateremu se je posrečilo, da je Poinearejii prepričal o tem, da bi nadaljnje vztrajanje francoske vb.Je na njenem dosedanjem intransigemnem stališču škodovalo ne samo deželam Male antante, ki so s Francijo tako tesno združene, marveč tudi Franciji sami. Julijska krajina. — Kako postopa Italija z Jugoslo* veni in kako Jugoslavija z Italijani v šolskem vprašanju. »Istarska Riječ« piše, da medtem, ko se uničuje v Istri vse kulturno delo, odpirajo jugoslovcn* ske oblasti za Italijane v Dalmaciji nove šole. Italijanov je po zadnji stati* stiki 17.803 (med njimi polno čičev in ičev). Ako odštejemo od tega 9318 za* drskih Italijanov in 5000, ki so optirali ali se izselili, ostane v jugoslovenskih mejah samo 4490 Italijanov, za katere so se v šolskem letu 1923 24 otvorile štiri nove ljudske šole. in sicer v Splitu s tremi razredi za 10S otrok, v Korčuli za 42 otrok, v Šibeniku za 32 otrok, v Hvaru za malo število dece, v Starem gradu pa so otvoricno šolo zaprli radi pomanjkanja otrok! Istrski list pravi na to: »Tako otvarja Jugoslavija pešci* ci dalmatinskih Italijanov štiri šole, dočim se Slovanom v Italiji, ki jih je pol milijona, ne dovoljuje niti ena šola v našem materinem jeziku' Naših šol ni več!... Gospodje Latini! Storili ste strašno krivico ne samo nam, ampak tudi tistemu pol milijonu italijanskih vojakov, ki počivajo na Krasu in ki so padli v svetovni voj ;. Ti junaki niso padli za to, da nas vi sedaj tako zati* rate. Danes, na dan mrtvih, oni jočejo, ker tega niso hoteli, niti niso umrli za to. Ves civilizirani svet se zgraža. vse urade jdeželnega odbora. Ob tej priliki je senator Chersich poslal na mestno prebivalstvo v s'ovo pozdrav, poživljajoč meščane k vztrajanju v vdanost! do domovine. Zupan dr. Danelon se je za to lepo zahvalil 72 let so bili deželni uradi v Poreču. Nato pa je podal župan in ves občinski odbor svojo demisijo. Tako je. da bo Poreču odhod deželnega odbora škodoval, Puli pa ne bo nič koristil, ker puljsko mesto potrebuje čisto drugačne in obsežnejše skrbi s strani vlade za svoje nadaljnje življenje. — Z Goriškepp. Novi Skof dr. Al Fo*4"'-"""-'^'Ti.t!:, Vel^« film serl-e 1923 24 Modri Natsn • po Istoimenski dnm< nemškega klasika Lesiinea od 1.—4 novembra 1923 KINO MATICA ^ev. -252 SLOVENSKI NA ROD« dne 4. novembra 1923. Stran 3 Gospodarstvo. Dr. Gustav Gregorin. PORAST DINARJA VKLJUB IZDATNEMU POVIŠANJU OBTOKA NOVČANIC, V št. 241 »Slov. Naroda« z dne 21. oktobra t, 1. sem v zaključku članka z naslovom »Vzroki inflacije obtoka naših novčanic in problem deflacije« zapisal trditev, da povišanje kontingenta novčanic za produktivne privatne kredite nikakor ne more poslabšati naše valute, nasprotno mora jo izboljšati vzporedno z napredkom našega gospodarstva. Predno se lotim tega dokazovanja, naj konstatiram, da se je od 1. januarja do 22. oktobra t. 1. obtok novčanic naše »Narodne banke« zvišal od 5039.9 na 5.lS74.7, torej za 834.8 milij. Din. Od teh je privatni kredit prejel le 92.7 milij. Vkljub tej znatni pomnožitvi novčanic (\6%l) vrednost dinarja ni padla, nasprotno, povišala se je od 5.60 švic. cent. za 100 Din na 6.60 švic. cent., potem, ko Je bila sredi januarja padla celo na 3.60 švic cent. To dejstvo potrjuje tezo. da vsako povišanie obtoka novčanic samo na sebi ne povzroči že pada-m'a njih tečaja ter da v tem oziru ni toliko odločilna kvantiteta, kolikor kvaliteta izdanih novčanic, t. j. podlaga, na kateri so bile novčanice izdane. Pri tem pa igra glavno vlogo stanje trgovinske oziroma plačilne bilance. Kako naj si razlagamo na prvi pogled nerazumljivo dejstvo, da se je zvišal obtok novčanic od 1. januarja do 22. oktobra t. I. za celih 834.S milij. Din, od katerih je s"lo direktno v produktivne svrhe le ^2.7 milij. Din in ko se dolg države pri Nar. banki ni zvišal, marveč znižal za 7.85 milij. Din? Od kod ta navidezna »inflacija«? Stvar se razlaga tako-Ie: a) Kakor omenjeno, so se privatni krediti v omenjeni dobi zvišali za 92.7 mib. Din, namreč od 1.520.8 na 1613.5 milij. Din. b) Račun začasne razmene se je zvišal od 312.1 na 373.1, torej za 65 mili. dinarjev. Ta račun, ki se v aktivih m pasivih tedenskih izkazov Narodne banke točno bilansira, je nastal tako, da se je država obvezala v svrho okrepitve kovinske podlage založiti pri Narodni banki vsoto najmanj 300 milj. Din. deloma v zlatu, deloma v zdravih devizah in valutah, na katero vsoto, oziroma na katero višjo založeno vsoto, dviga isto-toliko papirnatih D. Nominalno se v aktivih in pasivih tirjatev in dolg države proti Narodni banki izravnavata. Dejansko je pa tirjatev države v zdravi valuti, recimo, da ona obstaja le iz francoskih frankov, najmanj petkrat večja nego njen dolg v papirnatih dinarjih. c) Glasom bilance Narodne banke, zaključene 31. dec. 1922, je imela država vloženih 504.1 milj. (ostanek Blairo-vega posojila), katera vloga se je skrčila 22. okt. t. I. na 176.1 milj. Din, torej za 328 mili. Din, za katero poslednjo vsoto se je moralo torej izdati ravno-toliko novčanic. d) Privatni žiro računi, ki so znašali 31. dec. 1922. 252.7 milj. Din. so se zmanjšali 22. oktobra t. I. za 2 mili. Din. e) Privatni uložki so se v isti dobi skrčili od 211 na 188 milj. Din, torej za 23 milj Din. * f) 31. dec. 1922 je bilo izkazanih v tedenskem izkazu raznih aktiv za 44.7 milj. Din, med tem ko je izkazanih 22. oktobra t. 1. 296.5 milj. raznfh aktiv. To pomeni, da se je izdalo za razna pasiva, ki so odpadla in za razna aktiva, ki so Prirasla. 44.7 296 5 = 341.2 milj. Din. fcto velja za izplačila na žiro-račune jn uložke pod d) in e). Narodna banka je torej morala izdati iz navedenih naslovov: a) .... 92.7 milj. Din b) .... 65.0 » » c) .... 328.0 » d) .... 2.0 » -) .... 23.0 » » f) .... 341.2 » » ' skupaj 8519 milj. Din manj znižan dolg drž. 7.9 » » 844.— milj. Din kar odgovarja približno povišanju novčanic za 834.8 milj. Din v večkrat omenjeni dobi. V promet je torej prišlo 834.8 milj. dinarjev novih novčanic, ne da bi to bilo povzročilo padca tečaja. To dokazuje, da ie bila ta vsota potrebna za naše gospodarstvo oz. da je bila v niem koristno upotrebliena. tako da je tečaj dinarja celo dvignila. Če na zgoraj razloženi način zdatno zvišan kontingent novčanic ni imel za nosledico padama tečaja dinarja ter se e nasprotno vkljub temu zvišanju obtoka novčanic tečai zdatno zboljšal. ni li to dokaz, da zvišanje obtoka novčanic samo na sebi še ne mora imeti za ne-'z^bno posledico padca njih tečaja? Tom mani je pričakovab' padca tečaja fMnar-'a v<=ted nadalinega zvišanja obtoka novčanic. ako bodo na novo izdane novčanice služile produktivnim kratkoročnim kreditom. Kritje našega dinarja obstoja, razen kovinske podlage. \% tirjatev proti privatnikom (okoli 1600 milj. dinarjev) in tirjatev proti državi (brez tirjatve iz naslova začasne zamene, raz-tolmačene pod b), okoli 4200 milj. Din). Od tega skupnega kritja (5800 milj. Din) je torej dobrega kritja na podlagi privatnih kreditov 27.5%, slabega kritja pa na podlagi državi podeljenih kreditov 72.5%. Kritje s privatnimi krediti predstavlja, če se naj tako izrazim, kri, a kritje z državi podeljenimi krediti vodo. Z ozirom na to razmerje med enim in drugim kritjem se lahko reče, da je skupno to kritje slabokrvno. Kri pa se da zboljšati na dva načina: s tem, da se pusti odteči vodo, ali pa s tem, da se poskrbi za dotok potrebne množine krvnih telesc. Ravno tako se bi procentualno zboljšalo kritje novčanic z dotokom novčanic, izdanih na podlagi produktivnih privatnih kreditov ter se bi procentualno zmanjšalo kritje na podlagi državi podeljenih kreditov, kar bi pripomoglo k ozdravljenju naše valute, ne pa povzročilo poslabšanja iste. Še hitreje in Še bolj korenito bi se seveda vršil ta zdravilni proces, ako bi se istočasno, kakor sem naglašal ponovno v prejšnjih Člankih, poskrbelo, da odteče voda državnih dolgov. Nasilna, mehanična deflacija na škodo naši produkciji pa pomenja odtok zdrave krvi glede kritja in njega zvodenenje ter mora. kakor tudi že ponovno poudarjano. škodovati produkciji, jo podražiti vsled neizmerno visoke obrestne mere vspričo pomanjkanja denarja, ali pa jo celo uničiti Posledica temu mora biti nezmožnost konkurence naše mlade industrije z inozemsko, povečan uvoz in končno oslabljenje začasno umetno dvignjene vrednosti dinarja. V prihodnjem članku bom skušal dokazati, da že danes obstaja konkretna potreba zvišanja novčaničnega kontingenta Narodne banke za naimani 1500 milj. D ter da se bo moralo najti zakonito podlago za to zvišanje. In povedal bom, kako si to zamišljam. * * ★ Prof. dr. Fran Eller: 0 naši davčni reformi. Konec. Potemtakem sem za preosnovo, kot jo predlagal vladni načrt. Socialnopolitičnlm prigovorom bi se dalo zadostiti z uvedbo eksistenčnega niinima v tem smislu, da bi se najmanjše hišice, ako so njih lastniki ne-fmoviti -poljedelci, razrednine izjemoma oprostile. Uradna evidenca teh primerov in njih pogojev bi po mojem mnenju ne bila pretežavna. 8. G. V. vidi nedostatnost mojega članka v tem, da se izjavljam samo glede prve etape, ne pa tudi, kako si predstavljam nadaljnji potek izenačevalnega dela. Mislim, da ni razem g. Vodopivca noben čitatelj pogrešal takejra pojasnila. Članek daje vendar povsem jasno perspektivo 1 za bodočnost. Če ukrenemo vse to, kar predlagam za prvo etapo, bi nam preostajalo samo še troje velikih nalog: končnoveljavna uredba zemljarine, uvedba edinstvene dohodnine z imovinskim davkom ali brez njejra in Izenačenje formalnega davčnegra prava. Poslednji dve nalogi b? se dali časovno združiti. Z dejansko uvedbo dohodnine bi se ukinil »porez na ličnost«, z izenačenjem formalnega prava bi padli začasni kontingenti pri splošni pridobnini, kontingentacija zemljarine pa bi se odpravila z definitivno ureditvijo tega davka, ki bi bržkone tvorila zadnji završni akt vse reforme, zlasti ako bi se odločili za natančno katastracijo. To so vse moje etape. V svojem članku sem s priznanjem omenil, da je g. V. sprožil vprašanje davčne reforme v etapah. Tako sem jaz Inhko pisal in sem to storil povsem iskreno. Nekoliko neukusno pa je. če g. V. sam za mano ponavlja in kakor kak torero na odru razglaša, da je on bil prvi itd. Zato ne morem sedaj zamolčati, da gredo izvestne skromne zasluge tudi še drugim ljudem. Pred vsem se ideja etap pojavlja že v vladnem načrtu glede zemljarine in glede nekaterih delov formalnega prava, ki bi se naj kodificirali še le pozneje kedaj. Zagovarja se že nekaj časa tudi kontipsrentacija zemljarine kot prehoden pripomoček, torej kot etapa na poti k definitivni ureditvi. Na vse zadnje ni vendar nič tako izrednega, če pride komu misel na etape. Posamne šibe se lažie lomijo, nego cel sveženj: znana resnica, ki so zanjo vedeli že stari Slovani. Bila nam je tolikrat v nesrečo, naj nam bo enkrat f koristna. V to pa je treba, da svoje projekte tudi skrbno in pravilno zasnujemo. 9. Zaključno še nekaj opazk o Vodo-pfvčevih prigovorih osebnega značaja. Ni mf prav jasno, ali jih je g. V. napisal vede ali pa samo nevede, ker ne gleda doovolj na učinek svojih besed. Mari si ni v svesti, da je očitek »premalo pazljivega«, torej površnega, čitanja izmed najtežjih, k! se morejo naperiti zoper človeka mojera poklica? Naj mi g. V. verjame, da si morda 5e sam delam krivico, ako trdim, da sem za proučevanje njegovih člankov porabil najmanj toliko truds, kolikor ga je oti za njih spisovanje! Njegovi očitki so torej nezaslužen! in nepotrebni, prav isto pa velja tudi o superlativih, ki me v eni sapi ž njimi obklada. O davčnih stvareh pisati ni baš lahko, osobito ne za širše občinstvo. Snov je suhoparna, zapletena in se nprra oblikovanju. Vrhu vsega ni zanimanje zanjo ravno ve-lfko: reč ga je vsekakor v pridobitnih krogih nego ▼ pravnfSkm, Iri so jim davčna vprašanja često deveta vas. Vpriv zatega-dtlj pa ja tem večja dolžnost vaalcera publicista, bcr, vsaj irpočetka. toda igre nima n'knke. Dramatično ie povsodi. tedaj ne samo v tej sliki, ponolnoma primitiven. Pre* glavico mu dela tudi petie. Včasih si nehote sam z rokami taktira. Glas je v mali oktavi dosti prešibek, utone v orkestru, da ga sploh ne slišiš. Le dve tretjini nrve oktave sta krepkejši. Seveda je neslišnosti glasu kriv deloma tudi resolutni orkester, ki bi se moral podrediti si a hotne j še m ti pevcu Vce krivde pa pade ravno v tem^c slučaju na pevca, kot na dirigenta, ker Čajkovski j go* tovo ni mislil na slabotni glas gda. B'irje. Boiim se, da g. Rurja nima mnogo razvojne možnosti. Kantilena, lirična pesem še nc* kam gre. a dramatičnih scen ne bo zmagal, ako se ne okreni in nc naredi resne drama* tične šole. G. Popov je bil len Oniegin, m pevsko se tu ne more razviti. Kvartet ie bil dunes nekoliko boliši. kot običajno. Ni* sem fM pa sftš&l še nikdar takega, kot bi zaslužil. — 2. slika. Z?kova ie bila umetni* ško na vrhuncu in je prejela lep šopek ter obilo pohvale. Cna. Ropasova je kot starka preveč gibka, c»lo burkasta. — 3 slika. Ženski zbor za odrom ie dokaj šibak. Tatjana in Oniegin abs^lvirata sliko naravno. Goso. Ponov je nekoliko not svoje partije ze svobodno iznremenil. ft ne na kvar celoti. Ves večer robce p« ie v mojem prieakoviniu zaostainl in je bil kot Ftgaro v »Brivcu« do* kaj viiii. Vendar p« je tudi on bil deležen ffFotnkfl« aplavrov. rlasti od svojih, sodeče* lanov. mm 4. slika, Pka tam nekje dado! za odrom, ki ga komnarzi na odru vrhutega še ponolnoma zakrivajo. Gospodje so oblečeni preslabo. Zde sc, kot obnošeni generali in bradati lakaji. Zakaj sta samo Onjegin in LcnsLi obL-lcr.a črno? Ni vzroka, da. bi so na zunanje ločila od drugih. Vsi so enakovredni postje Larinovih. Hišna gospodinja sc skriva rx> kotih in ni nikogar, ki bi delal honerje. l*ride i*rdo maskirani Friquet (g-Mohorič) in ne ve. komu bi pel. 2rtvuje se mu sarno T.,tiana. Glasek g. Mohoriča p* se prilega kaj dobro vlop starega, sinešno*ga* lantnega braneoza. V prepiru z Onjeginom je tu g. Burja nemogoč. Njegova igra je ne# verjetna. Ia Se zatrjuje, da je »vr^^ekrven«, mu tega v celi dvoran: nihče ne verjame. Zbor je zaostajal, tudi se ne zna pri tej pri* liki na odra vesti, istotako ne v p-edzadnji sliki, kjer prav r.eumcs*:;o radovedno vleče na uho. kaj se gospodsr. njegova rena in Onjegin menijo med seb iJ. nrsto d \ bi igral. V tem oziru je g. Scrastjanov premalo paz# Iiiv, ali pa preveč novr>cn — 5. siiV.a. Gosp. Subelj (sekundant) ima nekam jokav glas; a ne samo danes! G. Birja je bil v svoji znameniti ariji še najboljši: višja lega je prav nežna, mehka in topla. Proti koncu pa je padel \r. t<>: . i načina in za/cljeni, običajni vzVIiki pri odprti sečni to »*o tali. kar je t"di vobče prav. Zimska rokrajin* je bila zelo lepa. z lučjo pa smo si ve.lno v navskrižju. — 6. slika. V Petrx:^-adu. Po* vabljeni gosfje so bili tu veliko dostojnejii v svojem zunanjem nastonu, a SO bili ven* darle mali meš,' raje, kak^r SCTO to če ome* nil v 4. sliki. Ne vedo kaj bi počeli. Slavna arija kne/a Greriinri (g. Zathcv) ni bila da* nes baš posebno sijajna, tudi sam g. Zathcy jo je pel /c lepše. Morda je bil nekoliko indisponiran. Od tu dalje do konca je gonp. Popov šele p~av v itjri in pevsko na vi.'ku. Tu in v 7. sliki se $e ogrel, zraste!, razmah* nil in bila Z * ie radost gledati ter poslušati. Od njega SC lahko mnogo nauči g. dr. Kiffo. — 7. slika, glasbeno mordi še krasnejša kot druga ali t:^t;a. Gdna. Zikova in g. Popov umetniško dovršeno zaključujeta prekrasno delo mojstra Cajkovskega. V splošnem se drži »Onjcginnc na s-cdn»i višini in bi brez Zikovc in Ponova bil raiši sc pod ni<>. Ako smo se vrgli /e na dragoceno ga^i-anje. pa hi morda nmsli : * kakega znamenitega teno* rista za »On;egi;.a Serija grafičiuh del v originalih ;n reprx! :keijah. Razstavo Zagrebčani marljivo posočajo. Priporočamo Jo posebno Slovencem, bivajočim v Zagrebu. — Ljudska visoka šola v Ljubljani .začne s svojimi predavanj- v n-wielja. dne 4. l m. ob 10. dop. v zbornični dvorani qu univerzi. Predava g. vseučil. prof. dr. K O s w a I d o temi: O poln:bi novo orientacije. Odbor vabi najvljudneje vsakogar, komur pomeni prava izobrazba temelj življenja, da se predavanja in tudi poraagovora udeleži. — »Danes bomo tiči«, veseloigra v o*»- mih slikah z godbo in petjem, ki je dosegla pri premieri polno smeha in aplavza, se prvič ponovi v soboto, dne 3. tm. V glavrdn vlogah nastopijo g£. Juvanova. VVintrova, Medvedova, Rakarjeva, Gorjupov:'.. Rogoz Kralj, Lipah. Plut. Drenovec, SkrbinŠck itd, Začetek ob 8. zvečer. — Gospa Marija Vera sostuie v nedeljo, dne 4. tm. kot Elida v Ibsnovi igri »Gospa z morjat. Začetek ob S. zvečer. — Vebr^va predavanji o duseslofjtt (etiki) se začno v nedeljo 4. novembra na BubUansId realki ob pol 10., nekoliko pre), nego je bilo prvotno javljeno, da nc bo kolizije z ostalimi predavanji, ki so bila pozneje napovedana. Književnost — La (ragedte des Habsboarf*. Dunaj, knjižnica »Rhomhus« 1^23. Dolgoletni po* bočnik zadnjih avstrijskih cesarjev general baron Margutti objavlja v francoskem jeziku jrar.iTnve zas.-bnc in druge podatke o bivši Avstriji in njenih poplav arjih do raz* pada in odstavljenja habsburške dinastije, — »Jugoslavenska Njiva«. Izišao je br. 9. za mjesec novembar, sa ovim sadržajem: dr. Nikola Radojčić, proiesor ljubljanskog sveučilišta, piše povodom najnovijih rasprava njemačkih naučenje.ka »O državotvornosti Slavena l o slavenskim državnim idealima«. Stanko Tomašič snažnom novelom »Prvi petao Velike noći« svrša/a niz priča iz svjetskoga rata na srpsko-austrijskom frontu. Branko Mašić u studiji »Aveti zla«, povodom Kosorove drame »Požar strast:*, daje analizu ove drame i našega društva. Stanko Frank u nastavku studije »O ženskom kriminalitetu« govori o ženi prema broju i vrsti zločina. Miiun Marjanović nastavlja i monografiju »VI. Nazor kao nacionalni pjesnik«. — U Pregledu A. Barac govori povodom hrv. prijevoda »Kokaine« o Piti-grilliju i o pitanju pornografije u literaturi. Ivan Nevisiić p?Še o »Novom humanizmu«, M. Kus Nikolajev v knjizi đra. ^irne Mar-kovića »Nacionalno pitanje u svjetlosti marksizma«, dr. B. Adžija o »Dedjunarod-nom udruženju za zakonsko zaštitu radnika«, a dr. Stanko Deželic o Kosierrovoj knjizi »Problem štednje i naši uložni kapitali«. — »Jugoslavenska Njiva« izlazi dva put mjesečno, a stoji golišnje 120 O. Pret-p!a:a šalje se upravi: Zagreb, Marovska ulica 30. — »Ljubljanski Zvon« prinaša v svoji novemberski številki to-le vsebino: Dr. J. .Kelemina: Pesnikova osebnost, Marija Kmetova: V metežu. — Anton Novačaa: Litanije spoznavalcev. — Juš Kozak: Dota. — Mirko Pretnar: Vrtinec. — Cvetko Oolar: Beli konj. — L. A. Krvlov -B. Vdovič: Svinja. Dr. Draz. Lončar: O Slovakih in njih »Marici«. •— Ivan Zoreč: Kraljevič Larko. — OH*a Kori talk: Da -/berem... — JCaiUcva* poročila, — Kronika. • - Glasbeni vestmi 7 — SeviljskJ brivec V današnji operni predstavi v »Sevttskem brivcu« gostuje kakor vedno v vlogi Rosine ga. VVesel-Polla, vlogo brivca oa poje baritonlst g. Robert Primožič iz Zagreba kakor gost. Vse ostale vloge so v običajni zasedbi. Predstava se vrši za red F. V nedeljo pa se poje kakor izven predstava Kovafevlceva opera >Psoglavci«. — Danes zvečer ročno ob 8. se vrši v Unionski dvorani koncert hrvatskega pjcvačkega udruženja »Lisinskic iz Zagreba. Sloves »Lisinskega« je dobro poznat in Ljubljančanom so njegovi koncerti v najboljšem spominu, saj je »Lisinski« brez dvoma eden najboljših pevskih zborov v naši državi. Vsako hvalisanje in slavospevi »Lisinskemu« so prav gotovo odveč, saj so tako njegovi sporedi kakor izvajanje v vsakem pogleda prvovrstni. Za nocojšnji koncert si je izbral »Lisinski« klasičen program, na katerem izvaja Palestrinijeve skladbe in sicer celotno »Missa Papae Mar-celli« in štiri madrigale. V Ljubljano se pripelje zbor ob 6. zvečer in sicer prispe 75 pevcev in pevk pod vodstvom zborovodje opernega kapelnika Krešimira Baranoviča. Sedežev za ta koncert je Še veliko število na razpolago, zato poživljamo vse sloje našega občinstva, ki se zanimajo za koncertno petje, da v obilnem številu prisostvujemo temu koncertu, kajti bil bi prav gotovo kulturni škandal, ako bi bil koncert slabo posečen. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in na večer pred koncertno dvorano. — Anton Trost igra na svojem koncertu, ki ga priredi v ponedeljek, dne 5. tm. med drugim tudi Brahrnsovo sonato v f-mofn. To skladbo je igral g. Trost na enem svojih dunaiskih koncertov in kritik Valter Nlemann piše v svoji knjigi »Meister des Klavieres« sledeče: »In tako se je uvrstil v pestro vrsto mnogih dunajskih pianistov, o katerih se zadnje čase rrmogo govori, tudi Anton Trost, ki je izvrsten Igralec Brahmsa, ki se odlikuje po svoji velikopo-teznosti in skrbni obdelavi, samozavestnem povdarku in poetičnem smislu«. Brahmsova sonata bo ena glavnih točk ljubljanskega koncerta. Za koncert so vstopnice v pred-prodaji v Matični knjigarni in se vrši isti v dvorani Friharmonične družbe. Turisfika in spod. V. Vlček: Plesnosnortna kronika. »Academie Choresgraphique Mediterra-neenne Internationale« v Marseillu ie ne-'davno priredila veliko plesno slavnost, na kateri }e žel novi ples »Jimska« burna priznanja. Avtor »Jimska« le prof. Jimmy, predsednik akademije, in komponist Dar-Jois. Ples ima popolnoma nov ritem, izvajan prvič od g. Jimmv in ge. Trahand. Sestoji iz petero figur in sicer: I.J Dolgi počasni korak (2 časa na en korak), 2.) hitra koračnica (1 čas na 1 korak), 3.) Argentinska promenada (8 časov), 4.) Steo-korak (8 časov). 5.) Korak nazvan »Pahljača« (8 časov). Na mednarodnem plesnem kongresu v Brusllu je bila pred olesnotehničnim jury-jem izvajana cela vrsta plesnih novitet, izmed katerih so se kvalificirali: »Etude 'de J3Jurs »kot prvi. »Neerito Samba« kot drugi in *Piviera« kot tretii. V drugem kolu je odnesel nrvo mesto »Boston Mondain«. V Pragi je plesna sezija že v polnem telcu. Plesni mojsteri, bratje Linhart in prof. :Jlrak so se pravkar vrnili iz Pariza in z ogromno reklamo naznanjalo nastopni program letošnje seziie: »Les Blues«. »La Java«. »Tango Parisien«. »Le Boston nouve-an« in »La Samba«. Prva dva prirejata reklamne produkcije v redakciinh praSk'h iflnevnikov. zadni? pa v veliki dvorani blagovne borze. Tudi popoldanske čajanke so po prihodu novitet nanovo oživele. Na Munalu uprav strahovito plešejo. »Java« in »Blucs« sta predmet vsakdnni^a razgovora in ako jih ne plešeš. s? v družbi nemogoč. Tu se pl^se od jutra do jutra. Tako se nn orimer pri Flmaveriu. glavi plesnih učiteljev, podučuje od 9. ure zjutraj do 10. zvečer nenretrgoma in z vsako uro se meniajočo publiko. Proeram ie kratek: Java Blues in Polka Argentino. Ti nle^i se vrstijo znooredoma ure in ure. Rndi hitrejšega nonka ima g. Elmaver anektiranih ca 15 plesalk in ravno toliko plesalcev, ki so vsi publiki na razpolago in tako v par urah znal garantirano zgorai imenovane plese. Plesna šola ie luksuriozno opremljena — le škoda, da jo moraš tako hitro zapustiti in napraviti prostor novodošlecem. Nni še omer'm. da mesto »Tanga Parisien« plešejo dunaičani »Polko Argentino«, ki je pa isti ples in ista c^dba pod novim imenom. Trdi ljubljanski castfld Terpsmore so že pridno na delu in na*i domači plesni učitelji nimaio niti ene svobodne ure več, Le-tošnu »cano« plesnih učiteljev v Ljubliani ie barski plesni par George in Oeorgette. ki imata že toliko učencev, da ne ve^ta kam ž nj""mi. >Kar ni domače, vedno privlači«, ta za Ljubljano karakterističen izrek se tudi tu uveljavlja. Sicer na s tem ne maram nikakor omalovaževati njih plesne umetnosti, s katero ta par s pravico žanie v baru ob"lo priznanja. Z učinkovito reklamo naznanja trdi Tlzc Sirks. da njena plesna akademija v Tivoli ne zaostala za svetovnim renortoar-iem in tnko se tudi pri nien lahko učiš Javo, Blnes itd. Baje Ima trdi ona dovoli učencev. Nekoliko na tihem ali tomboli učinkovito deluje na tem polju »Klub nelosovodij amaterjev v LJubljani« ki bo že ta teden otvor!!' samostoini tečai družabnih t>l<*$n*h va|, ki tmnio pripomoči k razvoju družabnega Živlienia v Ljubljani. Tečai se b-> vršu v dvorani Ka7me in samo za povabliene. Trdi ta mstitindja nam obeta nri^tnost in izvirnost letošnjih novitet, katere baš sedaj proučuje nje čiru v inozemstvu. * ★ * — S. K. Primorje v Litt^litmi priredi v so^rfo dne 3. novembra v dvorani Kazine: Sofree dansante. Klobuvim članom je dovoljen vstoo proti izkaziln VbuSove lereglcdovan;e izseljencev na Ellis Islandu, nego v zemlji izseljenca. Prt tem pregledovanju bodo sodelovali zastopniki Z. d. A. in oblastva države, kateri pripada izseljenec. Novi zakon namerava odrediti, da izvrše oblasti Z. d. A. registracijo vseh inozemcev v svTho ugotovitve, da li so dospeli na predpisan način v Z. d. A. ali ne. Če se dokaže, da poedini izseljenec ni zadostil »priseljeniškim predpisom, bo poslan v svoj kraj. Razmere ▼ jeklarski industriji v Z. d. A. Ve'ik del naših izseljencev je zaposlen v jeklarski industriji, zlasti pri »United States Steel Corporation«. Pri tem podjetju je uvedeno dvanajsturoo dnevno delo kljub protestu delavstva in javnosti. Delavci so strogo nadzirani; če govore s človekom, ki ni nastavljen .pri tem pndiet-ju, so na mestu odpuščeni. Okoli 1304 delavcev je zaposlenih v oddelku odprtih kurilnic in to izmenoma 10 ur po dnevu in 14 ur ponoči tudi ob nedeljah. Delo je naiporno in nevarno. Ves čas trepeta delavec pred nezgodo, ki mu grozi od tekočega jekla, dvigal, lokomotiv itd. Plačuje se na uro 90, 60, odnosno 50 centov. Cezurno delo se •plačuje kakor redno. Kdor se brani delati ob nedeljah ali čezuro, mu je delo na 10 dni odpovedano. Za zdravje delavcev se podjetnik ne briga niti naimanje. Delo in spanje je delavčevo življenje, ker ne preostane moči in časa ne za rodbino ne za drutro. Življenj* naših Izseljencev v Argen-tinijl. Kot svarilen opomin onim, ki se Izseljujejo v Argentinijo, naj velja poročilo 2 naših izseljencev, ki sta iskala zaslužka v tem kraju. Prvi piše, da se potrebujejo delovne moči samo pri poljedelstvu. Izseljenci, ki iščejo zaslužka drugod, padejo redno v največjo bedo. Znati se mora vobče span ski jezik: za tehnične stroke se zahteva še francoščina in angleščina. Kdor n*ma prl-»poročilnega pisma na gotovo podjetje, naj ne hodi v Argentinijo. Drugi Izselienec sporoča, da je kljub pripravljenosti prevzeti vsako delo. iskal zaposlenja sedem tednov. Končno je bil spreiet v tvornici mesnih izdelkov 40 km daleč od Buenosaires. Delovni čas traja od jutra do večera. Plača majhna, izplačevanje neredno. Prvi mesec je čakal 17 dni na izplačilo zaslužka. Neki delavec istega podjetja je ostal dva meseca brez plače Ko Je zapretil, da ustavi delo, ga je dal odstraniti poslovodjo po policijskem organu s »pripombo, naj vpraša čez 14 dni po plači. Izseljencev je v Argentinlji ogromno. Mnogi skrbe samo za to, da se čimpreje vrnejo v domovino. Tudi v Ar-gentiniji se pripravlja nov zakon, ki hoče omejiti priseljevanje samo na poljske delavce. Izseljevanje preko Belgije v TL d. A, Zadnji čas se dogaja, da prosijo nekateri potne liste za Belgijo, češ da imajo tam zagotovljen zaslužek. Belgijski konzulat v Zagrebu je sporočil izselieniškemu komi-sarijatu, da je sprejel od svoje vlade nalog, naj ne vidira potnega lista ni enemu delavcu, ako nima odobrenja belgijskega ministrstva zunanjih zadev, kf pooblašča od časa do časa svoj konzulat za vldiranje potnega lista določeni osebi. D"lje je odredilo belgijsko ministrstvo zunanjih zadev, da se morajo priložiti vsakemu potnemu Temeljni kamen za sokolski dom na Taboru. Smo v potrebi! V potrebi dičita požrtvovalna ljubezen in velikodušje v dejanjih značaj in zvestobo do ideje. Ako premoreš mnogo, daruj mnogo! Ako ž: *iš v težkih razmerah, je tvoj skomni dar izraz velike duše socialno malega človeka. drobnih prispevkov so se zgradile vse velike narodne usta* nove. — Snovnost podlega smrti, narod in človeške vrline varujoča sokolska ideja živi večno. V dnevih vseh mrtvih in vseh živih se sleherni spominjaj dolž* nosti. ki jo imaš do nesmrtnosti naroda in do neumrljivosti ideje razvoja in večnega izpopolnjevanja v dušnem in snovnem svetu. Od naroda si prejel življenje in svoj obstoj, narodu vračaj življenje in pogoje za krepak obstoj. S svojim sodelovanjem si od naroda prejel bogastvo; del tega bogastva vrni narodu, da moreš sam postati deležen nesmrtnosti in da moreš sam živeti v znamenju večnosti! Izkop za sokolsko zgradbo na Ta* boru je dovršen. Prve prihodnje dni položimo temelje. — Pričakujemo, da bo pokazala sokolska Ljubljana toplo srce in odprte roke v prid temeljnemu kamnu za sokolski dom na Taboru. S prvim pobiranjem pričnemu te dni in prosimo napredno občinstvo