PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 172 (13.403) Trst, torek, 25. julija 1989 Med vzorčnim mesti najdražje Benetke Inflacijska stopnja je julija zdrknila pod mejo 7 odstotkov RIM — Od začetka letošnjega leta se je naraščanje inflacije prvič omejilo v mesecu juliju. Državni statistični zavod ISTAT je na podlagi inflacijskih sprememb in nihanja življenjskih stroškov v šestih vzorčnih mestih ugotovil, da so se julija cene zvišale za 0,1 do 0,2 odst., inflacija pa se je ustavila pri 6,9%. Ugled najdražjega mesta so si julija pridobile Benetke, vendar imajo za to že pripravljeno »opravičilo«. Pristojne oblasti so namreč z znatno zamudo uvedle nove cene za hotelske in druge turistične storitve. V Genovi in Milanu so se cene dvignile za 0,2 odstotka, v Turinu, Bologni in Trstu pa za 0,1 odstotka. Najmanj drago mesto je julija bil Palermo, saj so življenjski stroški narasli za nekoliko manj kot desetinko odstotka. Potem ko so na naraščanje inflacije prejšnje mesece odločilno vplivale višje cene za prehrambne izdelke, sadje in povrtnino, smo julija odšteli več za stanovanjske stroške, električni tok, dobrine in storitve. Tudi cena kurilnega olja se je ta mesec zvišala. Julija so se znatno povišale še cene za razne zasebne storitve, stroški za nekatere javne službe ter cene periodičnega tiska. Julijskega zastoja inflacije pa ne gre jemati kot dokaz zajezitve cen in življenjskih stroškov na splošno. Statistika namreč narekuje, da je prav julij najmanj »problematičen« mesec v letu. Morda velja še omeniti, da bo avgust zgovornejši, saj bodo takrat stopile v veljavo nove stanarine, ki bodo odločilno vplivale na družinske izdatke. Andreotti bo jutri stopil pred senat s programsko izjavo Po prisegi ministrov začetek lova na podtajniška mesta Poleg Castiglioneja naj bi našo deželo (in Trst) zastopal v vladi tržaški poslanec KD Coloni - Donat Cattin ni predal poslov svojemu nasledniku De Lorenzu V nedeljo je nova vlada s predsednikom Andreottijem na čelu prisegla v roke državnega poglavarja (Telefoto AP) RIM — »Ta vlada je kot otrok, ki je majhen ob rojstvu, a lahko zraste močan in krepak.« Te besede je izgovoril novi ministrski predsednik Giuiio Andreotti po nedeljski slovesnosti na Kvirinalu. Pred predsednikom republike Cossigo so se namreč zvrstili novopečeni ministri, da bi po starem običaju prisegli. Glavna skrb, ki je spremljala ministrski mimohod, pa je bila prav tista, na katero je skušal na koncu nekako optimistično odgovoriti Andreotti: bo ta vlada res zrastla močna in krepka? Ob podobni lanski priložnosti, ko je prisegala De Mitova vlada, ji rojenice niso bile posebno naklonjene. Craxi ji je na samem začetku prerokoval kratko življenje. Koliko pa bo trajalo življenje šeste Andreottijeve vlade? Bo vzdržala do leta 1992? Nihče se noče o tem izrecno izreči. Zaenkrat ji vsi zagotavljajo zvestobo. Podpredsednik Martelli je samo hladno odgovoril, da ji želi dolgo trajanje. Notranji minister Gava pa je previdno pristavil: »Vprašajte čarovnika iz Avellina.« Včerajšnji dan je bil med drugim posvečen predaji poslov med prejšnjimi in novimi ministri. Tako je na primer Andreotti sprejel na Farnesini svojega naslednika na zunanjem ministrstvu De Michelisa. Do predaje pa ni prišlo na ministrstvu za zdravstvo, kjer se Donat Cattin, ki so ga poslali na ministrstvo za delo, ni sprijaznil s to odločitvijo, in novi liberalni minister De Lorenzo ga je zato zaman čakal na ministrstvu. Že v nedeljo se Donat Cattin polemično ni hotel slikati z ostalimi kolegi. Potem ko je neuničljivemu Giuliu po dolgih in vznemirljivih političnih dogodivščinah uspelo prenesti prtljago iz Farnesine v Palačo Chigi ter razvozlati tudi zapleteni vozel porazdelitve ministrskih foteljev, ga pred jutrijšnjim pričet- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sodnik trdi, da ni napisal anonimnih pisem, soglaša pa z njihovo vsebino Višji sodni svet zaslišal Alberta Di Piso in odločil, da počaka na razplet dogajanj - RIM — Tokata in fuga. Sodnik Alberto Di Piša (na sliki) je namreč osredotočil svoj včerajšnji »obisk« članom Višjega sodnega sveta na zelo kratko poročanje o aferi Falcone ter na spretno režiran beg iz Palače dei Marescialli, ki so jo oblegale trume fotografov in novinarjev. Sodnik, nad katerim je obvisel sum, da je napisal in poslal anonimna pisma zoper sodnika Falconeja, se že nekaj dni izmika novinarjem, novi škandal, ki je sredi poletja izbruhnil v palermskih preiskovalnih krogih, pa očitno ne leži niti kolegom Višjega sodnega sveta. Ko je Di Piša dobesedno zbežal iz rimske palače, je Višji sodni svet razpravljal _o njegovem pričevanju skoraj šest ur. Šele potem so izdali skopo poročilo, iz katerega je razvidno, da je Višji sodni svet primaknil stolico k oknu in bo na tej sedel, dokler ne bo prišlo do novih razpletov v preiskavah, ki jih vodijo v Caltanissetti. O anonimnih pismih in o spodletelem atentatu na sodnika Falconeja se namreč ukvarja državni pravdnik Celesti iz Caltanissette. Di Pisovo pričevanje je menda izne-nadilo tudi same zasliševalce, saj je sodnik šel naravnost v protinapad. Potrdil je stališče, da ni on napisal anonimnih pisem, nato pa je dodal, da se vsekakor strinja z dobršnim delom vsebine. Anonimnik naj bi s prstom pokazal na napake in neprimerne poteze sodnika, ki vodi najbolj težavne preiskave proti mafijskim družinam, izjave Alberta Di Piše pa dejansko odpirajo novo poglavje v bitki znotraj palermskih sodnih krogih. Raba (po pisanju anonimnika »zloraba«) skesancev, primer Contorno in sporne politične povezave so točke, na katerih je temeljilo anonimno blatenje sodnika Falconeja, po pričevanju sodnika Di Piše pa kaže, da se mnogi strinjajo z navedenmi obtožbami. Svoj glas je iz ZDA dvignil tudi Tommaso Buscetta, ki je italijanskim sodnikom javil, da je pripravljen povedati ime osebe, ki je prepričala To-tuccia Contorna, naj se vrne v Italijo, kjer so sodniki menda hoteli, da umori botra Korleončanov Totoja Riino. Nejasne perspektive za rešitev položaja v Podravju LJUBLJANA — Ekološka katastrofa, ki je zadela del Dravskega in Ptujskega polja, je pustila brez pitne vode skoraj 100.000 ljudi. Del slovenjebistriške občine pa je brez pitne vode že skoraj mesec dni. Krivci za katastrofo so pesticidi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu. Zastrupili so vodnjake, tako da je voda uporabna le še za sanitarne potrebe, čeprav je dovoljeno tudi zalivanje polj in vrtov ter napajanje živine. Prizadetim dovažajo vodo gasilci s cisternami. Tako v teh dneh kar pet odstotkov prebivalcev Slovenije nima na voljo tekoče vode iz pipe ne iz lastnih vodnjakov. Krivci za katastrofo uradno še niso odkriti, čeprav je NADALJEVANJE NA 2. STRANI Protesti doslej najtežja preizkušnja za perestrojko Vrhovni sovjet o stavkah rudarjev MOSKVA — Včerajšnje zasedanje sovjetskega vrhovnega sovjeta je bilo v celoti posvečeno protestom rudarjev. Predsednik Mihail Gorbačov je v svojem uvodnem poročilu izjavil, da so prav stavke sovjetskih rudarjev najtežja preizkušnja, ki jo je morala doslej prestati perestrojka. »Protestna gibanja lahko uničijo vse, kar smo zgradili v zadnjih štirih letih perestrojke,« je izjavil Gorbačov, »rudarji pa so se vsekakor obnašali izredno konstruktivno in so skupaj z nami iskali način, kako bi lahko premostili krizo.« Protest rudarjev je dejansko sprožil nekaj pomembnih reakcij tudi na politični ravni, med temi pa prav gotovo izstopa prepričanje, da se morajo centralna in krajevna vodstva partije posvetiti predvsem realnim in vsakdanjim težavam, ki tarejo sovjetski delavski razred. Na sliki (AP): stavkajoči rudarji Socialisti so pretrgali 34-letno hegemonijo liberaldemokratov Rezultat volitev za novi japonski senat predstavlja pravo politično revolucijo Takako Doi (Telefoto AP) TOKIO — Rezultati nedeljskih volitev na Japonskem so odločno potrdili napovedi, da je liberalnodemokratska stranka na robu propada. Socialisti, ki jih vodi Takako Doi, so namreč dosegli zgodovinski višek, saj so dobili 46 od 126 razpoložljivih sedežev v senatu in s tem povzročili propad liberaldemokratov, ki so izgubili kar 33 sedežev. S prejšnjih 69 so zdrknili na 36. Od leta 1955, ko so z združitvijo dveh konservativnih gibanj osnovali liberaldemokratsko stranko, je prvič, da ta stranka izgubi absolutno večino. Po 34 letih že kar tradicionalne vladne večine, pa se Japonci sedaj soočajo s problemom sestave 'nove vlade, ki najbrž ne bo lahka. Poznavalci zato ne izključujejo predčasnih političnih volitev. Zmaga socialistov ni presenetila Japoncev, pač pa je spravila v resno zagato ministrskega predsednika liberaldemokrata Sosuke Una, ki je to mesto zasedel šele pred 53 dnevi. Takoj po prvih volilnih projekcijah je napovedal, da bo odstopil in hkrati prevzel odgovornost za poraz stranke. Sosuke je svoj odstop uradno napovedal včeraj, takoj po tem, ko so bili objavljeni dokončni volilni rezultati. Odpira se tako vprašanje nasledstva in vse kaže, da strankino vodstvo ne bo imelo lahkega dela. Seznam kandidatov je namreč kratek, saj vsebuje le štiri imena, eden od možnih naslednikov, strankin sekretar Hašimoto, pa se je predsedstvu vlade že enkrat prostovoljno odpovedal. V rezultate dveh največjih japonskih strank pa je vkleščenih kakih 30 manjših političnih gibanj, katerih zastopstvo v vladi se ni bistveno spremenilo. Izjemo predstavlja le novo gibanje Rengo, ki združuje levo opozicijo. Rengo je predstavilo 12 kandidatov, izvoljenih pa je bilo kar 11. Komunisti so izgubili tri sedeže, med kandidati pa so bile izvoljene tri ženske, tri sedeže so izgubili tudi socialdemokrati. Poleg novosti, da novo vladno stranko vodi ženska, je za japonske razmere novost tudi izvolitev številnih drugih žensk v senat. Socialisti jih imajo sedaj 10, liberaldemokrati pa samo dve. Takako Doi je stara 61 let, še pred tremi leta pa je bila javnosti popolnoma neznana. Leta 1986 je bila prvič izvoljena v vodstvo socialistične stranke, njena politična kariera pa je od tedaj sunkovita napredovala. V volilni kampanji se je izredno izkazala, čeprav marsikdo pripominja, da je spretno izrabila nasprotnikove napake, spodrsljaje in seveda tudi škandale. Sosuke Uno je na nekem političnem shodu izjavil, da so »ženske v politiki ničvredne, še zlasti neka Takako Doi, ki nima otrok, pa še tetka je povrh«. Očitno ni upošteval, da je večji del japonskih volilnih upravičencev ženskega spola. Tudi novinarji Slovenskega vestnika izrazili svojo zaskrbljenost Iz solidarnosti z Alpe-Adrio na TV KP krajša TV dnevnika KOPER — TV dnevnika koprske televizijske postaje Punto d’incontro in Odprta meja sta šla snoči v oddajo v skrajšani obliki. To je v kratkem času že druga protestna akcija novinarjev TV Koper-Capodistria. Prvič so se vzdržali nastopanja pred kamero pred dvema tednoma, ko je vodstvo RTV Ljubljana samo delno zadostilo njihovim zahtevam, potem ko je bila Kopru odvzeta evro vizij a, sinoči pa so se odločili za krajša TV dnevnika iz solidarnosti do kolegov agencije Alpe-Adria. V stališču, ki ga je prejšnji petek sprejel aktiv novinarjev koprske TV, je rečeno, da je sklep vodstva RTV Ljubljana, da se Koper izključi iz športne evro vizij e, močno omajal materialno osnovo tržaške agencije. Z začasno prekinitvijo delovanja agencije pa je ogrožena vloga obeh televizijskih dnevnikov Punta dlncontro in Odprte meje, ker je agencija Alpe-Adria pokrivala dogodke v Furlaniji-Julijski krajini in posredovala informacije o življenju in delu slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s tem pa imela v koprskem informativnem programu vlogo aktivnega subjekta. Aktiv novinarjev je zaradi nastale situacije ostro protestiral pri republiški konferenci SZDL in zahteval, naj ukrene vse potrebno, za rešitev vprašanja. O problemih TV Koper-Capodistria bo danes popoldne govor na skupni seji Konzulte skupnosti Italijanov občin Koper, Izola in Piran ter Samoupravne interesne skupnosti za izobraževanje in kulturo pripradnikov italijanske narodnosti, saj dejstvo, da je TV Koper-Capodistria ogrožena hudo za-skrblja manjšino, ki ima v televizijski postaji eno od sredstev za obveščanje večinskega in tudi matičnega naroda. Solidarnost z novinarji agencije Alpe-Adria in Primorskega dnevnika pa so izrazili včeraj tudi kolegi Slovenskega vestnika iz Celovca. V nji- hovem sporočilu je rečeno, da je začasna ukinitev delovanja agencije Alpe-Adria hud udarec za vso slovensko narodnostno skupnost v Italiji, ki je v tem prikrajšana za občilo, ki je vse doslej opravljalo pomembno vlogo v obmejnem prostoru predvsem z informiranjem večinskega naroda o življenju, kulturi in delu ter o številnih odprtih vprašanjih slovenske manjšine v Italiji. Novinarji Slovenskega vestnika pozivajo zato politike Furlanije-Julijske krajine in Italije, naj se zavedajo svoje odgovornosti do manjšinskih sredstev množičnega obveščanja, ki so zaradi svoje šibkosti - tako v Italiji kot na Koroškem - izpostavljeni konjunktur-nim nihanjem. Zato bi morala biti zaščita ekonomsko šibkejših medijev, ki pa so za družbeni in medijski pluralizem velikega pomena, ena od prvih nalog dežel oziroma držav v osrčju delovne skupnosti Alpe-Jadran. Niče v zaporu zaradi verbalni deliktov po čl. 133 BEOGRAD — V jugoslovanskih zaporih ni več obsojencev, ki bi bili za rešetkami zaradi tako imenovanega verbalnega delikta po zloglasnem 133. členu kazenskega zakonika, je v zvezni skupščini včeraj izjavil namestnik ministra za pravosodje Svetozar Zečar. To je povedal v zvezi s pobudo slovenskega delegata Jožeta Šušmelja, naj bi sprejeli zakon o amnestiji obsojencev, ki so bili kaznovani zaradi nenasilnih političnih kaznivih dejanj. Ljubljanske četverice pravosodje ne šteje v verbalno kategorijo, saj so bili obsojeni zaradi "izdajanja vojaške tajnosti", medtem ko bi jo Sušmeljev predlog vsekakor zajel, saj gre za nenasilno dejanje. V zadnjih dneh lanskega leta je bilo sicer v Jugoslaviji 436 političnih zapornikov, med katerimi je bilo 336 takšnih, ki so jih zaradi "kontrarevolucionarnega delovanja" obsodili na Kosovu. V 98. letu starosti Umrl je Danilo Lokar LJUBLJANA — V ljubljanski bolnišnici je pretekli petek v 98. letu starosti umrl slovenski pisatelj Danilo Lokar. Rodil se je 9. maja 1892 v Ajdovščini, kjer je preživel večji del svojega življenja. Maturiral je v Gorici, zatem je na Dunaju študiral medicino. Proti koncu prve svetovne vojne so oblasti vpoklicale Lokarja v Furlanijo, od koder se je nekaj let pozneje vrnil v rodno Ajdovščino, kjer je deloval kot zdravnik. Danilo Lokar se je relativno pozno lotil pisateljevanja. Njegove prve objave v reviji Sodobnost segajo v leto 1933. Več njegovih novel je izšlo po drugi svetovni vojni v Trstu, v Ljudskem tedniku in v Tržaških razgledih. Z njimi je pravzaprav šele opozoril na svoje ekspresivno pisanje. Prvo knjigo (Podoba dečka) je izdal šele 1956. leta pri Primorski založbi v Trstu, tej knjigi pa je sledilo še okoli dvajset drugih. Največ teh je izdal po upokojitvi, ko se je neumorno predal pisateljevanju. Lokar je bil sploh eden najbolj zanimivih in izrazitih avtorjev sodobne slovenske proze. Bil je mojster novele oziroma kratke proze. Pisatelj je spretno združeval subjektivne poglede z objektivnimi opažanji. Odlikoval ga je poetično realistični slog, ki ga je najbolj izpričal prav v novelah in črticah. Poleg ožje pokrajine Primorske je mnogokrat opisoval problematiko umetništva. Med njegovimi deli naj spomnimo na zbirko novel Sodni dan na vasi (naslovno novelo je napisal že med vojno, objavil pa v prvi številki Razgledov leta 1946, v knjižni obliki pa dvanajst let kasneje; za to zbirko je prejel tudi Prešernovo nagrado), nadalje na knjige Hudomušni Eros (1960), Zakopani kip (1961), Dva umetnika (1965) Silvan (1970), Božična gos (1971), Timove igra (1977), Rodovi (1980). Tudi zadnja leta je bil še zelo aktiven: pred šestimi leti, v 92. letu starosti, je še oddal založniku rokopis svoje zadnje zbirke novel. Danilo Lokar je bil skratka pravi nestor slovenskih pisateljev. • Lov na podtajniška mesta kom razprave o zaupnici v parlamentu čaka še ena zapletena formalnost. To je imenovanje več kot šestdesetih podministrov. Tudi razdeljevanje teh manjših, a prav tako udobnih foteljev ni enostaven posel. Zamere so na preži in lahko se sprevržejo tudi v maščevanja. Ves včerajšnji dan je potekal v mrzlični dejavnosti strank, da bi razvozlale še ta vozel. Jutri naj bi namreč neposredno pred Andreottijevim programskim govorom v senatu prisegli tudi podministri. In sicer ne na Kviri-nalu pred predsednikom republike, temveč v Palači Chigi pred predsednikom vlade. V prejšnji vladi je bilo 65 podtajnikov. Od teh 33 demokristjanov, 19 socialistov, 5 republikancev ter po 4 liberalci in socialdemokrati. Zna se zgoditi, da se bo število tokrat nekoliko spremenilo. Odvisno je pač od tega, če bo tajništvom strank uspelo zadovoljiti zahteve posameznih strank, pa tudi posameznih struj v teh strankah. Na predvečer odločitve je še najmanj problemov v republikanski stranki, kjer nameravajo potrditi vse dosedanje podtajnike, vključno s Susanno Agnellijevo. Prav tako naj bi bili v večini potrjeni tudi socialistični predstav-mniki. Med novimi imeni se govori o dveh ženskah: Rosselli Artioli in Lauri Fincato. Potrjen naj bi bil tudi doslej edini podminister iz naše dežele Franco Castiglione. Veliko bolj zapletene so razmere v demokristjanskem taboru, kjer se je kot za ministre vnela huda bitka tudi za podministre. Naj takoj povemo, da je med kandidati leve struje tudi tržaški poslanec Sergio Coloni. Potem ko so iz vlade vrgli ministra za prevoze Santuza, naj bi naši deželi dali vsaj enega podministra. Stranka relativne večine naj bi si vsekakor zagotovila 33 podtajniških foteljev. Od tega naj bi jih šlo 12 sredinski Forlanijevi struji, 12 levici, 5 Andreottijev! struji, ter po dve Donat Cattinovi in Fanfanijevi struji. Fanfani in njegovi se seveda s tem ne strinjajo. Glede na to, da je moral Fanfani iz vlade, zahtevajo zase vsaj tri podtajniška mesta. • Nejasne perspektive v Podravju slišati, da naj bi bil glavni podjetje Pi-nus iz Rač, ki je edini proizvajalec pesticidov na tem območju in ki je dolga leta odlagal industrijske odpadke v okoliških jamah. V tovarni pa zagotavljajo, da po letu 1977 niso več onesnaževali okolja z odpadki, ker so zgradili sodobne čistilne naprave. Zanimivo je tudi, da se zaenkrat še sploh ne ve ne kdo so in ne koliko je virov onesnaževanja vode in tako tudi ne, kako dolgo bodo prizadeti prebivalci ostali brez tekoče pitne vode. Komentatorji v Sloveniji so to ekološko katastrofo na severu že povezali s tisto na jugu, ki jo predstavlja cvetenje alg. Tako kot so za zastrupitev pitne vode na Dravskem in Ptujskem polju krive kemikalije, ki se uporabljajo v kmetijstvu - pesticidi, isto velja tudi za glavnega krivca morske katastrofe - fosfate: očitno je Slovenija resno ogroženo področje, ki bi ga lahko še nadaljnje prosto onesnaževanje po- vsem uničilo. Žal pa še vedno manjka razvojnih programov, ki bi na nacionalnem nivoju dali upanje, da ne bo prihodnost Slovenije na industrijski in kmetijski puščavi, kjer bo komajda še mogoče preživeti. Glas naravovarstvenikov je žal še prešibak, je pa zato vedno močnejši. Zvezni parlament je nedavno razglasil moratorij na gradnjo novih jedrskih elektrarn, slovenski naravovarstveniki pa pravkar propagirajo pristop države k mednarodnim dogovorom, s katerimi naj bi zemljani zaščitili vedno tanjšo plast ozona okoli planeta. Ekološki katastrofi na severu in jugu Slovenije pa bosta borcem za ohranitev okolja prinesli novega vetra v jadra in tako ostaja vsaj zmerno upanje, da bo njihov glas bolj slišati. Vsaj tako kot tistega, ki bi rad obubožano deželo finančno obogatil na račun njene narave. No, ta je že začela izstavljati račune. Bati se je, da gre le za prve in da bodo naslednji še sledili, (dd) CTEE01/1 26. JULIJ 89 CTE ZAKLADNE ZADOLŽNICE V EVRODEVIZ1 Naložba, vezana na evropsko denarno enoto CTE so italijanski državni efekti v ECU (Eu-ropean Currency Unit — Evropska denarna enota) in sicer denarni enoti, ki jo sestavljajo devize držav članic Evropske gospodarske