V petek so v Radovljici svečano odprli nov otroški vrtec v Kopališki ulici. V njem bo prostora za 200 otrok. Tako bo v Radovljici v organiziranem varstvu že 72 odstotkov otrok. - Foto: F. Perdi Leto XXVIII. Številka 58 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar glasilo soci u d s Kranj, torek, 5. 8. 197 Cena: 1,50 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednil od januarja 1958 kot poltednik, od jam arja 1960 trikrat tedensko, od januarj 1964 kot poltednik ob sredah in sobotal od julija 1974 pa ob torkih in petkil ZA GORENJSKO 5. avgust — občinski praznik Radovljice in Tržiča IDbj ———— M XXV. JUBILEJNI MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 8. DO 18. AVGUSTA 3 Konferenca je zgodovinski dogodek Predsednik republike Josip Broz-Tito se je v nedeljo vrnil iz Helsinkov, kjer je sodeloval na konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Ob prihodu na beograjsko letališče je dejal, da se iz Helsinkov vrača zadovoljen z delom in rezultati konference. Lahko jo označi kot zgodovinski dogodek in kot začetek novega obdobja med državami in narodi na našem kontinentu. Seveda, če se bomo držali stališč in načel, ki jih je konferenca sprejela. Gerald Ford v Jugoslaviji V nedeljo popoldne je prispel na obisk v Jugoslavijo predsednik ZDA Gerald Ford z ženo in sinom. Že zvečer je začel pogovore s predsednikom Titom in drugimi visokimi predstavniki naše države. Ugotovili so, da se odnosi med državama zelo dobro razvijajo. Izmenjava mnenj naj bi pripomogla tudi k temu, da bi obe strani bolje razumeli stališča druge države. Včeraj pa so predstavniki ZDA in Jugoslavije obravnavali vprašanja, ki zanimajo obe državi, med drugim krizo na bližnjem vzhodu in Cipru kakor tudi politiko neuvrščenih. Gneča na prehodih Od sobote na nedeljo so zabeležili na vseh slovenskih mejnih prehodih rekordni promet. Samo v Šentilju, Podiju-belju, Podkorenu, v Škofijah in na Fernetičih so našteli več kot 200.000 turistov, ki so prišli v našo državo. Tustih, ki so prišli k nam čez druge mejne prehode, pa je bilo več kot 50.000. Vse kaže, da pomeni prvi vikend v avgustu višek naše turistične sezone. Dinar je več vreden Dinar v poletnih mesecih dobiva večjo veljavo v tujini. Podatki Narodne banke govore, da se je povečalo število dinarskih računov, promet dinarskih turističnih čekov in prodaja dinarskih bankovcev tujim bankam. Lani je bilo v vsem letu prodanih v tujino za :186 milijonov dinarjev, letos do konca julija pa že za 496 milijonov dinarjev bankovcev. Več sladkorja Strok o vnja k i napove dajejo dobro letino sladkorne pese, čeprav smo spomladi zasejati z njo 22.000 hektarov manj, kakor je bilo v načrtu. Računajo, da bodo s 106.000 hekta rov polj, posejanih s sladkorno peso, spravili okoli 4,6 milijona ton pridelka. To pomeni, da bi lahko pri dobri organizaciji dela pridobili okoli 550.000 ton sladkorja a/i pri bližno 35.500 ton več kot lani. Nagrade so podeljene Puljski festival se je skleni)'. Ob podelitvi nagrad so na podij pred veliko platno poklicali kar deset slovenskih filmskih delavcev in producentov. To so Viba film, kije dobil bronasto areno za Povest o dobrih ljudeh, Matjaž Klopčič je najboljši letošnji režiser s filmom Strah, Olga Kocjan je dobila srebrno areno za žensko vlogo, Angelca Hlebce pa zlato areno za stransko vlogo v filmu Strah, snemalec Rudi Vavpotič si je srebrno areno prisluži/ v Povesti o dobrih /ju deh, scenograf Niko Matu/ je zlato areno dobil za svoj prispevek v filmu Strah, Uroš Krek je'dobil zlato areno za glasbo v filmu Povest o dobrih /judeh. Alenka Ha rt l, Silvo Božič in Marjan Meglic pa so dobili diplome za kostume v Čudovitem prahu ter Povesti o dobrih ljudeh. Torek, 5. avgusta 1975 Predsednik delavskega sveta Tekstilindusa Ivan Mauser je orisal povojno gospodarsko in samoupravno rast podjetja Marjan Rožič, sekretar zvezne konference SZDL: priznanje kranjski občini in Tekstilindusu ter poziv k boju zoper inflacijo in za stabilizacijo Inž. Franc Hočevar, direktor Tekstilindusa, dobitnika letošnje nagrade občine Kranj Tekstilindusova delavka Ivanka Justin je prebrala pozdravno pismo predsedniku Titu V počastitev 1. avgusta, kranjskega občinskega praznika Slovesno v Tekstilindusu »V sedanjem obdobju, ko sile usmerjamo k uresničevanju politike stabilizacije in obvladovanju vzrokov in posledic inflacije, nadaljujemo revolucionarno usmeritev pri obvladovanju ekonomskih zakonitosti, trga in na samoupravnih osnovah slonecega gospodarjenja,« je dejal na petkovem zborovanju v Tekstilindusu sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič Uvodoma je govornik dejal, da delavke in delavci Tekstilindusa, ki slave pomembno delovno in samoupravno zmago, doseženo predvsem z lastnim denarjem, ne bremeneč dohodek drugih proizvajalcev in povzročujoč inflacijo, dostojno nadaljujejo revolucionarno gibanje v Jugobruni in Jugočeški, prispevajo k ekonomskemu in socialnemu razvoju Kranja in vse družbene skupnosti ter potrjujejo pravilno usmeritev KPJ oziroma ZKJ in ZKS. Novo ne prihaja samo, je dejal. Socializma in vodilne vloge delavcev nam nihče ne podarja, temveč je družbeni napredek stalna, organizirana, ustvarjalna in — težka borba. Stabilizacijska akcija SZDL kaže, da se trajni rezultati ne dosegajo zgolj z ukrepi države, temveč z družbenopolitično akcijo, mobilizacijo delovnih ljudi in občanov, usmerjenostjo v proizvodne odnose in kvaliteto. V stabilizacijo se morajo vključiti vse družbenopolitične akupnosti, vključno z organi federacije. Proizvodnja naj bo dinamična, pronicljiva za svetovni trg, Stablizirati kaže cene in jih marsikje tudi znižati in ne terorizirati trg, da sprejema blago po visokih cenah v prid kritju nizke produktivnosti. Marjan Rožič je nato opozoril na nujnost selektivnega zniževanja prometnega davka, na manjšo obremenitev dohodka in na odpravljanje nizke produktivnosti. Spodrivanje mezdnih odnosov gre v prid samoupravljanja, je dejal in nadaljeval, da morajo v tej smeri delovati tudi strokovne službe in vodilni ljudje. Dokaz njih kvalitet niso trenutne rešitve in »vplivi nekje zgoraj«, izven proizvodnje. Kvaliteto dokazujejo poznavanje zakonitosti sodobnega gospodarjenja, zmanjševanje stroškov proizvodnje, večja proizvodnja in produktivnost, manjša poraba materiala, varčevanje itd. Modernega gospodarjenja ni brez delavcev, je dejal Marjan Rožič. Takšna usmeritev je težka in ne vedno priljubljena, vendar edina ekonomsko upravičena, realna in v skladu z interesi delavcev. SZDL meni, da je stabilizacija skupen dogovor republik, pokrajin in federacije, družbenopolitičnih skupnosti, združenega dela in sil, organiziranih v frontni SZDL. Takšna borba za stabilizacijo podružblja politiko povsod; tam, kjer ljudje delajo, in tam, kjer žive, je končal Marjan Rožič. Petkova slovesnost v Tekstilindusu je bila veličastna. Udeležili so se je delegati zborov kranjske skupščine, delavskega sveta organizacije združenega dela Tekstilindus, ki slavi 25. obletnico samoupravljanja in je za tO priložnost moderniziral tovarno in za to potrošil 150 milijonov novih dinarjev, od katerih jih je bilo 00 odstotkov lastnih, 40 odstotkov pa posojil, prvoborci, sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič, predsednik slovenskih sindikatov Janez Barborič, častni kranjski občan Vinko Hafner. Martin Košir, pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve, Slavko Zalo kar, generalni sekretar stalne konference mest -Jugoslavije, član IS SRS Pavle (Jantar, predsednik ljubljanske skupščine Tone Kovic, dirigent Jesenice in skladatelj Radovan Gobec, ki Je tokrat vodil Prešernov, zbor, 111 kranjski pihalni orkester, delegacije s Kranjem prijateljskih in pobratenih mest, predstavniki gorenjskih občin, JLA itd. Tone Volčič, predsednik kranjske skupščine in predsedujoči na zborovanju, je prebral tudi praznično čestitko predsednika slovenske skupščine dr. Marjana Breclja, delavka Ivanka Justin pa Je prebrala pozdravno pismo zboroval-cev predsedniku Titu. Po govorih Toneta Volčiča, predsednika DS Tekstilindusa Ivana Mauserja in Marjana Rožiča so Tekstilindusu, Podjetju za PTT promet Kranj, Pavlu Bažlju, Jožetu Zdešarju in Lojzetu Zaplotniku p0' delili nagrade občine Kranj, dvanajstim krajevnim skupnostim in njin predsednikom pa nagrade in priznanja. Nekdanjega direktorja Tekstilindusa Dušana Horjaka pa so imenovali za častnega člana kolektiva Tekstilindus. Osrednje praznovanje kranjskeg3 praznika, ki je bilo tokrat prvič v enem od delovnih kolektivov, je h1'0 zaključeno z ogledom moderniziranih obratov Tekstilindusa. Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan Letošnje posamične na* grade občine Kranj so po sklepu občinske skupščine znašale 10.000 dinarjev in so jih prejeli v petek Pavle Bajželj, Jože Zdešar in Lojze Zaplotnik. Kolektivni nagradi, prejela sta ju Tekstilindus in Podjetje za PTT promet Kranj, pa 20.000 dinarjev. Samoupravni organi omenjenih organizacij združenega dela so se odločili nagradi uporabiti z& dobrodelne namene. Tekstilindus poklanja 10.000 dinarjev Osnovni šoli Luci-jana Seljaka, 10.000 dinarjev pa Posebni osnovni šol> Kranj za organizacijo šole v naravi. Podjetje za PTT promet Kranj pa namenja polovico zneska Društvu invalidov Kranj, polovico pa Zvezi slepih občine Kranj! -jk Mladinska de-lovna akcija Občinska konferenca ZSMS BJ dovljica organizira mladinsko del°v no akcijo, ki bo trajala od 22. do*' avgusta in ne v začetku avgusta, K kor je bilo prvotno sklenjeno. 40 brigadirjev bo v tem času op** vilo zemeljska dela za vodovod^ napeljavo v naselju Laze v GoT)K Predviden je obsežen program dr11 benopolitične, kulturne in Spoy' dejavnosti, ki ga bodo pripravil1 mlade brigadirje. ... Rok za prijavo mladincev in n'|„ dink v delovno brigado je Pre!«j I jen do 12. avgusta. ™ Za danes dopoldne je na Jesenicah sklicana seja izvršnega sveta ,y na kateri bodo razpravljali o predlogih konkretnega programa dela v l-t$ realizacijo usmerjanja družbenopolitične aktivnosti in uresničevanje c%f družbenoekonomske politike, imenovali predstavnika izvršnega sveta N ordinacijski odbor za družbeni plan, razpravljali o odobritvi sredstev skeinu sodniku za prekrške tei o nekaterih drugih vprašanjih. ,h Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške Železarne so govorili o let uspehih V prvih šestih mesecih letošnjega leta in o programu nadaljnji v^(> izvodu je. Tudi v letošnjem letu so Železarno pestile hude likvidnostne lC,-'ii]C vendar pa je ohranila Železarna deblokiran žiro račun in ustvarila 4 mj** vsega dohodka. D. Ob zaključku petletnega načrta akcij krajevnih skupnosti kranjske občine je 12 skupnosti in njih predsedniki prejelo nagrade m priznanja. Podeli/ jih je predsednik skupščine Tone Volčič. Radovljica V počastitev občinskega praznika je bila V petek, 1. avgusta, v sej11' •: /i! •KS Radovljica skupna seja predstavnikov vseh gorenjskih zvez organi'11 . rt>l tehnično kulturo, ki jo je vodil radovljiški predsednik Miro Prešeren, v ^jfij1: so ocenili dosedanje uspehe organizacij tehnične kulture v gorenjski jjj nato pa spregovorili o organizacijskih vprašanjih in utrditvi svojih organ p] v skladu z novo ustavo. Sprejeli so tudi obsežen program športnih t,,k"1<,(jt>lir in srečanj gorenjskih organizacij /a tehnično kulturo v letu 1975. Vsi ujjjjj ženci konference so se nato udeležili svečane otvoritve 1!). gorenjske umetniške fotografije v dvorani radovljiške graščine. Vsem delovnim kolektivom in občanom čestitamo za občinski praznik in jim želimo še naprej veliko uspehov. Osnove za boljši jutri 5. avgust spominja prebivalce radovljiške občine na začetek naše narodne revolucije in junaški boj za osvoboditev. Tega dne 1941. leta je bil po sklepu vojnorevolucionarnega komiteja KPS za Gorenjsko ustanovljen v osrčju Jelovice Cankarjev bataljon, ki je postal udarna pest upora proti okupatorju in prva večja enota nastajajoče partizanske vojske. Sestavljali so ga v glavnem domačini s področja radovljiške občine in sosednjih gorenjskih občin. Blizu 30.000 prebivalcev radovljiške občine, od tega nekaj nad 11.000 zaposlenih v prek 40 delovnih organizacijah, 5. avgusta slavi v spomin na takratne dogodke praznik. Letos ga slavijo s 30-letnico osvoboditve im v času novih prizadevanj, novih samoupravnih odnosov in v času velikih uspehov, doseženih v tridesetletnem razvoju. Njihov praznik bo letos še slovesnejši, saj so se v občini lotili nekaterih nalog in akcij, ki pomenijo osnove za boljši jutri. Prebivalci radovljiške občine *e doslej pri prizadevanjih za hitrejši razvoj in za razreševanje najrazličnejših problemov v občinski skupnosti niso bili izjema v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinami. Prebivalci živijo v 95 naseljih, ki so 'povezana z okrog 250 kilometri cest. Od nekaj nad 11.000 zaposlenih jih je kar 6000 v industriji. Med močnješimi gospodarskimi panogami pa je v občini tudi turizem. Pred koncem minulega leta so znašali poprečni osebni dohodki v občini okrog 2600 dinarjev in so bili nekaj pod republiškim poprečjem. Letos so se osebni dohodki sorazmerno povečanim proizvodnim programom povečali, vendar trenutna gospodarska gibanja niso najbolj ugodna. Zato so prav na zadnji seji skupščine 21. julija delegati temeljito ocenili letošnja gibanja in sprejeli več ukrepov. Z ustanovitvijo samoupravnih interesnih skupnosti so se v občini spremenili tudi nekdanji materialni odnosi. Občinski proračun ni več glavni vir dohodka različnim druž- Predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij radovljiške občine «o na otvoritev novega vrtca povabili tudi obe delegaciji prijateljskih občin Brus in Svilajnac iz Srbije. - Foto: F. Perdan benim dejavnostim. Razen tega se je posebno v nekaterih krajevnih skupnostih začela vse bolj uveljavljati še ena oblika hitrejšega dviga standarda. To so samoprispevki in prispevki občanov za razreševanje različnih komunalnih in drugih problemov. Med najpomembnejše akcije v občinskem" merilu pa nedvomno sodi samoupravni sporazum za gradnjo vzgojno izobraževalnih in vzgojno-varstvenih objektov, ki so ga podpisale vse temeljne organizacije združenega dela in tudi negospodarstvo. Od dohodka od bruto osebnih dohodkov plačujejo 2 odstotka za dograditev telovadnic in šole v Begunjah, za izgradnjo vrtcev in posebnih šol. Oglejmo si zdaj nekatere večje uspehe in zastavljene akcije. V Bohinjski Bistrici sta podjetji GG in LIP Bled odprli novo skladišče za obdelavo in predelavo lesa. Nekaj let načrtovani zimski turistični center Kobla je v začetku leta dobil prvo žičnico — sedežnico. Žal zima turističnim