Stav. 93. (Posamezna številka S vinarjev.) Izhaja vsak cten, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic-. Sv Frančiška Asiškega št. 20, I. nadstr. — Vsi dopisi ii^j se po>i:jajo uredništvu lista. Ncirankirana pisma ne sprejemajo in rokopisi sc ne vračajo. Izdaiatelj in odgovorni urednik Šteian G dim. Lastnik konsorcij lista .Edinost". — Tisk ti5kanie .Edinosti*, vpis.i ne zadruge z omejenim prozivom v Trstu, ulica Sv. Frančiška As 3. aprila 1917 Lsšmk 30L1f. Posamezne številke ,Edinosti* sc prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............nun po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta............ , 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 50 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži sc v Trstu. ulici Sv. Frančiška račun št. 841.1:5-*. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Asiškcga št. :ž0. — PoŠtnohranilnični rači ^ m hmh m m Sestanek erarja Karla fn cesarja Viljema in oDeh vodilnih državnikov. Bf i^OLlN, 2. (Ker.) ,>Loka!anzeiger«' sarica uanes zvečer za kratek čas v nem-VckraiM i/iave, ki so Mle podaneUj« *!avni stan k nemški cesarski dvb- v lc injiii dneh tako v Nemčiii kakor tudi jici. Samoobsebi umljivo je, da se bodo _ ,. . . . .... .vršile pri tem sestanku obeli vladarjev v Avstro-Ogrski dede našega stališča j tudi politiene konference, vsleU česar bo napr tiii ;iOtranfim dt godkcm v Rusiji, bo-j spremljal cesarja ininfster za vnanje C » ruskemu narodu, čegar široki sloji so stvari grof Czernin. V remšketu glavnem i, dokazati, da so tuci j stanu se nahaja sedaj tudi nemški državni kancelar. ropofaoma mr.otju na: odi čeiverozveze istega <*dkritosrčne-ga mišljenja. Lahko se reče, da bi misel grota Czernina o konferenci vojujofiih se :r ms ob zalednem nadaljevanju vojne ne ti* a izrečena, ako si avstroogrski minister ne bi bil poprej čisto na jasnem, da so i-tega mnenja tudi njegovi zavezniki. Ta misel zamore na vsak način znova okrepiti odkritosrčno mirovno željo naših na-rodov. Ta soglasnost med Bcrolinom in V majem se razteza tuđi na vodilne kroge % Atri ji in Carigradu in bo v kratkem iz-reci;o poudarjena z obiskom visoke oseb-f iz donavske monarhije v Nemčiii. v. iin krepkei^i in močnejši cmo na vseh DUNAJ, 2. (Kor.) Njiju Veličanstvi, cesar iti cesarica, sta ob dveh popoldne s posebn sn dvornim vlakom odpotovala iz Laksenburga v nemški glavni stan v obiske k nemški cesarski dvojici. DUNAJ, 2. (Kor.) Cesar je pred odho-dom v nemški glavni stan sprejel nadvojvodo Huberta Salvatorja, potem kneza Friderika Lobkovica, rektorja prof. dr. Bambergerja. dvor. svet. dr. Mar-eheta. predsei'nika skupnega prehranjevalnega urada gm. Laudwehrja in ogrskega naučnega ministra pl. Jankovicha v posebni avdijenci. Bolgarsko sobranje. SOFIJA, 1. (Kor.) V sobranju je mi- nistrski predsednik in minister za vnanje ontaii. tem ponesneje za.noremo PO-jstvari Radoslavov spominjal na očitke in vii sovražnikom mir. ki bo vreden žr- grožnje, ki jih je izvršila opozicija proti vseh strank, ki so jih žrtvovale zanj. kralju in vladi takrat, ko se je Bolgarska b' ^e sov i ciniki tudi te priložnosti ne pridružila osrednjim vlastiin. Bliža se ura, bou H posložiti v svrho, da oblagodariio # rekel ministrski predsednik, ko se bodo narode Evroj.e z mirom, bodo storili to na ■■no odgovornost. Mi ^mo pripravljeni ■ 7. uj^ti tudi vnaprej. Tudi v tem oziru v četverozvezi le eno mnenje. Omenjeni sestanek, ki se bo vršil te dni, bo i^sno izrazil to naziranje. SUSTAiNEK NAŠE iN NEMŠKE VLADARSKE DVOJICE V NEMŠKEM GLAVNEM STANU. i iL NAJ. 2. (Kor.) Ker je Njeno Veli C Mstvo cl carica izrazila želk>. da se ko-s i f- ,r ur^oče li i tro seznam z oni. ki so nastopali z imenovanimi obiol-žitvaini, kesali svoj: h besed. Na vsak način je boJttarski narod uresničil svojo enotnost in njegove hrabre čeie branijo z občudovanja vredno hrabrostjo svoje osvojitve za ceno bolestnih žrtev, ki pa niso zastonj, ker ie ukrenila vlada vse - potrebno, da zajamči sadove zmage ar-Vnade. SOFIJA, 31. (Kor.) Ministrski predsednik Radoslavov se je v sobranju imenom bolgarske vlade izjavil solidarnega z izjavami nemškega državnega kance-iarja > /»"strijskeg?' m" "istra ^a vnanje -o ce urico. odpotujeta cesar in ce-1 stvari grofa Czernina glede Rusije. AustrljsHo uradno poročno. »>LNAJ, 2. (Kor.) Uradno se razglasa: 2. aprila 1917. \ /hodno bojišče. — Pri armaJni r m nadvojvode Jožeta na več kraiih /viia > boji; • Jelovane. V dolini Slanica j. M ?dbit sl*bej t, južno doline Uza pa m ieiši ri i sunek ob znatnih sovraž-/ \ubn'i. \ GnteA Ka: patih so oe-o>«Li t.aši poizvedovalni oddeiki z uspe-Iio:::. » vzii^Joi Galiciji in v Voliniji no-ijecMi posebnih dogodkov. italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeoo. Namestnik načelnika generalnega štaba: .pl. Hofer, fmL iemšKo ursnno poročilo. BE«t)LIN. 2. (Kor.) Veliki glavni stan, 2. aprila 1917. Zapadno bojišče. — Med Arra-som in Aisna, posebno med cestami, ki vodijo iz 3 a pa u m a in Croisifla v Cam-hrai. kakc-r tudi na obeh bregovih Somme zapadno St. Ouentina, so se včeraj iti vnovič danes zjutraj razvili b »ji. Angleži in Francozi so zastav ili močne s!le, ki so na vej krajif: \clz*l učinka naših topov po-fjctutile nazaj in