za naklo* njenost. V Ljubljani, 2. novembra 1923. Za finančni odbor: Za Sokola L: Josip Turk. dr. P. Pestotnik. AIMnija. nenarodna propaganda in mi. Te dni, ko tako odločno protestiramo zoper italijanska nasilja v zasedenem ozemlju in ko se zgražamo nad barbarskim duhom našega zapadnega soseda, smo prejeli brošuro albanske vlade, natisnjeno v Tirani in opremljeno s prav lično zunanjostjo. Brošurica naj poduči svetovno javnost o nedavnem umoru italijanske vojaške komisije na albanskogrški meji in naj odvali grško sugestijo, da je bil ta umor pripravljen z albanske strani in izvršen s pomočjo albanskih banditov. Brošurica na sebi je prav pohlevnega značaja. Priobčuje le dva albanska dokumenta zoper grške insinuacije. Nas ta grško albanski prepir seveda ne more zanimati. Stoji pa dejstvo, da je mala Albanija uvidela korist rnednarodne propagande in začela razpošiljati svetovnemu časopisju propagandne kmižice z gladkimi francoskimi in angleškimi uvodu v katerih razlaga pravičnost svojih političnih in gospodarskih teženj. Kako sramotno stojimo Jugosloveni pred albansko vlado, pred skipetarskim narodom! Se ta nas je prehitel v zadevi, kateri bi se bili že davno morali posvetiti ter zanjo organizirati veliko mednarodno propagandno mesto. In vendar, kaj so albansko-grški prepiri radi slučajnega umora vojaške komisije proti reškemu problemu, proti jadranskemu vprašanju, proti splošnemu italijanskemu početju z našimi zasužnjenimi brati onstran zapadnih meja! Kaj janinski umor napram mednarodnemu rovarenju Itali'e zoper ju-goslovensko valuto, kai n:ena difamacij-ska kampanja po vodilnih evropskih listih zoper našo pošteno in realno veljavo! Kai je končno neizvestnost sodne preiskave proti pravičnim argumentom jugoslovenskega naroda, proti našim nespornim pravicam narodnostnega značaja, ki jih imamo do svojih primorskih in koroških sorojakov! Ko prejemamo take propagandne brošiirice v roke, tedaj z bolestjo v srcu začutimo malomarnost in nazadnjaštvo naših kompetentnih krogov v vprašanju, ki ie usodne važnosti za našo celokupno mednarodno politiko. Ne razumemo zunanjega ministrstva, da ne uvidi koristi, ki ga bi samo in cela država imeli, da tudi finančni minister ne izrabi publicistične in psihološke komponente mednarodnega javnega mnenja za politično, kulturno in zlasti finančno pozicijo naše države! 2ivo obžalujemo zahrbtno početje tistih partizanskih ministrov, ki so pred leti ukinili ljubljanski dopisni urad, dasi bi se bil mogel tedaj razviti v našo prvo. veliko mednarodno ekspozituro propagandne akcije na severu in zapadu Evrope in ki je bil naravnost uklonjen iz kratkovidnih in poslovnih ozi-rov. Poživljamo nase narodne instituci- je, naše stranke in naša zborovanja, da z energijo zahtevajo ustanovitev mednarodne propagandne alici'e ter osnovanje dopisnega urada v Ljubljani, ker bo le-ta končno mnogo več zalegel, ka- kor sporadično čustvena in besedna protestiranj zoper nasrlja na;i!i krivičnih sosedov. Ne dopuŠčajmo, da nas v mednarodni propagandi prehiteva, in osramoti analLibetska Albanija! unevne ves V Ljubljani, dne 3 nov mbra 1923. Zbor klerikalnih zaupnikov- V ponedeljek 5. t. m. se zbero v Ljubljani zaupniki klerikalne stranke, da volijo novega načelnika in podnačel-nika ter obenem odločijo o nadalini politiki in taktiki klerikalnega kluba v narodni skupščini. Pred tedni se je mnogo govorilo in pisalo o tem. da nameravajo klerikalci bistveno spremeniti svojo dosedanjo politiko. Zatrjevalo se je. da opuste svojo zahtevo po avtonomiji Slovenije in da se izreko za federalistično ureditev države. To bi imelo za posledico, da bi se klerikalci načelno približali Radiću ter najbrž sprejeli tudi njegovo taktiko abstinence. Ta sprememba klcri-'a'ne politike bi seveda lahko imela dalekosežne posledice predvsem v parlamentu in v političnem življenju v obče. Toda kakor se zdi. so re klerikalci v zadnjem času premislili, da bi prešli v nove politične vode. S federalistično idejo so sicer po svojih glasilih nekaj časa prav pridno koketirali toda v zadnjih mesecih so mahoma izostale iz njihovih listov vse federalistične notice, krepko pa se je znova jela podcrtavati zahteva po avtonomin. Tudi na zboru zaupnikov se o federalizmu ne bo več razpravljalo, pač pa bo dr. J. Brejc govoril o klerikalni »avtonomistični misli«. To je dokaz, da se klerikalci vendar le nočejo docela podrediti Radičevi komandi in da si hočejo držati še vedno odorta vrata na drugo stran — k radikalom. A tudi sicer so si v zadniih tednih prav zelo odtunli T?adičevo stranko, to pa v prvi vrsti zategadelj, ker niso hoteli v abstinenco, kakor ie to želelo vodstvo HT^SS, pač pa so se na vse načine trudili, da bi vsaj en del radičevskih poslancev pridobili za aktivno sodelovanje v parlamentu. Klerikalci hočejo sicer še nadalie ostati v rahli zvezi z "Radićem, nameravajo pa se kolikortoliko emancipirati. Zato snujejo načrte, kako bi si okrepili in oiačili svoje pozicije v Sloveniii. Pred očmi imaio »slovenski blok«, kateremu bi radi pritegnili vse obstoieče slovenske politične stranke. Menijo, da je sedani? politični položaj za ta načrt nad vse ugoden. Ako se iim posreči ta ideja, spraviti vse slovenske stranke pod en klobuk, so prepričani, da uveljavijo svoje postulate prej kakor, ako se še tako trdno zvežejo z Radićem. Zato bo na dnevnem redu njihovih zaupnih posvetovanj tudi razprava o tem vprašanju. Težke skrbi povzročajo klerikalcem — samostojni kmetje. Kakor znano, je Samostojna kmetiiska stranka sklicala jutri, v nedeljo, v Ljubljano velik shod. na katerem se ima protestirati proti novim davkom in proti drugim obremenitvam kmetskega prebivalstva. Za ta shod vlada po deželi veliko zanimanie in splošno se pričakuje, da bo udeležba na tem shodu izredno številna. To klerikalce silno jezi in tudi vznemirja, ker se zavedajo, da so kme-rrci namenoma sklicali svoj shod v Ljubliano prav en dan pred njihovim zaupniškim sestankom. Zato hočejo tudi oni na pondeljkovem zaupniškem zboru spre'eti celo vrsto resolucij proti novim davkom in proti nepopularnim novim zakonom. Obenem pa so svojim zaupnikom po deželi naroč-li. naj skrbe za čim najštevilnejšo udeležbo, da ne bodo glede številnosti pri rJeležbi zaostajali za kmetijci. Končno so klerikalni voditelji dali sestaviti svoje rezolucije proti davkom v tako demagoškem tonu. da upajo, da jih v tem pogledu SKS niti od daleč ne bo dosegla. Kdo bo v tej tekmi zmagal, bomo videli jutri in v ponedeljek. — Pesnika Prešerna sorodovina, tak je napis listini, izloženi v Sclrvvent-nerjevi kn**!gotržn:ci. To je življenjsko delo monsignora Toma Zupana. O njegovi demantni maši meseca marca t. 1. se je v »Slov. Narodu« izrekla želja, da bi pokazal L'iibl'ančanom sad svojega nadpetdesetletnega truda in razstavil rodovnik svojega velikega sorodnika dr. Franceta Prešerna. Z orjaško marljivostjo svetopisemskega očaka se je posvetil msgr. Tomo Zupan delu in dejansko delal po dnevi in pozno po noči, dopisoval na vse strani, preden je zbral od različnih krajev mu prihajajoče mnogobrojne podatke, jih napisal in narisal v posamne skupine in v celotni okvir. — Ta rodovnik ni samo velezanimiv za premotrivanje Prešernove rodovine, ampak ie še v tem večii meri in morda prvi izkaz moči slovenskega živi a. ki se je razvil iz Prešernove rodbine v mnoga debla in veje, v celo pleme. Pričuioči rodovnik izkazuie namreč nič več in nič manj kakor 404 rodbinske člane v sedmih kolenih. Toliko moč izkazuje slovenski živelj samo na eni rodbini. Slovence lahko zavidajo mnogi drugi narodi in zlasti bodo Francozi, katere navdaja velika skrb za bodočnost svojih rodbin, lahko z občudovanjem zrli na mali narod slovenski. Slovenski narod z ozirom na življenjsko moč svojega življa in svoje rodbine, nadalje z ozirom na duševni- svoj razmah, ki Je toliko kakor brez nepismencev, lahko z zanosom in mirno treznostjo zre na svojo b d č-nost. Njegova največja skrb bodi, da se ohrani v svoji dušni in telesni moči in svežosti. in to lahko rečemo, da ne more potem dolgo traiati. da bo Slovenec med prvimi prosvetljenimi narodi. Za to prosvetno tolažbo smo jako hvaležni stvoritelju Prešernovega rodovnika, M. — Kraljev povratek v Beograd. Kralj Aleksander I. in kneginia Jelena sta snoči ob 21.30 po 4dr.evnem bivanju v Nišu prispc;a v Beograd. — Sprememba na dvoru. Posedanji dvorni maršal brigad, general D a m-janović odpotuje koncem t^ga tedna na svoje novo službeno mesto v Sarajevo kot komandar.t artiljerijske brigade Novi dvorni marša], vice-admiral P r i-c a prevzame funkcije maršala takoj, ko se vrne iz Gru/a. k:er je prisostvoval kot kraljev zastopnik in komandant mornarice svečani otvoritvi vojaSke akademije. Namesto dosedanjega upravitelja dvora Nenadića je imenovan za UDravitelja polkovnik Velja Dimitrije-vič. — Razvrstitev uradnikov v kategorije. Danes dopoldne je bilo med uradni-štvom veliko zanimanie za naredbo, ki določa v smislu uradniškega zakona novo razvrstitev uradništva v kategorije in skupine. Naredbo so najprej objavili nekateri beogradski listi ne do danes »Službene Novine*. Po beogradskih listih je objavil naredbo tudi neki ljubljanski jutranji list Pripomniti je treba, da ta naredba ni popolnoma avtentična, da je še netočna, ker vsebuje nekatere točke, ki so se pozneje popravile in bo naredba šele jutri v pravi stilizaciji objavljena v »Službenih Novinah«. Opozarjamo na naše telefonsko obvestilo med »Najnovejšimi« iz Beograda, — Kako varuje klerikalni podžupan občinske koristi! Pretekli teden je odvažalo nekaj mestnih voznikov zemljo s sokol, stavbišča na Taboru za lastne občinske namene na močvirnatem Mir-ju. Sokol je dal občini zemljo brezplačno. Brezplačno ie Sokol kopa! in nakladal. — Prvo dejanje klerikalnega župana je bilo. ko je prevzel preteklo sredo za nekaj dni županske posle, da je takoj ukinil vse vožnje s Tabora. — Mestna občina raje od drugod odvaža in plačuje materijal po K 50.— za lm\ samo, da Sokola oškoduje. — boga občina, ki iz samega strankarskega sovraštva tako gospodari. Ubogi davkopk valcl — Potujčevanje po šolah. Moj stari oče se je Šolal pred več nego sto leti. Pogosto je pravil nam otrokom, da so takrat morali govoriti — otroci trdih kmetskih staršev — med sabo izključno le nemški, kdor je spregovoril slovensko besedo, dobil je sramotilno znamenje, dolg papirnat jezik, obešen čez hrbet ter moral klečati pred šolsko tablo. Tako se je ubijala slovenskim otrokom tuja govorica v glavo, tako se je sramotila njihova materinščina! Slovenski bistroglavčki so tudi to premagali, šolali so se«v tujem jeziku, ko so dorasli, so videli, da slovenščina ni imela nobene veljave v uradih, da je po m -stih in trgih gospodarila t:ra gospoda. Ni čuda. ako se je marsikateri izneveril svojemu rodu — mnogo večje čudo je, da vsa nasilnost, vse zaničevan1' preziranje ni v srcih premnogih niti najmanje omajala ljubezni do slovenskega rodu in slovenskog! iezika. Mn-žie. ki so bili odgojeni v takih Šolah, dv'gmli visoko prapor narodnosti, borili se pod najneugodnejšimi razmerami za pravice svojega rodu, počasi ,v vednem bmu za vsako, tudi najmaknkostne[So koncesijo, izvojevali so mnogo pravic, ne vseh kajti polno veljavo našega jezika, pravo gospodstvo na lastni zemlji prinesla nam jc šele naša svobodna Jugoslavija. Te razmere, ki so vladale v slovenskih pokrajinah — s kratko izjemo francoskega gospodstva, ko se je priznalo našemu jez;ku veljavo v šoli in m. — so se pričele bobsati šele po v pomladi narodov 1848, ko je vzklila slovenska zavest tako mogočno, da je ni mogla več zatreti niti pozne.ša re-akci a. — Na Kranjskem in Štajerskem ter v Primorju smo dobili slovenske šole, budske in deloma sredne — na Koroškem pa smo ostali nadalje brezpravni. Ttalna sedai hoče uveljaviti .to. kar se je pred 100 leti pri nas prakticiralo^ A tok zgodovine se ne da zajeziti in kolo časa se ne da za stoletje naza zavrniti. Naj vporablaio proti našer1 jeziku v Šoli in uradu tudi vsa sredstva uspelo jim ne bo potmčiti naših roakov. kakor ni to usp lo pokom! Avstrri! — Volana odllkovenia. Z modpljo za vojaSke vrline vrline so bili odlikovani: dr. Ivan K e b e r, san. major, R do'f J. Šalah a in Ivan A. Koprive, kapetana, vsi v Ljubljani. Sfev. 252. »SLOVFNSK1 NARODc, dne 4 novembra 1923. Stran 5. — Kako Je treba pobija« draginjo! Iz Trbovelj nam pišejo: Pred dobrim tednom smo še morali kupovati govedino po 25 D za kg, teletino pa še dražje. Občina se je zganila ter napravila svojo klavnico in stolnico ter začela prodajati meso po 16 D Takoj so se udali tudi mesarji ter znižali ceno tudi na 16, nekateri pa celo na 15 D z kg. Mar so cene živini tudi naenkrat tako znatno padle? AH pa morda sedaj mesarji prodajajo meso v lastno izgubo? Na enaki način bi se dalo vprašanje draginje tudi drugod rešiti. Seve mora biti občina odločna ter ne sme tudi sama iskati dobičkov. Tudi v Ljubljani se že nekaj časa prodaja na neki stojnici meso po 16 in 17 Din A še nekaj! Obrtnikom in trgovcem se naj odmerijo davki pravično. Dokler dobivajo ti pridobitni sloji tako horendno odmerjene davke si iščejo tudi kritje v visokih cenah. Tepen pa je vedno ubogi konsument. — Lekarna na Vrhniki. G. Ph. Mr. Stanko Hočevar je vzel v najem lekarno svojega očeta g. J. R. Hočevarja na Vrhniki. — D-rekfna telefonska zveza Beograd -Dunaj. Dne 31. okt. ob 11. uri se je vršil prvi poskusni pogovor na novo vpostavljenJ progi Beograd-Dunaj. Poskus je zelo dobro uspel in je bila ta nova proga takoj uvrščena v inremacijonalni telefonski promet — Celjske vesti. Mestno g 1 e da 1 i -Š č e. V našem gledališču se nam za prihod-a1e dni obeta zopet več gostovanj. Dne 6. novembra bo gledališki večer ge. Marije Vere iz Beograda, 9. novembra gostujeta gosne ?ar?