delavcem ni bila naklonjena in bo zato turizem na Kobli napravil prve korake v prihodnji zimski sezoni. Prav za letošnji občinski praznik bodo v Bistrici odprli novo telovadnico, medtem ko bodo telovadnice pri ostalih šolah v občini dograjene do začetka šolskega leta. Razen tega naj bi bila dober mesec po začetku prihodnjega šolskega leta odprta nova osnovna šola v Begunjah z oddelkom za varstvo otrok. Že avgusta pa bo v Radovljici odprt nov vrtec za 200 otrok. Ce se še malo povrnemo k turizmu, potem ne moremo mimo novega umetnega drsališča na Bledu, ki je bilo minulo milo zimo še kako dobrodošlo za rekreacijo gostov. Že nekaj mesecev je odprto tudi golf igrišče, ki je med najlepšimi v Evropi in edino v državi. Kjub različnim polemikam velja nadalje omeniti gradnjo novega Park hotela. Med večje gospodarske investi- V počastitev radovljiškega občinskega praznika seje v petek sestala na slavnostnem zasedanju tudi občinska skupščina Radovljice - Foto: F. Perdan cije sodijo tudi novi obrati in moderna proizvodnja v Plamenu v Kropi in v leski Verigi. Razen tega se Žito Lesce pripravlja na gradnjo skladišč. K boljši preskrbi je letos pripomogla Špece-rija Bled z otvoritvijo trgovine v Gorjah. Zgrajenih je bilo več stanovanjskih objektov, nekateri pa so še v gradnji. Tako bo konec avgusta gotov stanovanjski blok na Stočju v Kropi. Asfaltirana je bila cesta Koritno — Bedešče, na ureditev cest pa se pripravljajo v Podnartu in v Radovljici ter še v nekaterih drugih krajih. V Bohinju so v drugi polovici pozdravili dograditev ceste v Soteski in še bi lahko naštevali. Omenili smo že, da se občani v Orajevnih skupnostih v zadnjem času vse pogosteje odločajo za pri- spevke in samoprispevke ter različna prostovoljna dela. Velike akcije so se na primer lotili prebivalci krajevne skupnosti Lancovo, ki gradijo cesto na Vošče in Brda. Za samoprispevek so se odločili v Zasipu, Podnartu in še v nekaterih krajih. Prebivalci krajevne skupnosti Radovljica pa nameravajo s samoprispevkom zgraditi mrliške vežice in urediti Gregorčičevo ulico. Ob koncu torej lahko ugotovimo, da so uspehi doseženi v enem letu, začrtane akcije, dogovori in programi tako skupščine, samoupravnih interesnih ter krajevnih skupnosti in gospodarstva zagotovilo, da bodo v občini tudi v prihodnje uspešno razreševali najrazlišnejše probleme in dosedanji hiter razvoj bogatili z novimi še večjimi uspehi. SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZKS RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA SZDL RADOVLJICA OBČINSKI SINDIKALNI SVET RADOVLJICA ZZB NOV RADOVLJICA OBČINSKA KONFERENCA ZSMS RADOVLJICA ZDRUŽENJE REZERVNIH VOJAŠKIH VOJNIH STAREŠIN Nov otroški vrtec v Radovljici Praznovanje občinskega praznika .V petek, 1. avgusta, so v Radovljici v počastitev občinskega praznika svečano izročili namenu nov otroški Vrtec, ki stoji zraven bivšega zdravstvenega doma na Kopališki ulici. Slovesnosti so se razen predstavnikov KS in krajevnih organizacij, »nteresnih skupnosti, občanov in VzRojiteljev udeležili tudi predstavniki občinske skupščine in družbenih 0rRanizacij ter delegaciji prijateljskih srbskih občin Brus in Svilajnac. ^ad<>vljiški vrtec, njegova koristno ^fšina dosega 1050 kvadratnih ptr<>o, skupno pa je veljal 6,800.000 farjev, je odprla Štefka Kunčič, l*lo.vka v tovarni Almira. - Foto: • perdan Ca^vzoče je pozdravila predsedni-Va interesne skupnosti za otroško »Ua tv° Vanda Boštjančič, o pome-^ n°vega objekta in razvoju otro-toj*a varstva pa je spregovorila $tvaVni('a občinskih vzgojnovar- t6n»h ustanov Pavla Tadina. VH(/'Fekla je zahvalo in priznanje i^J** dejavnikom, ki so pripomogli k Hta tega PrePotreDne8a (),)" ^u(?v Vrtec je zgrajen v dveh eta-ln ima 8 učilnic in vse potrebne Ot^^JSJoče prostore za varstvo ; od 3. do 7. leta starosti. Celot- na površina stavbe meri 1300 kv. metrov, koristne površine pa ima 1050 kv. metrov. Nabavljena je tudi nova oprema. Celotna investicija znaša 0,800.000 din, ki so jo krili iz sredstev otroškega varstva in iz sklada za izgradnjo izobraževalnih in otroško-varstvenih objektov v občini. Dela je zelo solidno in v roku opravilo SGP Gorenje Radovljica. Navzlic novim prostorom bo že na začetku v 8 oddelkih za 25 % presežena zmogljivost, tako da bodo lahko sprejeli 200, odkloniti pa so morali še več kot 40 malčkov. Tako bo v Radovljici v organiziranem varstvu 72 % otrok, oziroma 80 % otrok v celodnevni mali šoli. Po govoru, so malčki pripravili krajši program recitacij in pesmic, nato pa je Štefka Kunčič, delavka iz tovarne Almira, prerezala trak in povabila navzoče na ogled notranjost i novega vrtca. JR Letošnji 1. avgust, občinski praznik jeseniške občine, so proslavili na Jesenicah zelo slovesno. Navečer praznika so v Kosovi graščini na Jesenicah odprli razstavo Stavkovno gibanje na Gorenjskem, po ulicah mesta pa je bila vsakoletna baklada mladih iz jeseniške občine. V bakladi je sodelovalo okoli 700 mladih Jeseničanov, graničarjev, gasilcev, lovcev, planincev, ribičev, predstavnikov športnih društev in telesno-vzgojnih organizacij, mladih delavcev in drugih. Pred gledališčem je vsem spregovorila predsednica občinske konference ZSMS Angelca Murko-Pleš, o pomenu baklade in praznovanja meseca mladosti pa je govoril tudi predsednik občinske konference SZDL Zdravko Crv, ki je med drugim orisal tudi napore jeseniške občine pri stabilizaciji gospodarstva in uresničevanju ciljev družbenoekonomske politike. 1. avgusta je bila v gledališču skupna slavnostna seja vseh treh zborov skupščine občine, na kateri so podelili letošnje Gregorčičeve in Svečanost v Plamenu V petek, 1. avgusta, je prejelo sedemnajst Plamenovih delavcev ključe od novih stanovanj. Na svečanosti so bili poleg prejemnikov novih stanovanj tudi predsednik skupščine občine Radovljica dipl. ing. Polde 1'ernuš in namestnik predsednika IS Mihael Kozinc, predsednik samoupravne stanovanjske skupnosti Alojz Kos, direktor stanovanjskega podjetja Anton Svete ter predstavniki IMamena. Predsednik samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica Alojz Kos je v uvodnem govoru med drugim povedal: Investicijski stroški novega 17-stanovanj-skega bloka so znašali okoli 5,200.000 ' din in sicer 58 ', iz solidarnostnega sklada in 12 'i i/, sredstev Platnena. Tu ne gre prezreti skupnega sodelovanja v OZI) »Plamen« Kropa pri gradnji stanovanjskega bloka. To je prvi primer, ki je pokazal še večjo solidarnost in dosti bolj učinkovito gradnjo, zato naj bo to spodbuda ostalim OZI) pri nadaljnji gradnji stanovanj. Omenil je tudi rezultate gradnje stanovanj na območju občine Radovljica ter povedal, da iz osebnih dohodkov izločimo v ta namen 6 %% v posameznih podjetjih pa tudi več. Tako formirano za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu vsako leto od teh sredstev 2,2 ', - 11,000.000 din, OZD 2,8 % -14,000.000 dinarjev, pri Ljubljanski banki 1 vi - 5,000.000 din, skupaj 30,000.000 dinarjev. Iz teh sredstev lahko vsako leto zgradimo, kupimo ali kreditiramo okoli 40 stanovanj solidarnostnega sklada, 50 družbenih stanovanj pri podjetjih in 25 individualnih stanovanj, skupaj 115 stanovan j. Od 1972. do 1975. leta je bilo v radovljiški občini zgrajeno 501 stanovanje, in sicer: 150 solidarnostnih stanovanj, 199 družbenih stanovanj TOZD in 146 zasebnih stanovanj. Kljub temu pa je že registriranih še okoli 500 interesentov za stanovanja- Predsednik Kos je na zaključku priporočil novoizvoljenemu hišnemu svetu bloka skrbno gospodarjenje ter prejemnikom stanovanj zaželel dobro počutje. C. Rozman Cufarjeve plakete ter podpisali listino o pobratenju Jesenic in Valjeva. Letošnje Cufarjeve plakete so dobili: mladinski pevski zbor Blaž Arnič, Nika Hafner, Milko Škobrne, France Kreuzer ter Janko Veber, Gregorčičeve plakete pa Šahovsko društvo Jesenice, Judita Novak, Edi Cenček, Franc Pečar in Jože Jelovčan. Na slavnostni seji je govoril tudi pred- sednik skupščine občine Valjevo, ki je orisal pomen sodelovanja in prijateljskih stikov med Jesenicami in Valjevom, kamor so bili med vojno izgnani številni Jeseničani. Na Jesenicah so praznik počastili tudi s številnimi drugimi prireditvami kot s plavalnim tekmovanjem v kopališču in z balinarskim turnirjem v Bazi na Plavžu. D. S. Na slavnostni seji občinske skupščine Jesenice v počastitev občinskega praznika, kije bila v petek popoldne, sta predsednika občinskih skupščin Valjeva in Jesenic Slavko Osredkar in Sreten Jankovič podpisala listino o pobratenju. — Foto: F. Perdan Na jeseniški slavnostni seji so bili razen predstavnikov pobratenega Valjeva tudi predstavniki občinske skupščine Trbovelj. Med jeseniško in trboveljsko občino so namreč zadnja leta vznikle prijateljske vezi in stiki. - Foto: F. Perdan Velika delovna zmaga GP Gorenjski tisk odprlo nove prostore za kartonsko embalažo — slavnostna seja delavskega sveta — zlate značke za požrtvovalno in vestno delo — nagrade jubilantom — zlate značke ZK V SPOMIN ŽRTVAM POD STORZIČEM - V prvih avgustovskih dneh leta 1941 sta se II. kranjska četa in tržiška četa pod Storzičem združili v Storžiški bataljon. Po zaprisegi je odšel del novega bataljona proti Begunjam, da bi skupaj z drugimi gorenjskimi partizani osvobodil begunjske zapornike, del partizanske enote pa je ostal v Verbičevi koči pod Storzičem. 5. avgusta so jih Nemci presenetili. Padlo je 8 partizanov, prvoborcev in komunistov, prve žrtve narodnoosvobodilnega boja v tržiški občini. 5. avgusta je zato praznik tržiške občine. Tržičani organizirajo vsako leto pod Storzičem spominsko svečanost. Letošnja je bila v soboto ob 11. uri. O žalostnem dogodku, NOB v tržiški občini in povojni graditvi Jugoslavije je govoril Lovro Cerar, v kulturnem programu pa so sodelovali recitatorji, tržiški pihalni orkester in Tržiški oktet, (jk) — Foto: F. Perdan V KRANJU NOVO MERKURJEVO SKLADIŠČE - Kranjska občina je dobila pretekli teden novo veliko moderno skladišče. Na Gorenji Savi ga je zgradila veletrgovina Merkur Kranj in se s tem uspešno vključila v praznovanje letošnjega občinskega praznika. Novo skladišče, kjer imata prostore tudi kranjska izpostava Carinarnice Ljubljana in Interevropa iz Kopra, je velikih razsežnosti. Merkur lahko shrani v njem skoraj 4000 ton izdelkov črne in barvne metalurgije, blaga široke potrošnje in paletiziranega blaga. Začetek gradnje sega v leto 1973. Sredstva je v celoti prispeval Merkur sam in s tem ponovno dokazal, da je že zdavnaj prerasel okvire lokalnega podjetja z železnino in postal velika trgovska organizacija združenega dela, znana doma in na tujem. O pomenu novega skladišča in rasti Merkurja je govoril vodja poslovne enote za črno in barvno metalurgijo Anton Malej, objekt pa je odprl najstarejši član Merkurjevega kolektiva Hinko U le. »Merkurjevcem« je čestital tudi predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Franc Sifkovič in dejal, da sta novi skladišči Živil in Merkurja velik prispevek k odstranjevanju skladiščne »stiske« v kranjski občini. Preveč smo mislili le na proizvodne prostore, je dejal, premalo pa na skladiščne. To napako sedaj odpravljamo, (jk) — Foto: F. Perdan Ob občinskem prazniku so v sobo-do dopoldne na Primskovem pri Kranju slovesno odprli nove proizvodne prostore GP Gorenjski tisk. V njih bodo izdelovali kartonsko embalažo. Novi obrat je opremljen z najsodobnejšimi stroji, med drugim tudi z laserjem, ki so ga uvozili iz Zahodne Nemčije in pomeni novost 'v grafični in kartonažni industriji. Novi prostori in sodobne naprave bodo kolektivu Gorenjskega tiska Enotnost in prizadevnost organizacij na Brezjah Na zadnji razširjeni seji 10 KO SZDL Brezje, na kateri so bili navzoči predstavniki vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacij, skupščine in sveta KS, so pozitivno ocenili politično in družbeno dejavnost na Brezjah. Glede na določeno mrtvilo, ki je zadnje čase prisotno v mladinski organizaciji, so sklenili, da morajo mladi čim prej izvoliti novo vodstvo osnovne organizacije ZSMS. To naj bi, tako kot pred časom, spet poživilo deio te organizacije in omogočilo mladini večjo udeležbo pri reševanju krajevnih vprašanj. Prav tako so sklenili, da bodo do septembra opravili potrebne priprave za ustanovitev novega krajevnega odbora Rdečega križa. V septembru bodo sklicali sejo krajevne konference SZDL, na kateri bodo spregovorili o družbenopolitični aktivnosti in ukrepih za stabilizacijo in o načrtu srednjeročnega razvoja KS. Pogovorili se bodo tudi o uveljavljanju delegatskih odnosov v KS, o povezovanju delegacij za zbor KS in za SIS s skupščino in svetom KS ter občani. Ker je turistično društvo Brezje odkupilo od K2K Kranj nekdanjo remizo KZ Brezje, za kar je odštelo 120.000 din, so se odločili, da bodo do začetka prihodnjega leta pripravili načrte in vse ostalo za začetek obnovitvenih del v tem objektu, kjer nameravajo urediti družbeni center. V njem bo dvorana in drugi prostori za družbene organizacije in društva. V ta namen so imenovali 7-članski gradbeni odbor na čelu s Stankom Megličem, ki bo pripravljal začetek gradnje. JR Izdelava analize stanja in ukrepov Koordinacijski odbor za usmerjanje družbenopolitične aktivnosti pri izvajanju nalog stabilizacije pri OK SZDL in izvršni svet SO Radovljica sta na skupni seji sklenila, da se po enotni metodologiji izdela analiza gospodarjenja tudi v samoupravnih interesnih skupnostih ter pri ostalih uporabnikih družbenih sredstev s področja negospodarstva. Pripraviti morajo svoje akcijske programe za stabilizacijske ukrepe in se tako vključiti v splošna prizadevanja vseh dejavnikov v to pomembno družbeno akcijo. V ta namen je koordinacijski od bor konec julija razposlal, tako kot že prej OZI) in TOZ!) v gospodarstvu, tudi vsem desetim občinskim interesnim skupnostim, zavodom in ustanovam, ki se financirajo iz sredstev skupne porabe, poenoteno tabelo — vprašalnik o analizi stanja in ukrepov za stabilizacijo. Vprašanja se nanašajo na sedanje investicije in njihovo finančno pokritje; na gibanje osebnih dohodkov v skladu z rastjo družbenega proizvoda in določili samoupravnih sporazumov o delitvi OI); na samo upravno organiziranost znotraj delovnih skupnosti in na ureditev interne zakonodaje; na delovno disciplino ter preprečevanje zlorab; na izdelavo srednjeročnega načrta razvoja 1976 — 1980; na analizo ostanka dohodka; na racionalno trošenje sredstev ter na možnosti ustanovitve skupnih strokovnih služb za vse SIS v občini. Gre torej za preudarno akcijo, ki naj bi razsvetlila trenutno stanje tudi na področju negospodarstva. Vprašalniki morajo biti izpolnjeni 4 ULAS Torek, 5. avgusta 1975 najpozneje do 15. avgusta, ko jih morajo dostaviti izvršnemu svetu OS. Koordinacijski odbor je razen tega povečal število delovnih skupin od dosedanjih 0 na 8. Delovne skupine, sestavljene od najodgovornejših nosilcev funkcij v gospodarstvu in v družbenih dejavnostih ter strokovnjakov so imenovane za področja lesne industrije in gozdarstva, za tekstilno, kovinsko, kemično in elektroindustrijo, za turizem, gostinstvo, trgovino in kmetijstvo, za družbene dejavnosti, za gradbeništvo in komunalo ter /.a družbeno obrt. Naloga teh skupin je, da spremljajo po tek akcije in ukrepov in da sproti opozarjajo na pomanjkljivosti; da nudijo vsestransko strokovno pomoč pri izdelavi stabilizacijskih programov; da posredujejo koordinacijskemu odboru stališča in predloge za razreševanje problemov v zvezi z družbeno akcijo na vseh področjih. V tednu od 18. do 23. avgusta bodo te skupine obiskale vse samoupravne interesne skupnosti in ostale uporabnike družbenih sredstev, da bodo skupno obravnavali problematiko gospodarjenja in stabilizacijskih ukrepov. Izvršnemu svetu je naloženo, da sproti spremlja dotok in porabo sredstev iz OZD in TOZI) za samoupravne interesne skupnosti v občini in takoj opozarja na morebitne presežke. JR Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj KAZPISIUK PROSTO I )KLOVNO M K STO požarnega inšpektorja v oddelku za notranje zadeve Pogoj: višja strokovna izobrazba in .'