zuniogle le z znatnimi žrtvami, izgubivši trdi 50 ujetnikov in par stroinic, odvzeti našim po ukazu umakniv-slin se čet »m ozemlje. Tudi na o^eh straneh prekopa O i se \isne »n na plcnoti Vregrv so francos'-J napadi v popolit-a iic:nkova »iu n^ših na ozemlie in vse »o-sameznosti v crjenih topov !e iz-iabo- nosno In malo napredovali. V Šr m panji ie uničevalni ogeni naše artiljerije preprečil pripravljeni napa i Francozov proti višinam južno Riponta. V zhodno bojišče. — Froina princa Leopolda Bav.: Ob D vini smo z ognjem j prep ečili ruski Sunek. Zapadno Lučka so i privedle naše napadne č?te pri Svinjuliih več ujetnikov iz posameznih jarkov. — Fronta nadvojvode Jožefa: Ob Lttdovi v Gozdnatih Karpatih so naši izvidniki pri enem številnih izvidov razstrelili neko od sovražnika pripravljeno no!Je min. Na obeli straneh doline Uza so izvršiti Rusi po n.»očr?i topovski pripravi n^p^L ::a mejne višine v širini sedem kil«:metrov. Njihove napadajoče vrste so se razbile v našem ognju, na eni točki oo boju iz bližine. Manjši sunki v zvezi z glavnim nrpadom so se istoiako izjalovili Mccken^enova armada: Nič novega. M a c e J o n s k a fronta.— V jezerski ožini je bH poizvedovalni ;u!iek sovražnika brezuspešen. .Jugozapadno Doj-ran^keg? jezera so protirie napačne čete v anjiieško postojanko, pobi'e de! posadke in se vrnile z več ujetniki. Prvi generalni Kv^rtirmojster: pl. Ludendorff. Prl'rr-^ uMm p?roč^, SOFIJA. I. (Kor.) Generalni »teb poroča: Maceconska fronta: Med Ohridskim in Presp;:nskim jezerom stre.'j ftje med Tu*irui^ini in neprestano gr/nenje topov. O' iro ti s'^ J topovski OgCilj. Le v k,-ionu Ćer.se od časa do časa srdito obo-iij?transkr;. topovsko delovanje. Na celi fronti živahno letrlsko delovanje. Vzhodn« Vardaria. pri Mačukovu, smo s topovskim* ognjem sestrelili eno letalo. V kolenu Čer-' ne je podporočnik Brauneck sestreiil že tretji sovražni privezni balon. — Romunska fronta: Obstreljevali smo Galac. Turško urnlno poročilo. CARIGRAD, 1. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Tinriška fronta: Potem ko ie bil angleški napad, kakor že včeraj javljeno, odbit ob velikih izgubah, so se Angleži uinaknilL T»,*di proti našemu naj-ckrajne?šemu krilfr jugovzhodno Dijale izvršeni angleški n; pad je bil odbit z velikimi izgubami za sovražnika. Sinajska fronta: Položaj je mJzpremenjen. Kavkaska fronta: Na desnem krilu mirno, na levem spepadi med poizvedovalnimi oddelki. — Na osinih frontah nič važnega. KakG je bil ujet princ Friderik Karel, BLROLIN, 1. (Kor.) Zadnje pismo princa Friderika Karla pruskega rz ujetništva pravi: V zračnem boju nad sovražnimi črtami, 4 km preJ našimi črtami, je bil zadet moj motor. Bojeval sem se z enim Angležem in bil napaden tulii za hrbtom izza oblakov od dveh strani. Spustil sem se takoj v kolobarjih proti našim črtani, kar pa se mi vsled močnega nasprotnega vetra ni več posrečilo. Pri izkrcavanju sem bil v zraku začet v desno nogo. Stroja nisem rooge! več uničiti, ker sem bil močno obstreljevati iz jarkov. Ko sem skušal ubežati, seru dobil strel v hrbet skr>zi želodec in bil nato ujet. Italijanski ministrski svet. L U G AN O. 1. (,v r.) Včeraj se ie vršil v Rimu v navzočnosti generala Cadorne, ki se mudi tamkaj že par Id ni, ministrski svet. Časopisi pripisujejo ministrskemu svetu posebno važnost in pišejo, da je podal Cadorna natančno pojasnilo vojaškega položaja in se nato uUeležil posvetovanj, Kaj je ukreniti sedaj. Zaključeni? turške zbornice. CARIGRAD, 31. (Kor.) Veliki vezir je prečkal v zbornici odlok, ki odreja zaključenje tretjega z; sedanja tretje sezijske pcrijča ^>ričotek prihodnjega zasecianja na 1. november. Rusija po rev&lucili. Ruski ministri v glavnem stanu. PETROGRAD, 1. (Kor.) Člani provi-zorične vlade so prispeli v glavni stan v Mohilev. Sprejeli so jih: general Alekse-jev, generalni štab, garnizija, zastopniki zemstev in mest in velika množica ljudstva. Ministra Miliukov in Kercnskij sla imela nagovore in sta bila živahno pozdravljena. PoJožaj Finske. KOPENHAGEN. 1. (Kor.) Ruski minister za vnanje stvari Miliukov je na vprašanje radi bodočega stanja Finske brzo-iavil tukajšnjemu listu »Politikeu sledeče: Načrti provizorične vlade glede I in-ske so bili izraženi v manifestu. k: je bili objavljen dne 21. marca. S tem je biia ustava Finske potrjena. \'se o,..■_]-:'■ če odredbe, ki so bile izdnne v zadriiiii 30 letih, so preklicane. Izdana je bila daiie anuicstija za vse zločine in prestopke političnega in verskega značaja. Finski de/eliii zbor je skiVjan za 4. t. m.. i'a klene odločitev o vladni r b'iki. Deželni zbor dobi pravico vseli zakonodajnih iniciativ in svoboditega postopanja glede proračuna Finske. Zamogel bo vedno izpTe-j meniti obliko vlade, ako bodo zahtevale tc nove razmere ali duh časa. San'ourra-va Finske, ki bo nedotakljiva, bo odpravila vsa nesporaztimljcnja in jamčila za 'obre odnošaje z Rusijo, kar ie odkritosrčna želja vlade. Smrtnu kazen odpravljena. PUTROGRAD. (Kor.) Pn^vizorična vlada je sklenila, da odpravi smrtno kazen. Roman. — Da. kar gledati gu ne morem, srce n.i mora raz:re;ati. Obožuje jo kot svetnico, kajti v giobočkii svojega srca odobra-j va rj :uo ravnanje. Priznava, da je bil njen nekaj velikega, da je vreden spoštovanja. Po mestu je vladalo živahno vrvenje. P stavlja!: so slavohike, pičili vence in izvesali zastave. — Pri nas bomo tudi morali okrasiti okna, Josipaia,... je dejal dr. Roller. — Ce. u se mora princezi.ija tudi se poročiti tukaj, saj bi se moglo zgoditi to .ud: v njeni deželi. — Zaradi žalovanja, sem čital v časo-;isju. Sicer sc pa tudi večkrat dogaja, da .irihaja knežja nevesta odzunaj. Princcz:-ijo Heleno bo spremljala njena" teta. Kaj iaj torej storimo z okni? — Karel, prosim te, jaz ne morem, nc, ie prenesem tega. — No da, kakor mMiš. Nekateri tova- riš: s;• u*e nrosiM. »ia bi z naših oken smeli iedaii prihod princezinie. Ne, ne... nemogoče! Zmedlo bi me nop.ilii'.