čeva in Juvanova iz Ljubljane v »školjki*, nato se vprizori »Tat« z gostovanjem g. Nučiča In ge. Podgorske iz Zagre- | ha. — »O umetnosti Babiloncev Egipčanov in Hebrejcev« bo v ponedeljek 5. novembra ob pol 20. uri predaval na ljudskem vseučilišču urednik g. Edv. Šimnic, Knjigovodstveni tečaj na ljudskem vseuč;li-Iču pa se prične dne 7 .novembra. — Izobraževalno društvo »Bratstvo« prične tekom prihodnjega tedna s srbrhr- I v?fskim tečnlem. Pod"čeval bo učitelj g. Radić. — Sokolske plesne vaje se ' prično Intri v nedeljo ob 20. zvečer v telovadnici. Pris+on imajo sann člani in Članice. — Na okoliškem pokopališču je pelo na Vsoh svetib nagrobnico letos tudi pevkr> dr"Stvo »Nanrej*. — Ustanovni občni zbor skunne gostilmč^rske znd-u-ge za kraje Celje (mesto) CeHsko okolico. Sv. Lovrenc. Svetino in Teharje se vrši v CeTjn 6. t. m. — Ciril - Metodova podružnica v Oaberju nrir^d? Martinov večer v nedelio 4. t m. ori CeČekti. Čt$t| do-b:č^V večera Je nam^nien za obdaritev i:bo7ne mli^ne na Miklavževo. — M?rfbnrcVe vesti. Hrvat, »planinarsko društvo na P o h o r i it. Na ora^mk Vseh svetih je posetilo n*»se Po-horte 20 č^nov hrvatskega planinskega ćrnš'-vn. Bili so naravnost navdušeni n~d krasno Jeh pozdravita člma S. P. D. dr. ?«nrferi in Rof'er. Odzdravil ie v imenu H. P. D. gimnazijski ravna teli Pa-sarfC" iz Zagreba, od koder je bila rudi večina izletnikov, med katerim? se je n->bnia-!o rudi več hrvatskih planink. ObliubiTf so, večio Propagando za poset našega Pohorja, katerega tudi oni smatrajo poleg prirodne krasote tudi za važno narodno obrambno postojanko. Vreme je bilo še precej ugodno. Dočim je bila po dolinah gosta megla, je od zgoraj do popoldne sijalo toplo solnce. — K samomoru uslužbenke v tovarni »Volta«. Kakor izvemo od zanesl;:ive strani, ni bil vzrok samomora te uslužbenke odpoved službe, ker ji pod'etje sploh ni odpovedalo in je še na dan samomora delala. Pač pa je prosila, naj se ji fiksirajo tudi posebne premije, k? se izplačujeio poleg stalne mezde za posebno delo. Tej 'prošnji podjetje ni moglo ugoditi. Prišla pa je vkljub temu še. na delo. Njen brat, živeč na Dunaju, izpoveduje sam, da se je nesrečnica že preje domišlje-vala, da ne more živeti. Bila je vajena velikega sveta. V Maribor je prišla iz Ho-landske. Sedaj bi bila rada šla v Ameriko. Ker ni dobila dovoljenja, jo je kot zelo rahločutno zelo potrlo. Podjetje »Volta« ne nosi na tem samomoru torej nobene krivde. — Zi v I n s k 1 sejmi na štajerskem. Kakor izvemo v Mariboru v do-glednem času še ne bo sejma, ker so se v okolici vnovič pojavili slučaji kužne bolezni. In to ni čudno. Živina v mariborskem okraju je bila zdrava. Slučaji slinovke so bili zaneseni od živine, ki je prišla preko Ptuja v Maribor. Umestno bi torej bilo, da se zapro tudi sejmi v ptujskem okraju. Dočim so zaprli v mariborskem okraju, se vrše v Ptuju nemoteno naprej ter gonijo od tam živino preko zaprtih krajev v Maribor celo v klavnico. Najbrže o tem višja vete-narska oblast doslej ni "bila še informirana. — Brezsta novanjci na cesti. Na Teznu je neka družina tako deložirana. da se nahaja njeno pohištvo v nekem jarku, neka družina biva že nekaj tednov v list-njaku, kuhat pa hodf svojo hrano od hiše do hiše. To je začetek stanovanjske bede pri nastopu zime. — Dva požara v Ljubljani. Mestni magistrat nam je poslal ta-le popravek: »Z ozirom na članek v »Slov. Narodu« z dne 26. oktobra 1923 »Dva požara v Ljubljani« Vas poživlja mes'ni magistrat, da priobčite v smislu § 19 tiskovnega zakona sledeči uradni popravek: — NI res. da so na lice mesta takoj prihiteli prostovoljni gasilci in požarna hramba iz Škofljice. — Res je marveč, da le kot prvo dospelo na lice mestno poklicno gasilstvo s tren^kim avtomobilom in 8 mo'mi ter takoj stopilo v akcijo. — NI res, da je poklicno gasilstvo prisne'o na k ' akcijo, ker je požar ponovno izbruhnil in so gasilci pod spretnim vodstvom g. Josipa Turka popolnoma udušili požar do 23 ure 30 minut. Res je, da je požar Dil popolnoma ntfušea od poklicne gasilske straže pod poveljstvom višjega nadzornika Koleše, ter ie poklicno gasilstvo odšlo šele potem, ko Je bilo ugotovljeno, da ne obstoja nekaka nevarnost več. Res je, da so se tudi oo odstranitvi nevarnosti, kakor pri vsakem večjem požaru, še par ur pojavljali iz notia-njosti tramovja mali plameni, -za katerih sprotno uduševanje zadošča par mož z eno gasilno cevjo ali pa tudi par škafov vode. Res je, da je to povsem profilaktično stražo prevzelo prostovoljno gasilstvo, ko ni bilo več potrebe, da ostane poklicno gasilstvo s svojimi obsežnejšimi sredstvi še dalje na licu mesta. Ni res, da je poklicno gasilstvo ' doživelo največjo blamažo, da je došlo po enourni zamudi in poleg tega napravilo pa-i radni sprehod po mestu, dasiravno je pot za j Gradom za polovico krajca. Res je, da je i poklicno gasilstvo došlo prvo in takoj, ko je ! sploh bilo obveščeno. Res ie nadalie. da se i je prejeto obvestilo glasilo čisto splošno, da j gori na Karlovski cesti »pri Anžiču«. Ker i vulgo imena uradu niso znana, je moglo po-. klicno gasilstvo ubrati le eno pot, to je ono, [ ki pomenja krajšo razdaljo med Mestnim I domom in pričetkom Karlovške ceste od i mestne strani. Res je naposled, da je nWor-| na brizgalna potem prispela po cesti za Gradom, ker je bilo gasilskemu uradu medtem po lastnih že na požarišču navzočih orjra-j nov telefonično sporočeno, ob katerem koncu Karlovške ceste gori. Ni na res. da je i pot za Gradom za polovico krajša, nego pomeni razloček za motorno voz'lo le par sekund. NI res, da je dobil požarni čuvaj iz Mestnega doma direktno prepoved, da bi streljal za požar in da je na intervencijo dveh stražnikov čuvaj oddal en strel, drugi pa je odpovedal. Res je. da ?e dobil požarni čuvaj Svetelj. ki požara s^loh ni mogel opaziti, ker grajski hrib zakriva oni del Karlovške cesie, nalog od telefonista gasilskega urada, naj odda en strel katerega ie nn tem naročilu takoi od^al. Res je naoOsle-*, da je naročilo za strel izšlo šele. ko je bilo znano, da je požar večje vrste, knit' pri malih in srednjih požarih zadošča nokPcno gasilstvo, ki se telefonično obvešča. Le če Je potreba sodelovanja pmstovolimh gaslcev. ki stanujejo razstreseni po mestu, se tudi strelja.« O Atilovem grobu v Sodrnžlcl nam pi- šelo od tam: Brezvcs+ni hudomušne?: čim-dalie bolj »vlečejo* lahkovernega posestnika A., da sedaj že tudi ponrči nadaljuje s krmaniem na svojem travniku češ da je tam pokopan Atila v zlati krsti. Mož je zabil v to iskanie že I°po premoženje ter bo spl^h prišel na bera^ko palico ako se nadzorstvene oblasti ne zcraneio. Polžn^s* krajevne inteligence bi b;la. da pouči moža o brezmis^lnem zaoravliivem početiu. — Na nr»cIov državne imrave Južne železnice Tz Rakeka nam ni?ejo: Lesni trgovci in delavci iz okolica Pak-^k - Prcz;d no-nevno vorašamo. kdaj bo železniška uprava preskrbela zadostno število tovornih vagonov, potrebnih za transport lesa? Predvsem so potrebni dolgi vagoni. Na postaj« leži mesece in mesece les. ker ncdost3ja vagonov. Lesni trgova imajo občutno škodo, delavci ne dobe dela, a tudi država le oškodovana, zato prosimo da se že vendar enkrat napravi konec temu stalnemu pomanjkanju transprotnih vagonov. — Turneja »Sfankoviča« na Češko. Pevsko drušrvo »Stanković« iz Beograda je 30. tm. odpotovalo pod vodstvom Bra- | nisiava Nušiča na Češkoslovaško, kjer pri- i redi več koncertov. — KoncesMa za dimnikarstvo za občine j Dev. Mar. v Polju, Podgorica in Dolsko je bila podeljena Ivanu K 1 a n č a r j u, dimnikarskemu mojstru v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta 13 (Kolizej). — Pokojninski zavod za nameščence nraduje vsled preselitve od ponedeljka dne 5. novembra L 1. naprej v svojem lastnem uradnem poslopju na vogalu Aleksandrove in Gledalske ul;ce. — Zazidanje Aleksandrove ceste. Družba dr. Černe-Naglas je dobila stavbno dovoiienie za zgradbo štirinadstropne hiše ob Aleksandrovi cesti (poleg palače Kred. banke). Čas bi bil, da bi se zazidala tudi vogelna parcela. — Zidarska dela. Pri palači »Ljubljanski dvor« v Kolodvorski m Pražakovi ulici je vzhodni trakt dograjen do strehe južni pa do tretjega nadstropja. Pri poslopjih »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« ob Miklošičevi cesti je dograjeno zl-dovje do I. nadstropja. Poslopje (stanovanjska in uradna hiša) »Jadranske zavarovalnice« (Riunione Adriatica di Sicurta) v podaljšani Beethovnovi ulici je dograjeno in pokrito m bo to zimo uporabno. »Vzajemna posojilnica« je dobila uporabno dovoljenje za svojo palačo ob Miklošičevi cesti, istotako J. Čepon za novodograjeno vilo pod Rožnikom, dalje J. Kuharju za novo hišo. J. Smielovskemu za novo vilo in Cigoju za novo hišo. Enako uporabno dovoljenje se je podelilo M. Taborju za dograjeno nadstropje. — Ureditev razsvetljave In pometanja I ulic se bo po sklepu magistralnega gremija j izvršila po novem redu. Načrt ima izdelati j stavbni urad. Potreben bi bil, pa sam »na-( črt« ne bo pomagal! — Veliki narodni kalendar »Jugoslavi-{ Ja«. Savez dobrovoljaca u Zagrebu izdaje i svoj veliki narodni kalendar »Jugoslavija« : za god. 1924. »Jugoslavija« je poznata nai-! bolja narodna knjiga, pa če I novo izdanje nadmašiti svojim sadržajem sve ostale ka- ral požarišča skoraj po eni uri. Res je mar- j lendare. Cijena je komadu Din 30. Radi eč, da je bil mestni gasilski urad o požaru ograničenog broja primerak vee, obveščen rh 20 uri 35 minut in so gasMci rH?Ti na po'arišče s trenskim avtomobilom ob 20. uri 37 minut, torej dve minuli po i.re-i«7nu oV-os*Ua: motorna brizgalna pa ob 20. uri 50 minut, to je takoj, ko jz bilo dognano, da je požar večje vrste in ne bodo zadoščale gasilne priprave trenskega avtomobila. — NI res. da le stopilo prostovoljno e-asilno dntštvo potem, ko je odš^n poklicno gasilstvo s požarišča, še enkrat v a oni. koji ga že- j le kupiti, neka požure s narudžbom. j — Jugoslovenska-bolgarske agenture ▼ SoHR Pred kratkim je bila ustanovljena v Sofiji »Jugoslovensko-bolgarska trgovska gentura«, ki se bo pečala zgolj z uvo- j zom raznovrstnega blaga Iz Jugoslavije in izvozom Iz Bolgarije. Poleg tega bodo spadali v njen delokrog razni komercijalni posli. Agentura bo daiala tudi informacije o stanju trgovine na bolgarskem trgu. — Smrtna kosa. Danes je nmr! g. Ivan Bab še k, bivši trgovec v Šmarju na Dolenjskem. Pokojnik ie bil vrl narodnjak in navdušen naprednjak. V Šmarju je imel hude boje z ondotnimi klerikalci. Kasneje se je preselil v Ljubljano, kjer je deloval v raznih narodnih društvih. Zapušča vdovo iz znane narodne rodbine Ogorelčeve na Škofljici. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 16. iz javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomini — Včeraj je umrla ga. Elizabeta Z o r k o, roj. B a r t e n o r, soproga g. Antona Zorka. ravnatelja pom. uradov pri predsedstvu pokrajinske uprave. Pokojnica je uživala v krogu svojih znancev in prijateljev splošno spoštovanje. Pogreb bo v nedeljo ob pol 16. s Starega trga št. 34 na pokopališče k Sv. Križu. Blag ji spomin! — Tobačna tovarna v Ljubljani bo prodala na ustni dražbi dne 6. decembra t. 1. ca. 3000 kz. kompostiranega tobačnega prahu. Pogoji dražbe so na vpogled v ekonomiji tobačne tovarne. — Družabne plesne vaje »Kluba pleso-vodij v L'ublfani« se prično v četrtek dne 8. t. m. točno ob 20. zvečer v dvorani Kazine. Povabljeni se uljudno naprošajo, da dvignejo izkaznice najkasneje do 6. t. m. pri klubo-vem predsedniku g. Černetu. VVolfova ulica št. 3. ker brez izkaznic vstop ne bo dovoljen. — Informacijski Mro v Mariboru. V Mariboru je novinar Pire otvonl ^bl. kon-oes. informacijski biro pod naslovom »Marstan«. Dočim je bil dosedajni »Mar-Stan« le privatna socijalna incutucPa samo za stanovanjsko vprašanje, jc ood vtrne-nim naslovom »Marstan« združenih več koncesii: za informacije, trgovsko agenturo, posredovanje v zgradbah, stanovanjih in realitetah. Glavno važnost pa bo novo pndietje polagalo na trgovske, srloh gospodarske informacije in trgovske zveze z vrtaniimi in inozemskimi tvrdkami ter na posredovanje zgradb za stanovanja in obratovališča. — AnaP*?čn? zavod v Zagrebu. Ministrstvo poljedestva prevzame vodstvo an?.l;t;čnega zavoda v Zagrebu, ki je bil do sedaj v rokah pokrajinske uprave. Ta zavod, ki je po kakovosti drugi v Evropi, je dosegel že mnogo važnih naučnih uspehov. N;egov odHčno urejen laboratorij je vreden nad 20 milijonov drn. — Odškodnine za noš?l?atve po železnici. Prome*no ministrstvo ?e dobilo zadnje dni iz naš;h gosjoodarskih krogov več pritožb, da pošMiatve po že'ezmoj pogosto ne pridejo na določeno mesto. Ker je dognano, da se blago pokrade ali poškoduje med potjo, je direkcija državnih železnic v Beogradu pos'ala vsem oostaicnačelni-kom okrožnico, v kateri jih opozarja, da bo za vsako škodo odgovarial načelnik dotične postaie. odkoder je bilo blago poslano še neooškodovano. — Zvišanje žofp^n*šl<*h tarifov. Generalna direkcija državmh železnic objavlja, da se bodo zvišali tarifi za d;reVtni potniški fn tovorni promet med Madžarsko in kralievino SHS s 15. novembrom na madžarskih železnicah za potnike 60%, za blago pa 20% dosedanje tarife. — Popravek. V včerajšnjem poročilu »Vseh svetih dan« se ima glasit! odstavek: Garilci so posfavili častno stražo ponesrečenca tovarišema Žargiju in Levcu In ne kakor je bilo pomotoma naveden.o Žagarju. — Pooravek. V poroči'u o občnem zboru Delniške stavb'^ske družbe »Union* v Ljubljani dne 28. oktobra t. 1. se je vrinila tiskovna nomota. Besedilo bi se mjralo glasiti: »Ker ie prodal upravni svet stnvhi-šče oh M-klošičevi in Dalmatinovi ulici za ceno 100 kron. ki je pa vredno do 2000 K 03* — ne pa 200 kron. VELIKA NESREČA NA MIKLOŠIČEVI CESTI. Iz neznanega vzroka se je danes dopoldne ob pol 9. na Miklošičevi cesti pri neki zgradbi podri stavbni oder, na katerem ie delalo več delavcev. Pri razsulu odra so bili več ali manj težko poškodovani zidarji: 261etni Matija Kitiš. 251etni Fran Šibenik, 601etni Gregor R e m s, 40letni Ivan J an ko vi ć in 21 letni Mihael Z r i m š e k. Vsi poškodovanci so bili takoj z rešilnim vozom prepeljani v bolnico. O vzroku nesreče še poročamo. — Božji rop. »Slovenec« Je pretekli teden priobčil to-le notico: »Zadnjo nedeljo zvečer so prišli tatovi v župno cerkev na Čatežu pod Zaplazom. vlomili v tabernakelj in odnesli monstranco In dva ciborija s sv. Rešnjim Telesom. Tabernakelj so navrtali z navadnim svedrom, katerega so pustili na obhajilni mizi. V nedeljo popoldne ob 2. je videl neki mož dva človeka, ki sta drug za drugim prišla v cerkev, nič molila, ampak le velik oltar ogledovala in odšla iz cerkve. Slutil seveda niti od daleč ni. kaj nameravata. Do danes še ni sledu o tatovih...