{ lota delovnih izkušenj TER PONOVNO M K S TO RAZP1SUJK PROSTO DELOVNO referenta za personalne zadeve v oddelku za občo upravo in družbene službe Pogoj: višja strokovna izobrazba pravne ali upravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Kandidati za zgoraj razpisani prosti delovni mesti naj pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo razpisni komisiji upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije št. 1 najkasneje v 15 dneh od dneva razpisa. omogočili, da bodo lahko s svojimi izdelki nadomestili nekatere uvožene in da se bodo postopoma usmerili tudi na tuja tržišča. Novi prostori, zgradili so jih v komunalni coni na Primskovem, merijo 3200 kvadratnih metrov. Zanje in za opremo je moral kolektiv zbrati nad 41 milijonov dinarjev. Vrednost proizvodnje bodo s to naložbo povečali od 80 na 120 milijonov dinarjev, letno. Po vrednosti bo kartonska embalaža, ki jo Gorenjski tisk izdeluje za večino slovenske farmacevtske industrije in za različne druge delovne organizacije, predstavljala polovico proizvodnje. Dan pred otvoritvijo, v petek, je bila v domu JLA slavnostna seja delavskega sveta. Na njej so spregovorili o razvoju delovne organizacije, velikem napredku v strukturi kadrov, saj je zadnja leta v kolektivu veliko več strokovnjakov, organizaciji dela, večanju produktivnosti dela in reševanju problemov družbenega standarda delavcev. Posebej so opozorili na izredno hiter razvoj podjetja v zadnjih desetih letih, ko so bili zgrajeni novi proizvodni prostori v Kranju, upravna stavba in komaj tri leta zatem novi prostori na Primskovem. O napredku priča tudi podatek, da Grafično podjetje Gorenjski tisk danes več predstavlja v jugoslovanskem gospodarstvu, kot je pred 15 leti tiskarna v gorenjskem. Na seji so podelili tudi zlate značke za požrtvovalno in vestno delo v podjetju ter za izredne dosežke v proizvodnji enajstim članom kolektiva. Dobili so jih Drago Bada-lič, Rudi Bizovičar, Bojan Kirn, Stane Langerholc, Albin Masten, Francka Mlakar, Jože Modrijan, Marija Pravhar, Milovan Subotić, Janez Šumi in Peter Trobec. Posebno priznanje in nagrado pa so podelili direktorju Jožetu Koncu in obratnemu inženirju Edvardu Jur-jevcu za požrtvovalno delo pri načrtovanju, izboru opreme in gradnji novega obrata na Primskovem. V kolektivu Gorenjskega tiska je tudi pet delavcev, ki so že več kot 25 oziroma 30 let člani ZK. Osnovna organizacija jim je na slavnostni seji podelila zlate značke ZK. Za več kot 30-letno članstvo in delo v Zvezi komunistov jo je dobil direktor Jože Konc. Za več kot 25-letni staž v Zvezi komunistov pa so zlato značko prejeli Jože Bogataj, Dušan Feldin, Stane Oblak in Vida Koprivnik. Zatem so podelili jubilejne nagrade za deset- do dvajsetletno delo m jubilejne nagrade za več kot dvajsetletno delo v Gorenjskem tisku. Vseh jubilantov je bilo 77, več kot dvajset let pa že dela v Gorenjskem tisku o delavcev. Ivanka Eržen in Ristič Drago, ki odhajata v pokoj, pa sta na seji prejela odpravnino. L. Bogataj V petek je bila slavnostna seja delavskega sveta, na kateri so podelili zlate značke delavcem za požrtvovalno in vestno delo, zlate značke ZK, jubilejne nagrade in odpravnine delavcem, ki odhajajo v pokoj! — Foto: J. Zaplotni* Francka Mlakar, ki dela v Gorenjskem tisku že 33 let, je prerezala trak ob vhodu v novi obrat. — J. Zaplotnik Otvoritve novega obrata so se udeležili tudi predstavniki občine, mejd£J1 predsednik občinske skupščine Tone Volčič in predsednik IS Franc Sif_r. predstavniki grafičnih podjetij iz vse Slovenije, proizvajalcev papirja in* #j tona ter predstavniki podjetij, s katerimi Gorenjski tisk poslovno soc^e^uJ^nro-^ob otvoritvi so predstavniki Gorenjskega tiska navezali stike s porabniki P izvodov, kijih bodo izdelovali v novem obratu in se z njimi pogovorili o so lovanju v prihodnje. — Foto: J. Zaplotnik Slovenske železarne Tovarna verig Lesce izdeluje vse vrste verig, verižnih kompletov za industrijo, ladjedelništvo, transport in .široko potrošnjo, kot široki asortiment vijačnega blaga za lesno industrijo Delovna skupnost podjetja čestita vsem občanom in svojim poslovnim partnerjem k občinskem prazniku in jim želi v bodoče veliko poslovnih uspehov SLOVENSKE ŽELEZARNE tovarna vijakov men kropa Za občinski praznik Radovljice čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom ter jim želimo veliko delovnih uspehov SPLOŠNO GRADBENO ■mul «»■ PODJETJE RADOVLJICA LJUBLJANSKA CESTA 11 Gradimo stanovanjske, industrijske, šolske in turistične objekte solidno in po zmernih cenah Vsem občanom občine Radovljica čestitamo za občinski praznik in jim želimo še vnaprej veliko delovnih uspehov Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju V svojih poslovalnicah nudimo vse vrste umetnih gnojil in drugih potreb za kmetijstvo in repromaterial. Odkupujemo vse vrste prehrambenih viškov od kmetijstva, lesa iz negozdnih površin. V svojih prodajalnah v Bohinju in Ljubljani prodaja vse izdelke mlečnih proizvodov ter posebej v Ljubljani prvovrstne klobase v zaseki. Razpolaga z na novo zgrajeno mlekarno, v kateri izdeluje vse vrste mlečnih izdelkov in prvovrstni bohinjski sir. V svojih poslovalnicah: Bohinjska Bistrica, Jereka, Stara Fužina, Nomenj, Srednja vas, GorjuSe in Studor prodaja vse vrste prehrambenih izdelkov, manufakturnega blaga in reprodukcijskega materiala. Pri enoti gozdarstvo odkup in prodaja rezanega lesa vseh vrst na drobno in debelo. V obratu žaga predelujemo in prodajamo prvovrsten žagan les. V posebnem obratu imamo sploSno mizarstvo in kolarstvo. Izdelujemo predvsem stavbno pohištvo po standardu in posebnem naročilu. Opravljamo prevoz svojim kooperantom in se toplo priporočamo ter obenem čestitamo vsem poslovnim prijateljem in občanom za občinski praznik Radovljice Splošno gradbeno podjetje Bohinj Bohinjska Bistrica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik občine Radovljica in se priporočamo s svojimi storitvami **sa|"TeiplasT J KAMNA GORICA Obrtno podjetje JELPLAST Kamna gorica se je razvilo iz Okrajne izdelovalnice pohištvenega okovja, kasneje Okovje Kamna gorica. Leta 1972 se je preimenovalo v JELPLAST obrtno podjetje za predelavo plastičnih mas in izdelavo industrijskih stolov, Kamna gorica. Delovni kolektiv, ki je letos praznoval 27-letnico obstoja, zaposluje 43 delavcev, večinoma domačinov. S tem je rešen tudi stanovanjski problem, ker podjetje ne razpolaga s svojimi stanovanji,- niti ni v sedanjem stanju zmožno, da bi kakšno kupilo. Stanovanjskim graditeljem pa nudi kredite po ugodnih pogojih in jim s tem pomaga. Glavna sedanja dejavnost je predelava plastičnih mas «. tehniko brizganja. Osnovni program obsega izdelavo pokrovnih kap za aerosol doze vseh dimenzij. Zadnji dve leti je močno poudarjeno tudi poslovno-tehnično sodelovanje z Iskro. V glavnem smo se navezali na našo najbližjo sosedo Iskro obrat mehanizmov Lipnica, s katero smo začeli sodelovati že pred skoraj tremi leti in izdelujemo zanje polizdelke, katere vgrajujejo v svoje končne izdelke. Za Iskro elektromehaniko Kranj pa izdelujemo za njihove potrebe izdelke iz plastičnih mas. V bodoče pričakujemo, da se bo to sodelovanje še razširilo in okrepilo. Poleg predelave plastičnih mas predstavlja velik delež tudi izdelovanje stolov. Izdelujemo že poznane tipe vrtljivih in nastavljivih stolov, s katerimi opremljamo tekoče trakove v tovarnah po celi domovini. Pred kratkim smo ta program iz treh standardnih tipov razširili na devet tipov stolov. Vzporedno izdelujemo v obratu stolov tudi zapirala za polkna po posebnih naročilih. Plan razvoja podjetja je izdelan na možnostih samega kolektiva. V perspektivi podjetje nima ambicij, da bi pomembno povečalo število zaposlenih, temveč, da bi dokončno uredilo delovne pogoje in maksimalno izkoristilo obstoječe kapacitete, katere pa bo nujno potrebno modernizirati. Sedanja dejavnost omogoča tak razvoj, čeprav je prav v tej dejavnosti čutiti močan vpliv privatnega sektorja in njegove konkurence. V letošnjem letu dosega podjetje lepe poslovne uspehe. V prvih petih mesecih je doseglo svojo proizvodnjo, kjer predeluje v večini tuj material (material naročnikov), 53,3 # letnega plana. Vrednost realizacije v prvih treh mesecih je znašala 1,636.000 din, ostanek dohodka brez amortizacije nad predpisano stopnjo pa je bil 236.000 din, kar pomeni 14,5 rr akumulacije, katera je porok za stabilno poslovanje podjetja in za nadaljnje razvijanje. Povprečni osebni dohodek za prve tri mesece je znašal 2.860 din, kar predstavlja za to vrsto dejavnosti, katera ne zahteva veliko število visoko kvalificiranih delavcev in nima težkih delovnih mest, povsem realne osebne dohodke. V letošnjem letu je podjetje predvidelo tudi sredstva za Krajevno skupnost, oziroma Prostovoljno gasilsko društvo Kamna gorica in mu s tem pomagalo nabaviti motorno brizgal-no. Podjetje bo prispevalo tudi športnemu društvu Partizan Kamna gorica. Sklenjeno je bilo, da bomo s svojimi pripravami in prostorom omogočili izgradnjo žičnice v Kamni gorici. Pomemben delež dela v podjetju ima tudi osnovna organizacija sindikata Jelplast Kamna gorica. Poleg skrbi za zaposlene in za dobre delovne pogoje, sodeluje pri reševanju vseh problemov in nudi tudi ustrezno pomoč članom kolektiva. Ze tradicionalni so postali enodnevni izleti celotnega kolektiva. Do'sedaj smo obiskali skoraj vse pomembne turistične kraje, letos pa bomo organizirali izlet v Kumro-vec in si tam ogledali rojstno hišo tov. Tita in spominski dom. Kemična tovarna Podnart p. o. SPECIALIZIRANA TOVARNA KEMIKALIJ ZA GALVANOTEHNIKO, FOSFATIRANJE IN BARVANJE KOVIN V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila, servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna E Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi storitvami Dobro obiskane prireditve SPOMENIKI NOB V AVLI KRANJSKE SKUPŠČINE - Pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine Kranj Toneta Volčiča so v počastitev kranjskega občinskega praznika, 30, obletnice osvoboditve in 25. obletnice samoupravljanja odprli v četrtek popoldne v avli občinske skupščine Kranj fotografsko razstavo »Spomeniki NOB«. Razstavo je pripravil Foto kino klub Janez Puhar Kranj, ki bo v kratkem slavil 65. obletnico delovanja. O pomenu razstave in jubilejev je govoril tajnik kluba Tone Marčan. Razstava bo odprta do danes, 5. avgusta. Razen pokrovitelja in nekaterih članov kluba, avtorjev fotografij, se je otvoritve udeležila tudi mladinska skupina iz prijateljskega francoskega mesta La dota t. (jk) — Foto: F. Perdan Ob 140-letmci rojstva in 40 letnici postavitve spomenika bi bilo prav če bi spomenik Davorina Jenka v Dvor/ah pri Cerkljah obnovili in tako rešili propadanja. Le-tega že močno načenja zob časa. Zdaj bi ga oteli še z malimi stroški, čez nekaj let bo pa prepozno. Najbolje bi bilo, če bi se za obnovo zavzela osnovna šola v Cerkljah, ki se ponaša z njegovim imenom. Čudno je le, da se tam in tudi drugod na kulturnih ustanovah po domovini nihče ne spomni tega spomenika. Ni videti, da bi kdaj kdo prinese/ kak cvet ali spominski venec. Kaže, daje ta mož čisto pozabljen, čeprav mu himne ohranjajo spomin. Upam. da ta poziv ne bo nalete/ na gluha ušesa. /j Citšin 19. razstava črno-bele fotografije v Radovljici V počastitev 30-letnice osvoboditve, 80-letnice planinskega društva Radovljica in občinskega praznika Radovljica je v petek, I. avgusta, v graščini v Radovljici pooblaščenec predsednika skupščine Drago Rozman odprl razstavo umetniške fotografije. Uvodni govor je imel pred- ednik foto-kino kluba Radovljica Ivan Pipan. Moški pevski zbor KIJI) Bled pa je /apel nekaj pesmi. Na razstavi sodeluje šest foto klubov, 52 avtorjev s 129 fotografijami. Na otvoritvi so bile podeljene Štiri zlate, tri Brebme in štiri bronaste medalje ter devet diplom. Sopranistka Olga Gracelj z Bleda nastopila na otoku V okviru rednih petkovih prireditev na Blejskem otoku, ki jih organizira Zavod za razvoj in napredek turizma Bled, sta se v petek, 25. julija, popoldne prvič predstavila tudi domača umetnika sopranistka Olga Gracelj z Bleda in orglar Anton Potočnik iz Ljubljane. Mlada Blejčan-ka, ki je študirala petje v Ljubljani in Angliji, je bila za svoj debul nagrajena z zasluženim aplavzom. Zal je močni naliv, ki je to popoldne zajel Bled in okolico, močno vplival na udeležbo, ki bi bila zagotovo precej večja. Koncert je poslušalo nekaj nad 70 turistov. JR iJi JUr /m Torek, 5. avgusta 1975 Zlate medalje so prejeli: Milojko Demšar, FKK -J. Puhar Kranj; Marjan Kukec, FKK J. Puhar Kranj; Franc Sluga, FK Andrej Prešeren Jesenice; Milan Ropret, KKK Radovljica. Kastava bo odprta do vključno h. avgusta 1975 vsak dan od 10. do 12. in od 10. do 18. ure Foto-kino klub Radovljica ima razstavo v dogovoru in soglasju vseh gorenjskih občinskih organizacij za tehnično kulturo. ■ C.Rozman Blejski pa tudi drugi turisti, ki letujejo v okoliških krajih, kažejo vedno večje zanimanje za prireditve, ki jih v festivalni dvorani organizira Zavod za napredek in razvoj turizma na Bledu. Posebno veliko udeležbo beležijo v petkih zvečer, ko so na programu pretežno folklorni nastopi domačih in tujih skupini Daleč največ vstopnic, čeprav so bile pošteno zasoljene (90 in 100 din), so prodali 17. julija, ko je na Bledu gostoval 80-članski ruski ansambel ljudskih plesov in pesmi iz Arhangel-ska. Cenijo, da je bilo tedaj nad 700 gledalcev, kolikor jih največ lahko sprejme dvorana. Zelo visok obisk so privabile tudi znane jugoslovanske folklorne skupine Lado. Kolo, Tanec in Tine Rožanc, pa tudi za domače folklorne skupine iz občine ni zanimanje tujcev dosti manjše. Manj gostov privabljajo zabavne prireditve in klasična glasba, kar je razumljivo, saj imajo tega dovolj tudi v svojih krajih. Tudi obisk vokalnih in instrumentalnih koncertov v cerkvi na otoku je razmeroma slabši kot so pričakovali. Tja prihajajo v glavnem starejši in bolj resni poslušalci, med katerimi pa skoraj nikoli ni domačinov. Čeprav se je koncertna dejavnost na otoku že močno uveljavila, pa vendar prinaša Zavodu za turizem čisto izgubo. Kljub temu je ne mislijo opustiti, ker so prepričani, da hi bilo to v.