-iua.'kajti ne morem videti kneza poleg princezlnjc. O... vijim ju še. tako srečna, tako i ■ tojaostvieo^ vesela... Ce me Ijahg, Karel, zapremo tedaj okna in i'stimo zast re. kot da sva odpotovala. L h :ga moja Sonja! is-e razluirj:;] v svojem stanju, ijuba ženica. Perečem tovarišem, da ne ni -r.š sprejemati gostov. Vse bodi tako, kot ''.eliš ti, samo pomiri se in tmsli na najino srečo, na na»:nega otroka! Ce bo de-klica. jo i. mo imenovali Sonj(?, če bo pa deček, pa Henrika... ali ti ie prav tako? — Kako si » ober. In potem ji pišeš; veselilo jo bo. — Ce bo še živela tedai. — Praga moja, obhajajo te pač take žalostne misli, ker se nahajaš v takem stani-] .... ne misli več o tem. — Ko bi bil >lišal pesem, ki jo je pela te>.'aj: Tedaj me položite v hladni grob, in tam mi vzcvete nova sreča: k.>i angel z neba nanj bom zrla, da njega ne bi usoda strla.« O, Sonja, Sonja, tvoje zgrešeno življe- nje! Prišel je dan princczmjinega prihoda. Vlak je imel priti ob eni popoldne. Že na vse zgodaj zjutraj so valove le po mestnih ulicah veselo razpoložene množice. Red ie šele proti pokinevu napravilo v to poverjeno redarstvo n gasilstvo. Šole, društva, zadruge so prihajale z zastavami in prapori, via tvore špalir. Mesto je nudilo lepo, svečanostno sliko. Pri gradu je biia gneča največja, kinti kdor je le količkaj mogel, se je ustanovil tamkaj, da bi videl, k?ko se knez odpelje na kolodvor. Ljudje so splezali na drevje, zidove, stole in lestve, vse jim je bilo dobrodošlo. Največji užitek pa je bil. če je mogel kdo^pogle-daii na grajsko »dvorišče, kamor so prihajali vozovi, in tiste* katerim se je posrečilo to, je zavidalo'vse. — Koliko časa bo pa še trajalo? Sedaj bi vendar moral kmalu priti. — Prej se mu je bolj mudilo na Soli-tudo! — Ce le danes ui zopet bolan, zadnjič mu je bilo baje zelo hudo. Atfstnio no razpotju. (Zaključek.) Vprašanje je sedaj, bi sc-li določitev nemškega držav, (ali sporazumevalnega) jezika skladala z mislijo absolutne enakopravnosti avstrijskih narodov, kakor jo slovesno proglaša člen XIX. državnega temeljnega zakona od 21-Uecembra 1867., drž. zak. št._ 142 o splošnih pravicah državljanov? Ce se oniejamo le na najmanje, bi morali trditi, da bi, če že ne drugega, taka določitev nasprotovala načelu, ki ga vsebuje drugi odstavek rečenega člena in ki se glasi: država pripoznava enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov uradu in javnem življenju. Tudi sejanji naš vladar je zapisal na svoj ščit načelo enakopravnosti. Proklamacija z dne 22. novembra 1916., s katero je narodom države navestil svoj nastop vlade, izreka to resno in jasno, skli-cevaje se na ustavo. »Svojim narodom hočem biti pravičen in ljubeč knez. Visoko hočem držati njihove ustavne svoboščine in druge pravice ter skrbno ščititi pravno enakost za vse! Nemški državni jezik v Avstriji bi po-menjal torej novo pot, novo orijentacijo. Avstrija ne bi bila več čista država narodnosti, kar ie bila doslej vsaj po ustavi, in postala bi 'Jrug državen tip, to je: država narodnosti s pretežnostjo nemške narodnosti, kajti jezik te ene avstrijske narodnosti bi po izpremembi ustave postal jezik države. In za tako izpremembo ali izpopolnitev ustave bi šlo tu! Tako statui ran je nemškega državnega jezika bi morali — tudi ee bi člen XIX. ostal v svojem dosedanjem besedilu — smatrati vsaj kot izpopolnitev — in sicer tako, da bi v členil vsebovano načelo utesnila. Tistim, ki zavajajo sedanjo vlado, da bi nastopila to pot, bi mogli mi navesti cele knjige izrekov, ki odsvetujejo od takih korakov. Omejamo se tu na dva. iiden je prišel iz ust dobrega Nemca, in enega sicer izmed tistih Nemcev, ki jim ime sega preko mej njih uoinovine. Prvi je Kant, ki kliče: »Gorje tistemu, ki priznava drugo politiko, razun one, ki so jej državni zakoni sveti!« — Drugi je profesor mar-burškega vseučilišča Sciikiekut^, ai \ ovojem spisu »Narodnostni problem« pravi: »Država se nikakor ne sine identificirati z eno narodnostjo Th ne sme te poslednje brezpogojno s silo dovajati do gospodstva! T o je razumljiv nesmisel.