skupnosti. Obresti in kapital CTE so izraženi v ECU, izplačujejo pa se v lirah na osnovi menjave lira/ECU dva delovna dneva pred zapadlostjo. VARČEVALCI JIH LAHKO PODPIŠEJO PRI SLEDEČIH BANČNIH ZAVODIH: BANCA DTTALIA, ISTITUTO BAN-CARIO S. PAOLO Dl TORINO, MONTE DEI PASCHI Dl SIENA, BANCA NAZIONALE DEL LAVORO, BANCO Dl NAPOLI, BANCO Dl SICILIA, BANCA COMMERCIALE ITALIANA, CREDITO IT ALI ANO, BANCO Dl ROMA, BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA, NUOVO BANCO AMBROSIANO, BANCA MERCANTILE ITALIANA, BANCO Dl SANTO SPIRITO, BANCA EUROMOBILI-ARE, CASSA Dl RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE, CASSA Dl RISPARMIO Dl TORINO, ISTITUTO CENTRALE BANCHE E BANCHIERI, ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE, ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE, Cl-TIBANK N. A., BANOUE PARIBAS, MIDLAND BANK, REPUBLIC NATIONAL BANK OF NEW YORK, BANOUE NATIONAL DE PARIŠ, BANKERS TRUST COMPANV, CHASE MANHATTAN BANK, MORGAN GUARANTV TRUST CO. NEW YORK. So na razpolago po 1.000 ECU in več v ponudbi "alla pari"; v podpis na osnovi menjave lira/ECU dne 22. maja. »Banke agenti« lahko prevzemajo v podpis tujim državljanom neposredno v ECU. CTE so kotirani na vseh italijanskih borzah, kar omogoča lažjo unovčljivost v primeru potrebe. V podpis 26. in 27. julija Emisijska cena v ECU Obrestna mera Rok 100% 9,65% 5 let ^rgi-pi “ EVROPSKA NALOŽBA Intenziven politični teden na deželni ravni TRST — Tudi za politike je napočil čas počitnic, ki se bo zanje začel konec tega tedna. Pred tem pa imajo v deželnem svetu polno dela. Deželna skupščina se bo sestala danes, jutri, v četrtek in petek v dopoldanskih in popoldanskih urah. Na dnevnem redu ima namreč vrsto zakonskih osnutkov, na današnji seji pa bo predvsem razpravljala o proračunskih spremembah. Današnja seja se bo kot običajno začela z odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije. Pred počitniškim premorom mora deželni svet izvoliti svoje predstavnike tudi v nekatera telesa. Na jutrišnji seji bo glavna pozornost namenjena izvolitvi enega odbornika, ki bo prevzel mesto bivšega pordenonskega socialdemokrata Gonana, ki je zapustil PSDI in po krajšem obdobju pristopil v socialistične vrste. Medtem ko se nadaljujejo polemike, ker naša dežela nima nobenega predstavnika med ministri nove Andreottijeve vlade, je tudi v teku pravo preverjanje med strankami, ki sestavljajo deželno koalicijo. V pričakovanju na vrh vseh šestih partnerjev, ki ga je zahtevala krščanska demokracija, sta se včeraj v Vidmu sestali delegaciji KD in PSI. Številni glasovi namreč govorijo, da smo na robu deželne krize. Delavci Kraškega zidarja hitijo z gradnjo avditorija Zunanji avditorij kulturnega centra Srečko Kosovel naj bi bil dokončan čez mesec dni (Foto -oks-) SEŽANA — V središču Sežane v teh poletnih dneh delavci SGP Kraški zidar hitijo z izvednimi deli zunanjega avditorija kulturnega centra Srečko Kosovel. Z oblagajnem stopnic s klinker opeko, ureditvijo 260 kvadratnih metrov poda avditorija, ostalih zidov, stopnic in drugimi deli kulturnega doma naj bi zaključili do konca avgusta, ko bodo v sežanski občini praznovali svoj praznik. »V sklopu dokončanja zunanjega avditorija, ki naj bi ga slovesno predali v uporabo ob sežanskem občinskem prazniku, bomo uredili in poskrbeli za lepšo Sežano. Uredili bomo okolico, poskrbeli za javno razsvetljavo na Srebrničev! in Kosovelovi ulici, saj je urejeno okolje sestavni del kulturnega dogajanja,« je v pogovoru dejal Silvo Smerdelj, vodja gradbišča sežanskega kulturnega doma. Izgradnja kulturnega doma nosi v sebi pobudo in možnost za obsežneje in kvalitetnejše sodelovanje z zamejskim kulturnim prostorom v sosednji Italiji. Izgradnja kulturnega centra naj bi pospešila tudi oblikovanje mestnega središča Sežane. Zato so poleg izgradnje kulturnega doma, ki intenzivno poteka glede na dotok finančnih sredstev, središče mesta obogatili tudi s programom gostinske, trgovske ponudbe in poslovnimi prostori, hkrati pa bo pocenilo vzdrževanje gledališkega objekta, katerega izgradnja je predvidena v naslednji fazi. Kulturni center bo tako postal vitalno središče mesta. Park pa naj bi postal povezovalni element med kulturnim domom in bližnjimi šolskimi objekti. Naravna vrtača pa nudi možnost odprtega amfiteatra, ki je primeren za letni kino in večje prireditve v poletnem času. -oks- Ob dnevu vstaje slovenskega naroda Uspešen nastop TPPZ na proslavi na Pokljuki Namesto da bi si, kot v glavnem vsi zbori, privoščili zaslužene počitnice, je naš Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič z uspehom nastopil na sobotni proslavi na Pokljuki v počastitev 22. julija, dneva vsesplošne vstaje slovenskega naroda proti okupatorju, za mir in za svoje pravice. »Zapiši, da je bilo slavje enkratno in ga nad 80 članov našega zbora in orkestra ne bo tako kmalu pozabilo. Zapiši še, da so nam ljudje po koncertu ploskali, nam čestitali in marsikdo je dodal, da bi bilo še kako potrebno v teh težkih časih slišati tako podano pesem, ki je vodila borce v tistih težkih časih, ko je bila usoda našega naroda na kocki«, nam je dejal Oskar Kjuder. Naši pevci so se pripeljali na Pokljuko z dvema avtobusoma. Prireditev, ki se je tam začela že pretekli četrtek z že tradicionalnim pohodom bivših borcev, mladincev in predstavnikov jugoslovanske vojske na Triglav, je dosegla svoj višek v soboto s proslavo in z veliko udeležbo ljudi iz raznih krajev Slovenije, ki so nosili zastave, transparente in Titove slike. Zbranim je, v imenu Zveze mladine Slovenije, spregovoril Jože Školč, ki je zajel tako mednarodne, pa tudi domače probleme, pri katerih se je zaustavil prav pri pomenu, ki ga ima tudi danes narodno- osvobodilno gibanje za slovenski narod, za njegovo svobodo in napredek. Danes preživljamo težke čase, je med drugim dejal, vendar moramo vztrajati, med seboj dialo-girati, ne pa se prepirati. Le tako bomo zmogli dobro opraviti naloge, ki nas čakajo, je med drugim dejal. Njegovemu govoru je sledil kulturni program, v katerem so nastopili oktet Simon Gregorčič iz Tolmina, Tolminska folklorna skupina, ki se je predstavila s spletom narodnih plesov in Danilo Turk-Joco z recitacijo "Pokret", medtem ko se je Tržaški partizanski zbor, ki je začel slovesnost s himno "Hej Slovani", predstavil s svojim programom "Revolucija in glasba", v katerem je zapel vrsto slovenskih in jugoslovanskih partizanskih pesmi ter borbene pesmi drugih narodov. Z zborom in orkestrom je nastopil igralec Stane Raztresen, spored pa je lepo napovedovala Rada Cergol. Proslava je bila v organizaciji občine Tolmin, Škofje Loke, borcev 14. divizije, mladine in predstavnikov JLA. V soboto dopoldne so se tržaški pevci poklonili žrtvam okupatorja pred spominskim obeležjem, ki stoji v bližini Pokljuke. NEVA LUKEŠ Obir bo še nadalje proizvajal celulozo CELOVEC — Sozd Slovenija papir se je dokončno odločil v tovarni Obir še naprej izdelovati celulozo, de pa lesovino, kot so nekaj časa imeli v načrtu. To so generalni direktor Slovenija papir Miro Varšek, direktor Obirja inž. Feliks VVieser in tehnični direktor tovarne inž. Karl Heinz Haller sporočili na pogovoru na sedežu koroške deželne valade, kjer so jih sprejeli koroški deželni glavar dr. Jtirg Haider, namestnika deželnega glavarja dr. Ambrozy in dr. Zernatto ter ministra Raucher in Schiller. Generalni direktorji članov sozd Slovenija papir - Sladkogorske, Vevč, kadeč, Količevega, Kartonažne tovar-ne Ljubljana in papirnice Krško - so sklenili na Reberci pri Železni Kapli se naprej proizvajati celulozo. Gre za ekološko sanacijo in modernizacijo Proizvodnje. Pogoj za to, menijo v Slo-venja papirju, je nepretrgan prehod s sedanje na novo proizvodnjo celuloze. Nad tovarno Obir namreč visi grožnja zaprtja tovarne zaradi ekoloških razlogov. Investitorji nameravajo vložiti 25 do 30 odstotkov lastnega denarja, hkrati pa se pogovarjajo z avstrijskimi in drugimi tujimi partnerji ter tujimi bankami. Ob tem predpostavljajo, da bo dežela Koroška prispevala svoj delež za pospeševanje proizvodnje in ekološko sanacijo. Koroška vlada bo o usodi Obirja odločala na seji v torek. Doslej je bilo slišati, da so pripravljeni dovoliti proizvodnjo celuloze do konca leta, medtem ko je rok oblasti za začetek sanacijskih del potekel 30. junija. Tako je torej opuščena zamisel o nadomestitvi proizvodnje celuloze z izdelavo lesovine, to je projekta, ki ga je Obir konec junija predložil pristojnim na koroški deželni vladi. JOŽE ŠIRCELJ Kako priti do denarja za odstranjevanje alg? Alge priskočile na pomoč Jugoslaviji BONN — Predstavniki vplivnega »Avtokluba Nemčije« (ADAC) so opozorili, da je več kot 40 odstotkov morja ob italijanski jadranski obali med Ri-minijem in Ancono prekritih z algami. Obenem so poudarili, da je situacija na jugoslovanski strani Jadrana »povsem dobra«. Tako poroča agencija Tanjug, ki obenem dodaja, da so strokovnjaki ADAC raziskovali širjenje preprog alg s pomočjo letala. Povedali so, da je najhuje med ustjem reke Pad in Rimini-jem, preproge alg pa segajo tudi do trideset kilometrov od obale. Po mnenju predstavnikov ADAC imajo turisti, ki so se odločili za Jugoslavijo, »priložnost, da v vseh treh tednih letovanja ne vidijo niti ene same alge«. ADAC sodi med večje zahod-nonemške turistične agencije, mnenje njegovih predstavnikov pa ima znaten vpliv na odločitve turistov, ki so že začeli množično odpovedovati letovanja na italijanski obali Jadrana. KOPER Alge, ki jih je v zadnjih dneh ob slovenski obali največ v portoroškem zalivu in pred Piranom, trenutno pobirata dve ekipi z dvemi plovili, tik pred tem, da jih usposobijo, pa sta še dve plovili. Trenutne razmere so take, da na gladini morja ni videti kdo ve koliko velikih zaplat rumenorjave nesnage oziroma sluzi, toda pod morsko gladino je stanje bolj vznemirjujoče in odmiranje alg (ter sluz na gladini morja) ne grozita samo turizmu, pač pa tudi morskemu ribištvu oziroma življu v našem morju. Ko so minuli petek člani obalnega izvršnega sveta obravnavali akcijo v zvezi z odstranjevanjem posledic cvetenja morja, so poudarili, da na taka onesnaženja očitno nismo bili dovolj pripravljeni. Nujno bo zato treba izdelati zelo operativne načrte za odpravljanje onesnaženj oziroma za intervencije na morju. To je naloga obalnega in občinskih štabov za CZ. Slišali smo tudi, da se ob sedanjem, praktično napovedanem onesnaženju, ne znajdemo dovolj in vprašanje je, kaj bi se zgodilo, če se zgodi kaj nepredvidenega, resnična nesreča na morju? Ob oceni, da informiranje poteka zadovoljivo in da ga je treba seveda še izboljšati, pa se je ponovno odprlo vprašanje denarja. Za najosnovnejše (pobiranje odmrlih alg s površja morja) akcije in opremo koprski Hidro potrebuje 1,88 milijarde din. Pol tega naj bi zbrali na Obali, pol pa na republiški ravni. Republiški IS pa je (kot smo slišali na seji obalnega IS) sprejel sklep, da fi-- nansira le dodatno delo Morske biološke postaje, za ostala sredstva pa naj bi se obalno območje obrnilo po pomoč za solidarnostna sredstva iz sklada za elementarne nesreče. Temu pri- merno naj bi na obalnem območju do torka oblikovali tudi predlog za pomoč. Kako bo šlo je težko reči, saj mora škoda zaradi nesreče znašati 10 odstotkov družbenega proizvoda. Ta pa je na Obali za lani ocenjen na 1.404.000 milijonov din. Če v sredo, ko je seja odbora tega sklada, sredstva za pomoč ne bodo odobrena, potem bo treba najti drugi vir. Kakšen, algam in tistim, ki bežijo pred njimi ni prav nič mar. DUŠAN GRČA K sreči letos nobenih težav v oskrbi z vodo KOPER Ob cvetenju alg, ki tru-rističnim delavcem ter turistom grenijo letošnje poletje, na obalnem območju k sreči letos nimajo težav v oskrbi z vodo. Lani so se pričele že v začetku julija, letos jih pa sploh ni. Deloma je na to seveda vplivalo tudi izdatno pomladansko in poletno deževje, bistven delež pa k izboljšani oskrbi prispeva nov del magistralnega vodovoda, ki je letos Obali (po lanskih 60 litrih vode v sekundi) omogočil še dodatnih 40 litrov vode v sekundi. Zanimivo pa je, da trenutna dnevna poraba znaša okrog 35 tisoč kubičnih metrov lani v tem času pa je bila (kljub pomanjkanju) že 37 tisoč kubičnih metrov. Deževje, pa tudi varčevanje (po novem bodo gospodinjstva za vodo plačevala nekaj nad 17 tisoč din za kubik vode, gospodarstvo pa 34 tisoč din) je prispevalo svoje k zmanjšanju porabe. D. G. Doslej največ prehodov čez mejo KOPER — Preko državne meje na Koprskem in Sežanskem je v petek in soboto dopotovalo v Jugoslavijo 135.283 tujih turistov. V tej sezoni je ta številka rekordna; v primerjavi z istim vikendom v lanskem letu se je to število močno povečalo, saj so jih takrat našteli 70.000. Po istih virih je v istih dveh dneh preko teh mejnih prehodov Jugoslavijo zapustilo 77.255 tujih turistov. Med gosti, ki so v petek in soboto prišli na jugoslovansko stran Jadrana je veliko število Nizozemcev, več kot Nemcev in Italijanov, stalno pa se veča število danskih, belgijskih in švedskih turistov. Razveseljivi statistični podatki za mesec julij Poletje nekoliko zaustavilo skokovito naraščanje cen Mladi zgodovinarji načrtujejo »živ« muzej Novi spodbudni načrti za De Henriquezovo zapuščino Statistični podatki o življenjskih stroških, ki jih zbirajo v petih italijanskih vzorčnih mestih, so prvič v letu razveseljivi. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je namreč porast inflacije znatno ublažil, saj se suka okrog 0,1-0,2 odstotka, to pa naj bi vsedržavni indeks inflacije, ki je lani v istem obdobju znašal 7%, znižal za nekaj desetink. Pojav nas res lahko razveseli, ne sme pa nas navdajati s pretiranim optimizmom, saj gre za poletno stalnico, ki z jesenskim časom vedno izgubi svoj šarm. V Trstu, Turinu in Bologni so cene porasle za 0,1%, v Genovi in Milanu za 0,2. Pri tem je zanimiv dodatni podatek tiskovnih agencij, da je občinski statistični urad v Palermu zabeležil celo padec cen, in to za 0,1%. Najbolj drago mesto je v primerjavi z lanskim julijem Milan z 8-odstotno inflacijo, sledijo mu Trst in Bologna (7,8 %), Genova (7,5%) in Turin (7,2%). Toda poglejmo podrobneje tržaške razmere. V našem mestu so v juliju največ porasli stroški za energijo ( + 0,6%), sledijo pa stroški za stanovanje in razni stroški. Cene za oblačila in prehrano so ostale iste kot v juniju. Da se stroški za obleko in obutev niso dvignili, gre verjetno pripisati razprodajam, s katerimi skušajo trgovci privabiti Tržačane, ki še niso šli na dopust, pa tudi številne jugoslovanske kupce, ki si v Trstu obnavljajo poletno garde- robo. Pa še primerjava z lanskim julijem: razni stroški so se zvišali za 8,3%, cene živil za 8,2%, stroški za energijo 7,5%, za obleke 6,2%, za stanovanja pa le 4,8%. V Trstu smo torej v zadnjem letu zapravili največ denarja za razne stroške (med katerimi so verjetno najbolj občutni stroški za prevoz) in za prehrano, najmanj pa za stanovanja. Če se še malo poigramo s številkami in primerjamo cene vzorčnih mest, lahko pridemo do ugotovitve, da se je cena prehrambenih izdelkov najbolj dvignila prav v Trstu ( + 8,2) in najmanj v Turinu ( + 6,1). Trst pa ima tudi pozitiven rekord: pri nas so se stroški za stanovanja dvignili v enem letu le za 4,8 odstotka, v Milanu pa kar za 8,6. Komisarske uprave so vsaj v Trstu včasih učinkovitejše in gibčnejše od javnih uprav, ki so večinoma sposobne upravljati samo tekoče zadeve. Vsaj tako priča primer zapuščine Diega De Henrigueza, ki jo je do lanskega leta upravljal konzorcij, v katerem so bile zastopane krajevne uprave, in ki jo od letošnje pomladi upravlja komisarska uprava (partnerji konzorcija se namreč niso mogli pravočasno domeniti, kdo bo sestavljal upravno telo). Prav s prihodom komisarske uprave (komisarjem Bartolinijem in namestnikom Ter-ranovo) pa so se stvari začele premikati na bolje: z De Henriguezovo zapuščino, ki je bila vedno zanemarjena in iz katere so "izginili" tudi zelo dragoceni predmeti, so se začeli ukvarjati mladi in navdušeni zgodovinarji in tehniki, ki imajo namen ustvariti pravcat muzej in prirejati širše zasnovane zgodovinske razstave. Aprila je komisarska uprava namreč začasno zaposlila mlada tehnika Mas-similiana De Vescovija in Daniela Bo-beka ter zgodovinarko Antonello Furlan, ki so trenutno zaposleni z inventarjem bogate De Henriguezove zapuščine, ki ne obsega samo orožje, pač pa cel kup zanimivih zgodovinskih predmetov, ki jih je pokojni tržaški zgodovinar zbiral s čisto posebnim namenom: skozi predmete ustvariti podobo polpretekle dobe, odkrivati poleg vojaške tudi čisto človeško di- menzijo. S to skupino "tehnikov" prostovoljno sodelujejo tudi mladi zgodovinarji Piero Del Bello, Antonio Šema in Roberto Spacali ter elektronski izvedenec Muzio Bobbio, ki raziskujejo kulturno in zgodovinsko obdobje, iz katerega so zbrani predmeti. Skupini, ki uživata popolno podporo komisarske uprave, sta izdelali tudi širokopotezen načrt, s katerim naj bi zapuščino predstavili širšemu občinstvu in osvetlili polpreteklo zgodovino naših krajev. Muzej, ki je trenutno pravzaprav samo neke vrste skladišče, pa želijo spremeniti v živ kulturni dejavnik. Da bi do tega prišlo, mladi snujejo neko avtonomno upravno strukturo, ki bi se samofinansirala s prirejanjem razstav in drugih spremnih prireditev. Že jeseni bodo sodelovali na sejmu »Cinguanta e piu« in na sejmu mode-lizma, kjer bodo rekonstruirali De Henriguezovo dnevno sobo. Prihodnje leto pa nameravajo prirediti veliko samostojno razstavo ob 50-letnici vstopa Italije v vojno.« ■ Danes ob 20.30 se bo na sedežu Sindikata upokojencev v Ul. San Cili-no 44/a sestala Skupina za zaprtje kamnoloma Faccanoni. Na sestanek so vabljeni vsi prebivalci Svetega Ivana, ki bi želeli podpreti dejavnosti te prostovoljne skupine in pomagati pri pobiranju podpisov za zaprtje kamnoloma. Predsedniki rajonskih svetov pri odborniku za urbanistiko Na pobudo občinske odbornice za decentralizacijo Arielle Pittoni so se predsedniki rajonskih svetov v prejšnjih dneh sestali z odbornikom za urbanistiko Eraldom Cecchinijem. Namen razgovora, ki se ga je udeležil tudi župan Richetti, je bila izmenjava informacij med občinsko upravo in predstavniki rajonov s posebnim ozirom na varianto k regulacijskemu načrtu, ki zadeva industrijska, trgovinska in kmetijska področja. Odbornik Cecchini je v svojem poročilu orisal smisel in vsebino variante ter faze njene realizacije, medtem ko so prisotni predsedniki rajonskih svetov že v tej prvi fazi izrazili nekatere pomisleke' ter opozorili na nekatere specifične probleme posameznih mestnih četrti. Predstavniki rajonov pa so tudi to priložnost izkoristili, da bi podčrtali nujnost tesnejšega sodelovanja med rajonskimi sveti in občinsko upravo, še posebno na urbanističnem področju, kjer bi rajonski sveti zaradi tesnejšega stika s teritorijem lahko dajali dragocene nasvete. Na koncu sestanka je bil govor še o gradbenih dovoljenjih in o konvencioni-ranih lotizacijah ter o pristojnostih rajonskih svetov na tem področju. Podelilo jih bo Združenje zdravnikov Štipendije za mlade zdravnike Združenje tržaških zdravnikov (Associazione medica triestina) bo v okviru Zdravniških dnevov, ki jih bodo od 21. do 23. septembra priredili v Kongresnem centru Pomorske postaje, tudi letos podelilo štipendije mladim zdravnikom. Na razpolago je pet štipendij za neobjavljeno znanstveno delo iz gastroenterologije (en milijon lir) za zdravnika, ki je vpisan v tržaški poklicni seznam, za neobjavljeno delo iz onkologije (en milijon lir) za mladega zdravnika, ki je diplomiral pred največ petimi leti, za neobjavljeno delo iz internistike (en milijon lir) za mladega zdravnika brez dohodkov, za neobjavljeno delo iz ematologije (700 'tisoč lir) za mladega zdravnika, ki je diplomiral pred največ petimi leti, in za neobjav-ljeno_ delo iz sodne medicine (700 tisoč lir) za mladega zdravnika. Študije in potrebne dokumente je treba dostaviti na predsedstvo Združenja tržaških zdravnikov, to je na III. medicinski oddelek (III. divisione medica) kati-narske bolnišnice, do vključno 27. julija, do 12. ure. Kot rečeno, bodo štipendije slavnostno podelili na otvoritvi Zdravniških dnevov, na katerih se bodo letos ukvarjali s presaditvijo organov. Po mnenju odličnjaka in glasbenika Marka Ozbiča »Realna nudi široko osnovo programi pa so zastareli« Tudi Marko Ozbič, ki je letos obiskoval 5. A razred znanstvenega liceja in je na maturi prejel 60 točk, je z opravljeno maturo zadovoljen. »Pričakoval sem visoko oceno, vendar ne 60. Tako visoka ocena je bila torej toliko bolj dobrodošla. Čeprav so mi pred izpiti "menjali" predmet - jaz sem se pripravljal iz fizike, izprašali pa so me iz italijanščine - sem se dobro odrezal. Nekaj treme sem res imel, vendar je pisna preizkušnja - slovensko nalogo sem pisal o Župančiču in Gregorčiču, ki sta moja najljubša slovenska pesnika - predstavljala že dobro startno točko. Poleg tega sem predstavil tudi referat o Župančičevi in Kettejevi literaturi, s katero je bila komisija zelo zadovoljna. Tudi jaz sem bil zadovoljen s komisijo, saj je ocenjevala tudi zrelost posameznih dijakov, ne samo njihovo znanje. Med komisijo in študenti je prišlo do pravega pogovora... Na koncu smo se pogovarjali tudi o glasbi (o Wagnerjevem vplivu na razvoj nacizma), kjer se dobro znajdem.