škodo blejskemu turizmu. Pri tem računajo, da se bo sčasoma tudi za koncerte na otoku povečalo zanimanje ne samo tujcev, pač pa tudi domačinov. V avgustu bodo ob petkih nastopili zelo zanimivi folklorni ansambli Njegoš iz Crne gore, Vojvodinsko kolo iz Subotice, Sluk CSR iz Bratislave in Emona iz Ljubljane. V sredah pa se bodo na otoku predstavili z orgelskim kon- certom Eberhart rvraus iz ZRN, kvartet Dvoržak iz CSSR, z orgelskim koncertom še Iris Caruana iz Italije, ob koncu meseca pa že tretjič oktet Gallus iz Ljubljane in prvič letos moški komorni zbor A. T. Linhart iz Radovljice. JR EN VER KALJA NAC RAZSTAVLJA V PREŠERNOVI HIŠI - V petek. 1. avgusta, zvečer so v galeriji Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo akademskega slikarja Envera Kaljanca. Umetnik se je rodil leta 1944 v Sarajevu, sedaj pa stanuje v Ljubljani. Šolal se je v Ljubljani. Enver Kalja-nac se kranjskemu občinstvu predstavlja prvič, sicer pa je že razstavljal V Celju, Italiji, Ljubljani, Ribnici in Kočevju. Razstava bo odprta do 4. septembra, (jk) - Foto: F. Perdan NIKOLI NISTE A ZNIŽANJE KUPILI KVALITETE TAKO POCENI! RAZPRODAJA OPUŠČENIH PROGRAMOV POHIŠTVA LASTNE PROIZVODNJE ■ DO 31.VIH.1975 DOSTAVA IMA DOM SPALNICE - REGALI - KOMBINIRANE OMARE - VITRINE — OTROŠKE POSTELJICE - OTRO ŠKO POHIŠTVO - KOSOVNO POHIŠTVO KRANJ - PRIMSKOVO TRGOVSKO PODJETJE murka LESCE V naših specializiranih trgovinah v Lescah, Radovljici, na Bledu in Jesenicah vam nudimo pestro izbiro: — tekstilnega blaga — konfekcije — gradbenega materiala, instalacijskega materiala — pohištva — gospodinjskih potrebščin Delovni kolektiv čestita občanom gorenjskih občin za njihov praznik Tapetništvo Radovljica, tel. 75-301 Izdelava tapetniških del po naročilu. Obloga tal. Dobava in montaža švicarskih karnis »SILENT GLISS«. Izdelava in montaža zaves. Blazinjeno pohištvo po naročilu. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik in se priporočamo za svoje storitve Dobra izbira svežega mesa in suhomesnatih izdelkov vseh vrst. Klavnica in mesarija Bohinjska Bistrica 4> V Vsem prebivalcem na območju občine Radovljica čestita za občinski praznik in jim želi veselo praznovanje Ključavničarstvo Radovljica Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik ter se priporočamo za naše storitve TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA TITAN KAMNIK proizvaja: fitinge črne in pocinkane, ključavnice navadne in cilindrične, obešanke navadne in cilindrične, motorne mesoreznice jn drobilke za orehe, ulitke iz temprane litine za avtomobilsko, strojno in elektro industrijo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše renomirane izdelke Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno pohištvo po naročilu mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovljica ljubljanska 13, telefon* 75 036 (064). žiro račun pri SDK radovljica 51540-601-12232 Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik CDi Kovinoobrt Bohinjska Bistrica Ms ?/CA SV O Podjetje za izdelavo pnevmatskega transporta (ekshanstiranje) Vsem občanom m poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Delovni kolektiv LIR lesna industrija Blea čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in se priporoča s svojimi izdelki Sukno — industrija volnenih izdelkov z n.soi.o. Zapuže SUKNU-Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100 % čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. • - 15 Ob tako bogati izbiri boste govoto našli tudi nekaj zanei Vsem delovnim ljudem čestitamo občinski praznik Radovljice za Nikoli in nikamor brez nasveta in ugodja, ki vam ga nudi KOMPAS JUGOSLAVIJA GENERALNA DIREKCIJA LJUBLJANA. P RAŽA KOVA 4 Prodaja vseh vrst železniških, letalskih in ladijskih vozovnic za tu- in inozemstvo — hotelske rezervacije — turistične informacije — posredovanje potnih listov in vizumov — organizacija izletov in potovanj po Jugoslaviji in inozemstvu z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi — avtobusni prevozi'— izposojevanje avtomobilov s Šoferjem ali brez. Poslovalnice: Beograd, BJed, Brnik, Budva, Celje, Crikvenica, Dubrovnik, Fernetiči, Gradina (Dimitrovgrad), Hercegnovi, Jesenice, Koper, Korensko sedlo, Kozina, Lazaret (Ankaran), Ljubelj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Niš, Novo mesto, Novi Sad, Opatija, Podgora, Poreč, Postojna, Portorož, Pula, Rateče, Rabac, Rovinj, Sarajevo, Sežana, Skopje, Split, Subotica, Šentilj, Škofije, Vatin (Vršac), Vrsar, Vršac, Zadar, Zagreb Kompas hotel Dubrovnik — Kompas hotel Bled — Kompas hotel Ljubljana z dep. »Panorama« — Kompas hotel »Stane Žagar« Bohinj — Kompas izletniški dom Hibno pri Bledu — Kompas hotel Kranjska gora — Restavracij« »Ljubelj« Ljubelj — restavracija »Deteljica« Tržič — žičnica »Zelenica« Ljubelj — Gojitveno lovišče Petrovci Obiščite našo poslovalnico in hotel Kompas na Bledu Vsem delovnim ljudem in občanom čestitamo za občinski praznik Radovljice in jim želimo veliko delovnih uspehov Nepozabna pomlad 1945. Deževni april se je umaknil sončnemu maju, ki je s toplimi žarki, cvetočimi poljanami in ozelenelimi gozdovi okrasil porajajočo se svobodo. Petje ptic se je vtapljalo z zadnjimi fafali, ki so oznanjali konec štiriletne teme in rojstvo novega jutra brez krvi in temnih oblakov. Iz gozdov so hiteli partizani z zastavami in harmonikami. Strumno so zakorakali po glavnih cestah v vasi in mesta pod slavoloke, med množico v cvetje in objeme. Solze radosti so rosile odločne obraze klenih borcev in onih, ki so razprostirali roke in srca v objem dobrodošlic. Pesmi in vzkliki zmagoslavja so odmevali na ulicah in se mešali z zvoki koračnic v eno samo komaj dojemljivo radost, kakor da jo je preveč naenkrat. Kot bi ne bila stvarnost, marveč prijeten sen, privid, ki se bo zdaj pa zdaj razpršil. Še kakor včeraj je zvenel v ušesih topot jeklenih korakov in ledena povelja tujih zavojevalcev, ki so zbujala srh v kosteh in sovraštvo v srcu. Včerajšnji dan je postal že preteklost, ki jo bo treba čimprej pozabiti za vedno in nepreklicno. Skrajni severozahod naše domovine, med Karavankami in Julijskimi Alpami, je najpozneje dočakal svoj praznik. Ta najlepši del slovenske dežele, ki ga je Hitler proglasil za germansko do sodnega dne, je postal spet slovenski, čeprav je moral trpeti okupacijo do zadnjega strela te' vojne. Medtem ko so drugi kraji že dneve in tedne slavili zmago in že hiteli obnavljati ruševine, so se ob Savi Dolinki in Savi Bohinjki gnetle poražene nemške in kvislinske čete, odločene, da z orožjem izsilijo prehod čez Karavanke. Čeprav poražena, nacistična soldateska niti najmanj ni bila pripravljena odložiti orožje in storiti to, kar ji je edino kazalo — vdati se zmagovitim slovenskim partizanom. Generalski možgani zapornike zapisane smrti, je po opravljenem delu hitel čez Karavanke, takoj nato pa še Jeseniško-bohinjski odred, ki je operiral v Selški dolini. Med Bohinjko in Dolinko je ostalo le nekaj stotin partizanov iz komande mesta Bled, okrožja, VDV čete in terencev. Večina domačinov se je borila v brigadah IX. korpusa. .Obveščevalni center na Jelovici je imel polne roke dela. Načelnik Jože Kapus, radiotelegrafist Edvard Ličen in kurirji niso spali tiste noči. Depeše iz glavnega štaba JA Slovenije in obratno so kar deževale. Komanda mesta Bled je imela svoj sedež v graščini Stare Fužine v Bohinju. Že dober mesec pred osvoboditvijo je prejela navodila od korpusa glede ukrepov, ker je bilo pričakovati skorajšnjo kapitulacijo hitler-jevske Nemčije. Da je dogodki ne bi prehiteli, je že nekaj dni za tem oddelek te komande na juriš zavzel žandarmerijsko postajo v Gorjah. Komandant mesta Niko Fabjan in komisar Brane Prhne sta se dobro zavedala odgovorne naloge. Tudi njima je primanjkovalo časa. Ljudem v komandi se je zdelo kot da med večerom in jutrom ni nič. Položaj je zahteval nagle odločitve in kar se da odločne ukrepe. Mrzlično premikanje sovražnih enot in zmedeno pripravljanje na odhod nacističnega civilnega aparata v tem delu Gorenjske je že kazalo znamenja razsula. Vešče so ga prikrivali v upanju, da se bo vsa sodrga nekaznovano umaknila prek Karavank. Njihove moči tako v številu kot v orožju ni bilo podcenjevati. Bilo bi nesmiselno dopuščati kakršnakoli presenečanja. To pa je zahtevalo najtesnejšo zvezo in sodelovanje operativnih enot Komande mesta in VOS, ki je v teh dneh imel svoj sedež v barakah nad Studorjem v Bohinju. Od tam so črpane najnovejše informacije o premikih in nakanah sovražnih enot v Bohinju, na Bledu, v Radovljici in v zgornji savski dolini. Poleg teh obvestil pa je Komanda mesta prejemala dragocene podatke povečala na približno 400 mož, oboroženih z vsem sodobnim in težkim orožjem. Da bi zavrli nagel prodor naših čet s primorske strani, so minirali bohinjski predor, ki je povezoval predvojno jugoslovansko obmejno postajo Bohinjska Bistrica s Podbrdom. Vsi položaji okoli postojanke so bili čvrsto v rokah naših borcev. Na poziv partizanov, da se okupatorska posadka v Bistrici brezpogojno vda, se je njen komandant, zavedajoč se svojega položaja, skušal z zvijačo izvleči iz obroča s predlogom za enodnevno premirje. Partizanske sile na tem terenu kakor tudi na ostalem področju Komande mesta niso bile dovolj številne, da bi lahko z borbo dosegle kakšen uspeh, zato ni kazalo drugega kot čakati naslednjega dne. Na presenečenje naših borcev pa je celokupno sovražnikovo moštvo pod okriljem noči po skriti poti pobegnilo proti Gorjam nad Bledom. Partizanom je v postojanki ostalo le nekaj težjega orožja in opreme, vso ostalo oborožitev pa so bežeči Nemci vzeli s seboj. Kar ni uspelo Komandi mesta v Bohinju, ji je uspelo v Gorjah, kjer je njena četa zajela celo kolono iz Bistrice. Naši so Nemce takoj razorožili in pod stražo vrnili čez Pokljuko v Bohinj, kjer so prav tisti, ki so minirali predor, morali očistiti ruševine in usposobiti progo. Podobno je bilo tudi s posadko v vojašnici na Bohinjski Beli. Tudi to moštvo se je hotelo izogniti vdaji in pobegniti proti Jesenicam in dalje v Avstrijo. Vendar pa je tudi te doletela ista usoda kot policiste iz Bistrice. Nekje pri Jesenicah so naši vse polovili in razorožili. Tako je bila osvobojena vsa Bohinjska dolina do Bleda. Na Bledu pa je nastal med temi dogodki pravi vojaški tabor s pripravljali vse potrebno za sprejem osvoboditeljev. Za zastrtimi okni so se v skritih sobah zbirale ženske in iz nemških zastav šivale naši' zastave. Mladina je pisala gesla dobrodošlice. Posebno aktiven je bil odbor v naselju Grad z ilegalnim imenom »Sojna — 2«, ki je v vseh okupacijskih letih razvil izredno aktivnost in močno obveščevalno službo. Veliko zaslug za tako uspešno delo tega odbora gre zlasti njegovemu tajniku Francu Jarcu-Marjanu, ki je služboval v nemškem občinskem uradu in tam neopaženo stikal za važnimi podatki o okupatorju in njegovih namerah. Gestapovci so sicer vedeli, da nekdo pošilja partizanom podatke, vendar zaradi izredne spretnosti in konspirat ivnost i nikoli niso prišli na sled našemu ilegalcu. Za posebno presenečenje je Marjan poskrbel še nekoliko dni pred osvoboditvijo. Osebje nemške puš-karske delavnice v naselju Mlino je prepričal, da je naložilo kompletne naprave in material te delavnice na tri voze in jih pod njegovim vodstvom skrivaj odpeljalo v Gorje k part izanom. - Takoj po osvoboditvi Bohinjske Bistrice pa je deloma tudi po njegovi zaslugi odšla z Bleda preko Pokljuke celotna posadka žandar-merijske postaje' in se v Bistrici vdala Komandi mesta Bled. Nekateri od teh žandar jev so pozneje, čepraV ne prostovoljno, sodelovali kot merilci pri minometih s kuplje-niških položajev v partizanskem napadu na policijsko obrambo pri garažah na Mlinem. Štabu na Hotunjah se je v teh dneh nenehno prijavljalo . na stotine novih prostovoljcev i/, vseh krajev zgornje Gorenjske, ki so se želeli vključiti v enote Komande mesta. Le-ta je v naglici ustanovila in oborožila nove čete, ki so pozneje sodelovale v osvobajati ju Bleda. Lesc, Radovljice in Jesenic. Streliva in orožja je bilo več kot dovolj, med 'drugim tudi nekaj topov manjšega kalibra, ki so bili zaple- tu hrerju Helmutu Hosumecku, da se s celotno posadko na Bledu vda, ker le tako lahko prepreči nepotrebno prelivanje krvi. Izkušeni nacistični lisjak je ultimat gladko zavrnil, češ da ni tako neumen, da bi verjel partizanskim jamstvom in kurirko mirno odslovil. Se isto noč je kar se da prikrito zmanjkalo vse do zadnjega vojaka na Bledu. V naglici so iz neznanih vzrokov pustili v hotelu Toplice le svoje ranjence. h. maja zvečer so prve patrulje s komandantom mesta Fabjanom in komisarjem Prhnetom prispele na Bled. Svoj štab so takoj namestili v izpraznjenem hotelu Jelovica in poslali patrulje proti Lescam, kjer so bili nemški položaji. Nemški oddelki, ki so ščitili progo, so se sicer pomaknili na levi breg Save Dolinke, vendar nihče ni vedel, kje so. V takšnem položaju je bila potrebna kar največja previdnost, zato glavnina čet Komande mesta te noči ni vkorakala na Bled, marveč je zasedla bližnje položaje v neposredni okolici, večji del pa se je pod poveljstvom komandanta bataljona Jožeta (iracija utrdil na desni obali Save, da bi se izognil morebit nemu presenečen ju. Kljub vsem ukrepom pa se je prav to tudi zgodilo. Malo pred polnočjo se je na cesti nepričakovano pojavil nemški oklopni avtomobil, ki je nato prekrižaril Bled. oddal nekaj rafalov in se prav tako nenadoma vrnil proti Lescam, kjer so obtičali njihovi vojaški transporti. 