« Tudi druga reforma, ki naj bi se izvedla po nokonstitucijonelni poti, to ie: reforma uprave — samo na Češkem! — po uvedbi < krožne organizacije, izhaja pač iz bolj političnih in drugih razlogov, jako sorodnih poprej omenjenim odreL'bam. Toliko se je že pisalo za in proti! Glede političnih motivov je le ponoviti, kar smo rekli gori o uvedbi nemškega državnega jezika. — Kar se tiče stvarne strani, ne more biti nič primernejega, nego da navedemo glas enega einlteljev, ki so pred vsemi poklicani v to: cesarske komisije za reformo uprave, .le to sklep plenarnih zborovanj 27. in 2S. marca in 8. maja 1914., o katerem govori letno poročilo iz leta 1914.: »Nasprotniki predlogov za uvedbo okrožnih \!ad in zastopstev so se oglasili z raziiču': li prigovori in so — v kolikor gre za okrožne vlade — navedli meli drugim: komplikacijo upravne organizacije po ustanovitvi novih uradov; neugodno vplivanje na judikaturo, ki bi bilo posledica iuiikili za i't::h instanc ene poleg druge: potein nepotrebnost nove skupine uradov iz razlogov notranje varčnosti n i uradih, dok er je možno isto doseči z ilrugkni, i>o^ sebno učinkovitimi sredstvi: zlasti po iz-preinembi sedanjega zistema aprobacije in oo primerni porazdelitvi materijala. — Poleg icga so izrekali bojazni, da bi število uradn'štva in trošek za državno upravo preveč porastla, da bi bilo stališče predstojnika deželne uprave oslabljeno in da bi n:»stale t u1 J i težave občevalno-tehni-čne naravi. Ni čuda! Ti'ki pogovori so švigali semtertja.— Knez, ki so ga tu doli pričakovali s tako nestrpnosti;*, je stal gori v svoji sobi. Le-sinski mu ie podal šlem in rokavice. — \ sokost, ali ne bf hoteli preje kapljico vinn? — Hvala, ni treba. — Kako se počutite. Visokost? — Hvala, tako. — Visokost____ Knez ga je mračno pogledal, in Lesinski je omolknil. Ce ne bi bil vedel, da res še nekaj velja knezu____opaziti tega ni mogel več. — Visokost, hote! sem si le dovoliti pripombo, da je čas za odhod. — Cas? Že dobro. Nekdo trka----po- ^ Ordonanc je prinesel brzojavko. Hipoma se je polastila kneza neizrecna radost. MoTda princezinja ne pride, morda je oboiela, ali pa se je odrekla v zadnjem trenutku. Hitro je odprl brzojavko, jo prečital in se potem s strahovitim vzkrikom opotekel vznak proti mizi. (Konec prih.) Okrcžnhn zastopstvom sc je zlasti n-rckalo, da je ustvarjanje čisto uaroj ih okrožij praktično nemožno, in da bi 1 .t na drugi strani ustanovitev avt< ih okrožij, ki ne bi imela sklenjenega teritorija in ki ne bi sc pokrivala z cesl>rsk; okrožnimi distrikti, v največji meri neugodna za upravo sploh, da bi narodni i« : po uvedbi okrožnih zastopstev ne le n. bili izključeni, marveč da bi se po večicni delu šc pooistrili, ter da bi odprava okrajnih zastopstev pomenjala izgubo za avtonomije. Končno je bilo tudi glasov, ki o videli v okrožnih zastopstvih in okrož;: • uradili nevarnost za sodno integriteto kraljestev in dežela. Na podlagi teh razmišljanj sta bila potem odklonjenja oba predloga z večv.o glasov. Ali niso ti stvarni prigovori poznava-teljev javne uprave, ki so bili d i rek no od vladarja pozvani za rešitev upravnih vprašanj, pomembneji in tehtneji, n go >o politični motivi ene edine skupine prebivalstva v državi?! » • v O bodoči Poljski piše nemški »srednjc-evropejec« Friderik Nauinann: »Velik del Poljakov razmišlja še vedno, ali naj spre jmejo roko Srednje Evrope. Idealni cilj narodnega poljskega vprašanja je — kakor povsod drugod — ujedinjenje vseh članov nar olja v eno popolnoma suvereno dr/avo. Tako je bilo tudi pri Nemcih, pak bi nit.':«! zato vsak vesten Nemec imeti smisla za to narodno misel. Uresničenje poli-V g-1 kraljestva je dejstvo, s kater m pru> minister mora računati. S tem uresničenjem mora priti tudi nova uredba razmer med Poljaki in Nemci v vsej Srednji Evropi. Ce bt^Jo Poljaki razdvojeni, naj ne misli nikdo, da bodo vedeli za to s;- »o e Poljski. Na koncu pravi Naumann: Poljaki so najmočneji slovanski narod na zn, :uhi. Ako srednjeevropski vlasti ne bosti znu,: v velikih dogodkih izpreiucmb uredi i računa s Poljaki, potem tudi drugi zapaiini Slovani ne bodo imeli zaupanja v "ve e državljanstvo v Srednji Evropi! Danes ie na dnevnem redu vprašanje: ali m :c-rno zapadne S'ovane privezati s svoio bo-'oenostjo, ali pa bodo zopet — pansiavi-^ti!« Se je Nemcev, ki znajo pres :.'ati s pametnejimi in — zdravejimi možrrani, nego pa naši \Volrovci!! Tem bolj je obžalovati, da je pri nas še resnih netnšk;h krogov — pa tudi takih, ki so obremenjeni z veliko odgovornostjo — ki jim ti-sti WoIrovci inipouirajo. Saj bi sicer ne trebalo toliko razpravljanja in pehania radi sklicanja državnega zbr>ra — stvari t rci. ki ie že določena po ustavnih zakon:ih. -Sklicali bi ga in zahtevali od njega, na vrši svoje ustavne pravice. Tako pa je prerekanja iz samega ozira, da male ku pine ljudi, ki hočejo namesto določb ustavnih zakonov, ki so pisani za dr/.avo in nje državljane, postaviti svojo voljo ;n svoje zahteve, ki jih ona družba jdavtfa radi sebe in svoje sebičnosti. Tako tre;i a ta nemški radikalizem tudi poljsko vprašanje. Zahteva rešitev, ki jo parnetn Naumarai najnujnejc odsvetuje. Ta bi hotel pritezati k sebi, oni drugi pa le odbijajo. In kak končni uspeh je neizogiben? Cikajte šc enkrat zadnji stavek citata ;<. Naiimannovih izvajanj. Nemčija iu RuHja, Nemški publicist Pavel Rohrbach piše v brošuri »VVoher kam der Krieg? c (.