« Marko je namreč navdušen glasbenik, igra klavir (iz katerega bo prihodnje leto tudi diplomiral), orgle, študira kompozicijo, piše o glasbi za naš dnevnik ter sodeluje z radijem. Že jeseni bo poskusil srečo na dunajski Hochschule fiir Musik, kjer mora polagati sprejemni izpit. Marko Ozbič Če si tako navdušen za umetnost, kako to, da si se vpisal na znanstveni licej, smo ga zato vprašali. »Realna je bila zame najboljša izbira, ker nudi širšo kulturno podlago,« nam je razložil. »Za specializacijo je še vedno čas, na univerzi na primer, zato sem izbral realno, a tudi zato, ker sem se hotel učiti tudi znanstvene predmete, pa čeprav nisem bil najboljši na tem področju. Programi so res zastareli, a to velja tudi za osnovno in nižjo srednjo šolo. Sistem kot tak pa ni tako napačen. Sam bi se sicer ogreval za maturo iz vseh predmetov, ker je samo tako mogoče preveriti zrelost kandidatov.« Čeprav je zelo zaposlen z glasbo, pa Marko tudi rad bere, zlasti poezijo in znanstveno čtivo, o astronomiji na primer. »V literaturi imam raje klasike,« pravi, »tako so mi najbolj všeč Gregorčič, Župančič in Prešeren, modernejših avtorjev pa nimam preveč rad. Isto velja za nemško literaturo, iz katere sem najraje prebiral Goetheja, Schillerja, Novalisa in Rilkeja. Ža glasbo pa je drugače, saj imam pravzaprav rad vso glasbo, od grške do modernih Hindemitha, Čag[eja in Mas-siaena. Resnici na ljubo mi Schonber-gova ali VVebernova intelektualistična glasba ni všeč, rad imam tako glasbo, ki je po svoji strukturi kompleksna, a ki je prijetna tudi za poslušanje.« Kaj pa misliš o Trstu, o njegovih možnostih družbenega in kulturnega razvoja, smo ga vprašali na koncu. »Trst je mesto starih,« pravi Marko, »in se ne obnavlja, je popolnoma zaprt za evropsko kulturo, na kulturnem področju ne nudi skoraj ničesar. Prav na tem področju pa je možno sožitje tudi med večino in manjšino.« Deželna grafika v Palači Costanzi V razstavnih prostorih palače Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafike, ki jo vsako leto prireja Deželni sindikat likovnih umetnikov. Od prijavljenih del je komisija, ki ji je predsedoval Carlo Milic, izbrala 80 izdelkov. Gre za grafike v najrazličnejših tehnikah in risbe. Nagrade pa so letos prejeli štirje umetniki, in sicer goriški umetnik Luciano De Gironcoli, ki se ukvarja z računalniško grafiko, Videmčan Luciano Del Zotto in Tržačanki Lidia Polla ter Mirella Schott Sbisa. Na otvoritvi razstave, ki je bila konec prejšnjega tedna, so sodelovali predstavniki javnih uprav, ki so omogočile razstavo (to so Pokrajina Trst, Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova in Občina Trst), o delih pa sta spregovorila predsednik sindikata Paolo Marani in umetnostni kritik Carlo Milic. Nerazumljiv pojav, ki hudo zaskrblja domačine V kontovelski mlaki so ribice poginile POPUSTI mu Confezioni od 20% do 80% % krzno 3 cO S 20% -30%-50% Ul. Carducci 10 - Ul. Oriani 3 o J Tržačani, ki prav gotovo dobro poznajo Kontovel in Prosek, ker so tam večkrat na raznih izletih in ob drugih priložnostih, verjetno ne poznajo majhnega ribnika, "mlake", kot mu pravijo domačini, ki je bila do danes zanimiva v glavnem za domačine, za otroke z mamicami ali nonami, pa za vse tiste, ki so si želeli kratek oddih, ob pogledu na toliko zlatih in srebrnih rib, ki so živele v tej vodi. Se v soboto je bilo v majhnem ribniku vse po starem, kot nam je povedala starejša domačinka, ki hodi tja vsak dan s svojim vnučkom. V nedeljo zjutraj pa je zagledala na vodi številne srebrne lise. Najprej je mislila, da gre za perje kakšne živali. Ko pa je natančneje pogledala, je ugotovila, da so to mrtve ribice. Kmalu nato je v kotu mlake videla še veliko mrtvih zlatih rib, ki so pravtako negibno ležale na površju vode. Med vaščani se je vest o umiranju rib takoj razvedela in našli so se takoj prostovoljci, ki so ukrepali in stočili v jezerce večjo količino čiste vode. Ko smo včeraj dopoldne obiskali kraj, smo videli prizor, ki so mu bili priča tisti, ki so pojav morije rib prvi zasledili in sprožili tudi alarm. Položaj je bil toliko spremenjen, da je stal ob ribniku stroj, ki naj bi dovajal vodi potrebni kisik. Ni pa bil še uklopljen, ker so čakali lastnika, ki je odšel po potrebno gorivo. Toda že to, kar smo videli, je bilo žalostno in vznemirjujoče. Kot so nam povedali nekateri domačini, je že pred časom v mlaki pomrlo več vodnih rac, iz česar bi se dalo sklepati, da gre za pravo zastrupitev vode in ne samo za trenutno (in vsekakor nerazumljivo) pomanjkanje kisika. Ker seveda nismo strokovnjaki, bi težko dali pravilen odgovor glede vzrokov nenadne morije. Na vsak način pa si je težko razlagati, da bi prišlo v majhnem ribniku do tako hudih sprememb, ki bi ogrožale ribe in tudi nekaj želv, ki so v njem, v tako kratkem času. Ko smo bili pri mlaki, so si jo prišli ogledat še mnogi domačini. Na obrazih se jim je videlo, da jim ni vseeno, če bo tudi ta voda pokvarjena, če bo življenje rib v njej še mogoče. Razumeli smo, da hočejo, da se vsa zadeva razjasni in da se ugotovi, ali je res prišlo le do pomanjkanja kisika v vodi ali pa je nekdo zlil vanjo strupene snovi. (N. L.) Na sliki (foto Magajna) kontovel-ska mlaka z mrtvimi ribami na površju. Na levi strani je opaziti strojček, s katerim naj bi obnovili kisik v vodi. Izvoljena sta bila včeraj z glasovi KD in SSk Calandruccio (KD) novi predsednik Brezigar pa tajnik Sklada za Trst Najhuje je bilo včeraj v Miljah Debela plast lepljivih alg priplavala v osrčje Trsta Carmelo Calandruccio Po skoraj sedmih mesecih "brezvladja', potem ko je dosedanjemu predsedniku Gianfrancu Carboneju zapadel mandat, je včeraj Sklad za Trst končno dobil novega predsednika. Kot je bilo predvideno, je komisija Sklada, v kateri sedijo trije demokristjani, dva socialista, komunist Miloš Budin in predstavnik Slovenske skupnosti Bojan Brezigar, izvolila na čelo te pomembne javne ustanove edinega kandidata, demokristjana Carmela Ca- landruccia. Zanj so se izrekli demokristjani in Brezigar, medtem ko so se socialisti in Budin vzdržali, tako da je Calandruccio prejel štiri od sedmih razpoložljivih glasov. Na dlani je torej odločilen glas predstavnika Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja, ki je bil izvoljen za tajnika Sklada. Po njegovih besedah je njegov pozitivni glas izraz odgovornosti, saj je »komisija Sklada za Trst z izvolitvijo predsednika in tajnika končno spet postala polnomočna«. V svojem tiskovnem sporočilu pa Brezigar poudarja, da »gre za dejanje, katerega nujnost je po sedmih mesecih nenehnih odlaganj - za katera je kriva nesposobnost pokrajinske strankarske večine, da bi določila kandidata za predsedniško mesto - še toliko bolj očitna, ker sta najprej vladni komisar in nato še računski dvor opozorila na to anomalijo in celo postavila pod vprašaj sklepe, ki so bili že sprejeti v teku teh sedmih mesecev«. Komisija je zato včeraj takoj po izvolitvi predsednika ratificirala vse te sklepe, sedaj pa bo lahko začela z delom - zaključuje Brezigar v svoji tiskovni noti - in se takoj po prvi seji konec avgusta lotila razdeljevanja finančnih sredstev za tekoče leto in oblikovanja novega štiriletnega načrta izdatkov, ki bo lahko dal potrebna jamstva tako javnim kot zasebnim gospodarstvenikom. Pokrajinski tajnik PSI Perelli pa je vzdržanje socialističnih članov komisi- je Sklada za Trst utemeljil z dejstvom, da še vedno ni prišlo do globalnega sporazuma o imenovanjih, kar da gre vse v korist Krščanske demokracije. »Po drugi strani,« pravi socialistični tajnik, »pa PSI ni predstavila svojih kandidatov, niti ni zavrnila Calan-drucciove kandidature. Tako je ravnala iz odgovornosti, ki jo čuti do javnosti, zaradi spoštovanja odločitve vladnega komisarja, da ne gre več odlašati z izvolitvijo predsednika Sklada, in nenazadnje tudi zaradi tega, ker je KD pokazala pripravljenost - ki jo bomo v kratkem preverili v dejanjih -da bi uravnovesili obstoječa nesorazmerja v porazdelitvi javnih upravnih odgovornosti.« Predstavnik KPI v komisiji Sklada za Trst Miloš Budin je svoje vzdržanje pri včerajšnjem glasovanju utemeljil z ugotovitvijo, da je gre za »posel med večinskimi strankami« in za »še en dokaz, kako večinske stranke prekupčujejo z javnimi upravnimi funkcijami. Deželni svetovalec Carmelo Calandruccio, vodja večine prijateljev predsednika Dežele Biasuttija v tržaški KD, je torej novi predsednik komisije Sklada za Trst. Kot znano, je komisija posvetovalno telo, medtem ko ima izvršno nalogo vladni komisariat, ki dejansko razdeljuje razpoložljiva sredstva prosilcem, katerih lestvice po predhodnem posvetovanju z gospodarskimi ustanovami, organizacijami in sindikati, sestavi prav komisija. Alge so včeraj po nekaj dneh spet "napadle" tržaško obalo in se spravile celo nad "srce" našega mesta: nad Rusi most. Debela plast jih je že zgodaj zjutraj preplavila Tržaški zaliv in onesnažila zlasti miljsko obalo (miljski ribiči so se zjutraj vrnili v portič brez ulova, ker so jim alge popolnoma zamašile ribiške mreže), popoldne pa je priplavala tudi v kanal pri Sindikalisti pri deželnem odborniku Carboneju CGEL: Pri načrtovanju pomembnih struktur je treba upoštevati posledice na okolje Na sinočnjem zasedanju Miljski občinski svet se je samorazpustil Nujnost globljega premisleka in večje angažiranosti pri obravnavanju problematike posledic velikih del za cestne povezave, za storitve in za znanstvene dejavnosti na okolje je bila v ospredju pogovora predstavnikov tržaške NCCdL/CGIL z deželnim odbornikom za načrtovanje Gianfrancom Carbonejem. Sindikalno delegacijo so sestavljali pokrajinski tajnik Roberto Treu, odgovorni za raziskovalno dejavnost Gior-gio Vesnaver in šef oddelka za okolje in teritorij pri CGIL Giuliano Mauri. Sindikalisti so predstavnika deželne vlade opozorili, da so dela za realizacijo novih cestnih in drugih struktur že močno prizadela teritorij tržaške pokrajine in bi utegnila imeli še hujše posledice, če ne bodo smotrno uravnovešena. Zato je po njihovem mnenju potreben razmislek, da bi uskladili nameravano realizacijo struktur za raziskovanje, za pristaniške in trgovinske ter produktivne dejavnosti tako z že obstoječimi strukturami kot tudi, in še posebno z družbenim, gospodarskim in produktivnim tkivom mesta in pokrajine. CGIL je pozdravila stališča Deželne tehnične komisije in odbornika Carboneja glede podrob-nostnih načrtov za razširitev padriškega raziskovalnega centra (katerih obravnava, kot znano, je bila začasno prekinjena), s pripombo, da so nekoliko zapoznela glede na druge izbire, kot na primer tiste o lokaciji sinhrotrona, po drugi strani pa je sindikat mnenja, da bi bilo treba razviti široko politično razpravo o vseh izbirah, ki zadevajo upravljanje teritorija. Pri tem sindikaliste najbolj zaskrblja, da se izbire sprejemajo vedno bolj v ozkih forumih, kot so na primer upravni sveti nekaterih ustanov, medtem ko poklicana institucionalna telesa, v prvi vrsti občinska uprava, pasivno sprejemajo programe in strategije drugih. Prav tako je nedopustno, da so bile nekatere izredno pomembne izbire opravljene z instrumentom nujnega ukrepa občinskega odbora, se pravi mimo občinskega sveta, katerega vloga in oblast sta zmeraj manjša. Ta metoda pa ni sprejemljiva, še posebno glede na nujnost globalnih sprememb tržaškega regulacijskega načrta, ki naj nakazuje drugačen razvoj mesta glede cestnih povezav, stanovanjske politike, storitev, pristaniške dejavnosti, in ki naj predvideva tudi učinkovito zaščito Krasa, tako z vidika okolja in urbanistične politike kot tudi z vidika njegovega prebivalstva. Glede specifičnega primera razvoja raziskovalnega centra pa je delegacije CCdL/CGIL izrazila nujnost, da bi tržaški občinski odbor in občinski svet ponovno proučila projekt in ob sodelovanju krajevne znanstvene skupnosti sprejela jasne sklepe, ki naj bi bili v skladu z dejanskimi potrebami razvoja centra pri Padričah in s potrebami zaščite okolja. Sama CGIL bo vsekakor pobudnik javne debate o raziskovalni dejavnosti in njenem odnosu do družbene in gospodarske rasti mesta. Deželni odbornik Carbone pa je na pogovoru s sindikalisti napovedal dve pobudi, ki jih bo deželna uprava izvedla prihodnjo jesen: konferenco o storitvah in javni seminar o problemih teritorija; slednji naj bi predstavljal nekakšno pripravljalno fazo pred pokrajinsko konferenco o teritoriju in okolju, ki jo Dežela obljublja že vrsto let, a je doslej vedno odlašala z njeno realizacijo. Miljski občinski svetovalci so na sinočnji skupščini formalno odstopili in s tem samorazpustili občinski svet. Prižgali so tako zeleno luč izredni komisarski upravi in predčasnim volitvam, ki bodo po zakonu potekale predvidoma 22. oktobra letos. Župan Mutton je pred samo-razpustom uradno sporočil, da bo izredno komisarsko upravo vodil podprefekt Pasguale Vergone, ki bi lahko že danes formalno prevzel dolžnost. Tako se je končalo zadnje dejanje razburkane miljske uprave, ki je vse od začetka mandata leta 1985 doživela vrsto zapletov in razpletov, od katerih pa ni niti eden imel toliko potenciala, da bi miljski upravi vsaj umetno podaljšal življenje do naravnega izteka mandata. Odločanje o imenovanjih preloženo na september Včeraj opoldne, takoj po končani seji komisije Sklada za Trst, o kateri poročamo posebej, so se sestali tajniki večinskih strank, ki vodijo tržaške krajevne uprave. Na dnevnem redu srečanja, zadnjega pred počitniškim premorom, so bila nekatera imenovanja in še zlasti vprašanje načrta Polis. Na sestanku so potrdili vodstvena mesta v Občinskem gledališču Verdi in v Stalnem gledališču FJK, medtem ko so odločitev o prenovi vodstva prevoznega podjetja ACT prenesli na september, ko bo prišla na vrsto globalna rešitev vprašanja imenovanj na ključne položaje v tržaškem javno-upravnem življenju. Takrat naj bi namreč odločali ne samo o imenovanjih v krajevni pristojnosti, pač pa tudi o tistih, ki sodijo v vladno pristojnost (npr. za EAPT). Največ pozornosti je bilo namenjeno projektu Polis oziroma konvenciji med Občino Trst in EAPT, za katero je bilo dogovorjeno, da jo bo moral potrditi občinski svet. Slikovita nesreča V vinogradu blizu Tovarne velikih motorjev brez hujših posledic Na križišču med ulicama Roma in Valdirivo se je včeraj malo po 14. uri pripetila zelo slikovita nesreča, ki je Povzročila veliko gmotno škodo, a ni imela hujših posledic za ljudi. V trčenju sta bila skoraj popolnoma uničena avtomobila, veliko škodo pa so utrpeli tudi lastniki papirnice Smolars, saj je eden od avtomobilov raztreščil neprebojno šipo izložbe. Nesrečo naj bi po pričevanjih oči-yidcev povzročila 22-letna Lisa Ciuch iz Trebč 8. Dekle je z A 112 vozila po Ul. Roma v smeri proti Korzu in je zapeljala čez križišče med ulicama yaldirivo in Roma, ko je bil semafor že rdeč. V tistem trenutku je po Ul. Valdirivo pripeljal opel kadett, ki ga je upravljal 65-letni Stellio Brana iz Ul. San Cilino 111. Ta je zagledal A 112, ko je bilo že prepozno, tako da ni tnogel pritisniti na zavore. Sunek je bil tako silovit, da je A 112 Vrglo na pločnik Ul. Valdirivo, direktno v izložbo papirnice Smolars. Opel kadett pa se je obrnil okrog svoje osi m trčil v zid v Ul. Roma. y nesreči so se ranili tudi trije peš-cj' vendar ni znano, kateri avtomobil Rh je poškodoval. Rešilci RK so v Slavno bolnišnico prepeljali pešce 38-mtnega Fabia Despasija (Ul. Roma 24), roletno Marino Canova in 27-letno R^trizio Coffa (obe iz Ul. Cisternone vU), kjer so jim nudili prvo pomoč, *Redtem ko se bosta voznika v katinski bolnišnici zdravila 15 dni. Ročni motorni plug smrtno ranil 74-letnega domačina iz Boljunca Sredi vinograda pri Tovarni velikih motorjev ali »Na otavi«, kot so nekoč domačini imenovali ta kraj, se je včeraj smrtno ponesrečil 74-let-ni Boljunčan Silvester Zobec. Srhljiva nesreča je pretresla vso vas, še najbolj pa 69-letnega Rada Slavca, ki je skupaj z Zobcem obdeloval vinograd. Slavec in Zobec sta bila soseda in velika prijatelja. Že v nedeljo sta se zmenila, da bosta včeraj zjutraj z ročnim motornim plugom zdrobila in zrahljala prstv Slavčevem vinogradu. Res sta se okrog 10. ure odpravila na delo. Tragedija se je pripeti- Dva ranjena v nesreči pri Šempolaju Tik pred Šempolajem se je v nedeljo nekaj po polnoči pripetila prometna nesreča, v kateri sta se lažje ranila dva mladeniča. Zgodilo se je na cesti za Nabrežino, in to v prvem ovinku, ki je že večkrat bil prizorišče smrtnih nesreč. Tudi nedeljska nesreča bi se lahko končala tragično. 19-letni Tržačan Clau-dio Frassinelli iz Ul. Boccaccio 14 se je z minijem 90 peljal proti Nabrežini, ko mu je pot presekal maček. Da bi se mu izgonil, je obrnil volan, pri čemer je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na desno. Trčil je v mrežasto ograjo, ki je sicer nekoliko zavrla avto, vendar je vseeno nadaljeval vožnjo na spodnji trav-nik. V avtu sta bila še 18-letni Massimiliano Gherbassi s Proseka 43 in neidentificiran mladenič. Frassinelli je imel srečo, saj se je avto ustavil le nekaj centimetrov od cementnega droga. V katinarski bolnišnici so ugotovili, da bo okreval v 15 dneh in ga po prvi pomoči odslovili. 15 dni se bo zdravil tudi Gherbassi, katerega pa so zaradi udarca v glavo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Tretji potnik se ni poškodoval. la nepričakovano. Slavec je s strojem rahljal zemljo in ni opazil, da se je tik za njim prijatelj sklonil, da bi pobral krompir. Prav v tistem trenutku je spremenil smer vožnje In za nekaj stopinj obrnil ročni plug, ki je zagrabil Zobca za nogo. Nesrečnik je izgubil ravnotežje in padel pod rezilne nože, ki so se še naprej vrteli in ga globoko ranili v spodnji del trebuha. Slavec mu je pretresen skušal pomagati, vendar je takoj uvidel, da mora poklicati pomoč. Hudo izkrvavljenega in ranjenega Zobca so z rešilcem odpeljali v katl-narsko bolnišnico, kjer so ga nemudoma sprejeli na oddelek za oživljanje. Kljub pomoči pa je ob 13.30 izdihnil. V Boljuncu je vest o njegovi tragični smrti bolestno odjeknila, saj je bil med domačini priljubljen zaradi svoje živahnosti in globoke navezanosti na zemljo. Kot bivši partizan je bil aktiven v partizanskem združenju, rad pa je tudi pomagal pri društveni dejavnosti in ob vsaki šagri. Včerajšnja nesreča se je res pripetila po tragičnem naključju. Tisti, ki poznajo to vrsto pluga pa pravijo, da je njegova uporaba vedno skrajno nevarna. Stroj namreč nima trdnega ravnotežja, tako da zadostuje že večji kamen ali neskladen gib, da se noži nevarno približajo človeku. Rusem mostu. Včerajšnja visoka temperatura je namreč še pospešila bohotenje alg, južni veter široko pa jih je odpihal proti tržaški obali, medtem se ob drugih obalah v deželi niso pojavile. O prezgodnjem bohotenju alg, o posledicah za turizem in o možnih rešitvah bodo razpravljali jutri na srečanju med deželno komisijo in predstavniki vseh turističnih ustanov v FJK. Prav na račun javnih uprav pa letijo kritike naravovarstvenikov in zelenih, ki očitajo javnim upraviteljem nesposobnost oziroma nepripravljenost, da bi enkrat za vselej nadzorovali naravo industrijskih in drugih odplak in namestili učinkovite čistilne naprave. Na sliki (foto Križmančič) včerajšnja podoba miljskega portiča. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi Rodolfo Strain Pogreb bo jutri, 26. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalujoči: sin Violando z ženo, hči Nerina z možem, vnuka Gianfranco in Fulvio ter drugi sorodniki. Trst, Dolina, 25. julija 1989 -L. Naše drage Frančiške Stojkovič vd. Škerlavaj z Opčin ni več. Pokopali jo bomo danes, 25. t. m., ob 13. uri na sežanskem pokopališču. V imenu svojcev sporoča žalostno vest sestra Antonija. Trst, 25. julija 1989 Užaloščeni svojci sporočajo, da bo pogreb naše drage žene, mame, sestre, tete in none Silvije Ukmar por. Colja jutri, v sredo, 26. t. m., ob 16. uri s križišča za Vižo vij e in Cerovlje (pri mostu nad avtocesto) na sesljansko pokopališče. Topla zahvala Domu upokojencev v Semedeli za skrbno nego, sestri Marti in socialni delavki Romani ter družinskemu zdravniku Dušanu Grudnu. Namesto cvetja na grob darujte v dobrodelne namene. Sesljan, Trst, 25. julija 1989 Občinski svet občine Repentabor izreka iskreno sožalje Srečku Colji ob izgubi drage žene. Ob smrti Silvije Ukmar por. Colja izreka sekcijsko tajništvo Slovenske skupnosti za Devin-Nabrežino iskreno sožalje možu Srečku ter sinovoma. Ob težki izgubi drage žene izrekata tov. Srečku Colji in vsem svojcem iskreno sožalje Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja in Zveza vojnih invalidov NOB. Ob smrti žene in matere Silvije izrekata Srečku Colji, sinovoma in ostalim sorodnikom iskreno sožalje Viviana in Bojan Brezigar Ob smrti drage žene Silvije Colje izrekajo iskreno sožalje svojemu predsedniku Srečku Colji in družini uprava in uslužbenci Kraškega vodovoda iz Nabrežine. Po razstavi v repenskem pokrajinskem muzeju Okusni lesni izdelki Mirka Guština izraz navezanosti na lastne korenine V sklopu razstave terana in pokušr nje domačih belih vin v Repnu, ki je naletela kot vsako leto, na številne po-skušalce in ljubitelje dobre domače kapljice, so si gostje lahko ogledali v prostorih pokrajinskega muzeja razstavo lesnih izdelkov domačina Mirka Guština. Razstava je že ob otvoritvi naletela na veliko zanimanje domačinov, pa tudi številnih gostov, ki so si želeli ogledati izdelke Mirka Guština, dolgoletnega pevovodje domačega, pa tudi drugih zborov, ki si je že pred leti izbral kot hobi - pa morda ne samo to - izdelavo skulptur, slik in predmetov iz lesa, ki ga še posebno privlači in vzpodbuja k delu. Mirko Guštin se je s svojimi lesnimi izdelki predstavil domačinom in javnosti oziroma vsem tistim, ki radi obiskujejo Kraško hišo in muzej ob njej, z razstavo svojih izdelkov. Bilo je to prvo srečanje umetnika - amaterja s svojim občinstvom pa tudi z občinstvom, ki prihaja v Repen, v tamkajšnjo Kraško hišo in pokrajinski muzej, ob raznih priložnostih, kot so domače šagre, prazniki in seveda Kraška ohcet. V teh petih letih od svoje prve razstave je zbirko svojih lesnih izdelkov tako obogatil, da se je lahko v prostorih pokrajinskega muzeja predstavil z povsem novimi deli, ki kažejo na njegov razvoj v delu z lesom, predvsem pa na bogastvo čustev, ki Guština prevevajo, ko ustvarja nova dela, ko želi vdihniti v les vse to, kar čuti sam do svoje vasi, do ljudi, ki tu žive in na sploh do kraške narave in do ljudi s Krasa. »Nič ni bilo določenega ali načrtovanega, ko sem začel s svojim delom z lesom. Po poklicu nisem bil mizar in ko bi mi bilo zdravje dopuščalo, bi verjetno še danes vodil pevski zbor, kot sem ga toliko in toliko let,« nam je v razgovoru po otvoritvi razstave Guštin povedal. »Potem pa smo pred približno desetimi leti odprli tu v vasi stezo za balinanje in še vse prostore, ki k takšni dejavnosti spadajo. Takrat smo ugotovili, da nam primanjkuje denarja za notranjo ureditev prostorov, ki smo jih postavili. V meni je tedaj zrasla želja, da bi nekaj k tej ureditvi tudi sam prispeval. Tako sem iz lesa napravil nekaj predmetov, med temi tudi lestenec, ki so bili našim ljudem všeč. In tako se je začelo moje delo z lesom, ki mi ni danes le hobi, temveč že vsakdanja nuja.« Za razstavo je pripravil vrsto lepih izdelkov: od stolov, velike mize, pa do lesnih skulptur in slik, ki so že ob otvoritvi naletele na veliko zanimanje in tudi občudovanje gostov. »Delo z lesom mi je v zabavo; istočasno pa sem tudi zelo vesel, da so moja dela vzbudila interes in odobravanje, ne samo med vaščani, temveč med mnogimi iz mesta in drugih krajev, ki so si razstavo ogledali. To me vzpodbuja, da bom s svojim delom še nadaljeval,« nam je po otvoritvi razstave povedal Guštin sam. Otvoritev na dvorišču in v samem ambientu pokrajinskega muzeja je privabila veliko ljudi. Med družabnostjo, ki je sledila otvoritvi razstave in nastopu mešanega pevskega zbora "Rdeča zvezda" iz Saleža, je stekel razgovor o samem ambientu, v katerem deluje pokrajinski muzej. Mnenje vseh je bilo, da je ambient izredno privlačen in primeren za takšne prireditve, kot je bila otvoritev razstave umetnika-amaterja Mirka Guština. Tako dvorišče, kot tudi gornji del dvorane, v kateri so razstavljena dela Mirka Guština, sta namreč zelo akustična, torej prostora, ki dajeta zborom možnost, da pridejo do veljave skladbe, pa tudi posamezni glasovi ter njihova upetost in zlitost. »Nastopili smo na večeru s šestimi skladbami,« nam je povedala v razgovoru pevovodkinja Marta Werk-Volk. »Občutek smo imeli, da je bil ambient kot nalašč za takšen nastop in utrnila se nam je misel - kaj pa, če bi tu priredili cel večer pesmi, cel koncert? O tem bomo sedaj razmišljali; vendar menimo, da je zamisel dobra in prav tako uresničljiva.« NEVA LUKEš Na sliki (foto Križmančič) lesni izdelek Mirka Guština. Sinoči v Hribenci uspešen zaključek praznika vina V parku Hribenca se je sinoči zaključil 19. praznik vina, ki ga je organiziralo PD Boršt-Zabrežec. Gre za praznik, ki ima v tem kraju že lepo tradicijo in je torej obisk ljudi iz mesta in vseh krajev bližnje okolice vedno zelo dober. Tokrat je bil program pester in zanimiv, da je zadovoljil prav vsakogar. V petek zvečer je tu gostovalo Slovensko stalno gledališče z "Županovo Micko". Prostor je bil primeren, vzdušje pa tudi takšno, da so gledalci odhajali s predstave veseli in zadovoljni. Dva dni je za zabavo poskrbel glasbeni ansambel Happy day, v nedeljo zvečer pa je nastopil ansambel Taims. V nedeljo popoldne je bil v parku še nastop pihalnega orkestra Breg, ki se je številnemu občinstvu predstavil z lepim programom. Od petka do sinoči so delovali dobro založeni kioski, ki so ponujali gostom dobro vino in odlično pripravljeno jedačo. Na sliki (foto Magajna) nedeljski nastop pihalnega orkestra Breg __________gledališča_______________ VERDI Poletni festival operete 1989 - Nocoj ob 20.30 (red A) premiera Straussove opere CIGAN BARON. Dirigent H. Giet-zen, režiser Franco Giraldi. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. Ponovitve: 26. t. m., 28. t. m., 1. 8., 2. 8. in 4. 8. ob 20.30, v nedeljo, 30. 8. ob 18.00. V četrtek, 27. t. m., ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi Gianni Gori govoril o avstrijskem tenorju Tauberju. Vstop prost. LUČI IN ZVOKI Jutri ob 21.30 bo na sporedu predstava v angleščini, ob 22.45 pa v italijanščini. GRAD SV. JUSTA Nocoj ob 21.15 bo na sporedu film ROBIN HOOD. razne prireditve KD Primorsko vabi na ŠAGRO V BOROV GOZDIČ v Mačkoljah 28., 29., 30. in 31. julija. V petek in ponedeljek ples od 20. ure dalje z ansamblom Pomlad, v soboto in nedeljo pa z ansamblom Štajerskih 7. V nedeljo ob 19. uri nastop plesne šole KD F. Prešeren iz Boljunca. Sodelovali bosta Vanka in Tonka. Kioski bodo delovali od 17. ure dalje, v nedeljo pa od 14. ure dalje. kino ARISTON - 21.30 Big, r. Penny Marshall. EKCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 Prima di mezza-notte. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 La notte dello sciamano, srh., □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Cocktail, i. Tom Cruise. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Perversio-ni internazlonali, porn., □ □ NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 L'amico americano, □□ GRATTACIELO - 17.30, 22.00 Rain Man, r. B. Levinson, i. Dustin Hoffman, Tom Cruise. MIGNON - 16.00, 22.15 Le streghe di Eastwick, r. George Miller, i. Jack Nicholson, Cher, □ EDEN - 16.00, 22.00 Le confessioni besti-ali degli italiani. VTTTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 17.00, 22.10 Aguile d'attac-co, i. Louis J. Gossett Jr. LUMIERE PICE - 17.30, 22.15 L'indiscre-to fascino del peccato, r. Almodovar, □ □ ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Bagno di lingua's per cavalli in calore, porn., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ čestitke Pred nekaj dnevi je zdravnica EVA ZAGHI in ne Eda, uspešno dokončala specializacijo iz nuklearne medicine v Firencah. Ob pomembnem dosežku ji iz srca čestitata družini Zupančič. V nedeljo sta se vzela SADKO BRIŠČIK in LUCIJA KOSMAČ Vse najboljše na novi življenjski poti jima želijo kolegi in predsedstvo SDGZ včeraj - danes Danes, TOREK, 25. julija 1989 JAKOB Sonce vzide ob 5.40 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.02 - Luna vzide ob 23.44 in zatone ob 13.52. Jutri, SREDA, 26. julija 1989 DOBRINA PLIMOVANJE DANES: ob 2.21 najvišja 5 cm, ob 8.00 naj nižja -25 cm, ob 15.14 najvišja 38 cm, ob 22.46 najnižja -22 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 29 stopinj, zračni tlak 1020,3 mb ustaljen, veter vzhodnik 5 km na uro, vlaga 70-od-stotna, nebo jasno s slabo vidljivostjo, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Aurora Lorenzi, Gior-gio Antonio Hermann Pirovano, Mario Lunardis, Doriana Vascotto, Eliana Rella, Andrej Sardoč, Sharon Mistretta. UMRLI SO: 79-letni Antonio Asseliti, 82-letna Enna Coslovich, 74-letna Paoli-na Žnidarčič, 74-letna Giuseppina Martini, 68-letni Silvano Cok, 81-letni Vittorio Muratori, 79-letni Slavoj Leopoldo Ver-con, 92-letna Anna Mačehi, 94-letni Renato Aceranza, 70-letna Giovanna Horvat, 100-letna Margherita Canetto, 79-let-ni Oliferio Goruppi, 67-letna Bruna Radovani, 85-letni Giuseppe Boboli, 73-let-na Maria Matelik. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 24. julija do sobote 29. julija 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan). MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124) in OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7, Istrska ulica 18. MILJE - Mazzinijev drevored 3 (tel. 271124), OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Do konca julija še možen vpis v tečaj 150 ur Sindikat slovenske šole obvešča, da je še do 31. julija možen vpis v tečaj 150 ur za dosego diplome nižje srednje šole. Tečaj je dostopen vsem delavcem in tistim, ki bodo do 31. decembra 1989 dopolnili 16 let (za tiste, ki še niso dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). Tečaj je brezplačen in traja eno leto, od septembra 1989 do maja 1990, skupno več kot 350 ur. Učne načrte bodo udeleženci predisku-tirali skupaj s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči dosedanjih izkušenj. Komisijo za zaključni izpit sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečaju. Po uspešno opravljenem izpitu prejmejo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Vpisati se je mogoče na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, in sicer še danes med 11. in 12. uro. Poleg tega vpisujejo vsak dan tudi na nižjih srednjih šolah Ivan Cankar (Ul. Frausin 12, tel. 774046) in Simon Gregorčič (Dolina 210, tel. 228132). Kdor želi obiskovati tečaj, mora izpolniti poseben obrazec in mu priložiti rojstni list na prostem papirju. Tisti, ki še niso dopolnili 23 let, pa tudi zadnje spričevalo. koncerti Scuola di mušica 55 - Ul. Carli 10 V petek ob 20.30 bo na sporedu koncert flavtistke Marie Ginaldi in kitaristke Emme Gani. šolske vesti Sindikat slovenske šole javlja, da so obrazci za prošnje za začasne suplence na razpolago na sedežu sindikata. Sindikat slovenske šole obvešča štu dente, ki so dosegli ali bodo dosegli do 30. julija ustrezen študijski naslov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah, da lahko do 5. avgusta vložijo prošnjo na skrbništvo za vključitev v dodatno lestvico za suplence v šolskem letu 1989/90/91. Učitelji in profesorji, ki dosežejo do 31. julija specializacijo za delo s prizadetimi otroki, morajo v tem roku predložiti na skrbništvo prošnjo s študijskim naslovom za vključitev v dodatno lestvico suplentov za delo s prizadetimi. razstave Na gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V okviru Mednarodne poletne akademije likovne umetnosti bo v letošnjem juliju v Devinu slikarski tečaj, ki ga bodo vodili in tudi obiskovali severnoameriški docenti. Podrobnejša pojasnila na tel. št. 34134. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava lepakov v organizaciji Amnesty International. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 - bo od 28. t. m. do 10. avgusta razstavljal 40 svojih grafičnih del slikar Aldo BRESSA-NUTTI. Otvoritev bo v soboto, 28. t. m., ob 18. uri. V občinski galeriji - Trg Uniti bodo v četrtek, 27. t. m., ob 19. uri odprli razstavo slikarja SILVANA SPESSOTA. V palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik. razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev -Trst sporoča, da odgovarja na tel. št. 744426. SKGZ sporoča, da je urad odprt od 8. do 14. ure. Slovenska Vincencijeva konferenca obvešča starše, da se otroci iz gorske kolonije v Comegliansu vrnejo danes, 25. t. m. Okrog 11. ure bodo v Gorici pred že-ležniško postajo, okrog 11.25 v Stivanu, okrog 11.30 v Sesljanu na avtobusni postaji, okrog 12. ure v Trstu pred želežniš-ko postajo. Ob letošnji Kraški obče ti prirejamo RAZSTAVO. Zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Ul. Petronio 4 v Trstu. __________mali oglasi________________ PRODAM po ugodni ceni in v dobrem stanju čebelje panje A. Žnideršič. Tel. (0481) 20002. PRODAM motor gilera KZ endurance 125, letnik 1987, v odličnem stanju, prevoženih 10.000 km. Tel. od 12.30 do 15.30 ali po 19.30 na št. (0481) 882334. PRODAM delikatesno trgovino v središču mesta, v primernem kraju tudi za druge dejavnosti. Tel. v dopoldanskih urah na št. (040) 731226. SUHA DRVA za kurjavo prodajamo po ugodni ceni, možnost prevoza. Tel. 421508 po 21. uri. NA TRBIŽU oddajam opremljeno stanovanje za štiričlansko družino. Tel. (040) 44171. BLIŽA se Kraška ohcet. Če bi kdo imel srajco, ruto, krpon ali del ženske, moške in otroške noše in ne ve kam z njim, meni bi prav prišlo. Tel. (040) 228766. NA OPČINAH se je izgubila srednje velika psička Pika umazano bele barve, s kratko dlako, kratkim repom in z rdečo ovratnico. Kdor jo je videl, naj pokliče na tel. (040) 213912. KDORKOLI je videl potek cestne nesreče v Ul. Flavia v bližini Fiata Grandi in Renaulta v ponedeljek, 17. t. m., ob 7.45 med rdečim Al 12 in lancio delto beige barve, ob priliki obteženega prometa zaradi izrednega prevoza, naj telefonira na tel. (040) 231002 ali 364104. ČISTOKRVNE MLADIČE z rodovnikom šampionskih staršev avtohtone pasme kraški ovčar prodajamo. Za informacije tel. na št. (040) 220110. V NAJEM iščemo poslovne prostore, približno 300 kv. m. v Gorici. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Poslovni prostori". PREŽIVITE dopust v Senožečah - VILA MARIJA v čudovitem okolju nekdanjega gradu z gozdom za hišo. Marija Jelačin, Senožeče, tel. (003867) 76247, Koper tel. (003866)24641. VODSTVO Društvene gostilne v Dolini obvešča svoje odjemalce, da bo danes in vsaki torek meseca avgusta gostilna odprta ves dan. OSMICO ima odprto do 28. t. m. Olenich - Padriče. PODARIM en mesec in pol starega volj-čaka. Tel. 220333 od 19. do 20. ure. _________prispevki________________ V spomin na Ivana Kocijana daruje družina Čufar (Mesarjevi) 20.000 lir za ŠD Zarja. V spomin na Ivana Kocijana darujeta Dragica in Dino Stopar 25.000 lir za ŠD Zarja. Namesto cvetja na grob pok. Dane Krošelj darujejo za MPZ M. Pertot: Vida Pertot 20.000 lir, Majda, Danilo in Jana Gerdol 30.000 lir, Marija Krečič - Gem-brini 15.000 lir, Stojan Pertot z družino 20.000 lir, Magda in Bogdan Stanič 10.000 lir, Ivanka in Mitja Pertot 10.000 lir, Lu-čija in Anamarija Baša 10.000 lir ter Mito in Rita Pertot 30.000 lir. menjalnica 24. 7. 1989 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .. 1377,450 1365.— Nemška marka .. 721,670 721,— Francoski frank ... .. 212,820 211,— Holandski florint . .. 639,940 638.— Belgijski frank 34,462 34,20 Funt šterling .. 2230,250 2210,— Irski šterling .. 1930,600 1920,— Danska krona .. 185,770 183,— Grška drahma 8,349 8,— Kanadski dolar .. 1156,500 1130,— TUJE VALUTE FIXING _ MILAN BANKOVCI TRST Japonski jen 9,649 9,50 Švicarski frank . 836,160 834,— Avstrijski šiling . 102,497 102,— Norveška krona .... . 196,710 195.— Švedska krona . 211,710 209,— Portugalski eskudo 8,622 8,20 Španska peseta ■ . 11,506 11,20 Avstralski dolar . 1028,300 980,— Jugoslov. dinar — 0,06 ECU . 1495,650 — BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef : Sedež 040/67001 Agencija Donijo 831-131 Agencija Rojan 411-611 SEDAJ POSLUJEMO V CENTRU Obiščite nas v Ul. S. Caterina 7, I. nadstropje TRST Tel. 361777 — Fax 362153 S5S Key¥iaggi V Bargi predstava s pantomimiki, marionetami in orkestrom Pravljici z de Fallovo glasbo Poletni festival v Bargi spada med najstarejše poletne prireditve v Toskani in je že sam po sebi dovolj zanimiv, še posebej pa je zanimiva izbira organizatorjev, ki so se odločili, da predstavijo v letošnji sezoni kar dve španski pravljici na en mah. Istočasno sta pravljici tudi manj znani deli španskega skladatelja Manuela de Falle - El retablo de maese Pedro (ali Gledališče mojstra Petra) in El corre-gidor y la molinera (ali Guverner in mlinarica), ki sta doživeli posrečeno in neobičajno uprizoritev s sodelovanjem pantomimikov, marionet in komornega orkestra. Glasba Manuela de Falle se odlikuje po izvirnosti domislekov in popolnosti v izdelavi. V svojih delih je španski skladatelj vedno skušal združevati špansko folkloro s francosko impresionistično glasbo. Gledališče mojstra Petra je mala opera, enodejanka, v kateri se mora opera podrediti »manj vredni« pantomimi in celo lutkam. Vloge se križajo tako, da po- stane nevažno, kdo poje in kdo animira lutko, ali celo kdo »igra« lutko. Opero je De Falla napisal leta 1923, iztočnico pa mu je nudil Cervantesov Don Kihot, ko se je z mečem spravil nad lutkovno gledališče, da bi rešil ugrabljeno Melisendro Guverner in mlinarica je glasbena pantomima in jo lahko imamo za prednico slavnejše opere El sombrero de tres picos (Trirogeljnik), ki jo je De Falla napisal le tri leta kasneje in ki je doživela izreden uspeh predvsem ob posrečeni baletni uprizoritvi Sergeja Diagileva. Pri uprizoritvi Gledališča mojstra Petra je zanimiv predvsem pristop režiserke Marine Spreafico, ki je ustvarila kar tri prizorišča v enem, oder v odru: na prvem odru nastopajo pevci (mlada Alessandra Giudici, tenorist Elio Ferretti v vlogi mojstra Petra in baritonist lan Caddy kot Don Kihot), na odru se pojavlja manjši lutkovni oder, na katerem nastopa skupina milanskih pantomimikov, na najmanjšem odru ali na zadnji sceni pa se gibajo še marionete. Sicer poosebljajo tudi pantomimiki nekakšne žive marionete. In tako poteka dogajanje na treh nivojih, predstava pa ostane kljub temu celovita. V zgodbi prebrisanega mliarja, ki uspe prelisičiti guvernerja in ga spravi celo v škripce, da mu ne more več zalezovati žene, je najtežeje delo poverjeno prav pantomimikom. Pravzaprav se pojavlja v tej glasbeni pantomimi samo en glas - sopran Claris-se Romani, in še ta izključno izza odra. Glasbo obeh del izvaja VVestmin-ster Chamber Orchestra, seveda v komorni zasedbi, pod vodstvom Sandra Gorlija. Obe deli sta ob premieri doživeli izreden uspeh, z njima pa tudi toskanski festival, ki je z zanimivim izborom in drzno postavitvijo omogočil občinstvu prijetno pravljično doživetje v soparnem poletnem večeru. Ko tudi Caroline ne nori več Kako nenavadno in dolgočasno je letošnje poletje. Medtem