9. maja je uradno kapitulirala nacistična Nemčija. Vse svobodoljubno, človeštvo je slavilo zmago nad največjim sovražnikom v zgodovini. Prav ta dan, »žarjen * spomladanskim soncem, je tudi Bled dočakal svojo svobodo. Nastopil je dolgo pričakovani trenutek. Iz gorjanske smeri prek Rečice po današnji Prešernovi cesti so prikorakali, okiteni s cvetjem, zastavami in harmonikami, borci enot Komande mesta Bled na čelu s komandantom Fnhjannm in konu- '-1 Ob sotočju Save Dolinke in Save Bohinjke so zaplapolale zastave svobode niso mogli prenesti dejstev, da so partizani zavezniška vojska, če pa se že mora zgoditi tisto, kar se bo neizbežno zgodilo, se bodo vdali prej Angležem in Amerikancem kot pa partizanom. Ce so že morali izbirati med črnini in še bolj črnim, bodo izbrali prvo, ker bo tam več milosti in manj tenkočutnosti za st or jene zločine. Kljub temu pa si je svoboda nezadržno utirala pot. Slovenski partizani in divizije jugoslovanske armade so podile in lovile umikajoče tolpe brez predaha. Armade naše vojske so dosledno izpolnjevale povelje vrhovnega poveljnika tovariša Tita. Sovražniku je treba brezpogojno preprečiti, da bi ušel zasluženi kazni. Z vsako jutranjo zarjo teh dni so . vstajali novi upi, ki so prežemali ljudstvo gorenjskih krajev; nestrpno je čakalo svobodo. Cim bliže je bilo bobnenje topov in čini večja je bila zmeda na polnih cestah in progah, tem bolj so neugnani upi zoreli v prepričanju, da bo vsak hip konec nacistične tiranije- Nestrpno pričakovanje se je stopnjevalo v vzdušje kot pri brodolomcih na osamljenem otoku, ki se jim približuje rešilna ladja. Četrta armada in slovenski IX. korpus sta že bila v Trstu. Tanki z rdečo zvezdo so se valili skozi Trento in okrašeni s primorskim cvetjem hiteli naprej proti Koroški, da bi sklenili obroč s III. armado, ki je prodirala po dravski dolini proti Gospe sveti. Osvoboditelji niso imeli časa za slavje, za zdravice svobodi, bratstvu in enotnosti. Morali so tekmovati s časom, če so hoteli izpolniti nalogo svojega vrhovnega poveljnika Tita in zasluženo praznovanje odložiti za poznejše dni. Tudi sovražnik je hitel, da bi se umaknil jekleni pasti. Del Kokrškega odreda, ki jev 4. maja osvobodil Begunje in rešil tudi neposredno od vaških in rajonskih odborov OF, ki so do potankosti seznanjali partizane o stanju v še zasedenih krajih v dolini. • Konec aprila je Komanda mesta Bled imela okoli 280 borcev, ki so bili razporejeni v dveh bataljonih. Ce k temu številu prištejemo še dokaj neznatne moči oddelkov VDV enot, minerskega voda »Rati-tovee« na Jelovici in oboroženih pripadnikov narodne zaščite, na tem področju ni bilo več kot 500 za borbo sposobnih borcev nasproti .{000 sovražnikovim vojakom, v-glavnem iz pojačanih posadk v Bohinjski Bistrici, na Bohinjski Beli, Bledu, v Radovljici in na Jesenicah z ostalimi zgornjesavskimi postojankami. Te sovražnikove sile pa so iz dneva v dan nenehno rasle, kar je še bolj povečalo razmerje sil v njegovo prid. Komanda mesta je spričo takšnega stanja takoj ukrenila vse potrebno, da kolikor toliko zagotovi načrtno nadziranje svojega področja. Komandir Polde Šumi je s četo blizu 90 borcev nemudoma krenil čez Pokljuko in Rado Vil o proti Kranjski gori z nalogo, da nadzoruje vso' /.gornj« savsko dolino in da v primernem trenutku stopi v akcijo na zahodni tromeji. Druga četa pod poveljstvom komandirja (iorazda Finžgarja je zasedla položaje nad Jesenicami na področju Blejske Dobrave in Me-žakle. Ta enota naj bi po načrtu v pravem trenutku zasedla Jesenice in onemogočila okupatorjem pobeg. Drugi deli oz. bataljon Komande mesta, kakor se je imenovala ta skupina, je nadzirala bohinjski kot in blejsko kot lino. Prve dni maja se je v Bohinjski Bistrici nateplo več skupin policistov iz primorskih posadk in Sori-ce, ki so se umaknile pred napredujočimi rednimi enotami JA. Bohinjska posadka se je tako številnimi pripadniki vseh mogočih oddelkov vojski-, policije, gestapa in v lasovčov. Semkaj se je natepla vsa zločinska sodrga v zadnjem in odločilnem poskusu, da se organizirano izmuzne pred partizani, računajoč na progo iz Kranja proti Jesenicam in naprej na Koroško, ki je bila še v njihovih rokah. Po zavzet ju Bohinjske Bele, kjer je bilo zaplenjeno precej novega orožja in opreme, med drugim tudi dva topiča, je Komanda mesta nameravala prodreti s svojimi četami naravnost na Bled. Toda Nemci so pri tako imenovanih dvomih garažah na Mlinem. kjer je bila nastanjena močna posadka šole za dresuro policijskih psov, ojačana /. drugimi oddelki, vzpostavili-čvrsto obrambo na dominantnih položajih nad Savo Bohinjko. Okupatorski župan Paar je uvidel. da mu na obleganem Bledu l\v cvetijo več rožice, zato je tvegal prihod na" Bohinjsko Belo in na železniški postaji stopil v stik s komandant oni mesta zaradi pogajanj o prevzemu oblasti z izgovorom, da bi zaščitil občane. Dal ni nikakršnih sprejemljivih zagotovil, ki bi zajamčila partizanom to, kar so želeli. Brez odlašanja so zasi-dli položaje pod vasjo K upi jen ik, od koder so z desetimi zaplenjenimi minometalci začeli obstreljevati sovražno obrambo pri garažah. Ostale čete Komande mesta so medtem prodrle ob progi Bohinjska Bela — Bled do železniške postaje Bled jezero in čez Narčitno proti Krnici v Gorjah, štab se je prestavil na Mortune, od koder je vodil operacije svojih enot vse do osvoboditve Bleda, Nemci so brez večjega odpora odnesli pete s postaje in iz hotela Triglav, pred tem pa so se naglo umaknili tudi iz (iorij. Blcjčani so te dni živeli v nestrpnem pričakovanju. Vsi aktivisti so bili na notrah. Odbori OF so njeni v Bohinju in na Bohinjski Beli. Število oboroženih borcev se je naglo povečalo v nekaj nad tisoč. Kljub temu se položaj ni dosti spremenil, ker so naše čete morale nadzirati izredno razprostranjeno območje od obronkov -Jelovice mul Bohinjko do tromeje pri Ratečah. Nacisti so še vedno krepko držali v svojih rokah Bled, Lesce, Radovljico, Tržič, Jesenice in kraje ob progi, po kateri so sopi-hale dolge kompozicije poraženih čet z balkanskih bojišč. Transporti so bili zavarovani /. oklopnimi vlaki in oskrbljeni s kompletnimi inženirskimi napravami za postavljanje mostov in tračnic, da so si lahko zagotovili prevoz. V vagonih je bilo vsemogoče blago in zaloge naropanega materiala, s katerim so hoteli pobegnili v Avst ti jo. Da bi dosegli varnost prevozov, so temeljito zaščitili progo. V ta namen so vzpostavili močno obrambno črto na severni in zahodni strani Bleda. Od blejskega gradu, prek močvirnatih Blat, kjer je zdaj nogometno igrišče, prek H oma nad Zasipom in dalje proti -Jesenicam so na gosto razporedili svoje topništvo in vztrajno obstreljevali partizanske položaje proti Gorjam in po pobočjih Mežakle. Vsa kanonada pa ni imela nobenega učinka, ker so granati' zadele v prazno. Partizanske patrulje so bile že neposredno pri utrjenih prihodih in z motilniui ognjeni nadlegovale obupane Nemce. 7. in H. maja so se izselili zadnji nemški civilni uslužbenci in učitelji iz občinskih in drugih okupatorskih ustanov v Radovljici in na Bledu. To so bili najkrvoločnejši nacistični elementi, ki so vsa okupacijska leta strahovali ljudi in gospodarili po zasedenih krajih in mest ih. Partizanska komanda v Gorjah je v želji, da doseže, kar se doseči da, napotila kurirko Jožico Dijak na Bled. kjer je oddala ultimat osebno zloglasnemu obersturni- sarjem Prhnetom na konjih. Start! in mlado seje gnetlo v vznemirjeni in navdušeni množici, ki je s cvetjem in slavoloki z gesli pričakala osvoboditelje na križišču med današnjim Počitniškim domom PTT in Zdravstvenim domoni-Brezmejno, prisrčno navdušenje, poljubi, objemi, solze radosti, vse se je naenkrat strnilo v eno sani«' misel in izpolnjeno željo — svoboda. Po dolgih štirih letih trpljenja v temi gestapovske inkvizicije, je neuklonljivo ljudstvo dočakalo zlato svobodo. Za ta trenutek je veliko borcev dalo svoja življenja. Več kot 50 junakov iz tega kraja je ostalo nekje v pokljuških gozdovih, na obronkih Jelovice, po kraških globelih Primorske ali celo na bregovih Krke. Njihove matere, žene in sestre v črnini so zaman s pogledi iskale znane obraze, čeprav so na tihem« prav na dnu srca upale, da bodo prišli s tovariši. Naslednjega dne so borci z Vjffl partizansko odločnostjo naskoči'1 nemško obrambo onkraj Save. osvobodili Lesce, Radovljico, zaje'1 transporte vojaštva z vsem orožjem in naropanim plenom Jj1 odgnali v radovljiške barake. Se včeraj naduti, krvoločni vojščak' Herrnvolka, so se klavrno strnili * kolone in kakor tropi ukročeni'1 zveri topo buljili v prazno. Boječe so se izmikali obtoŽujočim pogle' doni svobodnih ljudi, kot zasač en' strahopetni zmikavti z brezobh1" nimi iluzijami osvoji usodi. Takoj ta dan so se ljudje ■ enkrat zbrali. Zopet so navduše'1. pričakali in gostoljubno sprej1' hrabre hercegovske vojake 1' 20. hercegovske divizije, ki je n** prevzela vojaške naloge in števil" ujel nike. Med sotočjem Save Bohinjke 'n Save Dolinke so plapolale zastav'e svobode. JB zmogljivost bo predstavljala kar 15 Odstotkov sedanje proizvodnje. V drugem polletju pa stoji pred kolektivom še precejšnja naloga: v prvem polletju so namreč dosegli le 29 odstotkov planirane realizacije, sicer pa večjo kot v lanskem enakem obdobju. Obseg proizvodnje pa je bil količinsko v prvem polletju približno na enaki ravni kot lani; izvoz je bil nekaj manjši, vendar pa so številke o izvozu in obsegu proizvodnje poskočile že v prvem mesecu drugega polletja. Na še eno značilnost letošnjega leta radovljiške Almire bi bilo potrebno opozoriti; v prvem polletju se je namreč kolektiv izkazal z visoko stopnjo samoupravne zavesti, ko je na referendumu odločil o priključitvi bivše TOZD TIP-TOP k Almiri. Tako je kolektiv rešil težavni položaj, ki je nastal v tej TOZD v Bohinjski Bistrici. Število delavcev se je s to priključitvijo v Almiri povečalo za 119. Almira ima sedaj štiri temeljne organizacije: TOZD Proizvodnja Radovljica, TOZD Proizvodnja Pletenin Lansko poslovno leto je bilo v radovljiški Almiri izredno us-Pešno in sodi, tako so v kolek-«vu ocenili, med najuspešnejša °bdobja. v Almirini zgodovini 8Ploh. Tudi letošnje leto se je jačelo uspešno: diploma Ljubljanski zmaj na letošnjem ljub-^anskem sejmu Moda 75 in pa 8rebrni Modefest sta takšen uvod v letošnje poslovno leto, kot si je '.ejteleti. Podoben odziv na svoje izdelke pričakujejo v Almiri tudi z jesensko kolekcijo; njen znak, numogrede povedano je grafično tako dovršen, da so ga mednarodni strokovnjaki za grafični design uvrstili med najboljše 2&ščitne znake na svetu, se bo ?asvetil na izredno lepi kolekciji 12 jer8eya, katere kos se predstavlja na sliki. atoma Kolektivno prizadevanje Za USpeh mmmmmmmmmmmmm^m Druga letošnja značilnost radovljiške Almire je prizadevanje njene-820-članskega kolektiva za uveljavljanje _ stabilizacijskih ukrepov. V leto varčevanja kot pravimo letošnjemu letu so se vključili z že lani izdelanim programom stabilizacijskih ukrepov. Naloge programa, sestavljenega na pobudo 00 ZK, so postavljene konkretno in jasno kažejo področja, kjer se lahko izkoristijo notranje rezerve. Posebna pozornost v programu je namenjena zunanje trgovinski politiki podjetja, ki predvideva zmanjšanje uvoza in povečanje izvoza za še enkrat toliko kot leto prej, tako da bi izvoz dosegel vrednost skoraj milijon dolarjev. Uvoz v Almiri zmanjšujejo tako, da se usmerjajo na večji obseg predelave domačih surovin; jesenska kolekcija bo že pletena pol iz domačih surovin, pol iz uvoženih. V letnem programu so si delavci Almire zadali nalogo, ki ni majhna. Obseg fakturirane realizacije naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal za 30 odstokov, količinski plan proizvodnje pa za 9 odstotkov. Planirani družbeni proizvod naj bi se letos povečal za 23 odstotkov, dohodek za sklade za 12 odstotkov, podjetniška akumulacija tudi za 12 odstotkov. V deležu podjetniške akumulacije predstavlja amortizacija kar dve tretjini, kar vsekakor priča o želji kolektiva po napredku in razširjeni reprodukciji. V novo opremo naj bi po planu vložili prek 8 milijonov din. Tako bo v drugem polletju stekla proizvodnja med drugim tudi na dveh novih pletilnih strojih, katerih Nova Gorica, ki se je lani novembra preselila v prostore nove moderne tovarne, TOZD Proizvodnja pletenin Bohinj v Bohinjski Bistrici, TOZD Industrijska prodajalna in pa samoupravna delovna skupnost skupnih služb. Z ustanovitvijo TOZD je nastal pomemben premik v izgradnji samoupravljanja, z delegatskim sistemom pa se je v vse udejstvo-vanje OZD kot celote aktivno vključil neposredni proizvajalec kot tvorni soustvarjalec vseh pomembnih odločitev v proizvodnem delovanju samoupravnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij. Področje družbenega standarda v Almiri nikakor ni zanemarjeno; potem ko so zadovoljivo uredili družbeno prehrano z ureditvijo nove moderne kuhinje, je sedaj vsa pozornost usmerjena stanovanjski problematiki. V letošnjem letu se stekajo varčevalne pogodbe pri banki za stanovanjsko izgradnjo; že v prvem polletju so bile ugodno rešene vse trenutno vložene vloge za kredit za individualno stanovanjsko izgradnjo, v drugem polletju pa bo kupljenih precej novih stanovanj. Takšna politika reševanja stanovanjskih vprašanj v kolektivu pa je seveda tudi odvisna od možnosti nakupa stanovanj, ki bodo dograjena šele konec letošnjega leta. Almira se že dlje časa skuša povezati s sorodno industrijo. V zadnjem času kaže, da so dokaj resni interesi za povezovanje tekstilcev v sami občini, kar bi lahko pomenilo za to področje skladen in učinkovit nadaljnji razvoj. Ne glede na to perspektivo pa si bodo Almirini delavci prizadevali za svoj boljši jutri že danes in vsak dan; zavedajo se, da bo terjalo drugo polletje še več naporov, da bi v ostrih tržnih pogojih gospodarili dobro, da bi dosegli planirane cilje in si prizadevali za uresničevanje družbenoekonomske politike tudi širše družbene skupnosti. ^ženine Bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije ^sem občanom občine Radovljica čestitajo in jim želimo še vnaprej veliko delov-nih uspehov tiko UMETNOKOVINSKA OBRT KROPA - SLOVENIJA Vsem občanom in poslovnim prijateljem na območju občine Radovljica čestitamo za občinski praznik in jim želimo veselo praznovanje Živilski kombinat ŽITO Ljubljana TOZD Triglav Lesce TOZD Gorenjka — tovarna čokolade Lesce Vsem svojim potrošnikom in občanom čestita za praznik Radovljice ter priporoča svoje izdelke kot: žitarice, mlevske izdelke, kruh, testenine, pekatete, Triglav pecivo, kolače, čokolado Gorenjka in izdelke obrata Šumf Prebivalcem občine Radovljica čestitamo za občinski praznik Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n.sub.o., Jesenice TOZD Gozdno gradbeništvo Bled, n.sub.o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o., Bled nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje asortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov. „ Črtomir Zoreč N'mav čriez izaro, nmav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) (79. zapis) In tako so se nekateri prejšnji astniki nekaj dni žalostno potikali koli nekdanjih svojih posestev, po-em pa se izgubili neznano kam, pač trebuhom za kruhom .. . Ne bi hoteli govoriti o kaki kazni, i je doletela te nesrečne naše roja-e, ker so bile njihove korenine v do-lači zemlji preplitve. Omenimo pa i neki hrvaški rek, ki pravi: »Majka emlja, kakva bila — rodjenom je inku mila!