-Odkod je prišla vojna? ) tako-le: >Po|X)lnoma napačna misel je. da bi bodoča liberalna Rusija pomenjala za nas manjšo nevarnost. Ruski liberalizem je bil nekdaj akademično-političir! stranka; danes je stranka gospodarskem napredka in političnega razširjenja, prt' vsem na morske ožine (Bospor in Dardu nele). Tu se strinjajo zahteve politikov i vojaštva in zastopnikov narodnega gospodarstva. Gospodarsko življenje Rusije slo ni danes na politično-liberalnem /.ivlj ker je neki liberalizem sam po sebi zve zuu z naravo gospodarskega napredka. -Liberalci so se deloma že pred vojno, de loma tekom vojne zato razvili v strank« ki hoče boj uo zadnjega in z vsemi sre» stvi, ker bi se z izgubo vojne morala iz jaloviti njihova stremljenja po onem, ku Rusija go>podarsko-politiono nujno potre bujc — morske ožine in konec premoč nemške industrije v tekmi za notran"' ruski trg. Ta položaj ostane neizpre menjen za dogleden čas. Ce se stvar strne s silovito hitrim naraščanjem prebivalstva in naraščajočo agrarno gospodarsko silo, tvori to množino politične energije, k' mora dovesti do ponovitve v tej vojni izjalovljenih poizkusov, kakor hitro pride Rusija zopet do moči. Tega ne morejo trajno izpremeniti niti mimogredoče iz-premembe ruske politike, kakor smo j>h doživeli. V 'desetih letih bi sedanja Rusija štela 200 milijonov duš, v dvajsetih letih morda 240, v" petdesetih letih nad 300 milijonov, Razvoj Rusije v evropsko-azij-skem političnem območju se mora primerjati plazu, ki ga je v njegovem pomikanju proti jugu zaustavila hipoma vzrastla ovira: obrambno stališče Nemčije in Avstro-O^rske pred Balkanom in Carigradccn. — Ruski pritisk v tej smeri je kot naravna sila, in vprašanje je, kaj. je močneje, t.t sila Sfran If. „EDINOST-' štev. 93. V Trst«, dne 3. aprila 1917. i-*: ; : ■ tij ritisk, ki jo h »če zaustaviti. — ; iz iriborjsnih dežel. Potem jc govoril mi-) i Jkritosrčnega Nemca še nismo čuli. [nister o sitivadji prehrane v posamezni Or; ka »Tagespost nadovezuje na ta i delih monarhije, kakor tudi o načrtih za 1' . iz vaj ' »: Z a\ -trii: kega j prhodnjo r-res'>rfc-:\ Omenjal je odredb v s.a ::a b' se dalo R< hrbaci.a še vt- Ini-.H-moč resnično bolnhn v zdraviliščih in t . celo moralo bi se: če trdi nem'ki dr- • pa materam, ki d. je, rn v zboljšanje življe-/. ■ ; kancelar, da Rudije in Nemčije ne'nja najubožnejim slojem, ter v odpomoč ? : . življe s! e koristi, veja za p 'o-i proti čakanju v vrstah. Na razpravi, ki sc m narhifo ra\no aa&protooL Bal-!je razvila, so prišli 'Jo besede zastopniki torišče, komponenti si!. različnih strankarskih smeri in gospodar- c tu V C uza u. nh : ;:ate ravne r.a Ba'kan- območij. Tekom razprave so se na Dve e za -c!a in se tno \ mo: da v prvi vr ^ v en ost r; ne naravi > >e ne m n SrJiiiJei če z -.s;?anz!.s! se zade-1 zori zbli/ali in odstranjen je bil marsfka-izonueba se doslej teri predsodek glede domnevnih inte-b-eže le s trudom resnih navskrižij. Posebno se jc izražalo >a tudi nikoli. To bi se občudovanje moči in vztrajnosti vseh deti u; ati. Ja se nc;ž.n in vseh narodov Avstrije. Zastopniki iisko u.-ie anje ruskega j poljedelstva so zahtevali, naj se daUo po-iia. Drug pridržek jc : trebile delavne sile za obdelovanje in po-z včs.raj>ii 1 • in d -našnj;); vzi':g;o domače produkcije, potem tudi izc-. orijentirati noben izo- načenje najv-šj*: cen poljedelskih pro- vre pejec, morda bo to ali pojutrišnjo; danes duktov v Avstriji in na Odrskem, deeim so zastopnik? industrije nagtošali potrebo ni prepad' še preširoki in pieglo- konsuma in r^ važnost industrije, ki da bi mogli uriig d;> drugega. Goto- brez nje ni napredka v kulturi, (jovorniki vr. je1 ml.cvna ponudba nemškega držav- iz velikih središč konsuma so opisali po-r-ega kanceisrja Rusiji čin, ki ga je treba lož a j mestnega prebivalstva; omenjala se pozdravljati, t ode porodila je ta čin le se-1 je tudi Been^ost v preskrbevanju. Mini- s!a s sta- izven službe dr. Fort je pridodal, da trebn te J a če se'vzbuke.i in iačiti čut solzam ost i med vse- Ka zgoa n. da je ru vinska čeki revo- na ma mi sloji prebivalstva. Z r,žirom na potrebe prihodnjih mirovnih dni je prelagal sekunda na! nrnister izven službe dr. Schreiner stro-sele da b! j go in strokovno vodeno poljedelsko stapa ne odlo- ti^t;ko, posebno o razmerah obdelovanja in žetve. Treba izvršiti plodonosno pri-■ pravo za vso bodočnost. Mestni svetnik Va fček je svaril preU decrrmranjem živi-I ne, kajti težka nnloga med trajanjem voj- j e, da ustvarimo podlago, da bomo ii na dan sklepa miru brez bojazni j "ti v stanje miru. rstna pisma v tuzemskem protu z Nemčijo in s c. in kr. ne presto Vre KROMPIR. m. se aJ 1 dobiti 1 kg kn s v pre tim oz redaj: *zn;h r n rrav ■ n- udi r gi i vi p ! •j* k. V O! Mi! ^nar. te spisal o. da tudi s r naibolie n .9. številk? cm pa cer veje iz- Ev gen tem ,r.! radikali iem se srn:": • od 2. aprila zaprt \r kolikor sc glede -;ii!i urrflov določ'io izje-.1, se to naznani pri dotič-z ra/ Prepovedano pa ie r- vj vladati v vrednostna ena poročila. i v-".: ue? Pišejo nam: V če-osti« smo med domačimi preračunano, koliko stane Ri ■in« TI U •i m eita na vpra&ir v stvari adro se s n. a r; opr poljedelsko m*- itve vojhš'-ie a. Poljedelske- ga ogostevilne se nanašajo br-na j T\J II ti ' I i V Ukl | '> IltJi Ullli-u • ----— Na primer sukanec, eno kolce 915 metrov, ie stal 1. 1914 54 vinarjev, sedai pa stane Ii ie ovi vestmi ( !:r. -vi za 1 ruž'no 5 oseb. Rečeno je bilo, da ganejo na dan samo živila iz a prav i-zaciie K 7*73, potem še samo kruh in mleko, kar je K 2*_M, skupaj torej K 9'97 ne glede na stanovanje, obleko, šolske reči itd. Res ie tako. Toda nekaj se je ■ ozarilo povedati še prav posebej. Dobro 1 : b I namreč, da bi aprovizae jska ko-■ nekoliko pogledala še v manu-I ; in !