ko alge s svojimi sluzastimi izpuščaji oblegajo Jadran, bi človek vsaj pričakoval, da s sočnim opravljanjem nekoliko poživi lene dopoldneve in popoldneve na plaži. A glej ga zlomka, kaže, da so celo dolgi jeziki izpostavili »zloglasno« obvestilo Zaprto zaradi dopusta. Nič več ni škandalčkov, nič več begov zaradi ljubezni, nič več objokovanja nad usodo zapuščene zvezdnice. V Italiji alg in postopnega preokreta na desno se tudi ljubezenska razmerja vračajo pod sivo streho zakona. Tedniki, ki so nas še do pred nedavnim kratkočasili s svojimi roza poročili o srčnih težavah in tegobah zvezdnikov, o ljubezenskih iskricah tistih, ki se lahko upravičeno ponašajo z vzdevkom VIP, so očitno v težavah, saj kot kaže v tem čudnem poletju rinejo prav vsi v zakonski jarem. Giancarlo Magalli, ki je v svoji oddaji »Domani sposi« blagoslovil na desetine parčkov, je bil tudi sam prisiljen pred oltar. Marta Flavi, ki si je s svojo »Poročno agencijo« nabrala veliko izkušenj, je prepričala okroglega Costama, da sta skupaj stopila pred župana, celo Michele Placido se je odpovedal svoji koruzni postelji in se odločil za zakonsko skupaj s Simonetto Sandrelli, ki bo med drugim v kratkem pestovala. Princeski iz Monakovega, ki sta s svojimi ljubezenskimi zgodbami kratkočasili naša prejšnja poletja, sta se kar naekrat umirili. Samo Liz Taylor ima še vedno razumevanje za potrebe poletnih klepetulj in roza tednikov. In z njo premožni Malcom Forbes, ki ne skopari z dragulji in rolls royci, da bi raznežil njeno srce. A zaman: okrogla Liz je odkrila omamno »romantično preprostost« šoferja Lara For-tenskiya, s katerim ima v načrtu svoj osmi zakonski jarem. Kaj preostane drugega novinarjem kot to, da poročajo o nasledstvu vipov? V kratkem bostva pestovali tako Barbara Bouchet kot Serena Grandi, pa tudi Marisi Laurito zlobni jeziki pripisujejo materinstvo. Kdo je oče? Tisti Frances-co, za katerega je Marisa tako izbirala med testeninami neapeljske hiše Voiello. In ni izključeno, da se tudi za brhko Mariso odklepajo duri cerkve in magistrata. Dnevnik Staneta Kavčiča v priredbi Jožeta Babiča Jutri se bo na Radiu Trst A pričela nova serija Literarnih podob z naslovom Razmišljanja slovenskega politika. V trinajstih nadaljevanjih bo predstavljen eden največjih »medijskih dogodkov« zadnjih let v Sloveniji - knjiga Dnevnik in spomini (1972-1987) Staneta Kavčiča, vodilnega politika šestdesetih in sedemdesetih let, ki je bil, kot je. znano, prisilno upokojen leta '72. Knjiga je doživela ogromen uspeh, prerasla je v usodno simbolične razsežnosti, poldrugo leto po prvi izdaji pa tudi imeni njunih urednikov (Igor Bavčar in Janez Janša) nista videti brez posebnega pomena. Kot z navidezno skromnostjo, in s trpko ironijo, ki tudi sicer odlikuje njegove zapise, pravi Stane Kavčič v predgovoru, je mogoče iz te knjige »...zvedeti en del resnice o polpretekli dobi, oziroma se seznaniti s pogledi in ocenami, ki jih še ni zaslediti v zadostnem obsegu v Uradnem listu... Pisal sem v razme- rah, ko nista blestela svoboda duha in iskrenost in ko je nad mojo glavo visela grozeča nevarnost.« V obsežnem memoarskem gradivu pa je še veliko več; v njem se prepletajo javno in privatno življenje, politične analize in kulturna zanimanja, literarni okus in duhovita zapažanja o znanih sodobnikih, avtorjev pragmatični duh in čustvena duša. V radijski priredbi je režiser Jože Babič (na sliki) vsemu temu pridal še izviren izbor ter raznovrstne pripombe in razmišljanja, ne nazadnje pa tudi svoj glas, ki so ga v vlogi očarljivega pripovedovalca poslušalci Radia Trst A že »odkrili« v vrsti uspešnih serij, v katerih jim je v privlačnem slogu posredoval klasične in novejše esejistič-no-literarne tekste (Cankarjeve polemične spise, Kmeclova Slovenska posta premišljevanja, Štihove Kratke, izmišljene in druge zgodbe). (mik) današnji televizijski in radijski sporedi rc ra| 1___________________ 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Nadaljevanki: Santa Barbara, 12.30 Creature grandi e piccole 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Srečno poletje! 14.10 Film: L’alibi era perfet-to (krim., ZDA 1956, r. Fritz Lang, i. Dana An-drews, Joan Fontaine) 15.30 Dokumentarec: Viaggio in Italia 16.30 Mladinska oddaja: Big 17.25 Danes v parlamentu 17.30 Film: Due soldi di spe-ranza (kom., It. 1951, r. Renato Castellani, i. Maria Fiore) 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Dok.: Kvark 21.20 Film: I cavalieri della tavola rotonda (pust., ZDA 1953, r. Richard Thorpe, i. Robert Tay-lor), vmes dnevnik 23.20 TV film: Chateauvallon (dram., Fr. 1984, r. Plan-chon-Friedman, i. Luc Merenda, 4. del) 0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 4[ RAI 2________________ 12.00 Nanizanka: A passo di fuga - II gioco della veri ta 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie 15.50 Risanka: II cucciolo 16.15 Iz parlamenta 16.20 Film: Mutande rosse (kom., Fr. 1962, r. Alex Joffe, i. Etienne Bierry, Terry Billis) 18.05 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Ma-son 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Film: Capitolo secondo (kom., ZDA 1979, r. Robert Moore, i. James Caan, Marsha Mason) 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 Atletika - it. prvenstvo 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Film: Volto di donna (dram., ZDA 1941, r. George Cukor, i. Johan Crawford, Melvyn Douglas, Conrad Veidt) ~^ RAI 3___________________ 14.00 Deželne vesti 14.10 Vodno smučanje 14.30 Dokumentarec: Lo spet-tacolo in confidenza -Mariangela Melato 15.10 Film: II corsaro della mezza luna (pust., It. 1957, r. G. M. Scotese, i. John Derck, Inge Scho-ner) 16.40 Dokumentarna oddaja: Drobci 17.10 Film: L immagine mera-vigliosa (kom., ZDA 1951, r. Richard Brooks, i. Annamaria Pierangeli, Steward Granger) 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.15 Deželne vesti 19.45 Dok.: Pred 20 leti 20.00 Dok. oddaja: Geo Estate 20.30 Informativna oddaja: Allarme in citta 21.25 Variete: Grillo turista per caso 22.25 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Zabavna oddaja: Fronti a tutto 23.00 Avtorska TV: Michelangelo Antonioni - Chung Kuo Cina (2. del) 0.20 Nočni dnevnik 0.35 Dok.: Pred 20 leti RTV Ljubljana 1 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč (pon.), nadaljevanka Mamilo je smrt (3. del) in nanizanka Alo, alo (8. del) 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Da ne bi bolelo: Posvetovalnica za starše - Otroški značaj 18.30 Spored za otroke in mlade: Čirule čarule -Čarobna pravljica, 18.40 Rana ura, zlata ura 19.10 Video strani 19.15 Risanka 19.20 Informativna oddaja za goste iz tujine 19.25 TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Klan (Fr., r. Claude Barma, i. Vic-tor Lanoux, Jean Sorel, Jeane Manson, Marie-Jose Nat, 5. del) 21.05 Mednarodna obzorja 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.15 Poletna noč, vmes nadaljevanka Mamilo je smrt (4. del) in nanizanka Nenavadne zgodbe (8. del) |~jiP) TV Koper 13.30 TVD Novice 13.40 Juke box: Zgodovina športa po želji 14.00 Košarka: Ali star game (pon) 16.00 Šport spektakel: am. nogomet NFL Cincinnati-Buffalo, NCAA Hous-ton-Wyioming 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet: finale pokala pokalnih prvakov, Bar-celona-Sampdoria (pon.) 22.15 TVD Novice 22.25 Posebna oddaja o Sampdorii 23.00 Šport spektakel: Najzanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona) RTV Ljubljana 2 19.30 Dnevnik 19.55 Premor 20.05 Žarišče 20.35 Žrebanje lota 20.40 Dokumentarec: Voditelji neuvrščenih 21.35 Poletni magazin RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Na počitnice; 9.15 Otroški kotiček: Detektiv mojster Blomkvist (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Barvne sintonije, 12.40 Glas harmonike; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Kresničke, 15.30 Premišljevanje, 16.00 Kulturnopolitiki v kuhinji, vmes Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Drama: Boginja iz Sesljanskega zaliva (4. del), nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Dober dan; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Žnanje za prihodnost; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Glasba; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Jožeta Kampiča; 20.00 Radijska igra; 21.05 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.40 Minute za; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. CANALES_______________ 8.30 Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una famiglia ame-ricana 11.15 Aktualno: Forum - La ra-gazza con la valigia 12.00 Mladinska oddaja: Dop-pio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giu-sto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat -Losservatore speciale 15.30 Film: II labirinte (dram., ZDA 1953, r. VVilliam Ca-meron Menzies, i. Richard Carlson) 17.30 Nanizanka: Hotel 18.30 Rubrika: Agenzia ma-trimoniale 19.00 Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori 20.30 Film: La tamburina (krim., ZDA 1984, r. George Roy Hill, i. Diane Ke-aton, Yorgo Voyagis) 23.05 Kviz: II gioco dei nove 23.50 Variete: Maurizio Co-stanzo Show Estate 0.50 Film: II detective (krim., Fr. 1972, r. Jean-Luc Mi-esch, i. Michel Serrault, Jane Birkin) RETE 4________________ 8.00 Nanizanka: In časa Law-rence 8.50 Film: Gli amori di Ma-non Lescaut (dram., It. 1955, r. Mario Costa, i. Miriam Bru, Franco In-terlenghi) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.45 La valle dei pini, 15.40 Cosi gira il mondo, 16.40 Aspettando il domani 17.00 Nanizanka: California -Al di la del vicolo cieco 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Nanizanki: General Hos-pital, 19.30 Baretta - Il cane poliziotto 20.30 Film: Straziami ma di baci saziami (kom., It. 1967, r. Dino Risi, i. Pa-mela Tiffin, Nino Manfredi) 22.35 Film: Johnny Guitar (vestern, ZDA 1954, r. Nicholas Ray, i. Joan Cravvford) 0.40 Nanizanki: Agente speciale, 1.40 Ironside ITALIA 1_____________ 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Variete: Megasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph super-maxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nan. 18.00 Nadaljevanka: Alla con-guista del West 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Festivalbar 22.30 Nan.: Starsky & Hutch, 23.30 Brothers 24.00 Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.35 Nanizanki: Taxi, 1.05 Kung-fu OPEON________________ 13.00 Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Maria, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato piu pazzo del mondo 19.30 Risanke 20.30 Variete: Telemeno 20.45 Film: Desordre (dram., Fr. 1986, r. Olivier Assa-yas, i. Remi Martin, Co-rinne Dacla) 22.45 Varieteja: Telemeno, 23.00 Le notti del grande cocomero 24.00 Nan.: Half Nelson TMC____________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Nadaljevanka: La lunga notte 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Gente allegra (dram., ZDA 1943, r. Vic-tor Fleming, i. Spencer Tracy) 18.00 Aktualno: TV donna 19.00 Nanizanka: Operazione ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Sette giorni a mag-gio (dram., ZDA 1964, r. John Frankenheiner, i. Burt Lancaster, Kirk Douglas) 22.40 Rubrika o motorjih 23.10 Vesti: TMC nocoj 23.25 Nocojšnji šport 24.00 Film: Cattive abitudini (kom., VB 1976, i. Glenda Jackson) TELEFRIULI____________ 11.30 Nanizanka: La guerra di Tom Grattan 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 12.30 Nanizanka: Medusa 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in dogodki 20. stoletja 15.30 Musič box 18.30 Nadaljevanka: Il diavolo al Pontelungo 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nad.: I naufraghi 20.30 Športne vesti 21.30 Nanizanki: Il ritorno del Santo, 22.30 Angoscia 23.00 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 0.30 Dnevnik, nato dražba 1.30 Inf. oddaja: News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 10.30 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 7.35 Kulturni servis - dogodki in komentar; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Kp; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.30 Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.00 Avtomobili in avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Ob treh popoldne; 16.45 Made in YU; 18.35 Mi in vi; 19.00 Superpass; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Za vse okuse; 16.00 Oddaja WWF; 17.00 Filatelija; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. Tiskovna konferenca KP1 v Tržiču Ocena zadnjih dogodkov na občini in predlog za premostitev krize Tednik škofije »Voce Isontina« obsoja nove pojave rasizma Ob zadnjih izpadih proti Slovencem in slovenščini Na Občini v Tržiču je bila včeraj popoldne tiskovna konferenca krajevnega, pokrajinskega in deželnega vodstva KPI o trenutnem političnem položaju na Goriškem in tudi na deželni ravni. Spodbuda za srečanje z novinarji je nedvomno četrtkova seja občinskega sveta v Tržiču, kjer so predstavniki štirih strank koalicije našli način, kako reševanje krize zamrzniti, ali vsaj odgoditi še za skoraj dva meseca. Srečanja z novinarji so se poleg deželnega tajnika Roberta Viezzija, predstavnika pokrajinskega vodstva KPI Salamonija in predstavnikov tržiš-kih komunistov, med njimi načelnika svetovalske skupine Persija, udeležili tudi senator Nereo Battello in nekateri od svetovalcev v tržiškem občinskem svetu. Največ pozornosti so na srečanju z novinarji, ki ga je vodil Maurizio Salomoni, posvetili prav položaju v Tržiču, ki se je, po oceni komunistov "izrodil do skrajnosti, saj razlog krize ni v nesoglasju glede kakega pomembnega vprašanja, pač pa v sporih glede porazdelitve oblasti, oziroma mest v raznih institucijah". Po ocenah komu- nistov stanje v Tržiču ni izjema, saj se podobna nemoč in nesposobnost reševanja pomembnih vprašanj odraža tudi v nekaterih drugih ustanovah, kjer upravo vodijo podobne koalicije, posebno očitno pa na Goriški občini, kjer "nekako životarijo" v pričakovanju zapadlosti mandata. Kakšno je stališče partije glede razrešitve krize v Tržiču ? "Že maja, ob razpravi o proračunu, smo predlagali, da se preveri možnost sestave drugačne koalicije. Predlagali smo odstop sedanje uprave v celoti in poveritev mandata starejšemu svetovalcu da poskusi sestaviti drugačno večino. Možna bi bila recimo sestava nekakšnega istitucionalnega odbora, oziroma večine. To smo ponovili tudi ob zadnji seji. Menimo, da bo vprašanje spet aktualno čez dva meseca, kajti razlogi krize, kljub sporazumu, ostajajo še zmeraj." Deželni tajnik Roberto Viezzi je potrdil, da deželno vodstvo povsem podpira stališče tržiških komunistov. Po mnenju Viezzija prav situacija kakršna se je ustvarila v Tržiču potrjuje nujnost čimprejšnje reforme krajevnih ustanov, "saj je nedopustno, da se stranke lahko igračkajo z institucijami po mili volji, mimo hotenja občanov, ki se izraža z glasovanjem". Zelo plastičen je bil v svojem izvajanju deželni svetovalec Paolo Radovan, ki je dejal, "da se je prav v tržiškem primeru pokazalo, da preprosto prenašanje formul, uvajanje petstran-karskih koalicij na vseh ravneh, ni rešitev". Padovan je opozoril na številne negativne posledice upravne paralize, ne samo na Občini, ampak tudi v raznih konzorcijih. Senator Battello je v krajšem posegu pojasnil, zakaj je reševanje krize tako zapleteno in razlogi zanjo nerazumljivi: v ozadju niso sporna konkretna vprašanja ampak gre predvsem za delitev vpliva, oziroma oblasti. Battello je dejal, da komunisti delajo za sestavo drugačne večine, vendar naj nihče ob tem ne misli, da bodo v pričakovanju take rešitve stali križem rok in čakali, da jih kdo pokliče. Očitno je šlo to na račun socialistov. Komunisti nameravajo sprožiti vrsto pobud, vendar o konkretnih vprašanjih, v pokrajinskem svetu, predvidoma že na današnji, oziroma jutrišnji seji. Tedtiik goriške nadškofije "Voce Isontina" prinaša v zadnji številki zanimivo razmišljanje o rasizmu. Ta zaskrbljujoč fenomen, ugotavlja pisec (CM.), se pojavlja v različnih oblikah od množičnih pokolov v nacističnih lagerjih, ki so pretresli svet pred nekaj desetletji, do manj grozljivih oblik, ki pa so prav tako zaskrbljujoče. Primere rasističnih izpadov moramo spet beležiti tudi pri nas. Tak primer je po mnenju avtorja članka nedvomno instrumentalizacija banalnega upravnega sklepa o selitvi slovenske srednje šole Ivan Trinko (da prepusti mesto univerzi), ki bo začasna v pričakovanju odprtja slovenskega šolskega centra. »Nekateri so povlekli na dan celo patriotično tradicijo in s tem ponižali tako tradicijo kot patriotizem«, ugotavlja člankar, ki meni, da so podobni dogodki pogostejši v Trstu, mestu, ki se še naprej izkazuje kot nezrelo za sožitje. Pri tem navaja izpade v Škednju, kjer je bil en slovenski stavek dovolj, da so zapustili sejo rajonskega sveta ne samo misov-ci in listarji, pač pa tudi socialisti in demokristjani. Članek navaja tudi nevarno naraščanje narodnostne mržnje v Benečiji, kjer so anonimne prijave in požigi bolj zaskrbljujoči kot bedasti antisemitski napisi proti nogometašu po videmskih zidovih. Vsi navedeni dogodki, zaključuje pisec, so grdi znaki starega zla. Obstajajo rasisti raznih stopenj, kot so različnih stopenj njihova dejanja. Povezuje pa jih neka prvinska iracionalnost, ki spominja na bike pred rdečo barvo. Iracionalni bes pa lahko postane zares nevaren. Danes lestvica suplenc v vrtcih in osnovnih šolah Šolsko skrbništvo javlja, da bodo danes objavili začasne lestvice za dodeljevanje enoletnih suplenc v državnih otroških vrtcih in osnovnih šolah v šolskih letih 1989/90 in 1990/91. Interesenti lahko vložijo rekurz v roku petih dni od objave, to je do 29.t.m. čestitke Novemu doktorju političnih ved Mihcu Orzanu iskreno čestitajo sestrična Erika in ostala družina. Prireja ga združenje Furlanov v svetu V nedeljo, 6. avgusta prireditve ob Dnevu emigranta v Gorici Davek ICIAP je za ASCOM protiustaven Obenem s plačilom zahtevek za povračilo V nedeljo, 6. avgusta bo naše mesto gostovalo predstavnike furlanskih zdomcev, ki se vsako leto snidejo ob dnevu emigranta. Letos je namreč izbira prirediteljev manifestacije padla na Gorico, ki gostuje na ta način prvič tovrstno prireditev. Letošnji dan emigranta je že 23. zapovrstjo, prireja pa ga združenje Furlanov po svetu pod pokroviteljstvom goriške občinske in pokrajinske uprave. Spored praznovanja je dokaj pester. Udeleženci shoda se bodo zbrali že ob 10. uri, ko bo na sporedu v stolni cerkvi maša v furlanskem jeziku. Ob 11. uri bodo položili venec na spomenik padlim, ob 11.30 pa bo slavnostna prireditev na šotornem prostoru goriške-ga grada. Tu bodo med drugim imeli pozdravne govore goriški župan Antonio Scarano, predsednik Pokrajine Gi-anfranco Crisci in predsednik združenja Furlanov po svetu Mario Toros. Popoldan ob 15.30 se bodo udeleženci shoda odpeljali z avtobusom najprej v Redipuglio, kjer bodo obiskali kostnico, nato se bodo odpravili po vinski cesti skozi Goriška Brda. Ob 17.30 bo na sporedu na šotornem prostoru goriškega grada narodni praznik, na katerem bodo med drugim nastopile številne folklorne skupine z naših krajev in zdomcev. Ob 19. uri se bo dan emigranta zaključil. Natečaj za izvirna odrska dela v furlanščini Združenje ljubiteljev furlanske odrske umetnosti (Associazione teatrale friulana) je pod pokroviteljstvom Pokrajine Videm, Furlanskega filološkega društva in združenja Ente Friuli nel Po dinamiki precej neobičajna nesreča se je zgodila v nedeljo ponoči, v neposredni bližini zavarovanega železniškega prehoda pri San Polu, med Tržičem in Ronkami. V nesreči je za-dobil zelo hude telesne poškodbe 82—letni kolesar Giuseppe Andrian iz Tržiča, ul. Giorgione 3. Andriana je dobesedno zadel motor suzuki 500, ki je brez voznika in brez nadzorstva drsel po cestišču. Andriana so iz tržiške bolnišnice takoj premestili na Katinar-po, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Dinamika nesreče še ni povsem pojasnjena. Po do zdaj znanih podatkih, naj bi motor upravljal 18—letni Ales-sandro Cerchiari iz Tržiča, ulica Piave mondo razpisalo natečaj za izvirna odrska dela v furlanščini. Rok za predložitev del za natečaj zapade 31. maja 1990. Konkurenti morajo poslati prispevke (napisane na stroj in opremljene z geslom) na naslov Associazione Teatrale friulana, via Manin 18 -33100 Udine (Videm). V posebni ovojnici, ki bo na zunanji strani označena samo z geslom, pa morajo napisati točno ime in priimek ter druge podatke. Predvidene so denarne nagrade in sicer: za najboljše delo v znesku pet milijonov lir, za drugo najboljše uvrščeno delo dva milijona lir, za tretje pa milijon lir. Izid natečaja bodo objavili do 30. septembra 1990. Dela bo ocenjevala strokovna žirija v sestavi prof. Sergio Sarti (predsednik), prof. Domenico Zannier, Renato Appi, prof. Ottorino Burelli, Francesco Macedonio, Gian Franco Milillo. Proti odločitvi žirije ni možen priziv. 