« — Ta dva moža, ki sta kritično nedeljo ogledovala oltar, sta nau* znana. Ako se kdo za stvar zanima, mu lahko damo tudi njih adreso. — Tatvine v LjublfanL V kavami hotela »Union« je bila odvetniku dr. Ivanu Lovren-čiču ukradena suknja in čepica v skupni vrednosti 3350 Din. — Kolo znamke »Sty-ria« je bilo ukradeno na Zrinjskega cesti delovodju Franu Skubicu iz štepanje vasi. Kolo je bilo vredno 1750 Din. — Marija Dolni-čar Iz Notranje gorice je izgubila ali pa ji le bila ukradena v Ljubljani listnica s 3000 D. — Predrzen tat. Poročajo nam: Preteklo soboto v jutru so zapazili pri gospodu Vinku Jamniku v paromlina v Meži. da manjka iz hleva 1 vol v vrednosti 34.000 K. Še isto dopoldne so zasačili vola in tata v Vuzenici, ker ga je bržkone tat hotel vtihotapiti čez mejo. Tat Štefan Gabel je ute-kel, kasneje pa so ga zasačili. Lopov je bil tako predrzen, da je odpeljal vola iz hleva, v katerem je soalo več hlapcev. — Razoroženie nacHonallstičnlh organizacij ▼ Novem Sadu. Po nalogu ministrstva notran':h del sta se v Novem Sadu razorožili obe nacionalistični organizaciji Orjuna in Srnao in sicer v interesu iavne-ga miru. — Tajlnstven nmor na Marjanu pri Splitu. Pred nekoliko dnevi je bilo na Marjanu pri Splitu najdeno truplo nekega 24 lednega mladeniča« na katerem so se poznali sledovi borbe na življenje In smrt. Neznanec je bil očlvidno umorjen. Sedaj je policija ugotovila, da je umorjeni d< vec A.nte Ivičevič z otoka Visa. Ivičevic c bil napaden od neznancev, ki so ga oropali in mu odvzeli 18.000 Din gotovine. Policija je arenah že več oseb, ki so na sumu, da so sodelovali pri umoru. — Roparski umor pri Soir.boru. Patrulja orožnikov je nedaleč od Sombora našla pod slamo ležati truplo nekega človeka, katero je bilo popolnoma cgrizeno od psov in na katerem so se poznal; sledovi strahovitih ran — znak, da je bil neznanre na roparski način umorjen. Pri umorjencu so bile najdene knjižice na ime Jakob Ci:vJ-schmldt rodom iz Koprivnice. Njegovo truplo je bilo prepeljano v prefekturo subotiške bolnice. — Sejem v Gor. Radgoni. Po dolgih letih je ministrstvo zopet dovolilo živinske in kramarske sejme v Gornji Radgoni. Dnevi teh sejmov so razglašeni danes v posebnem razglasu v inseratnem delu »SI. Naroda«. — Pogoreli Mariji Kadunčevi z novice je predsedstvo pokrajinske uprave dovolilo pobirati v Ljubljani in ljubljanskem okrajnem glavarstvu mile darove. Nabira lahko sama ali pa njeni sinovi. Nabiralec se mora seveda legitimirati z uradnim dovoli lom. — Zahvala: Vsem, ki so na ta ali oni način pomagali pri požarni nesreči v četrtek dne 25 oktobra 1923 in kasneje po posledicah, izrekam tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo. V nesreči se spoznajo prijatelji, teh ni bilo malo, to me tolaži in krepi, da vsai prebolim svojo bolest in nesrečo. — Zlasti se zahvaljujem zav. banki »Slaviji« za kulantno cenitev škode In takojšnjo izplačilo zavarovane svote. Osvald Pengov. PllStolOvka - iz Monte C r!a - od 8.-11. 8. deJ. — V treh delih. V glavni viog2 ELIJE SV R1CHTER KINO TIVOLI MODRI NATAN. Samo še danes in jutri v nedeljo predvaja kino Matica klasičen film »Modri Na-tan«, insceniran po romanu glasovitega klasika Lcssinga Film, ki je prava kulminacija filmske umetnosti, prikazuje srdite boje med zapadom in iztokom, boj križarjev proti Saracenom. V ospredju filma stoje zgodovinske osebnosti, mogočni sultan Saladin. modri žid Natan in dr. Vsa interpretiranja so izredno dobro posrečena. Sijajni so prizori iz orijentalskega življenja in kolosalno so izvedeni bojni prizori pri obleganju Jeruzalema. Občinstvo se opozarja, da ne zamudi izvanredne prilike! Predstave se vrše danes v soboto ob 7. in 9. uri. jutri v nedeljo ob 3., 5„ 7. in 9. Od ponedeljka do srede: Umor v noči karnevala! — Kino Tivoli. Še danes in jutri dvoje zabavnih amerikanskih burk »Fattv kot dijak« in »Od pometača do senatorja«. Oba filma vzbujata mnogo smeha vsled svojih pristno amerikanskih dov-tipov in domislekov. Prihodnjič izboren film »Tragedija strastnega ženska r-j a«. 2e naslov sam pove, da je vsebina zelo zanimiva. Postavni, za take vloge kot nalašč ustvarjeni. Emil Jannings igra vlogo robustnega in brutalnega glavnega junaka. Za tem pa nenadkriljivi film v 3 delih, po vseh kinogledališčih v inozemstvu učinkovitost prve vrste: »Pustolovka iz Monte C a r 1 a«. — Trgovec Z. Kopitar v Planini pri Rakeku je svojo, pred letom kupljeno trgovsko hišo od ge. Kušlan docela prenovil ter isto izdatno povečal, kamor se sredi novembra iz dosedanjih lokalov preseli. 2e-leči mu v novih lokalih obilo sreče, ga cenjenim bralcem našega lista najtopleje priporočamo. — Koncert! Danes In redno vsaki dan v novo renovirani restavraciji in kavami »Tratnik«. Koncert ciganske kapele od pol 9. do pol 1. ure ponoči. Vstop prost — Cene običajne. — Opozarjamo, da se je tvrdka J. Maček stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti št. 12., kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. — Opozarjamo, da se je Alfonz Brezr.ik, največja tvrdka klavirjev in vseh glasK inštrumentov preselila o lastno hišo, McstrJ trg 3. noleg magistrata. Oglejte si zalogo in veliko izbero teg.i najsposebnejšega podjetja v Jugoslaviji. (ll.6?3) Iznrerf sodišoa. — Krvava »rihta« v mlinu. Naveličal se je mož svoje žene, zasnubil čedno mli-narjevo hčer in jo vabil, da bi mu prišla za gospodinjo. Ker pa* pri nas, posebno po deželi, te mode še ne opažamo in ker je imelo dekle tudi, kot je trdil obtoženec, svojega fanta, mlinarja, ki pa je bil takrat ravno v zaporu, ker je nekoga »štesni!« v trebuh, ni uslišala. Prišel pa je ženin Blažekov iz Brukov, ki je bil že precej časa v Ameriki zopet k mlinarjevi Julki in jI, ko ga je ta zopet zavrnila, zagrozil. Kaj ne maraš mene, Ogrinca imaš. Povem ti pa, da Ogrinc še ne pozna Amerikanca. Imeli smo že tajno sejo in po amerikansko bomo z njim postopali. Naredi se to po noči, kar na tihem in zjutraj ga ni. V mlin ga bomo djali, če pa ne bo šov, bomo pa pri Vas krvavo »rihto« naredi in zjutraj ga ne bo. To pa tako gotovo, ko tu stojim in bom umrl. Prišel je Blazetov pred 2 leti res iz Amerike, vendar ni tako nevaren kot zveni ta grožnja. Bil je tudi res »fest« pijan, toda preveč je govoril in zbali so se ga, dasi je bilo govorjeno to v neumnosti. Obsojen ie bil na 6 tednov in bo plačal Se nekaj stroškov. — Huda gostilnlčarka. Carinik Alojzfl Horvat je lovil 2 sumljiva moška, ki sta prišla kot tihotapca preko meje. Zalotil ju je v gostilni Albine Vidrihove na Planini. To pa je Vidrihcvo tako ujezilo, da je na-hrulili carinika z besedami: Kaj bo ta hudič tu norel in lovil ljudi po gosti'nah, na mejo naj gre, kamor spada. Žena ie trdila, tla ni imel biuze in kape, kar w>a ni držalo d ni imel bluze in kape, kar pa ni dr2uk> in bo plačala za te prehitre in nepremišljene besede 100 Din globe. m najkovejšaTorodila! NAREDBA O RAZVRSTITVI URADNIKOV ŠE NI OBJAVLJENA. — Beograd, 3. novembra. (Izv.) Beogradska »Politika« in za tem A're* me« sta včeraj dopoldne cb \ na* redbo o razvrstitvi urednikov v kate* gorije in skupine v smislu ntivega, od skupščin j sprejetega in sunke: jo'ir.ane* ga zakona o dr/.avnih uradnikih in na* meščencih. Naredba bi imela biii ob-* javljena včeraj v »Službenih iVov/na/i*. Ta objava je iz tehničnih razlogov iz* ostala, ker naredba še ni bila od mini* sirskega sveta definitivno redigirana in potrjena. Pojavile so se mnoge tehnič* ne težkoče radi uvrščanja uradnikov V kategorije. Ker še niso bile težkoče odstranjene, jc bila naredba, oziroma načrt naredbe sistirana, da se izravnajo vse diference. Definitivno leđigiranci naredba se objavi :utri v »Slu/benih Novinah«. DEMARŠA ZAVEZNIKOV PRI GRŠKI VLADI. — Atene, 3. nov. (Izv.) Po kor: ml protirevoluciji, ki je bib udušena od vladi zveste vojske, je opažati živahno gibanje med vsemi sloji grškega naroda, da se odstrani sistem monarhizma in uvede republikanski re/im. poslaniki zavezniških držav so danes opozorili v več ali manj odločnih izjavah grško vlado na eventualne nevarnosti, ki bi nastale po spremembi sedanje državne oblike. — Beograd. 3. nov. (Izv.) Po r^rojilu iz Aten je danes Izdal naš poslanik 2ivojin Balugdžič sporazumno s francoskim posla-ntkom to-le uradno izjavo: V prijateljskem razgovoru z generalom Panialasorn, kl je trajal pol ure. sem pojasnil, da v kraljevini SfIS vlada velika razburjenost rad? dogodkov na Grškem iz razlogov medsebojnih gospodarskih interesov in skupnega zbližanja obeh držav. Mero-1 dajni krogi smotre situacijo i vidika skupnih stikov. Smatralo, da sorememha državne oblike na Grškem v ono formo, kl Jo nekateri nameravajo dati, ne bi odgovarjala dobrim Interesom grškega naroda, niti no medsebojnemu zbllžanju in prijateljstvu, spremembe pa si uiti ne žele zavezniki.« Komunike končno odločno 5>ovdarja, da si spremembe državne oblike ne žele niti zavezniške in udružene države. Izjava je na grške vodilne kroge napravila globok utis. — Atene, 3. nov. (Izvir.) Izjave profl proglasitvi Grške za republiko so pri grški vladi izročili zastopniki vseh zavezniških držav. Zelo odločna In kategorična Jo Izjava poslanika Velike Britanije, Poslanik je med drugim omenil, da vlaga protest proti spremembi monarhistične oblike v imenu kralja Velike Britanije. Vlada Velike Britanije gleda s skrbjo In vznernlilenostjo na razvoj dogodkov na Grškem, dogodkov, ki so rezultat gibaria, stremečega za tem, da strmoglavi dinastijo In proglasi repuhliko. Ce grška vlada stori take korake, bi stanje v državi za bodočnost ze'o komplicirala. Borzna poročila. 7AGREBŠKA BORZA. Dne 3. okt. Prosti promet Včerajšnja čvrsta tendenca, kateri je bil povod slabotno taksiranje dinarja preko Dunaja, se je tekom današnjega prostega prometa zopet preokrenila. Pojavilo se je dovolj blaga, za katero pa ni bilo nobene zahteve. Za prihodnje dneve ni pričakovati kake večje ip.ro-membe v tečajih. V prostem prometu notirajo: Devize: Curih 15.42. Pariz 5.(T1S, London 3«8, Dunaj 0.1225. Praga 2.55. Trst 385.50, Newyork 87. — Beograd, 3. nov. V prostem prometu notirajo: Praga 253.50, Milan 387, Lendon 3S7, Pariz 505, čeneva novec 1532. blaco 1542. Newyork S6.25, Tendenca labilna. Blaga dovolj. INOZEMSKE BORZE. — Curih. 3. nov. (Izv.) Današnja pred-borza: Beograd 6.575, Amsterdam 21 .25, Ne\vyork 5.63. London 25.10, Pariz 32.45, Milan 25.—. Praga 16.45. nL;J;moe$ta 0.0305, Bukarešta 2.70. Sofija 5.25. Varšava 0 0003, Dunaj 0.007925, avstr. žig. krone 0.00705. — Curih. 3. nov. Amsterdam 218.25, London 25.40. Pariz 32 25. Milan 25. Praca 16.45. Bukarešta 2.70, Beograd 6.575, Sofija 5.25. — Trst, 3. nov. Predborza: Beograd 25.96—26.0^ Dunaj 0.031.3—0.0315. Prasa 65.50—66, Pariz 12^.5—130. London 100 — 100.25, Newyork 22.35—22.50, Curih 396— 398.___ VREMENSKA NAPOVED. — Dunaj. 2. novembra. (Uradna vremenska napoved.) Vreme se bo neke I ko poslabšalo, v nižavah bo večinoma megleno in oblačno. Lahen dež ni izključen. Nadnor-malna temperatura ostane. Poredbe. — Mlad lovski pes se ie našel v bližini Sv. Petra v četrtek dopoldne. Povprašati je Bohoričeva ulica 11. Stran 6 »SI.OVPNSK! NAROD« dne **. novembra 1923. Kultura in priroda. (Po Dionn HrisostomuJ V zgodovini kulture pogosto opažamo zanimiv pojav: kadar doseže velik razvoj in intenzivnost, se gotovi krogi človeške družbe razočarajo v nji. Veliki misleci ;n opazovalci življenja se vprašujejo: kaj je doprinesel napredek kulture za osebno srečo ljudi? Pri tem pa vidijo, da'so kulturne dobrine dostopne samo nemnogim, d očim iih ljudske mase ne uživajo. Z druge strani niso vedno srečni niti oni. ki imajo vse predpogoje veseliti se nad vsem kar jhn nudi kultura. Iz tega sledi, da je kultura izvor socijalne bede in nevednosti in da torej sploh ni potrebna. Ako hoče biti človek srečen, se mora vrniti k prirodi, k naravnemu življenju prvobitnih narodov. To krizo v oceni kulture najdemo že v stari Grški h koncu peloponeJke vojne. Kot nasprotniki vsake kulture nastopajo filizofi-einiki, ki so že tedaj uveljavljali svoje principe v življenju in si prizadevali, da bi z vzgledom dokazali, kako je mogoče živeti izven umetno ustvarjenih kulturnih razmer. Etiko teh emikov so usvojili tudi Atenci. Ko je rimska kultura dosegla najvišjo stopinjo svojega razvoja, se je nenadoma pojavila proti nji reakcija in naravno, cinizem Je znova pridobil velik pomen ha je povsod zelo vplival na vse filozofske šole 1. atole tja po Kr. Ideja cinične filozofije najdemo tudi v novejšem času. V Franciji je v prosvitlje-nem XVm. stol. Rcusseau zaklical človeštvu, naj se vrne v prvotno od civilizacije nepokvarjeno stanje. Isti način mišljenja opažamo tudi pri Tolstoju. Veliko sorodnost z idejami Rousseauja in Tolstoja najdemo rudi pri grškem pisatelju iz I. stol. po Kr. DIonu Hrisostomu, rodom iz mesta Prusa v Vititiji. On je bil spočetka retor, pozneje se je pridružil cinikom in postal vnet zagovornik njihove filozofije. V siromašni obleki z vrečo na hrbtu m popotno palico v roki je ■prepotoval rimsko cesarstvo, da si ogleda in izuči ljudi. Posetil je tudi deželo Getov (po nekaterih virih današnjo Bolgarijo), kjer je zbral podatke o življenju in običajih tega trakijskega plemena in se mudil rudi v južno-ruski grški koloniji Olbiji ob izlivu Dnjepra. V prvobitnem stanju pravi Dion, ko še niso poznali ognja, so živeli ljudje zelo srečno. Različne zvijače kulture, nebroj iznajdb in drugih pojavov civilizacije pa je samo poslabšalo njihov položaj in jih pahnilo v nesrečo, kajti ljudje niso uporabljali svojega znanja za moralno izpopolnjevanje, nego zato, da zadovolje svojim nizkotnim instinktom. Kultura je pokvarila človeka moralno in fizično, kar je najbolje razvidno iz življenja bogatih. Življenje bednih je bolj naravno in zato so tudi bolj srečni kakor bogati. Ljudje, ki žive v kulturnih razmerah, so izpostavljeni neprestanim mukam in težnjam. Boje se da bi ne ostali brez sredstev za življenje in muči jih skrb, kako bi zapustili svojim otrokom čim več denarja. Na drugem mestu govori Dion o škodljivih Pogojih za življenje v velikih mestih. Mestni prebivalec, oddaljen od prirode, ne pozna resnično zdravega dela, dasi je vedno zaposlen v svoji stroki. Ker ne proizvaja ničesar, kar je neobhodno potrebno za Življenje, je prisiljen kupovati vse najpotrebnejše in sicer iz drugih ali tretjih rok. Poleg tega mnogi zapuščajo svoj naravni poklic — poijedeljstvo, živinorejo in lov — in prihajajo v mesta, da se lote dela in stroke, ki služi v uteho in zadoščenje nizkotnih instinktov in