>oci'-bne trgovine, kjer se predajajo zrl vsako družino neoblKKlno potrebne reči po nesramno visokih cenah. !užbe n anji. k prr*n;e, k' so bile vložene na vojaška cen-j_ pct kron. Pa si pre« 'stavljajmo potem .i sc rešujejo tamkaj. Ker v sedanjih težkih časih družino 5 oseb, ' m brzojavne urgence in! reetmo družino železniškega delavca z povi ra pri poUedelskem ministr- j dnevno plačo K 3*6(1 in K V40 dTaguiiske " v u 1 tj/ :; tra. in to mi listrstvo ne mo- , doki ade. torej skupaj 5 K! In s takimi re \< ;i jg( Vciriati nanje, odšle5 sploh ne dohodki naj preživlja sebe in družino ter bo ovarjak) na lake brzojavke. dan na dan opravlja svojo službo! Ob tej /e'e/.-iski premet o velikonočnih praz- Craginj: in ob takih dohodkih res ni čuda, niKsh. Lra Jn se sporoča: l)bst-»ječe iz- da gospodinjam nižjih slojev vstajajo lasje vi x pr<. sretne razmere izključujejo.mož- po.kencu od skrbi, kako naj ravnajo svojo nost. ia bi se zmagoval povečan potniški družino. . i r et o veliki noči. Civilni no trnki se mo- Urcd organizacije vojniških sirot ostare; » dpravljati samo v izmeri prostorov. | ne zaprt do petka po Veliki noči. ki so zanje na razp olago v omejenem šte-j Italijanski Rdeči križ (komisija za voj-vilu. v-ea česar se ne more jamčiti za 1 ne ujetnike) naznanja, da dobiva italijan-odpravljanje civihrih potnikov, železniška I ska cenzura zelo često s svincn-kom pi-rrr-.va se zanaša, da bo prebivalstvo uvi- <^ine. na avstrijske vojne ujetnike naslov-devalo to in se o v« -i odpravljalo hjene dopisnice; take dopisnice jre zelo ra potovanje samo ob neobhodni potrebi, težko čitat: in se vrh tega tudi hitro po-\ar hianfc cel h vozov al; \ ;zn^h oddelkov ; mažejo. Radi tega nujno opozarjamo svoj-jc izključeno. ! ce vojnih ujetnikov,, naj pišejo dopisnice Povišanje državne vzdrževalnine za ujetnikom vedno samo s črnilom in pri-dri/ine v pok licence v. \ dopolnilo to- p-ininjamo še, da ie isti nasvet enako ve-!r::-w cesarske naredbe, ki smo jo zad- i ljaven seveda tudi za dopisnice ujetnikom njič objavili v skrčenem obsegu, kakor v Rusiji. narn je bila javljena go c. k. koresponden-j »A prezzi ridotti«. Prejeli smo: V ne-i uraiu. naj omenimo Še bistveno do- kem tukajšnjem dnevniku čitam že nekaj 1 čr r. da se bo pri onih družinah, ki bi- dni sem oglas o ponudbi stanovanj po zni-va \ svojih lastnih hišah, pa se jim bo^žani ceni — »a prezzi ridotti«. Zdi se mi, z z - -n na gotovo višino vknjiženega ; da se hoče v današnjih razmerah s frazo d* vendar le priznaval, najemninski o znižanih cenah zakrivati znano tržaško pri pe, ek, tudi nadalje razlikovala med 1 stanovanjsko oderuštvo. Pred vojno smo nad osem in onimi p ■ ' osem let. j imeli silne visoke najemnine; za 50(»—7U0 I <:■_ n a ive m se bo pri takih družinah K sc ie dobilo k večjemu stanovanje z < :: a, V. ni>o d polnili še s. leta. tudi! dvema sobama ali eno sobo in izbico; !uJa e . i^navaJa le polo\ ica normalno! 7(>e—a kron jc stalo stanovanje s tremi cdmeijene vzdrževalnine U rehranjeval- sobami, stanovanje s štirimi sobami je ne-a in najemninskega prispevka). Na-| sude 9oO—1HMJ K. Naglašam, Ua so bile dalie je važna določba, da ie najemninski; to n.ira\n«?si oderuške cene. Ko so v sled p;i pe\ek Ofi 1. aprila 1917. dalic podvr- vej, _ mno-.a stanovanja ostala prazna, so žcu rubežni. Ali pravica rube/ni se na-t gospodarji znatno znižali cene, povprečno naša izključno samo na najemninske za- od 2(» do 25%, tu in tam tudi do 36—33%. h i-- Ive, k: datirajo ; d 1. apriia t. 1. Jaije. in In to popolnoma upravičeno : če trpi vslcd se • rej najemninski prispevek n'' ukor ne: vojne vsakdo — izvzeti so le srečni vojni _ zarubiti radi kakorsniidrugih i dobavitelji z vsem svojim priveskom in z:.' »e .kj\ in aei ne radi že zaMaie na- razni prekupci precej kosmate vesti — jeain .ie za Čas pred 1. aprilom 1917. (zakaj bi bili lastniki mestnih hiš, ki so vc-Na . liki petek za žitie doi oljenc uži- či ic nia ah bogataši ali denarni zavedi, na vanje mesa. C. kr. urad za ljudsko pre-. stroške revnih družin zavarovani pre*i ii- \ . • fe ; . Jom predstoječih praz3i:kov, posledicami vojne? Zdaj pa poglejmo, ka-u, •> c. ..je tozadevne ritualne določbe,; ki so gori omenjeni prezzi ridotti . Stati. i, da Miiej prq>adniki židovskega I novanje 4 sob in 2 izbic v ulici Salmari ver. ivedaaja na veliki petek, 6. t. n^, 110U K. 3 sebe, 2 izbici v ulici Montorsi-nitvati mes > a mesne iedL Prodaja m na-i no (v Rojanu!) 