16. Fant naj bi prav v bližini zavarovanega železniškega prehoda izgubil nadzorstvo nad težkim motorjem in padel. Po padcu je motor drsel nekaj metrov po cestišču in zadel, z zadnje strani, nič hudega slutečega kolesarja. Andrian je bil takrat kakih deset metrov od kraja prve nesreče. Medtem ko so motoristu v bolnišnici nudili le prvo pomoč zaradi številnih bunk in odrgnin, se je zdravstveno stanje kolesarja takoj izkazalo za zelo resno in so zdravniki zato tudi odredili njegovo premstitev na Katinaro. Sredi prejšnjega tedna je v prometni nesreči z motorjem izgubil življenje mladenič iz Foljana. Nesreča se je zgodila v Ronkah. Konec meseca zapade rok za prijave in plačilo novega občinskega davka na gospodarske dejavnosti. Na področju vlada precejšnja zmešnjava, saj so tolmačenja precej različna, poleg tega pa so občine, odvisno od primera do primera, uvedle dokaj različne stopnje davka. Strokovna združenja trgovcev, industrijcev, obrtnikov so te dni pripravila številna informativna srečanja o novem davku, istočasno pa se pripravljajo tudi, po legalni poti, nastopiti za njegovo odpravo, ker da ni v skladu z ustavo. Združenje goriških trgovcev ASCOM obvešča, da bodo njegovi člani redno vložili prijavo in tudi plačali davek, vendar bodo istočasno na Občini vložili prošnjo za povračilo davka. Prošnjo za povračilo davka bodo vložili tudi pri finančni upravi. Rekurz in prošnjo za povračilo je treba sestaviti na posebnem obrazcu, ki so ga člani V nedeljo okrog 18. ure se je pred ločniškim mostom pripetila prometna nesreča, v kateri sta se huje poškodovala 35-letna Barbara Morandi iz Benetk, Ul. Dorso Duro 1558 in njen sopotnik 39-letni Alberto Vorano prav tako iz Benetk, Ul. Canareggio 48/12. Dvojica se je peljala po Ulici Aguileia proti Ločniku, ko je dekle najverjetne-zaradi spolzkega cestišča in neprimerne hitrosti zavozila tik pred mostom v obcestni betonski električni drog. Ponesrečenca so z zelenim križem prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so zdravniki Morandijevi ugotovili zlom številnih reber in levega kolka. Ozdravela bo predvidoma v dveh mesecih. Lažje poškodbe je utrpel njen sopotnik, ki se bo moral zaradi številnih ran na vratu in na obrazu zdraviti en mesec. Žensko truplo v kanalu Včeraj nekaj pred 12. uro so iz kanala De Dottori v Tržiču, na območju ulice Galileo Galilei, potegnili truplo 77—letne Orestille Fumis vdove Moi-mas. Ženska je živela v Ronkah, v ulici delle Possessioni, v neposredni bližini kanala. Ni znano, če gre za nesre- združenja že prejeli po pošti, oziroma ga bodo prejeli v prihodnjih dneh. Pobuda goriških trgovcev ni edina, saj so se za podobno obliko legalnega protesta odločili tudi v drugih krajih države in tudi pri drugih kategorijah gospodarskih operaterjev. Po mnenju združenja ASCOM je novi davek protiustaven predvsem zaradi tega, ker ne upošteva realne možnosti (s fiskalnega vidika namreč) ob-vezanca, ampak se določa pavšalno. Trgovci opozarjajo tudi, da so v zadnjih letih zmeraj bolj tarča raznih fiskalnih ukrepov, s ciljem polnjenja državnih ali občinskih blagajn. Goriški trgovci posebej opozarjajo na breme, ki ga predstavlja novi davek, ob upoštevanju, da je prav terciarna dejavnost v Gorici in nasploh ob meji v krizi zaradi usahlega dotoka kupcev z druge strani meje. V petek so o obveznostih v zvezi z davkom ICIAP obravnavali na javnem srečanju na pobudo Združenja industrijcev v Gorici, sinoči pa je bilo o tem govora na srečanju, ki ga je pripravilo združenje CNA v Kulturnem domu. Tudi pri združenju svobodnih poklicev se ne strinjajo z davkom ICIAP Občinski davek na gospodarske dejavnosti ICIAP je bil predmet razprave tudi na nedavnem zasedanju članov odbora združenja svobodnih poklicev (ALP) za pokrajine Videm, Trst in Gorica. Združenje je na vsedržavni ravni že sprožilo rekurz zaradi protiustavnosti davka ICIAP. čo ali pa za tragično odločitev ostarele osebe. V teku je preiskava. razna obvestila Občinska uprava Sovodnje obvešča, da bo mesečna akcija pobiranjaod-padnega papirja in drugega materiala v četrtek, 27. t. m. in ne v soboto, 29. t.m. Ukrep je v zvezi s prepovedjo vožnje tovornjakov na praznične in predpraznične dni. SPDG-rekreacija prireja 30. in 31. julija dvodnevni izlet v triglavsko pogorje. Odhod s Travnika ob 5. uri. Predhodna vadba na trim stezi v Pev-mi 26. in 28. julija ob 19. uri. KŠD Vipava prireja 30. t. m. ob 9.30 orientacijski pohod "Zaklad gradu v Rubijah". Vpisovanje na startnem mestu. KD Paglavec v Podgori prireja od 29. julija do 5. avgusta tečaj za vožnjo s kajaki. Podatke dobite pri društvenih odbornikih in na sedežu ZSŠDI v dopoldanskih urah. Uradi Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje bodo zaprti do 25. avgusta. Na omenjenem zasedanju združenja ALP je bil govor tudi o pripravah na vsedržavno skupščino združenja, ki bo 28. in 29. septembra v Milanu in kjer bodo razpravljali o statutu združenja svobodnih poklicev ter izdelali protip-redloge načrtu za ugotavljanje dohodkov na podlagi posebnih ključev. Člani združenja protestirajo tudi zaradi odločitve pristojnih organov, ki so območje Dežele in Goriške pokrajine vključili v sezname območij z naj višjimi poprečnimi osebnimi dohodki. Prispevki za obeležje deportirancem V prejšnjih dneh smo poročali, da so stekla dela za postavitev spomenika deportirancem v nacistična taborišča. Državno združenje bivših deportirancev, ki vodi nabirko za postavitev obeležja, je prejelo še nekatere prispevke, in sicer: Slava Primožič 100 tisoč lir, Pokrajinski odbor ANPI-VZPI 300 tisoč lir, Silvano Bacicchi 100 tisoč lir, Mirko Klanjšček 450 tisoč lir, Kmečko-obrtna posojilnica iz Sovodenj 100 tisoč lir, Sovodenjska občinska uprava 500 tisoč lir. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Pazza«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI Zaprto do 19. avgusta. VITTORIA 17.30-22.00 »Femmine morbo-se«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Cy-borg«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Dekleta iz taksija«. DESKLE Danes zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26 - tel. 410341. pogrebi Danes v Gorici: ob 8. uri Emma Cergol por. Petronio iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 9.30 Andreina Kocjancic por. Sessi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, noneta in tasta Ladislava Dijaka se lepo zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. svojci Gorica, Sovodnje, 25. julija 1989 Izginila torbica z zlatnino V množici kopalcev in koristnikov heliopterapije, ki so se med soboto in nedeljo gnetli v Gradežu so bili očitno tudi spretni zmikavti, ki se najbolje počutijo prav v takem okolju. To je na lastni koži ugotovila tudi 66—letna Videmčanka Bianca Franz ul. Deganutti 18. V solariumu, na glavni gradeški plaži, ji je nekdo zmaknil torbico. V njej je imela ženska spravljen dragocen prstan in nekaj druge zlatnine v vrednosti okrog deset milijonov lir. Dogodek se je pripetil včeraj med 12.30 in 14.30. Očitno si je tat zelo premišljeno izbral žrtev in plen ! Previdnosti ni nikoli preveč ! Danes in jutri bosta zasedala občinski in pokrajinski svet V zadnjih mesecih smo že nakajkrat opozorili na odsotnost smisla za usklajevanje dejavnosti raznih krajevnih ustanov. Razlog za to je v dejstvu, da so nekateri občinski svetovalci člani pokrajinskega sveta in tudi nekaterih drugih organizmov. Istočasno so lahko torej prisotni le na eni skupščini, ne pa na dveh ali treh. Opozorila in tudi priporočila neposrtedno zainteresiranih svetovalcev doslej očitno niso zalegla. Danes in jutri bosta spet dve seji tako občinskega, kakor pokrajinskega sveta, z malenkostnim časovnim razmikom, ki se v praksi zreducira na nič. Občinski svet bo zasedala danes in jutri ob 18.30, pokrajinski svet pa prav tako danes in jutri ob 16. uri. Zgovoren primer, kako ni žal, nobenega usklajevanja med dvema največjima krajevnima ustanovama na Goriškem. Nekaj več usklajevanja pa bi najbrž koristilo bolj uspešnemu in hitrejšemu poslovanju. Težka prometna nesreča med Tržičem in Ronkami Težko ranjen 82-letni kolesar iz Tržiča V nedeljo popoldan pri ločniškem mostu Avto treščil v betonski drog Prijetno letovanje otrok z Goriškega in Tržaškega Sončna pot, ki se strmo vzpenja nad grebenom pod televizijskim oddajnikom, je bila v nedeljo verjetno v središču pozornosti miličnikov v Portorožu, ki so morali pravilno usmerjati marsikaterega Goričana in Tržačana. V tej ulici namreč ima svoj sedež Center za korekcijo sluha in govora, kjer že od prejšnjega torka letujejo goriški in tržaški otroci. Gre za že tradicionalne poletne počitnice, ki jih Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ prireja ob sodelovanju obeh dijaških domov. Izbira Portoroža (lani so tu bili prvič poskusno) je vsekakor posrečena in v to smo se prepričali tudi sami, ko smo naše malčke obiskali sredi Sončne poti, potem ko smo se pošteno znojili, preden smo našli središče, ki ima zelo lep razgled na morje. Ob našem prihodu so nekateri otroci že odšli s starši na kopanje, ostala pa je še vedno večja skupina, ki je brez vsakega obotavljanja potrdila to našo ugotovitev. »Povejte, da se tu imamo zelo lepo in da kopanje je prvovrstno. Voda je topla in o algah ni ne duha ne sluha«, so dodali, ko smo pač hoteli kaj več izvedeti o teh sluzastih madežih, ki so marsikateremu turističnemu operaterju ob Jadranu povzročili nemalo nevšečnosti. Sten Vilar, ki vodi kolonijo v Portorožu, nam je povedal, da imajo letos kar dvainpetdeset otrok, od katerih je večina (44) z Goriškega. Zaradi tega bi kazalo, da bi v prihodnjem letu organizirali kar dve izmeni, saj je tokrat povpraševanje preseglo vsako pričakovanje. Sicer bo to še stvar premisleka in podrobne analize. Kar zadeva letovanje pa je Sten zagotovil, da vse teče v najboljšem redu. »Srečo smo imeli tudi z morjem, saj doslej nismo videli niti ene alge. Res pa je, da se na kopanje odpravljamo v Kanegro, kamor se peljemo z dvema velikima čolnoma, ki sta v veliko veselje naših otrok, predvsem najmlajših.« V Kaneg-ri otroci preživijo največ ur dneva. Ob povratku pa ostane še čas za gledanje televizije, družabne igre ali za krajši izlet po mestu. Sicer obiskovalec izve o vseh podrobnostih bivanja, če si ogleda velik stenčas, na katerem so napisane tudi najbolj zanimive dogodivščine. Tako lahko ugotovimo, da je Peter »strokovnjak« za izpuljanje bodic morskih ježkov in da Aljoša je v morju videl veliko postrv... Ob koncu povejmo, da je povratek predviden za petek in sicer ob 19. uri na avtobusni postaji v Sežani ter ob 20. uri na avtobusni postaji v Novi Gorici. Spominska slika za naš časopis ter trenutek razposajenosti v koloniji. (foto Pavšič) Ugotovitve AIPA Ljubezen do živali odpove ob dopustu Združenje za zaščito živali v Gorici (AIPA) išče dobre gospodarje za pse, ki so jih našli v Gorici in okolici v zadnjih tednih. Kot se žal dogaja vsako poletje, je ob odhodu ljudi na dopuste vse več primerov zapuščenih živali. Prostovoljci AIPA so uredili zavetišče v Ul. Brigata Sassari, kjer več psov čaka na gospodarja. V zadnjem času so v zavetišče sprejeli sledeče pse: mladiča mešanca (star je približno 4 mesece), srednje velikosti s svetlo dlako, ki so ga našli 15. julija v Ul. Oberdan v Gorici; samico volčjaka, staro okrog 9 mesecev, s kratko dlako barve medu, ki so jo našli 16. julija ob vstopu na avtocesto pri Fari; novofundlandca (terranova) z dolgo črno dlako in ogrljakom proti bolham, ki so ga našli na vogalu med Ul. S. Chiara in Verdijevim korzom 16. julija; srednje veliko samico volčjaka, ki so jo našli v kraju Piove di Sacco 19. aprila; samico lisjaka, staro približno 4 mesece, z dolgo črno dlako, ki so jo našli v Gorici. Informacije nudijo na sedežu AIPA (Ul. Boccaccio 6, tel. 82173) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14. do 15.30. Zavetišče v Ul. Sassari je odprto vsak dan med 19. in 20. uro. Štipendije Notranje ministrstvo sporoča, da bodo podelili 365 šolskih podpor otrokom ali sirotam uslužbencev ali bivših uslužbencev civilne uprave. Interesentom nudijo podrobnejša pojasnila v uradih goriške Prefekture. Berite »Novi Matajur« Gradež in Lignano v začetku septembra Goriška občinska uprava prireja letovanje na morju za upokojence Zakaj so vodne ptice tako redke na območju umetnih jezerc na Prevali? Goriška občinska uprava prireja tudi letos dvotedensko letovanje za starejše osebe v Gradežu in v Ligna-nu. Bivanje v Gradežu je namenjeno osebam, ki so gostje doma za ostarele "A. Culot" pri Ločniku, Centra za ostarele, osebam, ki se poslužujejo pomoči na domu in določenemu številu oseb, ki niso samostojne glede oskrbe. Goriška občinska uprava bo poskrbela, da bo starejšim v pomoč specializirano osebje. Gostje bodo nastanjeni v Gradežu v Vili Teresa v Ul. Galilei, kjer razpolagajo z večposteljnimi sobami. Tu bodo na počitku od 1. do 13. septembra, dnevni polni penzion znaša 30 tisoč 500 lir. Pijača in vstopnina na plažo nista všteti. Dvanajstdnevno bivanje v Lignanu od 2. do 13. septembra pa je namenjeno izključno starejšim osebam, ki ne potrebujejo spremljevalca ali posebne oskrbe. Goričani bodo gostje penziona "La Parigina" v Ul. Miram are 12, kjer razpolagajo z dvoposteljnimi sobami. Cena polnega penziona znaša dnevno 30 tisoč lir, v ceni ni všteta pijača. Kdor se bo odločil za Gradež ali Lignano, bo moral predhodno poravnati celotni znesek bivanja. Ko se bodo dopustniki vrnili domov, jim bo občinska uprava delno vrnila stroške po sledečem pravilniku: upokojenec, čigar pokojnina ne presega mesečno pol milijona lir, bo prejel 14 tisoč lir za vsak dan bivanja pri morju. Kdor prejema mesečno pokojnino, ki ne presega 850 tisočakov, mu bo občina povrnila 10 tisoč lir za vsaki dan, prav tako bodo 13 tisoč lir prejeli pari upokojencev, katerih skupna mesečna pokojnina ne presega milijon lir. Upokojencem, ki prejemajo višjo mesečno pokojnino, ne bo nič povrnjeno. Kdor se želi udeležiti letovanja na morju, mora potrditi svojo udeležbo od 1. do 19. avgusta v uradu za socialno pomoč v večnamenskem centru v Ul. Baiamonti. Urad je odprt vsak dan od 10. do 12. ure. Tu so na razpolago tudi vpisni obrazci, ki jih je treba izpolniti. Tem je treba priložiti zdravniško spričevalo, osebno izkaznico in pokojninsko knjižico. To zadnje velja za tiste, ki nameravajo zaprositi za delno povračilo stroškov. Člani pokrajinskega odbora za lov so si te dni podrobneje ogledali celotno območje Prevale, da bi se prepričali o utemeljenosti predloga, da bi področje, kjer se nahajajo štiri umetna je-zerca, proglasili za lova prosto področje, kjer bi se divjad, v prvi vrsti vodne ptice, počutila dovolj varno in kjer bi se lahko tudi nemoteno razmnoževala. Pokrajinski odbor za lov meni, da bi lahko samo z uvedbo zaščite (prepoved lova) na omenjenem področju ugotovili razloge, ki zaviralno vplivajo na stalež vodnih ptic. Je to lov (sicer, kakor je slišati člani lovske družine, ki upravlja omenjeno področje že zdaj ne nadlegujejo divjadi v okolici jezerc), ali pa gre razloge pripisati drugim dejavnikom, kakor recimo prisotnosti ribičev, kmetov, kmečke mehanizacije, vozil (zaradi bližine ceste). Dejstvo je, navaja poročilo za tisk, da so vodne ptice zelo skromno prisotne na območju, ki bi moralo biti sicer primerno za gnezdenje ali daljše bivanje. Člani pokrajinskega odbora za lov že- lijo razčistiti prav to vprašanje. Obstaja namreč možnost, ki jo je treba seveda povsem preveriti, da je med razlogi, zakaj se vodne ptice ne ustavljajo v večjem številu, prisotnost herbicidov v vodi. Ne gre pozabiti, da je Prevala intenzivno obdelana. Predsednik pokrajinskega odbora za lov, Gianfranco Crisci, poudarja, da so za uvedbo drugačnih in bolj limitativ-nih oblik zaščite, pristojne druge ustanove in predvsem Dežela, ob tem pa pojasnjuje, da Pokrajina nima takih namenov. Interes pokrajinskega odbora za lov je, da bi na omenjenem področju prepovedali lov. Ob tem Predsednik pokrajine meni, da so upravitelji števerjanske občine najbrž napačno razumeli predlog. Njihov takojšen poseg v zadevi, ko so opozorili, da doslej jih nihče ni nič vprašal, pa nedvomno dokazuje, da je ureditev posebnega zaščitenega območja, zapletena zadeva, zaradi različnih interesov, ki bi jih ustanovitev oaze, nujno prizadela. Edina pristojna na tem področju je Dežela, ugotavlja Crisci, ki lahko uvede omejitve ne samo za lovsko dejavnost, ampak za kmetijsko dejavnost, turizem, ribolov itd. Konec tedna šagra na Peči Na Peči bo konec tedna prav prijetno, saj bodo domačini ob priložnosti vaškega praznika priredili tradicionalno šagro. V četrtek se bo zaključil turnir v nogometu in odbojki, v petek pa bo mladina lahko zaplesala ob zvokih zasebne radijske postaje TIR Radio. V soboto bo igral ansambel Happy days, v nedeljo zjutraj ob 9.30 pa bo start orientacijskega pohoda "Zaklad rubij-skega gradu". Zvečer ob 21. uri bodo nastopili domači kotalkarji in kotalka-rice ter gostje iz Gradišča. Večer bo sklenil nastop ansambla Misel. V ponedeljek se bo šagra zaključila s plesom ob glasbi radijske postaje TIR Radio. Letos veliko obiskovalcev v hribih Večji obisk zahteva višjo stopnjo omikanega odnosa do gorske narave Pričela se je glavna sezona za obisk Planin. To je bilo opazno ob koncu tedna v vseh planinskih postojankah, kjer je bil pravi naval. Julij, avgust in Prva polovica septembra. To je najbolj Primerno obdobje za visokogorske ture. Jeseni je prijetno v sredogorju in Pižjih legah. Zdi se, da je v naših gorah letos ne-°bičajno veliko obiskovalcev. Kdo ve! Morda so za tak pojav krive alge, ki so marsikaterega, sicer navdušenega ljubitelja morja, prepričale, da je prijetno razvedrilo mogoče tudi v hribih, pa čeprav se je treba precej več potruditi, kakor ob morju. Upati je le, da se tudi z gorskim svetom ne bo zgodilo tisto, kar se že nekaj let dogaja z morjem! Velika prisotnost obiskovalcev zahteva namreč toliko večjo stopnjo omike, sicer zbo- gom narava, mir, čistoča. Večina ljubiteljev gora se odpravlja na izlete posamično ali v manjših skupinah, kar je lahko zelo praktično in predvsem neobvezujoče, vendar včasih lahko tudi nevarno, posebej ob zahtevnejših turah in izletih v bolj oddaljene kraje. V takih primerih je priporočljiv organiziran izlet, planinskega društva ali druge organizacije. Ob višku planinske sezone pripravlja Slovensko planinsko društvo nekaj zanimivih tur v domače in tuje gore. Po prijetnem, čeprav zaradi oddaljenosti precej napornem izletu v skupino Sella v Dolomitih, prejšnjo soboto in nedeljo, bodo goriški planinci v nedeljo, 30. t. m., obiskali Creto Forato (2.463 m), vrh, ki je uvrščen v Pot prijateljstva. Ob velikem šmarnu in sicer 13., 14. in 15. avgusta bo izlet v Avstrijo z vzponom na Hochstadel (2.680 m) in Polinik (2.784 m). Oba vrhova sodita v Pot prijateljstva. Nedelja, 27. avgusta, je rezervirana za avtobusni izlet (če bo dovolj prijav) v Zgornjesavsko dolino, na slovesnost ob odkritju spomenika župniku Aljažu na Dovjem. Ob tej priložnosti si bodo planinci ogledali še katero od zanimivosti tega dela Slovenije. Prvo nedeljo v septembru je na programu izlet in vzpon na Storžič. (Na sliki — foto Klemše — idilični, danes že redek prizor, s planine pod Poldnašnjo špico). V nekaterih podjetjih že konec tedna Pričenjajo se kolektivni dopusti Ponekod proizvodnje ne