nepotrebnih izmišljotin sto življenj« dveh pastirjev, ki živita s | svojo družino srečno v gorah Evbeja daleč ! od vsake kulture, v naročju matere narave. ' Pogosto opozarja Dion tudi na to, da barbari žive veliko bolj dostojno in blagorodno, kakor pa kulturni Grki in Rimljani. V zgodovinskem spisu o Getih predpostavlja čiste običaje tega primitivnega naroda moralni Propalosti kulturnih narodov. Kultura, ki daje človeku sredstva, da zadosti svojim instinktom in strastem, ubija njegovo čustvo in vest. Kulturen človek je poln lažnjivih pojmovanj in samoprevar. Ljudje, pravi Dion, ne vidijo pravega, resničnega naravnega zakona in se ne ravnajo po njem. Kakor da bi se vnel pri polnem siiaju solnca kup slame, zapuščajo božansko svetlobo in drve za dimom, ki jim kaže ničeve iskre ognja. Naravni zakon je v vas. nesrečneži, izgubljen. Držite se h:-jeroglifov, zapovedi v kamnu izdolbenih postav in brezpomembnih črk. 2e davno ste prekršili zapovedi Zevsa. Skrbite samo zato, da ne prekršite predpisov tega ali onega človeka. Zaslepljeni od strasti živote, ne da bi se zamislili nad lastnim življenjem Večno tičite v nepotrebnih opravkih, večno begate sem in tja, ne da bi imeli pred seboj opredeljen cilj v življenju. Robstvu, v katerem živi kulturno človeštvo, zoperstavija Dion resnično svobodo, ki zavisi od zunanjega položaja in slučajnih okolnosj v človeškem življemu. Resnično svoboden je oni, ki je premagal svoje strasti, se odrekel predsodkom in kulturi in iz nje Izvira.iočim pogubnim navadam rn lažnjivemu pojmovanju, ki je nedotakljiv za strele usode, vedno pripravljen, da ga zadene. Da doseže to svobodo, mora bogatih meščanov. Tako se zbira v velikih j človek spoznati sebe, poslušati glas razu- mestih mnogo ljudi, rodovitna zemlia pa ostane brez delavnih rok.. Da se odstrani ta nenormalen pojav, mora mestno prebivalstvo oditi na deželo in se poprijeti koristnega dela. Kot kontrast pokvarjenega mestnega prebivalstva slika Dion prepro- ma in svoje narave. Tedaj bo spoznal nesmiselnost človeških stremlienj in se zavedel, da so razmere, ki jih je ustvarila kultura, protinar3vne. Samo tedaj, ko se bo človek osvobodil od vpliva kulture, ko se bo streznil, bo mogel posvetiti vse svoje sile temu, kar mu je potrebno, in ustvariti zakon pravice, ki je zakon prirode in edini vodič skozi življenje. Tedaj bo dosegel duševno harmonijo, ki ni daleč od blaženstva nesmrtnih bogov. Razne stvari. • Dobila sta stavo. V zemlji Čudežev, v Ameriki, dogajajo se vse tudi najbolj čudne stave. V nekem klubu se je govorilo, koliko časa more človek zdržati na komu. ne da bi še! s sed'a. Nekdo :e *rdU. da m°»re iahati ta--o d^'go. dokler more zdržati koni. Drugi n: verel in d š'o ie do st^ve. Tahač je ostal na komu 'rn-eset tir. ko t' na sedlu frfdeset ur, ne da br r-i-'re^a1 In zrpet je n-;šlo do stave Konj :e b:l privez a k jaslim, ko se le Jahač vznr** n~m K n; ie s^al zakonito varstvo za konjski uimiur.ii delavnik. • Prastare človeške ko^ti. Blizu Krasno jarskega na Ruskem so naleteli pri kopanju oa človeške kosti iz prve dobe. Ve* kakor 15 j kamenitih Izdelkov (orodje in orožje), kakor tudi ost^n^e velikega mamuta so spravili iz glinastih tal. Kopan c se je vršilo po naročilu Vziudncsa zemljepisnega druš.va. • Kriza n^iijonarjev. Med neštete druge moramo prišteti danes Še pozo mil jamarjev, ki se je p. \i v.la v Amerik;. Besedo »milijonar« je ir-vba v tem sluCaj i razu- v n p;i spal p n r« i •n ni 'ovu. n ves čas z r' P r' "m r *m TVdi . Ne gre za oseb. k. ov al. d. lai|CV pr t -meriškem žargonu se nar. Ameriški m 1 j w ičevalcl k, pla*! |e|o n dohodninskega da\ -k?.. Ti srečni zemljan: imalo okrog 50 milijonov Krnili d hodk »v, Z dr gimi besedami, to so milijarderji N" h Število ie snasal 1*14 leta 60, 1915 leta 120 in 191n leta - 206. V h letih se Amerika še ni udeležila svc*o\ meti na posi ben nač na'ji so oni 3.: <\ .' državi letno po 1 m li sede! n??~no na krnju, ne da h; zac! cobil ie stavo. * Osem urni rfelavnrk za konji de Pnris€ poroča: VetCTfnarsVo glasilo konstatira*, da se *e zdravstveno stanie Voni znatno zbolelo povsod! t"m. V;er je rtveden nsetm'rm delavnik. Zlasti ie izsrinf-!a kolika 'o 'e bofetzeii ki ic iinrrpa^*:'n mnogo k^nj in se ie do«;!ei na'"več nap'čno prip;sova1a uživanju razne zelene krme. Zadnia opazovanja pa so pokazala, da je bila kolika pogostomn posledica prevelikega napora kom, zlasti pri on:!\ ki vozijo težka bremena. Vlečenje tovorov vpliva na čreva in vsled tecra so se razvili e raz-!fčrt^ bolezni, predvsem pa kolika. »Fcho de paris« zaklmču'e svoje to^adsviM t-o-ro: »D^/'vc'i b~mo še to. da se v stvar vmešajo društva za varstvo f vaH, ki botfn z^h'evnla od poslan>k? zbornice zlasti ve je bi'o v I e'o po? Čno ^ni1 frt*a. Ne i Ki opremo n orožje. V 1^17 let" Ameriki samo Se 141 mil jonarjev. teje in ic b lo 67 in 1921 leta k-m : ! 21 t. j. 73 % mani kako- 1 o i i rt-rl- ni tn m <:-> rtntinrimn^lc davki r/i'i'i v pr:rrteru s 1016. letom za 10 m;l:;ard. rVlno***! smatnjo da jo vzrok tomu zastoj v trgovini in ind rstrijl t druce strani na je še bolj važno in merodajno dejstvo, da je v vojnem ča^u Amerk- ~' lepe denarje doč'm je srdaj n~° ničnem - sedem **"hri SflfpitlirtjfG sg Družbe m Cirila h fcHnda"! priporoča Ceno češko posteljno nerfei 1 kg sivega skubljenega perja K 25*—; polbelega K SO'—; belega K 40 — ; boljšega K 50*—; kakor puh mehkega K 60*— do K 80*—; najboljša vrsta K 1001—. Raapošilja poštnine prosto po povzetju. Vzorci brezplačno Dovoljena je zamena ali vzetje nazaj* Benedikt Sachsel, Lobes pri Plznfl (CeslioslOTa^a). Informacijski- trgovsko- agenturni- gradbeni- stanovanjski- realitetni biro. Maribor (začasno R> tovškitrg 1). Naslov: .Marstan" informacijski biro, Maribor. BB SE 2F n tnalo uporabljen, sistem G. Roth, dvocilinderskt, stoječi 12 HP, pripraven za napravo na luč in moč se proda. Vpraša se na graščino v Ormožu, Štajersko. 11728 ♦»♦»♦»»»♦»♦»»»»»♦»♦»»»•»»»•»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»»»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ ZAHVALA Povodom proslave naftne zlate poroke sva prejela od vseh strani nebroj srčnih čestitk. Osobito pa so naju počastili župan mesta Kamnik gosp. dr. Karba kot bivšega podžupana imenom mesta, dalje kot predsednik Čitalnice in kot starosta Sokola, posebej imenom Čitalnice gospod Mesec, imenom „Sokola" načelnik brat Hribar, imenom pevskega društva „Lire" gosp. Vremšak, pevci društva „Lire" in kamniška godba s kapelnikom gosp. Vaničkom za podoknico na predvečer ter vsem prijateljem in znancem. Čutiva prijetno dolžnost, da se tem potom presrčno zahvaljujeva za tolike dokaze iskrenih simpatij gori navedenim čestilcem in naj sprejmo zagotovilo najine nepozabne hvaležnosti. Dragi prijatelji, iskrena hvala vsem: V K a m n i k u, 3. novembra 1923. Ivan in Sar bar a Adamič Zajamčeno ponravlieni L0K0H0B1L1 V70LF-LANZ 10—20, l.a-25. 70—32, 26-42, 30-49, /0—65, 55-82, 70 - 100. 85— 120. '00—150. 135-175, 14-— 195, 200—300, 30'>—400, 400—600 HP dogra;eni leta 1913—1921. Enoletno tovarniško jamstvo. Prvorazredno, generalno popravljeni Strokovno preizkušeni. Kurjava z vsakim gorivom. Oglefte si naše stalno skladišče 20 lokomobil Braća Fischer d. d. Zagreb, Pantovčak 5. m Zdravnik de«. Pečnik zdrav! bo'ne na pljučih v CELJU, Cankarjeva u1:ca 11, II. nadstr., vsak petek, tu ii v četrtek. — C tatte njegove 3 krnice o ietik*. 7927 Teod. Korn. Uubliana Foljacska cesta sU 3. P.rcvsc, stavbni, calanterliski in okrasni klepar. Insta'acl1« »edovorlo**, HsrraTfa strtbiBdaT. tm\ Iti in ktoetn« oprave I'delovanje nosod Iz p'očevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. G. F. iirasefc Ljubljana flfclfcia al. 12 C^lasTojcm ter po ravEfam glasovirje in harmonije, špecijelno strokovno in ceno! H E 98 R I K EN D A Mostni trg 17. Pletenine na debelo in drobno Proda se lepo majhno posestvo 7 In pol oralov. Dve novo zidani z eiernitnm kriti hiši, pol ure oddaljeno od Št. Juri'?* ob juž. Sel. Vpraša se pri Krač-reče, Berde :t. 37, p. S!\ Jurij ob južni žel. R*rsrsi?»rf»;š:5*j s?**-^rsl'a ple$Wa i ličanla delavnica I*?sn BrJceU S^vasku c. 195 se priporoča '.zvr^itev točna ene zrrerne. 2530 Velika a;?*I*-r?a Ef- TiiirSia in Euksu*s*za posoda. PrI-aroča ^e 9S06 A^a EC-j5, LJUBLJANA. Resljeva cest^ 4 fprci trsr. barv p. Hnnp*mmn) ^;ixrfian5ć»rn| da prc>cSaj-3nn v dopoldanskih ur-.ii na stoj niči pri .Znn.Vnem" (jubilejnem) mostu p'i^tne kranjske WT klobase. Kvaliiefa ista kot na ljubljanskem velesejmu. K. J ar c, Ljubljana Hradec»ega vas 5t. 35 1I445 Iščem suh in svetel prostor za *-'\?ms*Rn.Ti?s&z5, i as «ai« s s a ry * y ■>. r.-s ? 52 c h s a C ■ B m & m m m *2 vel'k približno 120—150 m-. Ponudbe na upravo .Slovenskega Naroda« pod .OBRTNIK-H6S2\ l te r f;.il^:i'**i*P^?'iSlII?r<*!illSfllBIB*9IIIII! m ■ s? s ■ B NAZNANILO prevzelja restavracije Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzela restavracijo in kavarno BELLBVUB od c,. Alojzija Zajca, ter pridnem z obratom v nedeljo dne 4. novembra. Prizadevala si bom postreči s cenimi in okusnimi jediti izborno kavo in najboljšimi vini. Priporočam se slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk tega tako idiličnega izletovišča MARIJA PETAN bivša gostilničarka pri g Pogačn.ka v Sp Šiški tt s u a 3* n m w m m n s? §» *o r« **■ ^^a^^m^vmv^mmmmmm m j I za razne stavbe, proračune, presojan ;e, osnutke, stavb, vodstvo in nadzorstvu nre-zame zelo počen ugledni arhitekt. Interesent naj ro-lje o tak j svoj naslov rod .Načrti' na A orna C >mpany, anončno dru?bo, Ljubljana. m-afn Naznanjam prijateljem in znancem tužno vest, da je moja prelju bijena soprog*, gospa wmm \ i on m n. pm Mm poletja lig. Mi s Sni IifoMfana, Bohoričeva ulica 20 za msr.o 85 kg vsebujoče, in za otrobe 50 kg vsebujoče, dob e čiste in brez-•uknjaste kuni Vinko Majdič. valjični mlin. Krani. 60oO Naznanilo. Vljudno naznanim p. n. naročnikom in drugemu občinsf^u, da sem prejel najnove še angleške in francoske modne vzorce za moške ob'eke, površnike in zimske suknje Izvršujem vse po najmodernejšem kioju in zmernih cenah. Za oblen obisk se priporočam pea ni p vanilin-s adkor ker je najboliši in domač izdelek U Llllbljalfll «»rim*z toCno nHRODHH TISKHRHH KaroCtla sprefema Indl tuiRODna KiuienanH' aiis, diplomiran krojač, Ljubljana, Tržaška c. 29. IV JAX In Sir! &whl stre!1 iiborna ^onStnilr.*: ]a Iz tcvimi ? Linra Bs^anofriena '. '8S7 Vere^je nuEtaje brriDlti'a*}. H wn tfjiiito'es ic Biiad Jtrojei 10 letnu garanct*3. Pisalni sfroii „fiDLER" Cenik: zastonj In franko. Kolesa Iz prvih fcvarni: Durkopp, Styria, VVaffenrad. Začasno znižane cene. po dolgotrajni mučni bolezni, Bogu vdana danes mirno za vedno zaspala. Prenos zemskih ostankov preirnge rajnke se bo vršil v nedelio, cb pol 4. nor»oldne iz hiše žalosti, Stari trg 34, na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI dne 2. novembra 1923. A-^fon Zor2zo, ravnatelj pom. urad v pri predsed. pokr. uprave, Broj 36o7. 11713 ISBiaBiSCBHBBBBfllBaBBIBBrtC' B Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načne, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721 sO.BEPSTOViC IBBBBBBB! PrL»žnostni nakup ragane in obleke od 500 Din naprej kostume in obleke Obleke za deco Trikotaža Kožuhovina is Damske ■ B 18 IS LJUBLJANA S ■ tIBBBBBBBBBBBBHl Mestni -ir»g ši. 5»S BBBBfPBlBBBRBB**'^*)*?! Upravna ončina grada Karlohaefa (Pr:mor'c> volfna je, putem privatnog zakupa, dati bilo po-edincu ili d;o-n;čarskom društvu, 'ugoslavenskim ili stranim državljanima, urediti odnosno proširiti sadašnje svoje morsko kupalište. Dotičnik vzveo bi proširenje na svoj frošal-, a općina dala bi mu tako nredjeno kupalište u b?zplatni zakup kroz lO event. i više godina, nakon kolega bi vremeno imao isto ODČini kao njezino vlastničtvu bez ikakve od štete predati. Kupalište imalo bi biti uredjeno do . uma 1924, kada poeima kupališna sezona, a 7akupnik ubirao bi kroz zakupno vrij me prihod u svojo korist, te sve troškove posluge itd. S2m n-»siti. U koliko nebi položaj sadanieg kupališta odgovarao, mogao bi dotičnik izabrat; drugi položaj, pa u koliko bi taj bio vlastničtvo općine, dala bi mu gra ova g j badava. U interesu prometa i posla imao bi dotičnik I j sagraditi u mjestu jedan pristojan hoiel, a orć na bi mu u koliko je njezino vlastničtvo, dala gradilište badava. Razumije se, da će općina dotičniku ići u svemu u susret Sam grad Karlobag leži na podnožju Velebita na moru, klima je zdrava, te imade parobrodarske veze sa Dalmacijom i Primorjem a i Likom. Morska voda je čista i ugodna za liječenje svih bolesti. Interesenti, koji bi željeli ovaj posao izvesti, neka izvole svoje ponude sa uvjetima poslati gradskim po-j glavarstvu u Karlobagu (Primorje) što prije, kako bi se ! potrebno uredovanje pravovremeno mo^io obaviti. Gradsko poglavarstvo n Karlobagu. dne 28. angusta 1923. 3 I I 1 stev 252 »SLOVENSKI NAROD« One 4. novembra ly23 Stun 7 Službe I Poslovodjo, dob rega, sprejmem. — Auto»Florjančič. 11392 Trg. pomočnik se sprejme pri tvrdki F. Tcrdina v Ljubljani. — Pismene ponudbe je vpo* slati na tvrdko. 11.722 Vijolinist ?eli poučevati vijolino. Cene po dogovoru. — Naslov pove uprava »SL Naroda«. 11.710 Uradnica išče službo z<* popoldan* ske ure. — Naslov pove uprava »Slovenskega Nas roda"- 11.646 Mesto hišnika išče zakonski par brez otrok. — Ponudbe pod »Hišnik/11.680« na upra* •fo »Slov. Naroda«. Prodajalka v elektrotehnični stroki dobro izvežbana se takoj iprejme. — Ponudbe pod »A. 2. 7300/11.677« na upravo »Slov. Naroda«. Trg. pomočnik mešana stroke išče služ* be. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod »Trgovski pomočniki 1.721« na upr. »Slov. Naroda«. 1500 Din mesečno lahko zaslužite, ako ste agilni, ne da bi opustili vašo stalno službo. — Po* jasnila daje »Clamor«, arjentura, Šelcnburgova ubca 5/1 11.683 Sprejme se nekaj tovarniških delavk Prednost imajo take, ki se razumejo rralo na ši* vanje. — »Tribuna«, F. B. L., Karlovska cesta Št. 4, Ljubljana. 11.719 Poučujem klavir, komorno glasbo (an* sambi) in korepetiram (pesem, opera itd.) Obra* čati se pismenim potom na kapelnika Pauer, opera 11.691 Poučujem glasbeno teorijo: harmonij, kompozicijo, zgodovino glasb itd. — Obračati se pismenim po* tom na kapelnika Pauer, enera. 