« Z našo besedo: na svoji emlji je treba vztrajati, pa naj bo še ako hudo; ni vrag, da se stvari prej li slej ne obrnejo na boljše! K sreči i mnogo naših rojakov v Kanalski olini tako mislilo in — ostalo na voji zemlji. Danes jim ni žal. Vsaj ospodarsko so se mnoge stvari že redile. O kaki izraziti revščini in ikoti danes v Kanalski dolini ni ledu. To je treba priznati. NARODNOSTNA SITUACIJA Povsem nasprotno, popolnoma nezadovoljujoče in nerešeno pa je današnje narodnostno prašanje koroških Slovencev v Ka-alski dolini. Res je deželica ob Ziljici in Beli že i nekdaj narodnostno mešana, na- ■upnijska cerkev (romanski slog) v Ikvah. Ena od najstarejših cerkva tem delu nekdanje Koroške. željena od Slovencev in Nemcev pa udi peščice Furlanov. Razmerje ned Slovenci in Nemci je bilo neka-o na polovico: po statistiki iz 1. 1846 e bilo v trbiškem okraju (t.j. v vsej Canalski dolini, vključno Pontabelj) 958 Slovencev in 3481 Nemcev. Cajpada je bilo to štetje izvedeno na snovi zloglasnega načela o »obče-alnem jeziku«. Znano pa je, da se ezikovno vešči, posebno vsi oni, ki 0 ekonomsko odvisni, dostikrat od-jčijo za jezik močnejšega, za jezik ospodarja, za jezik gospode, ki uka-uje ... Ni pa to le bolečina rojakov Kanalski dolini, pač pa vseh koro-kih Slovencev . .. Kajti res je,_ da je štetje ljudi po ■bčevalnem jeziku ena največjih rivic, ki jo moramo prenašati že llje kot celo stoletje. Nikakor ne nore biti odločujoče, kako govoriš - ker tako moraš! — v uradu, v to-arni, v šoli, v delavnici, v jezikovno nešani družbi — za narodnostno predelitev mora biti važna le ma-erina beseda v prvih letih življe-ja . .. Kljub temu, da krivičnim uradnim tetjem nikakor ne moremo dati ere, bo le prav, če v statistični tabe- prikažemo narodnostno situacijo v ečjih krajih Kanalske doline. Velja a prej pripomniti, da avstrijska tetja sploh ne navajajo italijansko ovorečega prebivalstva, pač pa le Jemce in Slovence. Šele 1. 1921, že •od italijansko upravo, se pojavi v tatistiki še tretja narodnost (po bčevalnem jeziku seveda, spet!). Kdor bi sešteval, uvidi katastro-alen padec števila Slovencev v Ka-alski dolini od 1. 1846. pa do 1. 1921. >d prvotnih 2958 rojakov je ostalo j še 1106 zavednih... Zgodovinar r. Bogo Grafenauer meni, da je od idanjih 8000 prebivalcev Kanalske oline vendarle še kaka četrtina, ki 1 zavestno prišteva k slovenskemu bčestvu. ZASEBNO ŠTETJE Ta številka bi utegnila biti res realna in razmeram primerna. Za vsak primer — seveda kot euradna kontrola takih trditev in odobnih ugibanj, ki jih pač spodbudo naše tihe želje, je bilo na hitro v rvi polovici 1. 1970 izvedeno zaseb- W Kaj -počiva REZA PREŠEREN rq}.i?.f|.iS22.iimrl.22.!>.l950 fravje bilo kratke Tvoje življenj*', im j# Wa vselej v zgld Tvoja 4rh Podoba na nagrobniku na ukelskem pokopališču — spominja na pesnikov lik, kot ga je ohranil slikar <}ol-denstein. no štetje. Rezultati so nas suhoparno opozorili, naj ne bomo preveliki optimisti. Čas je storil svoje — celih 50 let so koroški Slovenci v Kanalski dolini živeli pod narodnostnim pritiskom (otroci se že v predšolskih ustanovah odtujujejo slovenski govorici, prav tako pozneje v samoita-lijanski šoli; žal da dostikrat tudi v cerkvi ni nič boljše: duhovniki, izve-čine doma iz Beneške Slovenije, ne znajo več slovensko; duha njihovega Ivana Trinka ni več v njih — seveda so izjeme, tem bolj časti in spoštovanja vredne, a jih je tako malo, ena ali dve . . .). No, in to zasebno štetje, kako je izpadlo? Izkazalo se je, da glede narodne ali jezikovne zavednosti lahko danes računamo le na kakih 1308 oseb. Štetje je bilo izvedeno tako, da smo šteli družine, v katerih slovenska govorica še ni povsem pastorka. Našteli smo v Ukvah 68, v Zabnicah 52, v Lipalji vasi 5, v Ovčji vesi 2, V Lužnicah 3, na Fužinah (Bela peč) 18, v Trbižu 52, v Naborjetu 6 in v Rablju 49 družin s povprečno štirimi družinskimi člani, ki še čutijo slovensko. Topovska krogla v zidu hiše v Naborjetu - izstreljena je bila l. 1908. Zelo žal pa nam je bilo, da smo morali pri mnogih družinah slovenskih Rezijanov ugotoviti očitno narodnostno indiferentnost. Ti Re-zijani pomenijo namreč precejšen odstotek priseljencev iz krajev zunaj Kanalske doline. Narodnostno pa se struktura slovensko zavednega prebivalstva z njimi ne krepi. Seveda skušamo razumeti njihov položaj: že več kot 100 let je minilo, kar- so pripadli Italiji — poslej so bili brez slehernih vezi z matično Slovenijo, pa tudi brez stikov z ostalimi Slovenci. Izolirani v svoji gorski dolini pod Kaninom so videli odprta vrata iz svoje revščine le proti laškemu za-padu ... (Se bo nadaljevalo) Vojna napoved razbojništvu v planinah Slovenski gorski svet bi sodobni vandali očitno radi spremenili v prizorišče nekaznovanega sproščanja uničevalnih strasti »Kaj te brigajo najine rože, mulec?! Lani sva jih nabrali še precej več, pa so zato letos vseeno spet zrasle,« je razborit ženski duet minulo nedeljo dopoldan ozmerjal gorskega stražarja, ki seveda ni mogel zatisniti očesa pred dejstvom, da babnici tovo-rita z Ratitovca polno vrečko redkega planinskega cvetja. ŠELE MILIČNIK JU JE UTIŠAL Bili smo torej na prazničnem, se-manjem Ratitovcu. Malo zaradi čudovitega vremena in malo zaradi radovednosti, kako bodo fantje iz PD Selška dolina opravili nalogo varuha bogate flore. Sto in sto izletnikov, ljubiteljev pešačenja, je namreč pretekli konec tedna zavzelo pobočja okrog Krekove koče ter skušalo kat najbolje izkoristiti dan. In ker enkratni razgledi, svež zrak in sonce marsikomu ne zadoščajo več, ker v navalu pridobitniško-potrošniškega pohlepa hoče odnesti v dolino tudi nekaj »za spomin«, nekaj posebnega, s čimer se bo kasneje lahko postavljal in zbujal občudovanje sorodnikov, pač poseže po murkah, po enci-janu, po planikah. Res sem ter tja kdo pustoši med rastlinjem zaradi neosveščenosti in ker mu ni jasno, kakšno škodo povzroča, vendar so v vrstah sodobnih vandalov daleč najštevilnejši ljudje, ki jim je dobro znano, da ne bi smeli trgati ali puliti drobnih, zadnja leta zakonsko zaščitenih biserov narave. Ženski, omenjeni v uvodu pričujočega zapisa, že sodita vmes. No, njuno avtoritativno nastopanje ni nikogar ganilo: »mulec« je preprosto poklical miličnika, tistega pravega, v modri uniformi, in grešnici sta brž opustili napadalni ton izražanja. Zaključno besedo bo kajpak navrgel sodnik. In slej ko prej bo dobil »v paco« tudi štiri obiskovalce, Ljubljančane Srečka, Mileno in Armando Berčič ter Cveto Jurančič (ali Juvančič), ki so v soboto, 19. julija, naplenili za cel nahrbtnik žlahtnega cvetja. Sploh se v prihodnje mnogim sumljivim ptičkom obeta neprostovoljen poseg v žepe, kajti prizadeti prijatelji prirode na Škofjeloškem in drugod napovedujejo neusmiljen boj naglo rastočemu valu vandalizma v visokogorskem svetu. Toda ali je plat zvona upravičena? Mar planinci v svoji zagnanosti ne pretiravajo? Ali mislijo slikovite strmine in vrhove Julijcev, Karavank ter njihovih jugovzhodnih podaljškov nemara spremeniti v prizorišče kazenskih pohodov zoper dolgo kačo rekreacije željnih občanov? KDO JE NALIL OLJE V REZERVOAR? Nikakor ne. Ampak če bi širša javnost imela priložnost pobliže spoznati posledice brezdušnosti »civiliziranih« Hunov, bi nemudoma podprla sklep o poostrenem bedenju nad početjem v planinah. Standardne »romarske« poti na, denimo, Triglav ali Stor-žič so dobesedno nastlane z odpadki, s praznimi konzervami, tetrapakom, staniolom, papirji, steklenino, škatlami, limoninimi olupki. . .; kovinske skrinjice kamor načrtovalci popularnih transverzal, recimo LPP, shranjujejo dokazne štampiljke, je treba nenehno menjati, saj zmeraj znova postajajo žrtev razbi-jaško-tatinskih strasti mimoidočih objestnežev; slednji pogosto vdirajo v prazne pastirske koče in staje, lomijo živinske ograde, razmetujejo skladovnice drv in izpodkopujejo provizorične pro-tihudourniške škarpe. Višek raz-bojništva pa predstavlja dejanje 4^ * m ' m? & ♦ i neznanca ali neznancev, ki so sredi maja letos nasilno odprli vrata zbiralnika pitne vode pod Krekovo kočo ter zlili vanj precejšnjo količino nafte oziroma strojnega olja (!). V bolj sušnem obdobju bi obžalovanja vreden pripetljaj spravil oskrbnike v skrajno neprijeten položaj, a k sreči je bilo spomladi dežja dovolj. Rezervoar so člani domačega PD morali izprazniti in ga temeljito očistiti, sicer bi v pasjih dneh nič hudega sluteči prišlek trpel žejo. Jasno je, da bo razkrinkavanje i» brzdanje divjakov terjalo od odgovornih znatne napore, vendar drugače ne gre. Le uvedba dežurstva, redno patruljiranje znotraj najbolj ogroženih območij, poostrena zakonodaja ter aktivno sodelovanje organov pregona, tabornikov, mladincev, lovcev in športnikov utegne obroditi pričakovane rezultate, saj zgolj pozivi, svarila, opozorila i° grožnje ne zaležejo. Besedilo in foto: I. Guzelj Skupina pripadnikov gorske straže ter planincev iz Železnikov in Škof)e Loke, ki so minulo nedeljo bedeli nad početjem sto in stoglave množice obiskovalcev Ratitovca. Neurja kale vodo Obrnemo pipo, pa priteče voda, bistra in mrzla, da se orosi steklen kozarec. S kozarcem smo ujeli bistri gorski studenec ali ledeno mrzlo tal-mco. Izpijemo ne da bi pomislili, ali se v bistri vodi skriva kaj zdravju škodljivega. Seveda pa ne gre, da bi sedaj z nezaupanjem opazovali bistro tekočino iz naše vodovodne pipe. Upravljavci vodovodov morajo že po svoji dolžnosti pregledovati vodo in ugotavljati, ali je pitna ali ne. »Gre pa za nekaj drugega,« pravi dr. Ana Kraker-Starmano-va, direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. »Na Gorenjskem je še dokaj veliko vodnih zajetij manjših razsežnosti, ki nimajo nobenega upravljavca: s tem pa so seveda izločeni tudi iz strokovnega nadzora.« To je še posebno pomembno takrat, kadar hudourne vode zalijejo vodno zajetje. »To še ne bi bilo kaj posebno strašnega,« je pojasnil Peter Belehar, vodja oddelka za higieno na Zavodu, ki je prav tako sodeloval v pogovoru. »Od kalne vode ni bilo še nikomur nič hudega, morda poginejo le male ribice. Voda se čez čas spet zbistri, pesek in blato se usedeta in voda je spet bistra. Lahko pa se zgodi, da po hudih nalivih, ki so to poletje kaj pogostni, v te lokalne vodovode vdre greznična odplaka ali kar bi bilo še huje, kako umetno gnojilo ali škropiva, ki jih lastniki hranijo v kleteh, pa jih ob nalivu zalije voda. Do sedaj do takih nezgod še ni prišlo na srečo, vendar pa se mi zdi prav opozoriti tudi na take možnosti. Lokalne vodovode bi morale prevzeti v upravljanje krajevne skupnosti ali vodovod" na podjetja: le tako bi bil stalen nadzor nad kakovostjo vode z*' gotovljen.« »Voda je dragocena: navadn pa jo jemljemo kot nekaj sam0 po sebi umevnega. Le ob eleme/1' tarnih nesrečah spoznamo kaK^ hudo je brez dobre pitne vot^-fl se je v pogovor vključil tudi vodj higiensko-bakteriološkega laborat0 rija mgh. Peter Tišler. »Takrat *» pitne vode, ni vode za umivanjf' ne za pomivanje posode, pranj^ perila itd. V takih primerih seV^ da jzda štab civilne zaščite, k^ terega člani so tudi ljudje iz pre ventivnega zdravstva, potrebo ukrepe za zaščito prebivalstv pred morebitno okuženo vodo-Zato bi bilo potrebno sestav vse^ štabov za civilno zaščito pov9.°g tam, kjer to še niso, dopolniti člani iz preventivnega zdra stva.« j0 Po hudih nalivih, ki povzročaj zemeljske plazove, ki lahko prekin^ jO vodovodne cevi, ali če huclour vode zalijejo vodno zajetje ali v(' njake, je pametno vzorce vode K mijsko pregledati. Voda mora bit' . zelo zelo umazana, da s prostim o* som odkrijemo, da ni brezhibn . Lahko pa je bistra, a kljub temu ' pitna. Prav zato naj bi bili lastnltjj vodnjakov in manjših vodnih za'tra po neurjih še posebej previdni- ^ Zavodu za zdravstveno varstvo Kranju bodo radi pregledali vZ°-:0, vode, za katerega uporabniki sU.I?1ySe da ni brezhibno čist, ter opravili . potrebne ukrepe, da se voda kar 11 hitreje očisti in postane spet p^j Premalo hrane o "orek, 5. avgusta 1975 Zabnice pri Trbižu. Poleg Ukev najbolj slovenska vas v Kanalski dolini. Organizacija za prehrano in kmetijstvo Organizacije združenih narodov FAO ugotavlja zmanjšanje proizvodnje hrane na prebivalca! Skop-nele so tudi prehrambene zaloge, tako da je pomoč s prehrano ogroženim predelom sveta v nevarnosti. Lani se je svetovna proizvodnja hrane povečala le za odstotek, medtem ko je število ljudi poraslo za dva. Pretekla leta smo bili priča obratnemu razmerju. Kmetijsko proizvodnjo smo letno povečevali za 4 odstotke, prebivalstvo pa je naraščalo za dva ali tri odstotke. Pridelovanje hrane se je najbolj povečalo v vzhodnoevropskih državah, predvsem v Sovjetski zvezi, najslabše pridelke pa beležimo v Afriki. Zanimivo je, da tudi Američani, eni glavnih pridelovalcev hrane, opozarjajo to- t li- na tri- do štiriodstotni padec vrstne proizvodnje. Kljub manjši proizvodnji k^jjji stva se denarna pomoč neraz^1 -e, za prehrano zadnja leta ne P°ve*-v^ Leta 1970 so dobile nerazvite dr**-, za prehrano še 250 milijonov d°\. jev pomoči, predlanskim pa že V* lijonov dolarjev manj. Podatki FAO nadalje opozarjaj, da je sedaj na svetu okrog 450 m jonov ljudi podhranjenih, o^jet pa napovedujejo, da bo čez dese -zmanjkalo na svetu 85 milijonov ^ pšenice. Največji pesimisti Pa pravijo, da bo manjko dosegel ^ milijonov ton ali K) odstotkov se < nje svetovne proizvodnje! I>re: jO leta je zmanjkovalo na svetu |l milijonov ton pšenice. '•' V spomin na žalosten dogodek leta 1941 pod Storzičem Danes slavi tržiška občina Trideset let življenja in dela tržiške občinske skupnosti v svobodi je Priložnost ne le za kratek postanek v sedanjosti, temveč tudi za skok v preteklost. Tako kot povsod je tudi za tržiško značilen nenehen napredek, ki sicer ni bil tako izrazit kot drugje, saj je bila občina že pred vojno med najbolj industrializiranimi v republiki. Poglejmo par najznačilnejših in najzgovornejših številk. Leta 1945 je živelo v tržiški občini 9733 ljudi, letos pa jih je 3100 ali 