bodo ustavi V večini industrijskih obratov na Goriškem bo konec tedna napočil čas letošnjih kolektivnih dopustov. V nekaterih tovarnah bodo nekaj tednov povsem ustavili proizvodnjo, v drugih pa kljub dopustom ne bodo prekinili z delom. To pomeni, da bo ponekod dobršen del delavcev ostal tudi v tem tradicionalnem obdobju počitnic v tovarnah in bodo lahko svoje dopuste izkoristili šele kasneje. To velja predvsem za industrije na Tržiš-kem, kjer bo v prihodnjih tednih šlo na dopust okrog 4 tisoč od skupnih pet tisoč delavcev in uslužbencev večjih kovinarskih podjetij. Največ delavcev bo ostalo na svojih mestih v ladjedelnici Fincantieri. Kolektivni dopust bo trajal od prihodnje sobote, 29. julija, do 15. avgusta, vendar za razliko od prejšnjih let bo tokrat skoraj tretjina zaposlenih ostala na delu. Na dopust bo tako odšlo okrog 2 tisoč delavcev, približno 900 pa jih bo delalo. V ladjedelnici gradijo potniško ladjo "Crown Princess", vodstvo Fincantieri pa želi preprečiti, da bi z nekajtedensko popolno prekinitvijo dejavnosti zaostali z delom. V drugem obratu po številu zaposlenih v pokrajini, tovarni Ansaldo, bo večina 600 zaposlenih šla na dvotedenski kolektivni dopust od ponedeljka, 7., do petka, 18. avgusta. Tudi v tem primeru bo nekaj delavcev ostalo na delu, saj imajo v tem obdobju dosti naročil. Za približno dvesto delavcev tovarne SBE (Societa Bulloneria Europea) napovedujejo dopust od petka, 28. t. m., do 19. avgusta. Tudi v tem času bo plavž najbrž redno deloval, zaradi česar bo ostala na delu manjša skupina dežurnih delavcev. Ob koncu prihodnjega tedna bodo ustavili proizvodnjo tudi v tovarni Eaton Est v Tržiču. V njej je zaposlenih približno 350 delavcev, ki se bodo vrnili na delo 21. avgusta. V dveh večjih tovarnah v Ronkah bodo tudi v začetku avgusta nadaljevali z redno proizvodnjo. Tovarna Detroit Refrigeration, kjer je zaposlenih 160 delavcev, napoveduje dopust od 7. do 25. avgusta. Nekaj desetin delavcev pa bo tudi v tem času ostalo na delu, ker je v teku selitev uradov in skladišč iz Tržiča v novi sedež v Redipugli. Najkrajši kolektivni dopust pa napovedujejo v tovarni Meteor v Ronkah, kjer bodo delno ustavili proizvodnjo le en teden ob velikem šmarnu, od 14. do 21. avgusta. Od približno 330 delavcev jih bo okrog petdeset vsekakor ostalo na delu tudi v tistem tednu. V drugih industrijskih obratih na Goriškem bodo kolektivni dopusti v glavnem od 7. do 25. avgusta. Drevi tekmovanje plesnih parov V goriškem rajonu Sv. Ane se nadaljuje poletni praznik, ki ga prireja tamkajšnja župnija v sodelovanju s kulturno-športno skupino "Borgo S. Anna". Drevi bo na sporedu med drugim tudi tekmovanje plesnih parov. Igral bo ansambel Liverman Folk. Jutri, na dan rajonske zavetnice, bo ob 23. uri na sporedu bogata tombola. Po več kot 3000 km vožnje je o zmagovalcu toura odločila razlika 8 sekund Lemond ugnal Fignona pod Slavolokom zmage PARIZ — Po več kot 3000 km vožnje je o novem zmagovalcu kolesarske dirke po Franciji odločila razlika osmih sekund. Francoz Laurent Fig-non, absolutni protagonist zadnjega tedna toura, pa ni končni zmagovalec. V samo 25 km dolgi etapi na kronometer, ki je udeležence pripeljala na tradicionalni cilj na Elizejskih poljanah v Parizu, mu je Američan Greg Lemond zadal 58" sekund zaostanka ter z etapo dobil tudi dirko. Za Fignona je bila usodna prav vožnja od Slavoloka zmage in nazaj, saj je na tem odseku izgubil poslednjih 10 sekund. Osem sekund je najmanjši zaostanek v vsej dosedanji zgodovini dirke po Franciji. Fignon je torej imel prav, ko je tudi v zadnjih dneh stalno napadal Lemonda, ker je pač čutil, da mu prednost ne zadošča. Zanimivo je, da je Fignon na podoben način izgubil tudi giro leta 1984. Tedaj je bil na kronometer hitrejši Moser. Fignon se je po prihodu na cilj v Pariz od utrujenosti zgrudil na tla, zaupal pa je, da je v zadnjih dneh hudo trpel zaradi rane v koraku. Spodletel mu je tako podvig, da bi v isti sezoni hkrati dobil giro in tour, kar je doslej uspelo le velikim asom, kakršni so bili Coppi, Anguetil, Merckx, Hinault in Roche. Greg Lemond je tour dobil že leta 1986 in je hkrati tudi edini Američan, zmagovalec svetovnega prvenstva. Po nesreči med lovom (20. aprila 1987 ga je po nesreči ustrelil svak) je bila njegova kariera na nitki. Trikrat je bil operiran in je šele letos spet začel tekmovati s polno paro. VRSTNI RED 21. ETAPE: 1. Lemond (ZDA), ki je 25 km dolgo etapo na kro-nometer prevozil v 26'57" s povprečno hitrostjo 54 km na uro. 2. Fignon na cilju zadnje etape toura ni bil ravno najbolj zadovoljen, Lemond pa ga skuša tolažiti (levo). Lemond pred ciljem na na Elizejskih poljanah (desno) Marie (Fr.) 33"; 3. Fignon (Fr.) 58"; 4. Nijdam (Niz.) 107"; 5. Yates (VB) 110"; 6. Maechler (Švi.) 1010"; 7. Wec-hselberger (Av.) 111"; 8. Mottet (Fr.) 116"; 24. Bugno (It.) 1’50"; 94. Čerin 3 27 ; 138. Pavlič (Jug.) 618". Na ženskem touru pa je premočno zmago slavila Francozinja Jeannine Longojeva. To je njena že tretja zaporedna zmaga na touru. Na končnem drugem mestu je njena večna tekmica Maria Canins, ki pa ni tokrat imela nobenih možnosti in ima skupni zaostanek 8’44. Zadnjo etapo je dobila Nizozemka Knol. Longojeva je že najavila, da bo ob izteku sezone obesila kolo na klin, še prej pa bo naskakovala zmago na SP v francoskem kraju Chambery in nov rekord v enourni vožnji. KONČNI VRSTNI RED 1. Lemond (ZDA) 87.38’35"; 2. Fignon (Fr.) 8"; 3. Delgado (Šp.) 3’34"; 4. Theunisse (Niz.) 7'30"; 5. Lejarreta (Šp.) 9'39"; 6. Mottet (Fr.) 10'06”; 7. Rooks (Niz.) 1110"; 8. Alcala (Meh.) 14'21": 9. Kelly (Irska) 18’25"; 10. Millar (VB) 18'46"; 11. Bugno (It.) 2412"; 12. Caritoux (Fr.) 2814"; 13. Simon (Fr.) 28 28"; 14. Cornillet (Fr.) 28 31"; 15. Bauer (Kan.) 3117"; 40. Čerin (Jug.) 1.16'36"; 74. Pavlič (Jug.) 1.49'08"; 81. Chiappucci (It.) 1.53'04". Po točkah: Kelly; gorske nagrade: Theunisse; leteči cilji: Kelly; kombinacija: Rooks; mladi: Philippot. ZLATA KNJIGA Od leta 1959 Bahamontes (Šp.); 1960 Nencini (It.); 1961 Anguetil (Fr.); 1962 Angudtil; 1963 Anguetil; 1964 Anguetil; 1965 Gimondi (It.); 1966 Aimar (It.); 1967 Pingeon (Fr.) 1968 Janssen (Niz.); 1969 Merckx (Bel.); 1970 Merckx; 1971 Merckx,-1972 Merckx; 1973 Ocana (Šp.); 1974 Merckx; 1975 Thenevet (Fr.); 1976 Van Impe (Bel.); 1977 Thevenet; 1978 Hinault (Fr.); 1979 Hinault; 1980 Zoetemelk (Niz.); 1981 Hinault; 1982 Hinault; 1983 Fignon (Fr.); 1984 Fignon; 1985 Hinault; 1986 Lemond (ZDA); 1987 Roche (Irska); 1988 Delgado; 1989 Lemond. Formula indy v Torontu Zmaga M. Andrettija TORONTO — Michael Andretti je osvojil veliko nagrado Toronta v avtomobilski formuli indy. Za 1208 je prehitel bivšega svetovnega prvaka v formuli ena Emersona Fittipaldija ter za en krog Američana Dannyja Sullivana. Italijan Teo Fabi je osvojil odlično četrto mesto, medtem ko je bil Italijan Barbazza osmi. Poraz Cecchinijeve ESTORIL — Zahodna Nemka Isabel Cueto je osvojila mednarodni ženski turnir v Estorilu. V finalu je namreč premagala Italijanko Sandro Cecchini s 7:6 (7:3, 6:2). V SZ ustanovili zvezo nogometnih profesionalcev MOSKVA — Po pisanju moskovske Pravde so včeraj v Sovjetski zvezi ustanovili zvezo nogometnih profesionalcev, v katero se bodo lahko včlanili igralci, trenerji in še drugi. Za predsednika je bil izvoljen sovjetski "mojster športa" Viktor Ponedjelnik. 1. — 1. Gainsford 1 2. Fiaccola Bfie 2 2. — 1. Fornarina RR 2 2. Elgerid 1 3. — 1. Gillespi 2 2. Dessie D'Asolo 2 4. — 1. Bukowrsky 2 2. Fenomeno AC X 5. — 1. Gagliolo X 2. Gasguet X 6. — 1: Favolello 1 2. Godwin OR X KVOTE 12 (7 zmagovalcev) 116.292.000 lir 11 (203 zmagovlacev) 3.915.000 lir 10 (2.450 zmagovalcev) 318.000 lir Po polfinalnih dvobojih za Davisov pokal Spet finale Švedska in ZRN Tudi letos se bosta v finalu teniškega Davisovega pokala pomerili reprezentanci Švedske in Zvezne republike Nemčije, Beckerju, Steebu, Jelenu in njihovemu trenerju Piliču pa se obeta druga zaporedna zmaga, če vemo, da bodo tokrat branili naslov svetovnega ekipnega prvaka pred domačimi gledalci od 15. do 17. decembra (najverjetneje v Miinchnu), potem ko so Švede lani presenetili kar sredi Gotebor-ga, Švedom in Zahodnim Nemcem v polfinalu ni šlo tako lahko, kot je bilo pričakovati, saj sta o zmagovalcu tako v Bastadu kot v Miinchnu odločali šele prvi partiji tretjega dne. V Bastadu so Jugoslovani močno oslabljeni ekipi navkljub (manjkal je adut Živo-jinovič) zapustili zelo ugoden vtis. Po nepričakovani zmagi v igri dvojic je Prpič v četrtem dvoboju z mnogo bolj cenjenim Svenssonom igral zelo požrtvovalno in s 6:7 (3:7), 6:4, 7:6 (9:7), 3:6, 6:3 klonil šele po petih nizih in štirih urah igre. Lahko celo rečemo, da je Prpič zapravil nekaj ugodnih priložnosti za zmago. V drugem nizu je trikrat odvzel servis tekmecu, a sam izgubil štiri svoje, čeprav je v teh igrah dvakrat vodil š 40:15. V izgubljenem tie breaku tretjega niza pa je Prpič vodil s 7:6. Nekoliko je popustil le v zadnjem nizu. Dvoboj med VVilandrom in Ivaniševičem je bil tako gola formalnost, Šved pa je zmagal s 6:3, 6:3. V Miinchnu so vsi mislili, da bo odločilno točko za ZRN osvojil Becker v zadnjem dvoboju dneva z Gilbertom, a ga je »prehitel« Steeb (številka 23 na svetu), ki je v prvi partiji zadnjega dne nekoliko nepričakovano s 4:6, 6:4, 6:4, 6:2 odpravil Agassija, šestega igralca jakostne lestvice ATP. Za ZRN je tako v zadnjem dvoobju nastopil Ktihnen, ki je pred Gilbertom klonil s 6:4, 1:6, 6:4. Italijani so v dvoboju z Dansko dosegli obstanek v svetovni skupini že po drugem dnevu, naposled pa so zmagali s 4:1. Izida zadnjega dne: Camporese - Flinstoe '7:6, 6:1; Chris-tensen - Pistolesi 6:4, 7:5. V svetovni skupini bodo tako v prihodnji sezoni igrale sledeče reprezentance: Švedska, ZRN, Jugoslavija, ZDA, Avstrija, ČSSR, Francija, Španija, Italija, Argentina, Mehika, Nizozemska, Švica, Nova Zelandija, Izrael in Avstralija. Nova lestvica ATP 1. Lendl, 2. Becker, 3. Edberg, 4. Wi--lander, 5. McEnroe, 6. Agassi, 7. Chang, 8. Muster, 9. Hlasek, 10. Mancini, 37. Gane, 51. Camporese. Vse več prvoligaških ekip je že odšlo na »delo« Inter in Milan že na pripravah MILAN — Včerajšnje slavnostno sklicanje nogometašev In-terja in Milana je bilo po mondenosti bolj podoben premiere v milanski Scali, kot pa odhod nogometašev na večtedenske priprave na bližnjo prvenstvo italijanske nogometne A lige. Nogometaši državnega prvaka Interja so se namreč dobili v gradu milanske rodbine Sforza, pričakalo pa jih je več tisoč navijačev. Trener Trapattoni je jasno poudaril, da ga zanima predvsem naslov državnega prvaka, šele potem pa evropski naslov. Njihovi "bratranci" Milana pa so se bolj "prozaično" po svojih kratkih počitnicah sestali v milanskem Palatrussardiju, kjer jih je tudi pričakalo mnogo veselih navijačev. Trener Sacchi je obratno kot Trapattoni dejal, da ga tokrat zanima predvsem medcelinski pokal, vendar pa tudi ponovna osvojitev evropskega naslova bi mu bila pogodu... Sacchi sicer skromno dodaja, da ima prav toliko možnosti osvojitve tega pokala kot mestni tekmec Inter, vendar pa je vsem znano, kako si želi ponovitev lanskega nepozabnega uspeha. Na delo so odšli tudi igralci Sampdorie z "vulkanskim" trenerjem Boškovom na čelu. Slednji je bil še predvsem zadovoljen zaradi toliko željenega nakupa ljubljanskega nogometaša Šrečka Katanca, ki je lani igral za zahodnonemški prvoligaški klub Hamburg. Na delo so nadalje včeraj odšli prvoligaši Asco-lija, Cremoneseja in Lazia, medtem ko se igralci Fiorentine že nekaj dni potijo pod soncem. Na sliki: "idilična družinska slika" s prvega dneva priprav prvoligaša Sampdorie. Na sliki vidimo od leve proti desni Viallija, Nuciarija, Srečka Katanca, Lombarda in Mancinija. Triestina ostaja nespremenjena La Rosa ostaja pri Licati NOVA PONENTE — Igralci Triestine se že nekaj dni "mučijo" na pripravah v prijetnem kraju Nova Ponente pri Bocnu. Priprave potekajo po programih, na sporedu pa imajo kar tri treninge na dan. Do sedaj je trener Lombardo s svojimi igralci zadovoljen, tesno z njim pa sodeluje nam vsem dobro znani sedanji odgovorni za atletsko pripravo Duško Švab. Igralce Triestine tako ni pretresla novica, da ne bo tržaški nogometni drugoligaš odkupil od Licate napadalca La Roso, ki je lani v drugoligaškem prvenstvu dosegel kar 14 golov in s temi tudi drugo mesto na lestvici strelcev takoj za Schillacijem. V soboto se začenja jugoslovansko nogometno prvenstvo Crvena zvezda prvi favorit S tekmo Rad-Vardar se bo v soboto začelo prvoligaško nogometno prvenstvo v Jugoslaviji, v nedeljo zvečer (ob 20. uri) pa bodo še vse druge tekme 1. kola: Olimpija - Vojvodina, Rad-nički - Velež, Borac - Partizan, Rijeka -eHajduk, Budučnost - Osijek, Sarajevo - Željezničar, Crvena zvezda - Slo-boda in Dinamo - Spartak. Teden pred Startom je v znamenju napovedi, predvsem tistih v zvezi z naslovom prvaka. Po splošnem mnenju je prvi favorit Crvena zvezda, ki se je v zadnjem prvenstvu sicer močno okrepila v boju z Vojvodino. Ta beograjski klub sicer ni dobil najbolj zvenečih okrepitev v prestopnem roku (Drizič, Kanatlarovski, Radinovič), toda zato bosta zanj igrala virtuoz Sa-vičevič in golgeter Pančev, ki sta se vrnila od vojakov. Trojna naveza Stoj-kovič-Pančev-Savičevič naj bi rešetala nasprotnikove mreže, zato pa se Crve-ni zvezdi obeta nekaj težav v obrambi. Kot vse kaže namreč FIFA romunskemu beguncu Belodediču, za katerega se sicer zanimajo tudi italijanski klubi, ne bo dovolila igrati v Jugoslaviji. Šibka točka C. zvezde je bržkone tudi trener Šekularac, ki je sicer priljubljen med igralci, vendar pa se doslej ni uveljavil s posebno dimiselnimi strate- gijami, znan pa je tudi po tem, da igralcev ne priganja preveč. Moštvo številka 2 je gotovo zagrebški Dinamo, ki ima glede na zadnjo sezono povsem nov videz. Vsi trije novinci - Šuker, Mladenovič in Lipovac -so se odlično znašli, to je dokazala tudi lepa zmaga na splitskem turnirju. Direktor Velimir Zajec očitno dobro pozna posel, prvenstvo pa bo pokazalo, kako ga obvlada novi trener Josip Kuže. Konkurenca za igralna mesta je huda, zato tekmeci pozor pred prenovljenim Dinamom. Resno pa je treba računati tudi na Hajduka, ki je tudi opravil "perestrojko" in novemu valu dodal tudi nekaj bolj izkušenih igralcev, med katerimi vsi največ stavijo na Asanoviča, ki je bil zadnje leto pri vojakih. Spličani so že v zadnjem prvenstvu prijetno pese-netili, predvsem zaradi tega, ker je novi direktor Juriča Jerkovič vpeljal nove odnose in se dokončno opredelil za evropski koncept igre. Moštvo številka 4 je Partizan, ki se nekako najtežje vključuje v evropske meridiane. Goji nekakšno igro "navdiha", igralci pa nihajo med blestečimi predstavami in popolnimi razočaranji. Partizan je igralsko precej šibkeji -kot v zadnjem prvenstvu, prvenstvo pa bo pokazalo, če mu je uspelo urediti že tradicionalna klubska nesoglasja, ki so se začela tedaj, ko je že davno odstavljeni trener Jasufi skušal uveljaviti "evropsko" igro tudi pri Partizanu. Če mu bo to uspelo, potem bo Partizan tudi s šibkejšim moštvom igral vidnejšo vlogo kot nazadnje. Napovedovati vrstni red med drugimi štirinajstimi moštvi je izredno tvegano, saj so razlike malenkostne. Med njimi je celo Vojvdina, ki bo branila naslov, a nima skoraj nobene možnosti, da bi ga ubranila. Veteran Šestič je bil doslej gonilna sila moštva, toda prav on je bil najbolj razočaran, ko so se začele težave z izplačilom premij za osvojeni naslov. Z nezadovoljnimi igralci pa seveda ni mogoče zmagovati. Sicer pa bo o Vojvodini vse bolj jasno že po nedeljski tekmi v Ljubljani. Za Bežigradom pričakujejo med 10 in 15 tisoč gledalcev, Olimpija pa seveda zmago, ki naj bi vsem dala vedeti, da Ljubljančani računajo na več kot le na obstanek v ligi. Ambicije Olimpije po nekaterih glasovih sicer segajo tudi v Evropo, toda glede na razmere, ki so zelo skromne, bi bil to le prehud zalogaj. Sredina lestvice pa je za zdajšnjo Olimpijo, ki ima kar močno moštvo, pač dosegljiva. FRANCI BOŽIČ V Praprotu z »mountain bike« V nedeljo je bilo v Praprotu v okviru drugega praznika piva, ki ga organizira tamkajšnje športno-rekreacijsko društvo, prvo tekmovanje s kolesi "mountain bike". Prireditelji so 10 km dolgo progo speljali po gozdnih poteh mimo Šempola-ja ter Prečnika do Samatorce in od tod nazaj skozi Trnovco do Praprota. Startalo je 30 kolesarjev, izmed teh se jih je samo 22 pripeljalo do cilja. Najboljši so bili Tullio Milotti, Danjel Šuligoj in Andrea Sergas. Tudi Klavdij Starc je izbral novo košarkarsko sredino »Pri Jadranu je napočil čas mladih« Po povratku z mednarodnega tekmovanja v Avstriji Krasovka Martina Ravbar o svoji pozitivni izkušnji Po Marku Banu je torej Jadran zapustil tudi Klavdij Starc. Odveč je, da poudarimo, kolikšna je zato izguba za Jadranovo moštvo. Ban in "Tolo" sta bila duša ekipe. Glavna stebra, pobudnika vseh akcij in gotovo med najzaslužnejšimi za dosedanje Jadranove uspehe. S Klavdijem Starcem smo začeli kar "v živo"... Kako sploh, da sl izbral Campo-basso? »Bila je to ena od možnih ekip B-l lige, ki bi me najela. Izbral sem B-l ligo kot odskočno desko za eventualni prestop med prvoligaše.« Kako pa je bil tvoj prvi stik s Campobassom? »Resnici na ljubo mi Campobasso kot mesto ne preveč ugaja, toda ljudje so zelo gostoljubni in tudi vodstvo društva, v katerem bom igral, me je sprejelo zelo prisrčno. Takoj sem tudi spoznal, da je vodstvo društva zelo resno, pa tudi ambiciozno. Ima resne načrte, da v dveh letih prestopi v višjo ligo. Že gradijo novo športno dvorano. Edini problem je seveda velika razdalja med Trstom in Campobassom. Upam pa, da se bom čimprej privadil. Kaj hočeš, treba je tudi potrpeti...« Z Markom Banom sta bila prava stebra Jadranove ekipe. Marko je izbral Desio, ti pa Campobasso. Za Jadranovo moštvo je vajin odhod zelo težka izguba... »Res je, letos je v Jadranovi ekipi prišlo do spremembe. Dolgo sva se z Markom pogovarjala, da je ura, da bi pri Jadranu prišlo do menjave. Za Jadran sva dala vse, kar se je dati moglo. Prav je, da se mladim nudi možnost, da naju nadomestijo. Za mlade se ponuja torej ta lepa priložnost, da si priborijo mesto v naši združeni ekipi.« V tej sezoni bo v italijanski A-l, A-2 in B-l ligi igralo kar šest Slovencev. Poleg tebe in Marka Bana, so tu še Jordan Marušič pri Benetto-nu iz Trevisa, Boris Vitez pri goriš-kemu San Benedettu, Marko Lokar in Gregor Pučka pri tržaškemu Ste-ianelu. Za slovensko narodnostno skupnost v Italiji je to vsekakor velik uspeh ... »To je vsekakor izreden uspeh, istočasno pa tudi neuspeh. Vsekakor je uspeh, da igra toliko Slovencev v teh ligah, neuspeh pa je, da v vseh teh Klavdij Starc se je rodil 19. 8. 1961 v Trstu. Prve košarkarske korake je opravil pri ŠD Kontovel kot minikošar-kar (njegova trenerja sta tedaj bila Stojan Kafol in Peter Starc). Klavdij je seveda nato igral v mladinskih ekipah Kontovela. Že kot mini-košarkar je veliko obetal. Takoj je bilo videti, da je eden naših največjih talentov sploh. Odlično je igral tudi v mladinskih kategorijah, tako da si je prislužil mesto v petnajsterici tako v italijanski kadetski kot mladinski reprezentanci. V sezoni 1976/77 je prestopil k tržaškemu Hurlinghamu, ki je igral v A-2 ligi. Ostal je pri tržaškem prvoligašu tudi v sezoni 1977/78. Leto kasneje je prestopil v člansko vrsto Jadrana, ki si je prav tedaj priborila mesto v D ligi. Odtlej pa do letos je "Tolo" ostal zvest "modrim bojevnikom". V sezoni 1989/90 bo Klavdij Starc igral pri društvu Latte Delizia iz Campo-bassa, ki nastopa v italijanski B-l ligi. Starc je namreč na posodo pri Campo-bassu za eno sezono. letih nismo znali ali nismo bili sposobni združiti vse te igralce v eno samo ekipo, ki bi danes lahko zelo uspešno nastopila v B-l ligi in morda tudi v A-2 ligi. Igralski kader je namreč tak, da bi se lahko enakovredno kosali v višji konkurenci, kot je B-2 ligi, v kateri trenutno nastopa Jadran.« Kaj želiš Jadranu v prihodnji sezoni, ki bo brez Marka Bana in tebe vsekakor zelo naporna? »Vsekakor bo zelo naporna. Upam pa, da se bodo novi igralci čimprej vključili v ekipo. Mislim tudi, da bi se moral Jadran uvrstiti nekje na sredino lestvice. Želim seveda Jadranu obilo uspeha v prihodnji sezoni.