11.690 Učenca s potrebno Šolsko na* obrazbo sprejmem v trgo* vino mešanega blaga. — Ponudbe na: E. Resman, trgovec Ljubljana VTT. Jrmejeva c. 57 11.705 Iščem čevljar- skega DOTnočnika, starejšega, za stalno na* meščenje z vso oskrbo, ter vajenca Nastop takoj. — Matija Buko* rec, čevljar, Cvctkovci, Jastrebarsko, Hrvatsko. 11378 Popoldanske službe išče slovenske in nemške ste* r.ografije in strojepisja zmožna starejša gosno* dična. Izurjena je tudi v knjigovodstvu in kore« spondenci. — Ponudbe pod »Vztraina/11.689« na un-avo »Slov. Naroda«. Išče se perfektna kuharica za Beograd proti dobri plači. — Kje se je pred* staviti, pove uprava »SI. Naroda«. 11.637 Kavarniška kuharica se sprejme. Droban krompir se kupi. Več železnih peči se proda. — Ponudbe na upravo hotela »Slon«, v Ljubljani. 11.644 Trg. pomočnica galanterijske, manufak* turne stroke, z znanjem treh jezikov, stara 24 let, išče službe; najraje na deželi. — Ponudbe pod »Pomočnica 11393« na upravo »Slov. Naroda«. Uradnik z bančno prakso išče me* sta v kakem denarnem zavodu, industrijskem ali trgovskem podjetju. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod »Vesten 11.670«. Iščem začetnico (kontoristinjo) pridno, popolnoma veščo slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 11.736 Strojnik, popolnoma vešč obrato* vanja s stroji visoke na* petosti, se sprejme takoj. — Vešči z obratovanjem diesclmotoria imnjo pred* nost. Starost re izpod 35 let. Družinsko stanovanje in ko« vrta bre^nlačno. — Elektrarna v Kranju. Pa* vel Mavr & drug. 11 633 Električna z*d?*uod »Angel ljubezni .'11.715« na upravo »SI. Naroda«. Na hrano v sredini mesta se spre}* mejo štirje bojši gospod* je. — Naslov pove upra* va »SL Naroda«. 11.671 Kvačkam zelo poceni volnene m svilene jumperje, otro* ške oblekee itd. — Na* I slov: Rožna ulica 39, I. nadstropje. 11.517 Najfinejša jabolka (namizna^ voščenke v za* bojih okoli 60 kg rd.i.iia na zaboje a 3.75 Din za kilogram z zabojem vred I Fran Pogačrvk. Ljubljana. j Dunajska cesta 36 11.629 Javna dražba* V torek dr>." 6. no* i vembra ob dveh pop°l* I dne se vrši prodaja sta* rc /!i pohi'tv.i na Dunai* i ski cesti štev. 9, II. nad* • stropje. Kupci vabljeni. 1 11.711 Rezanje drv z motorno žagr>. — Ludvik Ilcršič, na Friškovcu. Vojaška ulica. 11.140 Oslabele ži^ce in revmatirrm hodim na dom elektrizirat in rr.**:.-> rat. — Ponudbe na upra-> vo »Slov. Narodn« pod »Revmatizcm i I i 81«. Trar>istovski sir Ia, »Grojcr« sir ter čajno maslo nudi po najnižji ceni Mlekarna in sirarna Karlo Laznickv, Dešano* vac. 11.491 Razglas* Trgovska hiša v Mariboru, na prav dobrem mestu, se proda. — Več pove uprava »Slov. Naroda«. 11.064 Zamecia se elektromotor IJ4HP za clek trom c tor od 3 do 5 HP, cvent. se tudi kupi. »Tribuna« F. B. L~, Karlovska cesta št. 4, Ljubljana. 11.713 Otroški vozički, dvokolesa, mali motorji, šivalni stroji, pneumati* ka po znižani ceni. »»Tribuna« F B. L., Karlov* ska cesta št, 4, Ljubljana. 11.720 Išče se manjši trgovski lokal na prometni cesti za fc* bruar. — Ponudbe pod »Lokal 1924/11.596« na upravo »Slov Naroda«. Lokal! Iščem 1 ali 2 velika lo* kala za delavnico v Ljub« liani ali okolici; event. tudi v Kranju. — Ponud* be na upravo »Slov. Na* roda« pod Lokal 2/11.709. Večji lokal in oosebna soba se odda v novi hiši. de* j set minut iz Ljubljane proti plačilu najemnine za eno leto naprej. — j Naslov pove uprava »SI. I Naroda«. 11.734 | "mali oglas j lahko izračuni te sami in j pošljite iznos v gotovini ali v znamkah v pismu, z besedilom vred Šivalne stroje z I21etnim jamstvom, ter izgotovljene obleke, ka* kor tudi obleke po meri, kupite najceneje in solid* no pri L. Rebolju v Kranju. 11.724 Športne čenice in klobuke (lepe) nadi poceni; speci* elno delo, solidne cene. Iste prevzame tudi v delo Anton Zavodnik, industrija čepic v Kranjski gori. 11.486 Solventnim filatelistom pošiljam boljše znamke na izbiro. Sporočite države, za katere se zanimate Dobre reference ali depc.t nogoj. — Os\va!d. MeŽa. 11.459 Otroški vozički več vrst. dvokolesa raznih modelov, najnovejši pomožni motorčki ameri* kanskega tipa »Fvans«. Velika zaloga pnevmatike in delov po najnižji ceni. Sprejemajo se tudi vsa popravila, emajlira* nje in ponikltanie. — »Tribuna«-, F. B. L., to* varna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4 10.112 ^.kovrstne čevlfc i?ai*ia?Cj športne čepice, bomba? in volno za pletenje v-.h j barv nudi vedno - -cereje: R.unoš'ln'' Ni »KonS'rcnci ja*. L juh! j**, na. Z?orn'9 Šiška. BI59 Telovadci - športnik' ! Pri^ro'.i se tvornica telovadnega in športnega orodja J. ORA2EM, Rib. niča. Dolenjsko. Onrcma kompletnih telo* vodnic in letnih telova* dišč. — Stabilno in rrr* nosljivo orodie. 10 362 IšČ£**n d-u^-V ' "i, ki bi imel veselje do ro* ve stavbe, kjer M bfll potem trgovina mešanega blag*, de/elnih pridelkov, cementa, lesa itd . na jako prometnem kraju na deželi. Obrt? oreskrbljenL Kanitala vsa' nekaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 11.733 Lesni trgovci f Zalomil sem prakt;rr.f ff* skovine za prevzemanja ra -ličnega lesa. brez ka* terih ne more biti noben lesni trgovec. Tiskovino so v obliki knjig s knplr* nim dvojnikom. — Vr.ro* če se pri tvrdki Rrdolf Zore & Komp., T •'''ia-na. Gledališka ulica 7 II. — Sprejmem provirijske*. r»a potnika za prodajo teh knjig. 11.737 Lesni prrducenti, trgovct} ind ustrij^lcif Dobro voeljana eksuortna tvrdkati s p-ima zvezami v iro>*j zemstvu, z znaniem tujih1 jezikov, išče prodajno za*^ stonstvo vseh vrst trde*>| rja kakor mehkega lesa im lesnih izdelkov. Povredu*; je v vsakem oziru in va* lahko oreskrhi s F*^!nimf' naročili. — Provizija malenkostna — Ponudbe na upravo -»SI. Naroda« ooe dolgi 185 cm. Moja pomada je od ™jzn*menlteišlh zdravniških avtoitet priznana za hUliNU siedst.o proti ostvelosti. izpadanju m ne-prijitneraa vonju las. Moja i omad* dejstvu-je na okrepitev korena las In jim s tem vrača prirodno barvo In sijaj do visoke starosti. Odikovana nekolikokrat s prvimi svetovnimi medaljami kot dokazano sredstvo proti plešavosti, kjer koren las še ni pODolnoma izumrl. _ ,. Pri vpoiabi se je treba strogo držati navodi'a. . .x__ Opozarjam porabnike na tvomično Zaščitno rnamko kot Original moje SpeCl- iaitele ki se more i^kljSčno dobiti v moji glavni zalogi in prodajnem depoju za Kraljevino SHS 10wANKE HADŽI-STAREVICEVE, BEOGRAD, Resavska ulica broj 45 (Zrinjska). Cena je velikemu lončku Din 60-—, manjšemu Din 3fr-, a m-.lu Din 43*—- ___ . S pribitkom pošlje depo po povzetju na vse kraje. BMJejo se prodajalci za notranjost države s povoljnim! pogoji. Fabrika kosmetike Ana Čila g, Wien L, Koblmarkt 11- Razglas. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo občini trg Gornja Radgona obdržavati štiri letne živinske in kramarske sejme in sicer se ti vršijo: 1. na dan 3. tebruarja (na Blaževo) 2. 9 m 25. maja (na Urbanovo) 3. , 9 10. avgusta (na Lovrenčevo) 4. , , 15. novembra (na Leopoldovo) vsako leto Po dolgih letih se bodo od sedaj naprej živinski in kramarski sejmi zopet redno vršili, kakor svoječasno in sicer se vrši: Prvi živinski in kramarski sef em dne 15- novembra t> 1« na Leopoldovo« Živinski sojem se vrši na občinskem travniku na Tratah. Kramarski sejem pa pri drevoredu in na glavni cesti od Murskega mosta naprej na Spodnjem Orisa. Živinski sejem je za govedo, drobnico in konje, na kramarski sejem pa se lahko pripelje blago vsake vrste, polski pridelki, perutnina, lončarska roba i. t d. Ker so bili sejmi v Gornji Radgoni svoječasno vedno dobro obiskani in je bil zlasti na Leopoldovem sejmu velik promet, opozarja podpisano županstvo na to vse interesente, prodajalce in kupce. Županstvo trga Ooraja Radgona, dne 1. nov. 1923. Dr. Boezlo župan. nma i. j.^.ek roj. Ogorelec naznanja v svojem ter v rok in ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog odnosno oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod imenu svojih •••• danes zjutraj po daljši bolezni, previden s tolažili svete vere, v 57. letu mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika se vrši v ponedeljek ob pol 4-ih popoldne iz Splošne javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo ga molitvi in spominu! Sv. maše zadušnice se bodo brale v Trnovski cerkvi. V LJUBLJANI, 3. novembra 1923. Žalujoči ostali. __L mm Stran 8. »SLOVENJ5 Kl NA P O D« dne 4. novemora rsza. SI modni atelje za izdeluje se samo boljše delo ANDREJ ZNIDAR, LJUBLJANA, Rebro &*ev. 11 (vbod is Starega treaV BoaofcosoBOBOioaoEOioioia za fage, gaterije (Vjligatter) enostavni in univerzalni stroji, za mizarske stroje, komb. s kroZno in trakovno žago (Band- u. KreissSge\ Ktroj za struženje in uravnavanje lesa (Abricht und Dlcktenhohel-masehine), stroj za vrtanje (Bohrmaschine), za skoblanje (Frasen). krožne Žage (Kreissagen). Razpošilja v prvovrstni Izvršbi, po naj nižjih cenah in na j povoljne j ših plačilnih pogojih ttfelker - Uferke, U/ien X, luxenburgestr. 12. SOSOBOIOIOIODOIOIOIOIOIOIO iznanilo. Podpisanemu podeljena je bla koncesija za dimnikarsko obrt pri kr. okrajnemu glavarstvu v Ljubljani z dne 22. X. 1923. za občine /Moste, Devica Marija v Polju, Podgorica, Dol in Dolsko ter se si. ©fcčinstvu teh krajev najtopleje priporoča. Za solidno in točno obratovanje jamči z vljudnim spoštovanjem Ivan Klančar dimnikarski mojster v Ljubljani GtosTtosvefsfea cesta 13. (Kolizej vrata 36). "~ BERSZ3BSCBBc!BIIIIIIIIIIHIDff9 ■ Svarilo! Me kupajte kamgarn, sukno i* drugo modno blago. predno ti ne ogledate naj dovršene jšiih Čeških in angleških izdelkov pri LEN ASI & GERKMAN. LJUBLJANA. ! Plini IfllD °P°zananK), da so zopet dospeli IlljC najbolji! Alvalnl stroji v vseh opremah Grltzner Pouk v vezenju ter krpanju perila in nogavic (Štofanje) brezplačno EDINO le pri: Josip Peteline L!SS ana 3 nasip. JProda/a čeoljeo po nizki ceai pri „šorenjki" Pogačarjev trg iiev. 3. m večje veselje napravite svojim dragim z nakupom prvovrstnega pisalnega stroja ki ga dobite na obroke pri THE REX C©., Ljubljana Gradilcs 10. Telefon 268. jugoslovanski kreditni zavod v Ijnbljanf — Jutarijin trg štet. 8 registrovana zadruga z omejeno zavezo sprejema vloge na kni žice in placa čistih n obresti brez odbitka rtnhega in invalidskega davka. Za vecie in stalne vloge hzkor tndi vloge v tekočem racmin obrestovan je po tegovorn. - Podeljuje kratko ■ ročne trgovske in personalne kredite najknlanftseie. ipjamm ji mimiii i m\Lu u u NITED STATE ■ iwa bw ■ r j VTEC IVAN MASTNAK trgovina z manufakturo :-i konfekcijo CELJE, Kralja Petra eesta 15 Priporoča cenjenim odiemalcem svojo veliko zalogo češkega in angleškega blaga, debelo sukno za površnike, vsakovrstnega sukna za moške in obleke, barhand, cefir, belo platno, vse krojaške potrebščine. Velika zaloga gotovih površnikov (Raglan, Schliefer, Schutzer,) gumnih plaščev, lepih modernih oblek za gospode in dečke po zelo nizkih cenah. Iz Southamptona — Cherbourga Leviathan SO. oktobra, 20. novembra, 15. decembra Iz BREMENA čez Southampton in Cherbourg v HEW TORK George Wa$hirsgt©n 23. decembra 7. novembra 12. decembra 24. oktobra Presieent Roosevelt Presldent Harding.....14. novembra 16. januarja President Fillmore.....21. novembra America.........t- decembra 9. januarja Presldent Arthur......22. decembra Odhod i* Sout^amptoiu ta Cherbourga en d«u -pozneje. Ve* tx tpodnjlh naslovov. UNITED STATES LINES Generalno zastopstvo: Beograd, Palata Beogradske Zadruge, preko puta .Hotel Bristola". — Zagreb, Središnji Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga, Mihanovićeva ulica 2, preko puta kolodvora. — Ljubljana, Brodarstvo Zjedinjenih Ameriških DrŽav, Dunajska cesta 29. — Sarajevo, Savez Hrvatskih Seljačkih Zadruga za Bosnu i Hercegovinu, Aleksandrova ulica 52. — Sušak, Banka za Pomorstvo. Svetlo" 99 Telefon št. 588 d« d» LJUBLJANA CENTRALA: RIMSKA CESTA 2 HILSERJEVA UL 5 I PODRUŽNICE: DUNAJSKA C. 20 MESTNI TRG 25 Maribor Zagreb Beogradl Tovarniška zaloga palnogumastih obročev, t pnevmatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi,:; auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. Na razpolago Stiskalnica sa montiranje polae**ralJsstUi okroce*. Velika zaloga elektro-maf erijaia j Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna In točna postrežba. Četa brez konkurente. Klavirje MtHfl)* ta pajnefi solidno la točno ter gre tudi na deželo. Feliks PavierS^ Dami molili sin TEODOR KUNC Ljubljana, Beethovnova ulica 9 izdeluje kostume, pUSče in toalete. 9931 miiiiiiimiiiiiiiiiiiiiminn Niiiitrn Pri nizki ceni! IGN. ZARGL Ljubljana Sv. Petra cetra cesta 3. Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje. Krasna izbira volnenih površnih jopic, jumperjev. ovifačk. rokavic, nogavic itd. Trikotaže vseh vrs: Moško, damsko in otročje perilo. Zaloga raznih kravu, posebno samoveznic po primerno najnižjih cenah. NA DEBELOJ NA DROBSO> H G 'i t g bonnarxpaaam ~ zobna pasto, ustna voda, zobni prdšek. Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. a. kanc, Ljubliana. Krznar in izdelovatelj čepic HM Ljubljana, Kongresni trg St. 7. 7 zalegi [gam m>:<-''?> kefe: kwwi, a listka :M. in. 9Bf?. cmrn^e. ^Gismizirin danili plalct Prtrzimai Tnk:ml:a poprarita Strešno lepenko Lesni cement dobavlja v vsaki množini na ceneje Jos. B. PUH, Ljubliana Gratiaška ul. 22. Tel, 513 peter l. fĐsebn: sobo?« je raci- edino vprašal si tri gospod. Mladenič je skočil na noge . . . Previdno je stekel med najemniki skozi sobo, preskočil ležečega na tleh in .1 takd v zalet ter padel na kolena: »Marja Petrovna,« je drdral: ;az vas ljubim, iram, da vi tudi. pi si za roko, ne ^drečite, prosim, 1 če ne, si končam življenje!« Stare^ g >pod ped pila: »Ne priznavamo! Ne r 'j poznamo take reči!« »Oprosti'e!« — je rekel ob;' i mladenič, ko je vstal. »Fn; pomeni . ~eči«?« »Skozi vas vidim! Na tak lep način se mislite stisniti v našo sobo kot sedmi! Jaz ne odobravam te poroke!« »Gospoda!« je rekla proseče Marja Petrovna, ki je zlezla s kovčega in sklenila roke proti najemnikom. »Midva bc-va Čisto tiho stanovala v tem-Ie kotič ku. Jaz ga bom položila za ta kovčeg — še videl ga ne bo nihče. Oh. :;• i ljudje! Dovolite to poroko!« »Hudiča!« je rjul najemnik ;zpi d kožuha. »Že zdaj se je snet pr:i :lial z no- I gami v področje Stepana ' iea! Potem pa, ko bo Za kovče ; zte zel z glavo v ■ ddelek. . T* blagoslova!