840 K; ravnotam: 2 sobi, kup nie^a pa sta ta dan prepovedana. izbici 7«»> K; 2 sobi. 2 izbici v ulici Gozzi nove korporacije kot pc-sredovalnega or- j .Muiitorsino 800 do 900 K. Zdi se mi, da ;aiia med uradom za prehrano in prebi valstvom. Naglašal je, da navadno pojmovanje gospodarskega življenja ne zadošča več za sedanji čas. Minister generalni major Hofer je pojasnjeval, kako si sovražne države gredo na roko v^svoji izstradoval-ni \ in:. ii kake gospodarske trofeje mo- se namerava s cenami stanovanj delati tako, kakor sem 'doživel pred 6 oziroma 8 meseci v trgovini rokavic. Zahteval sem črne kožnate rokovice — cena je bila /"60 K: obrnivši hrbet prodajalki, potem ko sem ji povedal, da ne maram plačevati »prezzi d' occasione«, sem dobil enake rej o naše zmagovite čete pošiljati dcuiov rokavice v drugi prodajalnici za 3'80 K; ceno 6 K — na 7'50 K, torej "kar za 25r/c klobučar - pred mano odtrgavši listek s ceno 6 K — na 7'50 K. torej kar za 2*5% več! Seveda ga Se da:es ima, če se ni oglasil mani računajoč kupec nego sem Jaz.' Pa slamnikov in rokavic utegne res zmanjkati, torej je navijanje cen vsaj formalno umetno, stanovanj pa v Trstu še precej časa no bo Seda' najemanja stanovanj je treba torej Uobro premisliti stavljene cene te it r«c ^ - i 2 -\ esti po še tako dobrih, lastnikih stanovanj. Na tržaškem stanovanjskem trgu je obilica blaga, kupcev pa primeroma malo, torej je čisto navadna trgovinska posledica: znižanje cene zaradi kupicenja blrga. Še nekaj. Ali res ni mogoče uveljaviti na-mestništvene odredbe o trimesečni odpovedi stanovanj oziroma trimesečnih najemnih pogodbah? Čuuiio, da novi čas navzlic odreL'bi oblastva ni mogel odpraviti tržaške navade o polletni odpovedi in celoletni pogodbi (ki pa je menda še ostanek onega, kar se je v prejšnjih časih iz Italije uvajalo v Trst; \saj v drugih avstrijskih mestih ni izključno celoletnih na-jeimrli pogodcb). Tudi to bi se morda dalo v prid zboljšanja avstrijskih razmer v Trstu doseči. Znana peieni o tem, t3a sc najemnina zdaj le redko plačuje, spada g!ede srednjega sloja med bajke; ta plačuje stanovanja tako, kakor pred vojno in ravno ta rabi stanovanja, kakor se ponujajo v gori omenjenem oglasu »a prezzi ridotti«. Državni ia drugi javni nameščenci, ki najbolj občutijo navijanje cen (ker jih sami za svoje »izdelke« — javno službovanje — ne morejo navijati svonhn odjemalcem« t. j. javni in državni upravi) plačujejo stanarino r-J'no, torej nikakor ni upravičeno, da bi se lastn-ki hišna račun teh odškodovali za slučaje, če od kake delavske rodbine, katere oče jc pod orožjem, ne dob1'jo cele ali vsaj delne najemnine. Spekulacija z delavskimi stanovanji v Trstu, s prostori, kier se človc1 še pošteno stegniti ne more brez nevarno sti, da butne s pestjo v zid, ta spekulacija raznih ^podjetnikov« iz predvojnih časov mora pač zdaj sama nositi posledice svoje pohlepnosti po iJobičku. Ugodna »konjunktura z 12 do 16'" »čistim« iznosom jc pač minila in treba se bo zadovoljiti s S do 6r'< ali pa prepustiti stanovanja najemnikom iz mišjega in podganjega rodu brezplačno. Nemško operetno giedaHšče (»Eden«)-Danes se ponovi »Čardaška kne^nja«. — Jutri, v sredo. »Kinematografska krsH-ca«. — V soboto jc prvi nastop nemške rramske družbe pod vodstvom Hansa Sonnenthala. »Nekaj naivnih vprašanj«. Pod tem naslovom priobčuje * Rundschau« vrsto vprašanj. Ponatiskujemo nastopno: Zakaj se neresnične trditve tovaren papirja — ki si pod pretvezo, da imaio izgubo, dajejo od vlade dovoljevat! Visoke cene — ne kaznujejo strogo, ko vertiar sedaj objavljena računska poročila ovajajo abnormalno visoke dobičke?! Gantiiv zgled narodne požrtvovalnosti. V Dasičih pri Pardubicah je umrl te dni bivši krojač Čenek Virnr. V svoji oporoki se je spomnil raznih narodnih ustanov: osrednje šolske družbe, Sokola, ubožcev mesta itd. Ganljiv pa je zaključek oporoke, s katerim se obrača do sorodnikov: »Po skromnem začetku in napornem delu, deloma tudi ob bedi, sem si prihranil precejšnje premoženje, m ker sem bil vedno vnet in odkritosrčen sin domovine in sem vse boli in nedostatke nacionalno soobčutil, sem sklenil že pred leti, da vsaj mal del svojega premoženja naklonim svojemu narodu. Nade so se mi — hvala Bo^ui — izpolnile in tako storim patrijo-tieno dolžnost, da nisem zastonj živel. — Na zdar!« Iz ruskega ujetništva so se oglasili Maks Tence, Janko Sedmak, oba iz Sv. Križa pri Trstu, in Josip Cijak s Kontovelja. Zdravi so vsi trije. Naslov: Jekaterinska guber-nija. žel. doroga, pošta Jasinova taya. B. B. Bud. št. 14. Marko Vušković, ta izvrstni hrvatski operni pevec, poznan tudi našemu tržaškemu občinstvu iz opere »Zrinjski«, je angažiran v dunajskem volksteatru za tri leta. Lepa vrsta je že naših južno-slovan-skili umetnikov, ki proslavljajo umetnost in svoje ime v tujini. Parma (Tizian), Lady Seymour (Holbein ml.), Infantinja Margarita (Velazquer), Lastni portret (Rembrandt). — Vse priznanje tudi na tej dvojni številki! — Naročnina »Dom in Sveta« znaša na leto K 10—, za dijaike K T—. Pristni domač! ^ DAROVI. V počastiLev spomina Marije \Vilfa- nove darujeta g. dr. Egon Stare in soproga K 20 za revne otroke na CiU šoli. p,m ra^p )iiija imAN KRAVANJi Beru nje p?! C2r!:n!:I. ff ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RtSTAVRA- mn^g CIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v & Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. H 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven J j 4 glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. SMl OGLASjnl na co se i ašunaj o po 4 Btot. HaKfcoo tiskane besede b« raca- — najo en .rat Teti. — Nai naajša : priatojbiam cnasa 40 »tatinlc. - J 11-1 i ESHS ■Vi | • ff a th- U •• ' ZlHlcm ca in urarnlca to > U5S2 vsaki ve^er ©fe 9 Vi C fu O 1U m\x\m VEiarriia K 1"— izbero . lj.ta.niae i-rebrnine ia tor: ic o i K 85 t rej, kupaie in rnenjuje zlato in srebro. Popravljanja v enem dnevu. i0«i7 n infti nemško pisati ia jjovoiiii v Pottježljiua utlicijica treh rne>eciii. Harriera U J I. dva konja — eden 5 let in eden 2 teti star — in 3 vozove. Cena po uo-govom Filip Mokre, Tomaj št. 1. 