« (jan) Na nedeljski področni regati optimistov Sirene Naposled je le zapihal maestral... Nedeljska področna regata optimistov v priredbi Tržaškega pomorskega kluba Sirena se je zaradi nestabilnega in pomanjkljivega vetra začela z veliko zamudo. Okoli 40 tekmovalcev, članov XI. jadralne cone, je namreč štar-talo šele ob 14. uri, medtem ko je bil začetek tekmovanja predviden ob 10. uri. Vrh tega so namesto dveh izpeljali samo eno regato. Toda ko je v zalivu naposled le zapihal maestral, je bilo vseh nevščenosti mimo in mladi tekmovalci so se podali v boj, razmere za Plovbo pa so bile tedaj idealne, če vemo, da je bilo morje mirno, pihalo Pa je s hitrostjo med 2 in 4 m/sek, kar je za še mlade in povečini neizkušen tekmovalce prav primerno. Prvi je na cilj olimpijskega trikotn ka s hipotenuzo dolgo 0,8 milje prispe član sesljanskega društva Pietas Juli Andrea Bussani, druga pa je bila nje gova klubska tovarišica Laura Neri, 1 je bila tudi prva med dekleti, za kar j dobila poseben pokal. Od slovenskih tekmovalcev je b najuspešnejši član Čupe Andrej Pete ros. Uvrstilo se je 22 tekmovalcev. Ne kateri so na cilj prispeli z zamudo i so bili zato diskvalificirani, štirje s štartali predčasno. Udeležence je med nagrajevanjei na sedežu v Barko vij ah nagovoril poc predsednik Sirene Livio Pertot in jih povabil, naj se tudi v prihodnje udeležijo tekmovanj slovenskega društva. Vrstni red: 1. Andrea Bussani (Pietas Julia); 2. Laura Neri (Pietas Julia); 3. Paolo Pinelli (STV); 7. Andrej Petaros (Čupa); 8. Nevio Sabadin (Sirena); 13. Ivan Zidarič (Čupa); 16. Iztok Colja (Čupa); 17. Andrej Močilnik (Sirena); Ksenija Brecelj, Dario Cossutta, David leone, Marco Settimi, Katja in Aleš Omari (vsi Sirena) d.n.f.; Catarina Macho in Nastja Milič (obe Sirena) neuvrščeni. Na slikah (foto Magajna): priprava plovil in čakanje na veter med nedeljsko regato Avstrijska federacija je priredila ob svoji 40-letnici ustanovitve mednarodno športno tekmovanje v Kufsteinu na Tirolskem. V deželno reprezentanco sta bila izbrana za namizni tenis tudi igralca Krasa Globtrade Martina Ravbar in Igor Milič. Reprezentanco je sestavljalo šest najboljših igralcev naše dežele in sicer: Luca Buttelli (Fincantieri), Alessandro Cosciani (Lega Nazionale), Christian Mersi (Fincantieri), Igor Milič (Kras Globtrade), Laura Paganelli (Azzurra), Martina Ravbar (Kras Globtrade). Igorja Miliča nismo našli doma po tem svojevrstnem športnem tekmovanju, ker je odpotoval v Toplice na zdravljenje stare poškodbe, Martina pa je bila takoj pripravljena na pogovor in tako smo zabeležili njene vtise s te mednarodne športne manifestacije. Kako je potekalo tekmovanje? »Ta priložnost,' ki sva jo imela z Igorjem, je bila nekaj zelo pozitivnega, kajti na tem tekmovanju ni nastopala samo avstrijska in italijanska reprezentanca, temveč tudi ostale reprezentance drugih dežel in držav. Če na primer naštejem, poleg Jugoslavije (Slovenije), Švice in drugih držav, so tu sodelovale tudi Anglija, Francija, skoraj vse evropske države in tudi Avstralija. Za namizni tenis pa so nastopale samo Švica, Slovenija, Avstrija in Italija. Tekmovanja so bila tudi v drugih panogah: tenis, odbojka, nogomet, plavanje, atletika, ritmična gimnastika, judo, boks - skupaj 17 panog. Z atleti drugih panog se nismo družili, ker smo bili pingpongaši nastanjeni v mestecu Kirchbichlu, kjer smo igrali. Na začetku so na programu predpostavili, da bi igrali samo eno formulo, potem pa so nas skoraj presenetili, ker so rekli, da igramo tudi ostale igre -posamezno in Davisov pokal, tako da smo bili zasedeni skoraj cel dan, zvečer pa smo imeli nekaj časa, da smo šli v disko in se spoznavali z ostalimi športniki. Mislim, da smo vzpostavilii nekatere vezi z igralci iz Bočna in se spoznali boljše, saj smo bili skupaj teden dni.« Je bil to tvoj prvi mednarodni nastop? »Že prej sem sodelovala pri igrah treh dežel. Imela sem že dve priložnosti sodelovati na teh tekmovanjih. To avstrijsko mednarodno tekmovanje je bilo čisto nekaj drugega od prejšnjih, kajti tu je bilo več ljudi, igre so trajale cel dan, bilo je več panog, več tekmovanj, več tekem in vsekakor mišlim, da ni primerjave med enim in drugim. Igre treh dežel so trajale samo dva dni in mislim, da tiste tekme ne bodo pustile pečata v mojem življenju kot te mladinske igre.« Znano je, da v državni reprezentanci med posameznimi člani prevladuje rivalstvo za osebni prestiž in da je uvrstitev ekipe sekundarnega značaja. Kakšno razpoloženje je vladalo v deželni reprezentanci? »Ko igra igralec neko tekmo, ima pred sabo nasprotnika, ki ga vidi, in v njem vidi samo športnika, ne pozna pa ga kot osebo. Medtem ko smo bili mi v tej deželni reprezentanci v skupini, smo bili kot enota, imeli smo priložnost spoznavati se pobliže, cel dan smo bili skupaj in potem smo imeli tudi priložnost, da smo se borili skupno za neki cilj, medtem ko igramo na deželnih prvenstvih, se dobimo tam kot nasprotniki in ne kot osebe. Tukaj pa smo nastopali za isti cilj in skušali skupno uveljaviti naše cilje, si pomagali in se spoznavali. Mislim, da je bila zelo pozitivna izkušnja.« Kakšno uvrstitev (posamezno) sta dosegla z Igorjem, in kakšen rezultat ste dosegli ekipno? »Poudariti moram, da Igor v teh dneh ni mogel igrati, ker se je obnovila stara poškodba. Z Buttellijem je igral Davisov pokal in lahko bi skušala startati na kak pozitiven rezultat, a se je moral Milič zaradi zdravstvenih težav odpovedati nadaljnjemu tekmovanju. Mersi in Buttelli sta nadaljevala in sta dosegla 4. mesto. Posamezno se je Igor dokopal med prvih 16 igralcev, kot tudi ostali. Med posamezniki se je najbolj uveljavil Cosciani med prvih osem. Na tekmovanju se je pokazalo, da se je italijanski nivo dvignil, kar je potrdil tudi predsednik Namizno- teniške zveze Slovenije. S Paganellijevo sva se na devet ekip po formuli Davis uvrstili na končno 4. mesto. Posamezno sem se uvrstila od 5. do 8. mesta v konkurenci 18 igralk, medtem ko je Paganellijeva izgubila v prvem kolu zaradi poškodbe na nogi. Najvišji rezultat pa smo dosegli na tekmovanju po formuli evropske lige, ko smo dosegli 3. mesto ekipno. Prvo in drugo mesto sta si delili Slovenija in Avstrija 1. Mogoče bi se lahko dokopali celo do drugega mesta, vendar nismo bili v formi, ker smo šli večer prej v diskoteko.« Sest dni si bila v Kufsteinu na Tirolskem. Sl navezala stike z drugimi igralci? »Imeli smo probleme, kajti nihče od nas ni znal nemško in praktično smo govorili samo v angleščini in v italijanščini. Spoznali smo nekega igralca iz Avstrije s katerim smo govorili angleško in ugotovili smo, da je njihovo znanje angleščine boljše od našega. Vodstvo tekmovanja je organiziralo večerne družabnosti - plese, kjer so bili vsi športniki. Pri plesu pa se ne rabi jezika. Najbolj smo navezali stike s pingpongaši, predvsem z bocensko ekipo in gospo Santifaller, ki je bila naša prevajalka. Bilo je prijetno, čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno in hrana ni bila po našem okusu.« Vsekakor je to tvoj zadnji mladinski nastop... »Da, mislim, da se je s to priložnostjo v Avstriji praktično zaključila moja mladinska kariera, gotovo pa se odpira novo obdobje. Z novo sezono bom članica. Imam nekatere pomisleke. Ne vem, če bom, ampak mislim, da bom nadaljevala z igranjem namiznega tenisa. V teh dneh, ko sem bila v Avstriji, sem spoznala, da mi je namizni tenis pri srcu. Tam sem spoznala, da človek s športom naveže nove stike, spoznava nove ljudi in ima torej s športom neko komunikacijo z ostalimi ljudmi, zato mislim, da bom prav gotovo nadaljevala. V prihodnji sezoni bom še igrala v B ligi. Prepričana sem, da je treba močno trenirati, ker postaja konkurenca zmeraj ostrejša (italijanska prav gotovo, ostale pa še bolj) in zato je treba biti trdno prepričan, ali pustiti že na začetku. Avstrijska izkušnja je bila pri tej odločitvi zame osebno pozitivna.« JASNA JUREČIČ SPDG - REKREACIJA organizira 30. in 31. julija dvodnevni izlet v Triglavsko pogorje. Odhod s Travnika ob 5.00. Predhodna vadba na trim stezi v Pevmi in sicer 24., 26. in 28. julija ob 19.00. KD A. PAGLAVEC organizira od 29. julija do 5. avgusta tečaj za vožnjo s kajaki. Podatke za udeležbo dobite pri društvenih odbornikih in na sedežu ZSŠDI v dopoldanskih urah. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da se zaradi velikega povpraševanja na stadionu 1. maj (tel. 51377) do konca meseca nadaljuje vpisovanje na tečaj za začetnike in začetnice, ki bo od 4. do 12. septembra. Davor Zupančič 19. Meje nemogočega Gorniški internacionalnem je z aovimi besedami morda nekoliko _j6n' toda - citiramo Tineta Orla: > On8*^;9 *Z narodnoobrambnih ras ncv' *° se je nemško-avstrijskem društvu v 70. letih 19. stole ,i.„ , Potrebno, da so nemško plan r„ k°co na naših tleh imenovali esanci Mariji Tereziji - uro pod Ti no0!?1 j nedaleč stran pa drugo ki tvarin Dežmanu, predstavniku aacge slovenstva.« nnji?enteni iziavi jasno dokazuj P sebnost začetne faze našega plan a in še danes, ko so ti problemi večino Slovencev že mimo in ko slovenski alpinizem lahko stopa po poteh hribovskega kozmopolitizma, ne smemo prezreti njegovega začetnega pomena. Sleherni Slovenec - alpinist, planinec ali navaden turist - ki se sprehaja pod slovenskimi gorami, naj se s spoštovanjem ozre v navpične stene, kjer so se izkazali Jug, Tominšek, Čop, Jesihova in ostali ter naj se zaveda, da je tudi njegova zasluga, da so slovenske gore danes povsem slovenske. Trije zadnji problemi Alp Izmed tisočerih vrhov so v alpskem loku samo trije tako znani po svetu, da bi jih že na prvi pogled prepoznal sleherni alpinist, tudi Japonec, ki ni bil še nikoli v življenju v Evropi. Morda pretiravam: vrha ne bi prepoznal, za severno steno teh gora pa bi ne imel nikakršnega dvoma. Marsikdo je že ugotovil, da bomo govorili o treh najvažnejših alpskih stenah, ali kot so jih imenovali pred drug-o svetovno vojno, o treh zadnjih velikih problemih celotnih Alp. Ti so: severna stena Matterhorna, severna stena Eigerja in severna stena skupine Grandes Joras-ses. Ta magična trilogija izredno lepih in prav tako izredno zahtevnih sten je v tridesetih letih privlačevala cele trume plezalcev, ki so tam preizkušali svojo habrost in svoje tehnično znanje bi jo širša javnost se je zanimala za te stene in s tisto strastjo po tragedijah, s katero je - nerazumljivo - prežeta naša duša. Ti žrtev lačni opazovalci niso bili razočarani v svojih pričakovanjih. Zgodovina severnega ostenja Matterhorna in Grandes Jorasses spada, če gledamo nanjo cinično, v običajni razvoj alpinizam, medtem ko ima Eiger svojevrstno in žal ne preveč spodbudno usodo. In mislim, da je vredno, da se pri tej dlje zaustavimo. ter nrepenen po uveljavitvi, Ki tak vzpon nudil prvopristopniku. Toda ne samo plezalci, tudi Pričnimo kar od začetka. Leta 1931 sta Bavarca brata Schmid zmogla severno steno Matterhorna, potem ko se je zanjo zanimala vsa alpinistična elita. Strma, srhljivo temna in v precej- "Strašna" severna stena Eigerja šnji meri pokrita z ledom, taka se predstavlja stena opazovalcu iz Zer-matta. Taka se je predstavila tudi bratoma Schmid, ko sta se s kolesom pripeljala v to švicarsko vas. '1 I V v ’ Zimska plezarija po Eigerju Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000 -din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000.- din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik 25. julija 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch in tiska H član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Bo nova vlada pozornejša do tega perečega problema? Sluzasta plast se širi tudi pred abruško obalo BOLOGNA, ANCONA — Tudi minuli ko- namenila ribištvu, 13 pa turizmu, ki je zaradi nec tedna je potekel v znamenju alg. Po ne- sluzastih alg letos utrpelo nepopravljivo ško- kajdnevnem premoru se je zaradi spremenje- do. Poleg tega bo ta deželna uprava že sedaj nih klimatskih razmer, mirnega morja in brez- nakazala več milijard lir za čiščenje morja in vetrja sluzasta plast v srednjem in severnem obal. Jadranu še bolj zgostila in se približala obali. Na najrazličnejših ravneh pa se medtem Pregrade, ki so jih postavili prejšnji teden, nadaljujejo pobude za »ozdravitev« jadranske- so sicer zalegle, sluz pa se je tokrat pojavila ga morja. Evropski poslanec zelenih Alexan- tudi pred abuško obalo, kjer doslej niso imeli der Langer je včeraj v Riminiju napolnil 15 večjih problemov. Več tisoč kopalcev si zato steklenic s sluzom, da bi jih izročil predsedni- v nedeljo ni upalo v morje. Zaskrbljujoče pa ku in podpredsedniku Evropske skupnosti, je dejstvo, da so se pred abruško obalo pojavi- Langer meni, da ima tudi ES dobršen del le tudi nevarnejše rdeče alge, izvedenci pa krivde, če se pojav alg v Jadranu iz leta v leto resignirano napovedujejo, da se bo tudi ta po- veča. Znani kantavtor Francesco De Gregori, jav postopoma razširil. 30 do 40 milj od abruš- ki je po rodu iz Abrucov, pa je sprejel povabi- ke obale je morje precej globoko, do 250 met- lo KPI, naj napiše pesem za bolni Jadran. V rov, tudi vodni tokovi so močnejši, kljub temu sklopu vsedržavne pobude za čistejše morje pa so se tudi tu ustvarile alge. in proti kemikalijam tudi v turističnih središ- Deželna uprava Emilije Romagne je v pri- čih Abrucov zbrali na tisoče podpisov, ki jih čakovanju sredstev, ki jih je za boj proti al- bodo poslali novemu predsedniku vlade An- gam nakazala država, sestavila finančni paket dreottiju v upanju, da bo nova vlada pozor- v vrednosti 23 milijard lir. 10 milijard lir je nejša do tega pereča problema. Dedek Mraz trenira v Sydneyu V Avstraliji je sedaj zima. Sneži in otroci morajo v šolo z rokavicami in kapami na glavi, vendar ni še čas božiča. Pa nič ne de, saj se po Sydneyu potika Dedek Mraz, ki si je menda privoščil malo treninga (Telefoto AP) Navdušenje za šport Mali mož se je navdušil za bezbol že v zibelki, v pričakovanju, da ga bo angažirala kaka ugledna ekipa, pa si takole utrjuje ramena (Telefoto AP) Prepovedano misliti na možnost zasebne lastnine PEKING — »Vsako dejanje in vsaka beseda proti sistemu javne lastnine je napad na socializem in odraz liberalistične buržujske mislenosti.« Tako piše v eni zadnjih številk časopis kitajskih intelektualcev, katerega naloga je izreči dokončno besedo v velikih teoretskih razpravah. Po mnenju političnih opazovalcev na Kitajskem pomeni stališče kitajskih intelektualcev konec vseh predlogov raziskovalcev, ki so obkrožali nekdanjega tajnika Zhao Ziyanga, in konec, za sedaj, vseh poskusov reforme sistema javne lastnine. Še več, Liu Yaoxian, avtor omenjenega članka, pravi, da je povsem zgrešeno zavračati zako v praksi kot v teoriji, sistem družbene lastnine. Tudi sramežljivo odpiranje zasebni pobudi, kot je bilo zadnje mesece ustanavljanje majhnih zasebnih podjetij je sedaj pod vprašajem, da ne govorimo o predlogih za spremembo velikih državnih podjetij v delniške družbe, v katerih bi bili soudeleženi tudi delavci posameznih podjetij. Kljub vsemu pa novi tajnik kitajske partije še vedno poudarja, da je Kitajska odprta do vprašanja gospodarskih reform in da zamenjave na vrhu ne bodo vplivale na sodelovanje s tujino. Nad 1450 žrtev vremenske ujme na južnem Kitajskem PEKING — Katastrofalno deževje, ki je prizadelo južno Kitajsko se je v zadnjih urah preselilo na severovzhodno obalo, ta čas pa je tajfun Hope povzročil smrt vsaj 110 ljudi v pokrajinah Liaoning, Zhejiang, Fujian, Jilin in v predelih okoli glavnega mesta Pekinga. V svojih poročilih o vremenski ujmi trdi kitajski dnevnik China Daily, ki izhaja v angleščini, da je skupno število mrtvih že preseglo 1450. Strahoten veter in močan dež sta zelo hudo poškodovala posevke in prometnice ter prekinila zveze. Samo v pokrajini Fujian je bilo uničenih 4000 domov, nad tisoč ljudi pa se je moralo zateči v bolnišnice. Mnogi ljudje so si morali zgraditi zasilna zavetišča, medtem ko blato, ki je preplavilo vse ceste, otežkoča organiziranje pomoči. V južni pokrajini Sichuan, kjer je neurje razsajalo pred dvema tednoma, se je medtem začela obnova. Kitajska televizija pravi, da so oblasti že določile pomoč v višini 500 milijonov juanov (približno 180 milijard lir) v korist tisočev prebivalcev pokrajine, ki so ostali brez strehe nad glavo. Velika Britanija v stiski zaradi številnih stavk LONDON — Za Veliko Britanijo bo letošnje poletje vroče v vseh pogledih. Pred dnevi smo poročali o visokih temperaturah in kritičnemu pomanjkanju pitne vode, da bo napetost še večja pa so poskrbeli železničarji, delavci radiotelevizijske postaje BBC, pristaniščniki in javni uslužbenci. Medtem ko se je položaj v BBC nekoliko umiril, saj je vodstvo delno zadostilo zahtevi delavcev in sindikata po višjih plačah, so delavci podzemske železnice in železničarji napovedali novo 24-urno splošno stavko. Jutri bodo že šestič prekrižali roke železničarji in delavci podzemske železnice. Razčlenjene stavke ovirajo tudi delo v skoraj 50 britanskih pristaniščih, kjer delavci protestirajo proti številnim predčasnim upokojitvam, nezadovoljni pa so tudi javni uslužbenci, ki razčlenjeno stavkajo že tri tedne. Strupena nesreča v ZDA Pri Freelandu v državi Michigan se je iztiril vlak, ki je prevažal strupene kemikalije. Zaradi strupenih hlapov je moralo krajevno prebivalstvo zapustiti svoje domove (Telefoto AP) Bloch spravil v škripce zvezno policijo FBI VVASHINGTON Zaradi afere Felixa Blocha, funkcionarja ameriškega zunanjega ministrstva, ki je menda že deset let prodajal svoje usluge sovjetskim tajnim službam, se je FBI znašel v velikih težavah. Kaže, da so agenti FBI že dve leti znali za Blochovo dvojno vohunsko dejavnost, niso pa posegli. Temu se je čudil celo avstrijski zunanji minister Alois Mock, ki je izjavil, da je »nepojmljivo, kako je lahko Bloch ohranil tako pomembne mednarodne funkcije«, ko ni bila nikakršna tajna, da je sodeloval s sovjetsko KGB. FBI se sedaj opravičuje, češ da so tudi v primeru Felixa Blocha uporabili tehniko" »danglinga«, ko osumljeni osebi pusti razumeti, da se nima več kaj skrivati, pri tem pa na osumljencu »visi« svojevrstnem Damoklejev meč. Oseba ima tako na voljo dovolj časa, da se lahko »skesa« in obenem pomaga FBI, ko se spravi v protinapad. Šele junija letos je FBI obvestil 54-letnega funkcionarja avstrijskega porekla, da ga imajo na sumu. Zaradi tega so mu tudi odvzeli pass, s katerim je smel listati tudi po dokumentih »top secret«, to pa je bilo tudi vse. O Blochu so vsi trdili, da je bil presenetljiva oseba. Na pogled je bil izredno miren in tudi v najhujši vlažni vročini se je brezhibno oblačil in se ni potil, kot je ugotovil britanski novinar John Roberts. 54 let, a jih ne kaže V Monakovem so prodali na dražbi 54 let star mercedes benz 500K, za katerega je zbiralec iz Pariza odštel 20 milijonov frankov (4 milijarde lir) (AP) Tamilski vodja padel v oboroženem spopadu DELHI — Šrilanski minister za kmetijstvo Lalith Athu-lathmudali je včeraj izkoristil priložnost tiskovne konference, ki so se je udeležili tudi tuji novinarji, da je uradno potrdil vest, da je pred dnevi umrl legendarni vojaški voditelj tamilskih gverilcev Vellupillai Prabhakaran. Prabhakaran je vodil separatistično skupino Tigrov za osvoboditev Eelam Tamila (LTTE), umrl pa naj bi v spopadu s skupino nasprotnikov. Vesti so še zelo fragmentarne, vendar kaže, da je prišlo do ostrega spopada med Prabha-karanom in njegovimi naj ožjimi sodelavci ter naprotnim krilom tamilskih Tigrov. Bitko naj bi srečno preživel Maha-tyja, ki je samega sebe proglasil za novega vrhunskega poveljnika LTTE. Šrilanska vlada je sporočila, da je v spopadu izgubil življenje tudi Kittu, ki je stalno spremljal Prabhakarana in je bil njegov najožji sodelavec. Kittu in Prabhakaran sta zagovarjala najbolj reakcionarna stališča, Mahatyja pa se je ogreval za zbliževanje med LTTE in krajevno vlado. Zunanji opazovalci trdijo, da bi lahko smrt Prabhakarana sprožila vrsto notranjih reakcij, ki bi lahko privedle Tigre do pogajanj z vlado. Tamilsko gjverilo pa bi dejansko lahko odpravili le na politični ravni in sicer z odpoklicom vseh indijskih vojaških enot na Šri Lanki.