« »Vendar,« je odvrnil z: I ni mladenič. »Odkod vnm pride n I, d bom stanoval tukaj? Jaz in i sobo in bom tudi M h s se- boj.« Od veselja se je d ' divje vpitje iz vseh grl: »Mili, dobr' gospod! Obi? 2 sreče! Gospoda, hitro ju "blagoslovi n dokler se še ne premislita! Dajte. I; vas poljubim buri ! Ah, kako pi isen par! Veste, kar danes svatbo p a kaj?« Navdušenje je bilo nepor' no: starec je vrinil pravkar nabasno stročnico mladeniču v usta. Stara devica ga je s silo vlekla za roko z očitnim namenom, da bi s tem prestopkom izzvala stiskanje rok; človek na tleh pod kožuhom je prijazno drezal mladeniča po petnici: v kotu pri nevestinih kovčegih sra pa dva najemnika rjula in piska.a kot razdražena panterja ter kovala nove načrte na račun Marje Petrovne. Ko se je pa srečni mladenič. pi.:an od veselja, vračal po stopnicah, ga je dohitel starec, ki je polnil cigarete: »Poslušajte.« je zašepetal zasopel. »Ali ste zapazili drugo dekle? Čeprav ni več mlada, vendar je izvrstno dekle — garantiram vam. Strašno dobrega srca! Ali ne bi vi mogoče imeli za njo primernega prijatelja? Ona bo osrečila svojega ljubimca, mi pa se bomo izne-bili te stare koklje. Da bi jo satan odnesel!« Gledališka umetnost v Rusiji. Iz Rusije prispeli igralci opisujejo razmere, ki vladajo sedaj v ruski gledališki umetnosti. Težko si je misliti, pravijo, neznosno življenje igralskih krogov pod sovjetskim režimom, dasi predstavljajo v primeri z drugimi častno, favorizirano izjemo. Da navedemo samo nekaj primerov. V moskovskem gledališču Korša so v prizorih »Smrt Dantona«. V glavnih vlogah so nastopili Petrovski, Toporkov in drugi znameniti igralci. Sovjeti so opozorili' upravo, naj rezervira 400 sedežev za sovjetske delegate, ki se pripeljejo v gledališče ob 8. zvečer. Minila je določena ura, ob 9. je gledališko vodstvo postalo nervozno, občinstvo je zahtevalo, naj se igra prične napovedanih gostov pa ni bilo od nikoder. Administracija je mislila, da jih sploh ne bo in začela predstavo. Končali so dve dejanji in naenkrat se je oglasil telefon: »Gremo.« Ravnatelj odgovarja, da bo predstava kmalu končana. Kako ste se drznili začeti brez nas? Prekinite igro in kadar pridemo, začnite znova, se je glasil dogovor. Kaj pa z občinstvom?, vprašuje ravnatelj v zadregi. Po telefonu se čuje odgovor: Kdor je nezadovoljen, vrnite mu denar za vstopnice, za nas po morate igrati od začetka. In so igrali. V loži je sedela ta čas igralka Sadovskaja, ki je dejala: Če bi videla vse to v sanjah, bi se mi zdelo, da haluciniram. Pogosto igrajo takozvane komunalne igre, tendencijozne drame ali komedije z gotovim političnim in agitacijskim ozadjem. Tudi na dan obletnice revolucije so vpri-zorili tako komunalno predstavo in sicer specijalno za sovjete in njihovo reprezentanco. Pri reprizi je bilo gledališče maloda-ne prazno. Občinstvo se ni zanimalo za igro. Ponovili so še enkrat, potem so razglasili, da je vstop brezplačen in povabili milico, češ da bo po predstavi za nameček še prosta zabava. Milica je prišla, ogledala si je prvo in drugo dejanje, potem pa je sklicala v garderobi shod in poslala k administraciji delegate z zahtevo, da naj predstavo prekine in igra kaj zabavnega, veselega. Administracija je v zadregi vprašala za svet politično oblast. Oglasil se je komisar pri telefonu: Ali so prve slike videli? Da, videli, je odgovoril ravnatelj. No-, pa jim pri roščite za nameček še kaj z b se je glasil komisarjev odgovor. Pojem o umetnosti je zelo primitiven — gledališče vodijo ravnatelji, p0 katerih se ravna tudi repertoir, seveda ne vedno posrečena Tako n. pr. vodi Aleksandrovsko gledališče starokopitni Jurjev in nadarjeni igralci nimajo tu ničesar opraviti. Umet-ce, kakor Korčagina - Aleksandre, skaja, Pol ckaja itd sede brez dela. Nedavno je sprava reducirala osobje in vrgla vse priletne igralce na cesto. Ozirala se ni pri tem ne na družinske, ne na socijalne razmere tako, da je sedaj obsojena n. pr. znamenita igralka Potockaja na največje pomanjkanje. Poleg tega so ji komunisti pobrali vse dragocenosti, držali jo dvakrat v ječi in jo na vse m ^goče načine žalili. Zanimiva je usoda, ki je zadela bivšega predsednika gledaliških gralcev v Moskvi Molčanova. Ko so prišli ' ^Ijševiki. je prosil, da bi mu dovolili v njegovi hiši priredili muzej, kar se je tudi zgodilo. Živel je v njem tako dolgo, damu je zmanjkalo hrane in drv, potem pa so ga poslali v zavetišče starih igralcev, kjer je kmalu v bedi in pomanjkanju umrl. S težko muko se je posrečilo tovarišem pregovoriti sovjete, da so jim dovolili r?o-'.' pati ga v rodbinski rakvi. ki si jo je bil idal še v letih svoje gledališke slave. Težko gmotno življenje in moralna de-p rimi ran ost je spravila v grob že mnogo znamenitih igralcev. Umrl je Aleksandrov-skfj, Saclovskaja, Vasiljcva in dr. Stara igralka Vasiljeva je umrla na odru pred s vi ji n 50-Ietnim jubilejem. Igrali si (lončar ovo »Brezno--. Na generalni repeti-cKi. v prizoru z Marfinko. ki jo je igrala "nskaja, se je Vn sil jeva v vlogi b bn- • ?: nula nanjo in umrla. Gledališka umetnost jc v cel ti mader- J nizirana boljševizirana in shi:brama« (braman) ter isto vita vesoljstvu in človeški duši farman), ki plap la suklja v svetišču človeškega telesa, kakor piamen:ek. odtrgan Iz centralnega ognja. Božanstveni makrokosmos brani,: prebiva v mSoroskosmn človeka, malega boga, T*:t se mu razodeva v luči razumne duše (: man). Zajedno pa vidimo, da se ta banalni paniciz. m še ni razvil preko primitivna ga samo v neskončnost povečanega in raz ir-jenega, rl:?čno-osebnega :>n:ropa,moriiz-ma do kritičnega stališča, ki pušča z višjim pojmovanjem božanstvo v nepristopn misteriju in stnatra r a z u in s a m o z -človeško sredstvo, petrm fcojc se božanstvo razodeva. Indijski filozofi so zgodaj opazili: U da deluie č'aveška zavest v različnih po'o/a-jih (be.' speči, sanjajoči, čuvstveno razburjeni, hipnotični in mr'vićni H olož a) in da se po izrednih svojstvih odlikuje rustični položaj notraarega vida: 2. da je spodobnost mističnega vida redka kakor vse izjemne človeške lastnosti. Kdor jo Ima prirojeno (medij, asket, fakir), jo mara s poseban euhovno vajo razviti in fevežb kakor -.--učne muzikaličen Človek samo po naporni vaji virtuoz. Tekom stoletnega izkustva je organ> zovala indijska filozofija za mistično sp -znavanjc p: sebno Šolo in metodo, imenovano »j ga« (askeza). Učenec in izvrševalec joge a je »jogin« (asket). Bistvo •nr!sk:l: duhovnlii vaj obsfoja v ?i!prednjo-a kone«. ::trac:' • duha po uatan-uuM predp'-sih in v sosli stopnjah, po i!udi v štiri:. Dni se vSe v samotnih, po-h hišah (samostanih) pod Iz'■ a '. voditelja sece in feta jih ponavlja trestanega, rti ;inega po-zbrane a: predpisane pred- ns:l seono oprem' vodstvom 1 a s ih a g 3 ga).* učenec, vsled n tvljanja okoi stave po .' ntiposlc 1 : :čcn. a s : Vse brca pi :o duh« s te • anizacue, r : duh učenca navaden mc-" .n sti v rokah organiza-nepre nega, ritmičnega 1 Buda še na smrtni z trajnosti, rč;-nci, borite se i (pen vljajte). Ker zahteva« jc n.:ilpo\ / rečne inteligence, »Šn i r. iSirlrl med V tdsko 50 ostale vedno *nmn vzgoj-" .trt/e in vodffrtjev. mio baie vaie Potrebne bi bilo tudi pri nar. pojas-strokovnjak? o trditvi tcczcfov. da so tudi katoTfkl resadOi svoja duhovne (•?•••. spirltualla) iz indiskega j - ••a: 'a :c a'! Igpaclj Lojola. ustanovitelj jezuitskega reda, član mistične sekte »Alum-br ' " (Razsve*ljeni-bud&ti) In da je prevzel njihove duhovne vaje. Dru :i zopet u- * da so duhovne vaje h ia L. sauno plagijat knjige »Gzercitai tm vftae , ki jo je izdal 1. 15 nserrat-Don C^rc;:\ Cisnerosv Glavni nrcJrJk: RASTG PUSTOSLEMSPK Odsovomi urednik: VALENTIN KOPIT * f? KOLI—KO CIKORIJO izvrstni pridatek za kavo. 13 :^*-3 : jih daje Zlatorog - milo! Prati pc-rilo z Zlatorog-n 'lom je veselje, ker odstrani bre7 truda vsako ne-snago. Kdor želi imeti lepo perilo, naj torej vzame samo Zlatorog! - vseh vrst v prvovrstn] izved- bi Ureditve modernih mlinov. Prezidave fe obsto-eČih mlinov. S losi. tavan-! .'itaice in '-redbe za " ^port žita (' r Ija točno rr\]cB strojev in podjetje za zgradni^ ml'nov ia nou § rinsu ponKE - tm wm Generalno zas'^nstvo /a SHS "raca "ISCHER d. d. ZA08EB9PantOYčak5. v w r- ■ ■ v Celje n *»cki, v veletrgovino kjer kuoite letos ^S^Sa* za moške in volneno za Ženske obleke, parhent, belo, pisano in rjavo platno, kakor tudi vso drugo mano fakturno robo po čudo:* kih cenah, V lastnem interesu se vsakemu priporoča, da ' nt poskusi kupiti v ve'c i ;. 3. ST^R^^CK!, GcUle. Trgovci engros-cene. IL",,» UNION francoska zavaroval, družba v Parizu, csnmrr^na 1 Skupna glavnica znaia 400 milijonov frankov. — Prevzema vse vrste poZarna in 29vi|Qnska zeverovan|a« — PoiasnSSa dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki in generalno zastopstva za Slovenijo Liubliana9 Sv. Pet Agilne ^a^topnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji. rs Stran 10. „SLOVENSKI NAROD** dne .4 novembra 1923. štev. 252. Oglasni deli Sprejema naročila za vse tu- in inozemske časopise po predpisanih tarifnih cenah, kolodv. in prometnih prostorih. Pri večkratnih naročilih omenjenih reklam primeren Oglasni deli Lastna izdaja najmoder. in najuspeš. parmanentnih reklam, katere uvrščuje na 9 popust. Točna in solidna postrežba. Konkurenčne cene. Proračuni brezplačno. LJubljana, paJaca Lfubli. Scred. banke. ^TJE£OXJ I** X>^XJ1^I V« — Gfince štev. 5. kom. družba za strojno in električno industrijo. Dobavija1 elektr. materi jal, elektr. motorje itd. vseh vrat a troje, tranemlaije, specijalno podjelo za stroje lesne Industrije. Konc podjetje za elektrotehniko: naprava elektr. central visoke in nizke napetosti za luč in moč, izvrševanje vseh elekt . inStalacii. Konces. podjetje za: parne in vročevodne kurilne naprave, vodovodne instalacije, popravilo :n postavitev parnih kotlov. Lastna delavnica za elektrotehniko, stavbno in strojno ključavničarstvo, mehaniko. Pi i**- Ju^i ai> OlL aa TM Telefon 25S. Unty*%nz fir&dRfifte i VILJEM SEOUARDT, Ljubljana, Selenburgova 4 (na dvorišču). delavnica za precizno mehaniko. Geodeticni instrumenti, hidrometrični aparati, p'animetn, pantograf*, logaritm. računala, merilni trakovi, nivel, letve in trasirke, pris-matična in druga precizna merila. —— Precizna risalna ©rošfa. — Pop-avilo promptno in solidno. „KORA NIT" lafamčeao pravi ssbestn! aVrrlli sa krltio strah. !i03W:T ne premoči, ne odzebe. se ne lomi in ne ttera, Je popolnomi siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m2 sam-* 12 kg, j« neomejeno trnežen, ie boljši kot vsi etern;ti, je najboljša in najcenejša strehi ker ne potrebuje nikdar popravila. Fran Hoseuor - Ljnbliflfta, Dnn ja^a cesta 33- — "SM P0I0BI Lesdo stmoarstfo! l^lOK Ca!CS| strni arski BOjSts izdeluje vse vrste klepar*|Lubijana, Zg. šiika tu 18. Izdeluje vsa v to stroko spada- X ^f^^f*^/^^den.e;ši kroji po mri. Mm Z2IG93 a^icškaga in češkega btega. Ceno poTseta konlmronćiia> T, IllSKOLE Zidsesha Blfca 5leo. S. Zeniina ponudba. Slovenec najleoše moške dobe, stanujoč v slovenski metropoli Amerike, želi korespodence v svrko ženitve z gospico nepokvarjene nravi v starosti 19 do 24 let z meščansko izobrazbo in trgovsko naobrazbo. Ozira se le na ponudbe s priloženo sliko. Pisma naj se naslovijo pod šifro ,,Idealna ljubezen" na upravo lista. □□□ULJUUUUL^ 1 DOB Kufsisno vsako nrsnežina ▼ cečeljoj dne 11- sotembra eb frefe pesoldac bosta prodajala Knez in Zupančič iz Ljubljane na prosfovefini javni dražbi pet zemljiških parcel nad bivšo Treotovo opekarno na Brdu pri Viču, kal. občina Zg. Šiška. 3 Parcele vsebujejo priznano dobro pečarsko ilo ice< na kar se posebno opozarja. 11444 po najvišjih cenah! ^ALsCO^ -veletrgovina ž?ianfa ci.z o- s. Ljubljana (&£ozšze|). Daarxojuuucnun[X]ncaDanon[ □uuuulJUUuuu^ a n n icod ! Švicarska firma v Avstriji ! jT^««*«* tvornica strojev rfleiislSH & LOniP., in žeiezolivnica i Sregenz am Bodensee (VorarlbergV Moderni stroji za žage — PolnoiarmenEki na valie — Jarmeniki za tavolete (Spaltgatter) — Horicontalni jarmeniki — Počezni stroji za debla — Robilniki — Nihalne žage — Brusilniki — Stance za žagne zobe i. t. d. Oprenilianis kompletnih žag straniiaini. Točna dobava. Cisto zastonj ne, ampak po izredno nizkih cenah dobite Vse vrste sukna, hlačevin, žameta, barhenta, flanele, kiota, platna trikotaže, ionic, pletov, ogrlnialk, nogavic, prvovrstnih nahrbtnikov v vseh velikostih (domač izdelek) in najrazličnejše drugo blago v novo otvor jenE trgovini SI I C H" 9f MAJZELJ & RAJSELJ Ljubljana^ Turjaški troj štev. 1« (bivša „ Preskrboval niča") Samo dobro, solidno blago. — Postrežba točna. Cene konkurenčne. Istotam se otvori v kratkem oddelek za usnje vseh vrst. Vsak si naj ogleda. — Nikdo nI prisiljen kupiti. Na drobno! debelo; Stanovitno, nepremočluvo s reci s ivo za pokrivanje streh in izoliranje proii vlagi, že desetletja poznano in preizkušeno ^ C i s i o brez katran a j zato ličenje za vzdrza-vanje nepotrebno. Vzorce in proračune pošiljamo brezplačno. lm\i\i iiitt. ta 1 i iml Tren kova nI« br. 18« — Tel, br. 3-64. = SRPSKA TCVARBA P 33 E P R O G = LAZAR OUNJERSKI A» D. VELIKI BEČKEREKV nrlporoča svoje najn odemeje ureleno domače podjetje za izdr'ovan'e vsake vrste Turno, Velveti GSoria, Tapestrl, Bul&Ie Riderminster, Halender, Juta, Manila i n Klofiet rr» prog, kakor tud svo'e splof-no zn?ne specijalitete z roko izdelanih Smirns'< 3h preprog, knipferov v \"seh barvah in vzorcih po danih velikostih. Zastopstvo in zaloga za Slovenijo A. DULAR, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta St. 36. TVOB3KCA SV1NŠENIS PROIZVODOV J. B. ULRICH D. D. OENERALlffA POSLOVNICA III SKLADIŠĆE ZA0BEB9 JE L A CI ĆEV TRO 25. TEL. 13-46 Svinčeni proizvod!; svinčene cevi, svinčene plošče, (orig. Winiwarter), plombe, svinec v skladih, šipkah i. t. d. Plot ovine: Črne in pocinkane (orig. G. Winiwarter) in angleške pločevine. StflnfOlS v raznovrstnih barvah in načrtih. COVl« plinove, črne in pocinkane, parne cevi, železne flan-žene cevi. Deli za spajanje, cevi (fitingi) ic ritega kovanega železa. Kopalnice itd. 106,1 L J A lil plš i 25,1.81-Sill ne M Dio 28J99M- CENTRALA: LJUBLJANA - BISKAJSKA PODRUŽNICE: Brežice, Calj«v Črnomelj, Gorica, Kraai, AlaHbar, WeUioelig Novi Sad, Ptuj, Sarajeva, Split m M. lit 10.502.1 iD 504. I Is ■ m I k u I a n t n e j e. Lastnina in tisk »Narodna tiskam««. 9510 13