30G3 Pridni fjfg P j^-^Sf'f5 1 -se od-.a neobdela o zemljišče liti !.ll; pod ugodnimi p go i Kavarna A rtnonia. 10 32 m C m: čnik na Ins. odd. Edinoiti liafarnica - PSno ^totiUgiičr v Trstu se je preselila na Corso št. 15 v bivšo zlatarnico G. Zcrcoivitz Flglio. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic i d. Ponudbe "pod „Po-;? Cene zmerne. Cene zmerne. J©.ift fn trgovski pomočnik.;i Uit k d hil.:f& 1033 i- nir.ki za moške ćrn; amerikanski prve ^uVljl vrte. ženski pol amerikanski rjavi, boe in«. Pero evi-\ Via Tor S. Lorenzo štev jirodi "in S. Mic^et« 1031 n ii u kul^ .vosa Sv Ane. z dvema so* V>Ž bam\el k i kuhinjo z majolići-im ji čem, čemen irani 2 kle*i. vodnjak s p tno j vodo pribli/.rio klT. že ob t lanega vrta (s krom- ! j iijein in zi 1 n a*> o), z lepim razgledom na morje, i ^e pro^a za F !3.0 0. — Obdelano in ogn jeno zemljrš^e r)25 klf pri Sv Ani K 15.(KM. Pojasnili daje Koiaršir, Kavarna Corso 9 1), 3 7. ZOBOZDu EJ"-/ f - ur tel'ica p, duru j z gotovim .sfili U uspehom niBle in od aatle (gospe in go-po i e ne nei.iško in sloveti ko. le ua svojem domu, po /.merni ceni. Informacije od 3 — 7 pop. I lica '''"ioiza -7 It t. nad., druge stopaice zadej na dvorišču, vrata. 8. (A 3» r. J, trnfum. v Trs?«, »jI- Pos^ vacs^ a I 12, VCgal |3lis<> P9S 3« | Esćiranie zooov braz bolečine. Plombiranje. UMETNI 2O J3 Iz sjgg*. i* Tff' MS vs^ke vrste kupuje J MMlkiju Solitario ii fpri m « Jako' bo! essnađnrsKo aaištsa y SKeunj.ii - » uknjižena zadruga z neomejeno zavezo vabi na • 5 v • mm m uiM pM ICUiU ki se bo vršil v torek tfne 17. ajrlla 1317 ob 7 mm v dniJlveni.ii nrostorili li ZZS-Z^, DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Razni predlogi in nasveti. NAČELSTVO. Ako ne bo zadostno število članov, se bo občni zbor vrš;| 14 dni pozneje ob isti uri, to je dne 1. maja t. I. pri vsakem številu članov v smislu društvenih pravil za trgovino in obrt (I. r. priv. Stabiiimento Austria;o di Credito per C« mmercio cd Industria) Podružnica Trst, Trg Marije Terezije štev. 2 se bavi z vsemi bančnimi posii toliko tukaj, kolikor Dunaju VII. ZoIIergasse 2 (Naslov za brzojavke na Dunaju „Filcredit") Obrestna mera za vloge na knjižice 37ac/0, na že izlIanc knjižice stopi ta obrestna mera v veljavo z dnem 1. decembra 1916. Blagajna ie odprte od 9 zjutraj Co 1 pop. Vrhutega uraduje oddelek za varnostne celice (safes) v Trstu od 10—12 predpoldne. »• ansavrajcz «s e crrr.-arra^ -v • Dospel« so najROve S: uzorci 12 ssii;o: Ženske oblake od K 150 naprej. Stftaet ptaičš, bžago eti^Ifg od K papraj; svilnate blvze, ć*az*airse in svi!e od 12 do S j kron. Proda hlh oblek moumo jess fu giorgic Ulica Barriera veechla šisv. in poSu^aćsirc. e. A vV&mGsl in umetrecs , Dom in Svet, št. 3 in 4 (urednik dr. Izidor Cankar), ima naslednjo vsebino: Članki: Finžgar: Prerokbe zore; Iv. Grafen-auer: Vodnikova »Ilirija oživljena«, sla-vospev na slovensko zgodovino: Iv. Cankar: Podobe iz sanj; Gašpar Pcren-ta: Lepa knjiga; Meško: Legende o sv. Frančišku; dr. Iv. Knific: V ruskem Tur-kestanu; Iv. Pregelj: Balade v Prozli J-Mal: Cerkev na otoku in izsušitev Blejskega jezera; Fr. Bevk: Faraon. Pesmi: Sardenko: Vaie Sion lugent; Igo r Gruden: Samotna ura; Jože Plot: \ aleji; Dante: La Divina Commedia (prevel I. D.), Igo Gruden: Večerna pesem; Iv. Pregelj: Od Kranja do Brezij; Fr. Bevk: Nad grobom vseh sem roža. Književnost: dr. Mihael Opeka: Rimski verzi (A. M.); Alo:zij Gradnik: Padajoče zvezde (Izidor Cankar); M. FIlizabeia: lz moje celice (Iz. Cankar); Hrvatska škola 1916 (Fr. Bevk). Glasba: Mozartov Requiem (dr. Fr. Kimavec); Matični koncerti: (St. Premrl^; Ondričkov koncert (St. Premrl). To in ono: Anarhija* v slovenski pisavi (Janez Kalan); Prešeren - Burger-tterder (dr. I. Pregelj); Renće Erdos (lv. Mrak); Mazepovec (Jos. Abram). Drobiž: Rdeče vrste (Fr. Bevk); »Domače novice« (Iv, Cankar); Inter arma; Zimska vojna; Beseda o slovstvenih razmerah na Nemškem; Mesečna noč (Fr. Bevk). Slike: Mladenič (Lorenzo Lotto), Mati Božja v zelenju (Rafael). Zdravnik Cabaret- Trsi Lastnik O MAURICE Via ltxdion štev. 13 Pri Hupfeldklavirju IGN". ROSEN lil.A i T. V^. LIK NOV1TETNB SPORED. Novi umetaiki. Zalcltk ob 8.30. Vstopnina 8. prostor K 2. Ii, presicr K. 1. Trst Uis Cdsss d! r!snarmio žtsu. 5 (Lastno poslopje) Kapital In razerva K 8.890.0D5 - Filijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik Koto:, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Siben k, Zara. VSoge »a i njlžlce 3 1a°o knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obi-gacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Va!ute in devize, predujmi na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih skladiščili. Sa e riepcUts promese. _ Prodaja srečk razredne lot rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, ;embour.< krediti Bozna naročila.--Inkaso.--Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676. ^ Brzojavi: JADRANSKA. Uradne ure: od 9 do t popoldne —~