32 odstotkov več (12.800). Po vojni je bilo moških 44,5 odstotka, sedaj pa 47,1 odstotka, kar kaže, da so se posledice vojne sčasoma le omilile. S 14 na 4 odstotke je padel delež kmečkega prebivalstva, delež aktivnega pa je v treh desetletjih porasel z 41 na 52 odstotkov. Slednja primerjana odstotka ne pomenita, da v Tržiču ne bi pospešeno odpirali novih delovnih mest. 2600 novih ali toliko, kolikor jih je bilo leta 1953 vseh skupaj, je lep dosežek. Posebno zato, ker domačih rezerv delovne sile ni bilo (v Sloveniji je bilo leta 1945 še skoraj polovica prebivalstva kmečkega, v Tržiču pa le 14 odstotkov) in so prihajali ljudje od drugod in blazni brezposelnost v krajih, od koder So. prihajali. Leta 1971 je bilo na Primer v tržiški občini dobrih 500 ljudi iz drugih republik in pokrajin, 2616 pa iz drugih predelov Slovenije. Za Tržič je bil in je visok (54) odstotek zaposlenih žensk. Stalne domače Potrebe po delavcih zmanjšujejo iskanje dela na tujem (le 4 odstotke zaposlenih je bilo leta 1971 zunaj meJa domovine, medtem ko je republiški odstotek dosegel 11), obenem pa silijo ljudi k izobraževanju. Leta 1948 je bilo v tržiški občini 1641 »Judi s srednjo šolo, kvalifikacijo in visoko kvalifikacijo, leta 1971 pa že 2787. Vloga industrije pri razvoju občine se krepi. Omenjamo 2000 novih delovnih mest od osvoboditve sem, petkratno povečanje vrednosti industrijske proizvodnje v zadnjem desetletju in dva-inpolkratno povečanje izvoza v enakem obdobju. Predvsem kaže opozoriti na jasno usmeritev industrije k intenzivnosti, tehničnemu in tehnološkemu napredku ter naložbam, ki zadnje čase niso zadovoljive. Štiri petine družbenega proizvoda, ki ga sedaj ustvarja industrija, je najlepši primer pomembnosti te gospodarske panoge. Zadnjo petino ustvarjajo druge gospodarske panoge. Kmetijstvo že čuti posledice prožnejše in spodbudnejše politike zadnjih desetih let. Modernizirana in preusmerjana kmetijska proizvodnja ne zadovoljuje več le domačih potreb, temveč postaja iz leta v leto bolj tržna. V zadnjih petih letih se je odkup kmetijskih in gozdarskih proizvodov povečal za dvakrat. Proces deagrarizacije je nujno potrebno ustaviti, obenem pa zagotoviti razvoj hribovskih in gorskih predelov ter jih obdržati obljudene. Gozdarstvo je za tržiško občino velikega pomena. Dobro sodelovanje se je razvilo med obema sektorjema. Na 65 • odstotkih površine občine se raztezajo gozdovi. Ob vedno skrbnejšem gospodarjenju, zboljšani tehnologiji in družbenem vplivu na gospodarjenje dajejo letno okrog 40.000 kubičnih metrov lesa, ki je še posebej za hribovske kmetije pomemben, če ne najdragocenejši in osnovni dohodek. Z gradnjo stanovanj, šol in gospodarskih objektov so k razvoju občine prispevali tudi gradbeništvo, trgovina s trenutno 59 prodajalnami, ki jih kaže dopolnjevati-in specializirati v novih naseljih, gostinstvo in turizem, kjer smo bili priča začetku večjih vlaganj pred desetimi leti, z izgradnjo avtobusnega posta-, iališča in restavracije v mestu pa se je začel uresničevati sanacijski program, nadalje obrt in tako naprej. Pozabiti ne gre hitrega komunalnega urejevanja in opremljanja starih in novih naselij ter nesebične pomoči občanov pri tem, dinamične stanovanjske gradnje, kjer je bilo po vojni zgrajenih več kot 2000 stanovanj in pridejo na eno stanovanje 3,2 osebe, pri čemer ima nemalo zaslug nova stanovanjska politika itd. Vse skupaj vpliva na boljšo življenjsko raven ljudi, na njih počutje in voljo do dela v urejenem in varovanem okolju, ki mu gospodarski razvoj povsod grozi z najhujšim. Varstvu okolja nameravajo Tržičani v prihodnje, zavedajoč se njegove velike pomembnosti, posvetiti še obilnejšo mero pozornosti! Povojna splošna predanost ljudi za družbeno delo tudi Tržičanom ni bila tuja. Nastajala so nova društva v mestu in po vaseh, rodila se je Zveza kulturno prosvetnih organizacij, ki je bila 1974 prejela Prešernovo nagrado, s pomočjo dela in denarja ljudi in delovnih kolektivov pa so zrasli novi družbeni domovi v Podljubelju, Lomu in na Brezjah, drugod pa so bili temeljito obnovljeni. Razrasla se je knjižničarska dejavnost. Na policah knjižnice je najti že 14.000 zvezkov raznega branja, po katerem sega 3500 ljudi na treh izposojevališčih in v potujoči knjižnici, ki obiskuje devet krajevnih skupnosti. Muzej ohranja bogato zgodovino in budi stare običaje. Stalnim zbirkam se bo kmalu pridružil tudi tržiški arhiv. Dograditev paviljona NOB je poživila galerijsko dejavnost, lokalna radijska postaja pa ni le dragocen obveščevalec, temveč odigrava še veliko kulturno poslanstvo. Šolstvo oziroma vzgoja in izobraževanje sta po vojni zrasla znova. Leta 1964 je bila odprta nova Graj-zerjeva šola v mestu, vendar s tem problemi šolstva še- niso bili odstranjeni. Ljudem in njihovemu razu- mevanju težav gre zahvala, da sta bili od leta 1969 dalje zgrajeni dve novi osnovni šoli, druge pa so bile obnovljene. Prihodnje leto bo program gradnje šol v tržiški občini končan. Pri Grajzerjevi šoli bodo zrasli novi prostori, kovorska in pod-ljubeljska šola pa bosta modernizirani. Vlaganja niso dala le boljših učnih rezultatov, temveč so omogočila podaljšano bivanje, dopolnilni pouk, izvenšolske aktivnosti, malo šolo, poklicno usmerjanje in socialno ter zdravstveno skrb za učence. Povrhu vsega so bili ustvarjeni tudi osnovni pogoji za postopen prehod na celodnevno šolo. Kadrovske težave šolstva niso povsem odstranjene. Zato pripisujejo v Tržiču velik pomen načrtnemu štipendiranju. , Prezreti ne gre razvoja športa, oživljenih tradicij motociklizma (Tržič je eno vodilnih jugoslovanskih središč motokrosa in svetovno znan organizator dirk) in smučarije ter drugih športnih panog. Predvsem pa je bilo veliko storjenega pri rekreaciji delovnih ljudi, katere razvoj, podobno kot tekmovalni šport, še vedno zavira pomanjkanje ustreznih objektov in naprav. Tudi zdravstvo, družbeno varstvo, vzgoja predšolskih otrok in druge družbene dejavnosti so veliko dale k povojnemu razvoju tržiške občine. Uveden je bil sistem diferenciranega plačevanja oskrbnin v družbenem varstvu. Stekel je »potujoči« vrtec, dobrodošel za podeželske otroke, z novim vrtcem v Bistrici in popravilom starih objektov pa se je število mest v varstvenih ustanovah povečalo za 120 in tako je sedaj v organiziranem družbenem varstvu 18,3 odstotka vseh otrok. Ne bo več dolgo, ko bo zgrajen nov vrtec tudi za Križe in Pristavo. Marsikaj, kar je prispevalo k povojnemu razvoju tržiške občine, smo zanesljivo še pozabili. Pa vendar je že samo napisano dovolj zgovoren dokaz povojne zagnanosti Tržiča-nov za napredek, za složno reševanje skupnih problemov in — za iskrene čestitke ob prazniku! V Bistrici pri Tržiču je veliko delavcev dobilo nova stanovanja. V teh rastočih stolpičih pred osnovno šolo heroja Bračiča bo novih 300 stanovanj. Obenem z odpiranjem novih stanovanjskih sosesk pa v Trzicu razmišljajo tudi o urejevanju in oživitvi starega mestnega središča. »♦♦»»♦4 Za občinski praznik iskreno čestita kolektiv 0 metalko ****** * * TOVARNA OBUTVE TRŽIČ * tovarna triglav trzic Proizvajamo: vse vrste pil in opravljamo storitve, kaljenje, ploščinsko brušenje, rezkanje in struženje Vsem delovnim ljudem in občanom česti tamo za praznik občine Tržič. , sporočamo modele kolekcije bombažna predilnica in tkalnica trzic Čestita za občinski praznik in priporoča svojo priznano posteljnino 90 let proizvodnje kvalitetnega posteljnega perila NJ I J K prvič skupno v Kranju od 8. VIII. do 18. VIII. 1975 Zakaj smo se združili? Gozdarstvo in lesna industrija sta edini panogi na Gorenjskem, ki se lahko razvijata na domači surovinski osnovi. Gorenjski gozdovi zmorejo več prirastka, kot zmorejo potrebe gorenjske industrije, zato je med gospodarstveniki in politiki že dolgo prevladovalo mnenje, da bi se morala gozdarstvo in lesna industrija na Gorenjskem združiti in se naprej razvijati po usklajenih dolgoročnih in srednjeročnih načrtih. Tako bo razvoj gozdarstva in lesne industrije na Gorenjskem lahko še hitrejši, predvsem pa intenzivnejši. To pa je za Gorenjsko, kjer primanjkuje delovne sile, izredno pomembno. S pametno delitvijo dela, z usklajenim planom, z združevanjem dela in sredstev, lahko v najkrajšem času dosežemo to, kar razdrobljene OZD ne morejo niti v daljšem časovnem razdobju. V gozdarstvu bomo lahko pogozdili stotine hektarov površin, ki danes ne dajejo ničesar. Za sodobno gospodarjenje z gozdovi nam manjka še ogromno cest, tudi te bomo s skupnimi močmi lahko hitreje zgradili. Z novimi industrijskimi kapacitetami, ki bodo izkoriščale slabše gozdne sortimente, se bo povečal dohodek gozdarjem in zasebnim gozdnim proizvajalcem. S skupnimi naložbami bo lahko lesna industrija prišla do lastnih polizdelkov, ki jih sedaj uvaža za devize. f Skratka, velike in ambiciozne razvojne načrte se bo dalo hitreje in bolj uspešno realizirati v SOZD vseh gorenjskih gozdarjev in lesne industrije. Jelovica Skofja Loka TOZD lesnoindustrijski obrat Škofja Loka Gozdno gospodarstvo Bled © Gozdno gospodarstvo Kranj aero LIP Bled Tovarna celuloze Medvode Tovarna pohištva Železniki Združena lesna industrija Tržič Deset let Splošnega gradbenega podjetja Tržič Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja: — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. Ob občinskem prazniku želi delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem vse najboljše in obilo delovnih uspehov. KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD Kompas TGO Ljubelj s svojimi obrati na Ljubelju in na Deteljici čestita vsem občanom za praznik občine Tržič in jim želi prijetno praznovanje S svojimi uslugami se priporočamo. Komunalno podjetje Tržič Dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest. snaga, pranje in likanje perila Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik O Obrtno podjetje Tržič T se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in slikarski *"okb polaganje tapet, plastičnih ometov, polaganje Parketa in plastičnih podov »»ganje obenem čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik tržiška tovarna kos in srpov • tržic Proizvaja: kose, srpe, mačete, grablje, pleskarske lopatice, zidarske ometače, gladilne ometače, japan lopatice v garniturah, dleta, rezila za oblice, avto-camp lopate, gumarske nože, mreže za okna in vrata, kompletne kose za kosilnice, kosilne nože, podložne ploščice, reporezne nože, zelarske nože, zobe za brane, zobe za grablje, nože za kombajne, okopače za kultivatorje, kline za slamoreznice. Vsem občanom čestita za občinski praznik Tržiča Pomembni pri razvoju občine Kolektiv uresničuje letos veliko investicijo: izgradnjo nove separacije kvalitetnega materiala za beton Letos mineva deset let, odkar je v Tržiču začelo delovati Splošno gradbeno podjetje, Startna osnova je bila skromna. Nekaj zastarelih strojev, kupljenih od podjetja v likvidaciji Novogradnje Tržič, je bilo vse, na kar se je laho oprlo novo podjetje. Danes je Splošno gradbeno podjetje Tržič solidno opremljeno, organizirano in mehanizirano podjetje na ravni sorodnih podjetij v republiki. Ima 250 zaposlenih. Njihova strokovnost je bila več let problem, zato v kolektivu omogočajo vsem, ki kažejo voljo po izpopolnjevanju in znanju, šolanje na raznih stopnjah in potrebnih smereh. Pa tudi sicer vlaga podjetje precej truda v rast družbenega standarda zaposlenih. V Tržiču imajo delavci urejen samski dom s prehrano. Vsem je na voljo brezplačna malica. Mnogi so s pomočjo kolektiva zgradili stanovanjske hiše ali kupili stanovanja, petim socialno šibkejšim delavcem iz drugih republik pa je letos stanovanja preskrbelo podjetje. Tržiški gradbinci so v Vrsarju kupili pet komunalno opremljenih parcel, kjer bodo v času letnega oddiha stale kamp prikolice. Štiri kolektiv že ima. S tem je vsaj delno omogočeno primerno in ceneno letovanje ob morju. Splošno gradbeno podjetje Tržič za zdaj združuje sektor gradbene operative, projektivni biro in dokaj močno obrtnoin-stalacijsko dejavnost, ki je nastala po združitvi z nekdanjim Kleparskim podjetjem Tržič. Ne bo pa več dolgo, ko bo SGP Tržič organizacija združenega dela z dvema temeljnima organizacijama: gradbeno operativno in obrtno dejavnost. Sedanje podobe in razvoja Tržiča ne moremo ločevati od Splošnega gradbenega podjetja. Sledovi dela tega kolektiva se kažejo pri večini industrijskih gradenj v občini, predvsem pa v stanovanjskem gospodarstvu, saj je ,SGP zgradilo v desetih letih na področju občine okrog 700 stanovanj. Čeprav je tržiško gradbeno operativo mogoče srečati tudi zunaj občinskih meja, ostaja delo na področju občine osnovno vodilo kolektiva. V sedanjih, za gradbeništvo ne preveč ugodnih pogojih bi bilo iskanje dela drugje nespametno. Zato je Splošno gradbeno podjetje med najvztrajnejšimi zagovorniki investicijske in stanovanjske „gradnje v občini. Precejšen napredek je pripisati obrtni dejavnosti gradbenega podjetja. Z dobrim delom si je ustvarila sloves in naročila ne le v občini, temveč tudi na gradbiščih in objektih od Kamnika do Nove Gorice. Nova osnovna šola heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču je eden od družbeno pomembnih objektov v občini, ki ga je zgradilo Splošno gradbeno podjetje Tržič. — Foto: F. Perdan Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme TIKO Podjetje je specializirano za izdelavo raznovrstnih industrijskih izdelkov iz kvalitetne tanke pločevine. S svojim proizvodnim programom se vključuje na področje izdelave karoserijske opreme, opreme za tekstilne in čevljarske stroje ter opreme za kmetijske stroje. Poleg navedenega pa podjetje izdeluje raznovrstne kovinske izdelke za potrebe elektro-stikalnih naprav ter posebno izvedbo garderobnih omar, ki so izredno primerne za opremo garderob v čevljarski, tekstilni, konfekcijski, galanterijski in drugi sorodni industriji. Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in drugim čestitamo k občinskemu prazniku in ŠO-letnici osvoboditve ter jim želimo še veliko delovnih uspehov. Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Tržiča Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske' iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij! Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnoevropskih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! Splošno gradbeno podjetje Tržič je v jubilejnem desetem letu delovanja pred pomembno naložbo: izgradnjo nove separacije pri Podtaboru, ki bo še zboljšala material za beton. Splošno gradbeno podjetje se pridružuje čestitkam ob 5. avgustu, prazniku občine Tržič! Turistična poslovalnica v Mojstrani Mojstrana, ki iz leta v leto postaja vse bolj pomembno turistično središče gornje savske doline, nima ustrezne turistične poslovalnice. Zato so se pred nedavnim odločili, da čimprej uredijo poslovalnico v Mojstrani. Investitor bo Turistično društvo Mojstrana s podjetjem Tobak, ki bo imelo prodajalno spominkov, in s Smučarskim društvom, ki bo imelo v poslovalnici svoje prostore, pa se pogovarjajo o prispevku za poslovalnico. J. R. Obisk presegel pričakovanja V kampu Smlednik v Dragočajni je te dni polno gostov. Lepo urejen kamp obišče največ prehodnih gostov, iz leta v leto pa je tudi več stalnih gostov. Doslej so zabeležili že nad tri tisoč prenočitev, kar je za polovico več kot lani v tem času. V kampu trdijo, da bi bil obisk še večji, če ne bi goste odvračalo slabo makadamsko cestišče od odcepa na Jeprici do Zbil j. -fr Za ličnejše in vrednejše turistične spominke Kompasova temeljna organizacija združenega dela Mejni turistični servis in propagandni oddelek te ljubljanske turistične organizacije sta pred nedavnim objavila v večjih jugoslovanskih časnikih natečaj za izdelavo izvirnega narodnega spominka. Akcija je omembe vredna zaradi tega, ker se na našem turističnem trgu pojavljajo spominki vsemogočih vrst. Bore malo jih je originalnih in estetsko dovršenih! Prevladuje kič najslabše vrste, ki nima zveze s tradicionalno umetnostno obrtjo. V Kompasovem natečaju je poudarjeno, da rn^ra spominek ponazarjati pristen etnografski element posameznega področja ali kraja Jugoslavije oziroma element, uporabljiv kot turistični spominek. Natečaj bo zaključen oktobra. Med 15. in 19. oktobrom bo v kranjskogorskem hotelu Kompas borza turističnih spominkov. Novi izdelki bodo razstavljeni v televizijski in biljard-ni sobi v drugem in tretjem nadstropju hotela Kompas. -jk Študenti dobili svoj prostor Klub jeseniških študentov že dalj časa zelo uspešno deluje pri občinski konferenci ZSMS Jesenice. Pred nedavnim so člani dobili svoj prostor, in sicer ga jim je odstopilo jeseniško podjetje Viator — TOZD Jesenice v nekdanji turistični poslovalnici na Plavžu. Ker bo treba prostor precej preurediti in dopolniti z opremo, bodo jeseniški študenti takoj, ko se vrnejo z dopustov, začeli urejati prostor. Klub jeseniških študentov se namerava v kratkem povezati z občinsko konferenco v mladih delavcev. Nameravajo začeti s širšo medsebojno akcijo, ki bo približala študentom delovno organizacijo in ga seznanila z razvojem in s perspektivami, z možnostmi zaposlovanja in z vsem drugim. J. R. *§ 15 Torek, 5. avgusta 1975 Visoka temperatura zaradi centralne kurjave Kje so vzroki za visoko podražitev centralnega ogrevanja — Kaj vse se upošteva pri izračunu akontacije — Plačevanje ogrevanja po številu radiatorjev? »Sporočamo vam,« je pisalo v ob- flHHHHHHHHHHlHHMHMMI vestilu, ki so ga v prvi polovici julija dobili stanovalci v novem naselju na Planini, »da je izvršni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj sprejel predračun stroškov centralnega ogrevanja na Planini za kurilno sezono 1975/76. Skupni stroški so predvideni v višini štiri milij. 964.610 dinarjev oziroma 90,27 dinarja na kvadratni meter stanovanjske površine. To znese 7,53 dinarja mesečno. V nadaljevanju obvestila je razloženo, da je predračun stroškov približno za 63 odstotkov višji bd predvidenih stroškov v pretekli kurilni sezoni. Zvišanje je nastopilo predvsem zaradi izredne podražitve mazuta, ki se je v manj kot enem letu podražil kar za 60 odstotkov, večjega števila zaposlenih kurjačev, višjih cen elektrike in vode. Povsem novi postavki pa sta amortizacija in zavarovanje toplarn in naprav v višini 627.120 dinarjev. Zaračunavanje amortizacije in zavarovalnine je predpisano po zakonu. Podobno obvestilo so dobili tudi stanovalci v naselju Vodovodni stolp II. V tem naselju so skupni stroški centralnega ogrevanja predvideni v višini 3,452.761 dinarjev oziroma 78,52 dinarja na kvadratni meter stanovanjske površine letno. Mesečno bodo stanovalci plačevali od kvadratnega metra po 6,54 dinarja akontacije. Stroški so v primerjavi s stroški pretekle kurilne sezone višji za 42 odstotkov. Na to vpliva podražitev olja, elektrike in vode, tako kot je navedeno že zgoraj, in kar za 341 odstotkov večji stroški za investicijsko vzdrževanje. V kotlarni bo namreč treba obnoviti turbolenčne vložke, ki stanejo 190.000 dinarjev. Za amortizacijo in zavarovanje pa bo treba odšteti 314.789 dinarjev. Julija so inkasanti stanovanjskega podjetja že pobirali akontacijo za centralno ogrevanje po novih cenah-Izredno visoka podražitev, ki se tudi ni skladala z odstotki, ki so navedeni .v obvestilu — akontacija je bila namreč skoraj 80 odstotkov na Planini in pri" Vodovodnem stolpu za polovico večja od akontacije v pretekli sezoni — je razburila občane. Nezaupanje in slaba volja pa sta bila še toliko večja, ker tako kot v preteklih letih, julija ni bilo obračuna stroškov za lansko kurilno sezono. Skratka, pojavilo se je kup nejasnosti in nezaupanja in ponekod so razburjeni občani celo odklonili plačilo računa. Zato smo se oglasili pri vodji stanovanjskega oddelka pri Stanovanjskem podjetju Kranj Tonetu Robleku. Predvsem smo želeli zvedeti, kaj vse so upoštevali ob izračunu akontacije, katere postavke so odločilne za podražitev, zakaj se podražitev ne sklada z navedenimi odstotki, zakaj še ni obračuna za preteklo kurilno sezono in dobiti odgovor še na nekaj drugih vprašanj, ki zanimajo stanovalce. Obračun stroškov centralnega ogrevanja za preteklo sezono je v glavnem narejen. Zakasnili smo zaradi pomanjkanja strokovnih moči in dopustov. Ze v bližnji prihodnosti bodo stanovalci v obeh naseljih dobili obračun s podrobno razčlembo vseh stroškov. Z obračunom pa smo ugotovili, da je stalo ogrevanje kvadratnega metra stanovanjske površine v naselju Vodovodni stolp 3,53 dinarja več, kot je bilo plačane akontacije. Kurjač je namreč preteklo zimo pokuril slabih 17 odstotkov več mazuta kot smo predvidevali. To nas je zelo začudilo, ker je bila zima izredno mila in smo pričakovali prihranek. Toda strokovnjaki zatrjujejo, da je do večje porabe prišlo tudi zato, ker je kurjač peči zvečer ugašal. Vendar vzroke še vedno raziskujemo. Kljub mili zimi pa je bila lanska kurilna sezona izredno dolga. Raztegnila se je kar za 8 mesecev in tudi to je eden od vzrokov večje porabe. Na planini pa bo treba dodatno obračunati za kvadratni meter stanovanjske površine še 3,82 dinarja. Tudi v tem naselju je bila poraba mazuta večja kot so predvidevali, od novega leta pa sta delala dva kurjača več, ki ju je bilo seveda treba plačati. Njuno zaposlitev je zahtevala inšpekcija.« »Kako ste izračunali akontacije za kurilno sezono 1975/76?« »Predvsem na podlagi stroškov v pretekli sezoni in ob upoštevanju podražitev. Najbolj vpliva na višjo ceno izredno visoka podražitev mazuta, ki se je v slabem letu podražil kar za 59,7 odstotka in moramo za liter odšteti 1,83 dinarja. Predvidevamo pa, da se bo podražil še za 20 odstotkov. Torej smo ob izračunu akontavije upoštevali, da bo dražji za 80 odstotkov. Ker pa v strukturi cene gorivo predstavlja kar 68 odstotkov, tudi odločilno vpliva na končno ceno. Će k temu dodamo še stroške amortizacije, ki se obračunavajo letos prvič, dražjo elektriko in vodo, dražje investicijsko in tekoče vzdrževanje, za 20 odstotkov višje osebne dohodke vseh kurjačev in za osebne dohodke dveh na novo zaposlenih, dobimo tako visok odstotek. V tej ceni ni vračunan nikakršen zaslužek Stanovanjskega podjetja. Zaračunavamo le štiri odstotke od cene na osebni dohodek vodje kurjačev, vzdrževalce in vzdrževanje kotlarn ter ekonomsko finančne storitve. Pri Vodovodnem stolpu, kjer je število zaposlenih ostalo enako, pa je odstotek povišanja nižji. Manjša je tudi kotlarna in bo zato manjša amortizacija. »V obvestilu ste navedli, da se je cena dvignila za 63 odstotkov na Planini in za 42 odstotkov pri Vodovodnem stolpu, dejanski odstotek pa je višji. Zakaj razlika?« »Letošnja akontacija je za 63 oziroma 42 odstotkov višja od dejan- skih stroškov v lanskem letu. Ker pa je bila akontacija v pretekli kurilni sezoni prenizka in bo potrebno doplačilo za pokritje vseh stroškov, je tudi razlika med lansko in letošnjo akontacijo večja.« »Pri izračunu akontacije ste tudi predvideli, da se bo olje podražilo za 20 odstotkov. Kaj pa če se ne bo?« »Poudarjam, da stanovalci plačujejo le akontacijo in se točna cena za kvadratni meter določi šele po obračunu.' Če bodo stroški nižji, bomo stanovalcem vsekakor denar vrnili.« »Pri računanju akontacije ste upoštevali tudi podražitve elektrike. Toda, ali toplarna na Planini proizvaja sama električno energijo?« »Toplarna je v bistvu termoelektrarna in je namenjena predvsem proizvodnji električne energije, topla voda za gretje in za porabo pa je samo stranski proizvod. Na Planini pa so žal zgradili le večjo kotlarno, ki je bila res veliko cenejša, je pa namenjena samo ogrevanju stanovanj in gretju vode in so zato ,njene usluge' znatno dražje.« »Stanovalci na Planini negodujejo tudi nad cenami tople vode, oziroma menijo, da plačajo dvakrat. Enkrat za porabo vse vode in potem še toplo vodo posebej.« »Stanovalci plačujejo samo ogrevanje vode, ki pa je za zdaj še zelo drago. Stalno je namreč treba greti kotel z močjo 4 milijone kkal, odvzema pa je je komaj 600.000 kkal dnevno. Razlika nastaja zato, ker naselje še ni zgrajeno. Zato nikakor ne moremo zaračunavati ekonomske cene ogrevanja, ker bi bilo veliko predrago za stanovalce. Za primer smo Vzeli cene ljubljanske toplarne, ki računa ogrevanje kubičnega metra vode 10 dinarjev in takšno ceno smo postavili tudi mi. Če bi pa računali dejansko stroške, bi bila cena vsaj petkrat višja.« »Ogrevanje stanovanja je postalo zelo drago in ga bodo nekateri stanovalci težko zmogli. Bi se plačevanje dalo urediti tudi na drug način?« »Sedanji način zaračunavanja stroškov centralnega ogrevanja ni dober zato, ker z njimi izenačujemo vse stanovalce ne glede na to, koliko toplote resnično porabijo. Nekdo npr. greje le dnevno sobo, plača pa od vseh prostorov. Brez posebnih stroškov bi se dalo preiti na sistem plačevanja od grelnih teles — oziroma od števila radiatorjev. Potem bi se stanovalci sami odločali, katere prostore jim bomo ogrevali. Najbolj pošteno pa bi bilo seveda s števci. Vendar bi za tak način morali popolnoma preurediti sistem napeljave.« L. Bogataj Mercator Potrošniki! Obiščite paviljon Mercatorja v hali C. Še tri dni nas loči od začetka XXV. mednarodnega Gorenjskega sejma v Kranju. V hali C, kjer razstavlja in prodaja že nekaj let Mercator, si boste tudi letos poleg pohištva, bele tehnike, zaves, preprog nabavili še na zunanjem dolu razstavnega prostora Mercatorja betonske mešalce, ročne kosilnico, samokolnice, motorje, poni kolesa, za prijetno počutje in osvežitev pa v bifeju Mercatorja alkoholne in brezalkoholni' pijače ter priznano kavo Mercator. Pri nakupu v paviljonu Mercatorja vam poleg konkurenčnih cen nudimo še posebne sejemske popuste, možnost nakupa na potrošniško posojilo ter dostavo na dom. Ob 5. avgustu, občitutkem prazniku občine Tržič in Radovljice, čestita za praznih in želi rsem delovnim ljudem šc mnogo de /ornih uspehov Mercator TOZD Preskrba Tržič. Cenjenim potrošnikom pa prijioroča oblak in nakup v prodajalnah Mcrva torja. 16 Torek, 5. WL4 JHk 9 avgusta 1975 Savske elektrarne — TOZD Elektrarna Moste objavlja prosto delovno mesto obratnega ključavničarja II Pogoj: kvalificiran ključavnica! s .'Kletno prakso v stroki Kandidati naj pošljejo prijave z dokuzilom o kvalifikaciji na naslov: Savske elektrarne — TOZD Klektrarna Moste Žirovnica v 15 dneh od objave v časopisu. V naselju montažnih hiš na Kokrici so spet zazijale velike in nevarne lukt}Je ter vznemirile prebivalce. Gornji posnetek je bil narejen lani in objavlje!t 6. septembra v 69. številki Glasa. Nove zemeljske »kaverne« namreč niso manjše od lanskih na fotografiji. — Foto: F. Perdan »Požiralniki« na Kokrici obtožujejo Težav zaradi malomarnosti pri gradnji kanal1' zacije v Kuratovi ulici noče in noče biti konec Ze lani jeseni smo obširno poročali o čudnih pojavih, ki vznemirjajo prebivalce naselja Jelovičinih montažnih hiš na Kokrici pri Kranju, v Kuratovi ulici. V razdobju približno dveh let je namreč na različnih koncih četrti, vedno pa nad glavnim kanalizacijskim vodom, zazevalo kar osem grdih »kavern«. Ko so strokovnjaki preteklo poletje raziskovali vzroke nevšečnosti, se je izkazalo, da zaradi poroznega in nestanovitnega zemljišča prihaja do premikov v tleh, ki jim površno zgrajena kanalizacija ni kos. Izvajalec del, GP Projekt Kranj, je očitno po svoje »bral« načrte, v katerih so avtorji sicer pravilno predvideli okrepitev cevi in jaškov z dodatnimi betonskimi obložnimi in podpornimi tamponi, ter zadevo ustrezno poenostavil (in najbrž pocenil). Toda ker nadzorna služba Jelovice ni imela pripomb, je seveda postalo vprašljivo, kdo naj bi nosil levji delež krivde, ali Projekt ali škofjeloška Jelovica ali nemara celo pristojna občinska komisija, katere izvedenci v postopku določanja lokacije niso dovolj upoštevali labilnosti terena. Nesporno točna je bila samo ugotovitev, da cevi slabo oziroma sploh ne tesnijo, da fekalije in meteorne vode uhajajo ven in ubirajo svoja pota ter da so usadi, luknje in nevarni požiralniki, kamor bi utegnil pasti nepreviden otrok, posledica malomarnosti graditeljev odtočne mreže. 3. septembra 1974 je krajevna skupnost sklicala razširjeni zbor stanovalcev Kurato-ve ulice, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki Jelovice, Projekta, Komunalnega servisa Kranj in občinske skupščine. Vodja gradbene inšpekcije je zrevoltiranim ljudem obljubil, da bo nadzorni organ zahteval, naj kanalizacijo najkasneje do 1. julija 1975 temeljito rekonstruirajo in prilagodijo tehničnim predpisom. Toliko o lanskih peripetijah. Ob vseh prepirih in obtožbah, ki so jih spremljale, bi človek pričakoval odločne ukrepe. Ampak ne: 30. junija letos je tik pred zbiralno greznico, zraven poniko-valnice, onkraj zaključne vrste poslopij, zazijalo grdo in neugo-tovljivo globoko brezno. Cevovod ne »vleče« več, nesnaga spet nekontrolirano odteka v podtalnico. Natanko en teden kasneje pa je nastal podor blizu vhoda v stavbo številka 52, last Staneta Martinjaka. Je popolnoma enak tistemu izpred 11 mesecev, vzniklemu nasproti komaj dvaj- set korakov oddaljenega poslopj ja Iztoka Beleharja (št. 50). °0 umazane vrtače dalje so ceV> prazne in suhe, kar pomeni, d* vsebina uhaja v podzemlje, J. smeri Rupe, o čemer se je prvim naslednjim nalivom zorno prepričalo nekaj deset st*' novalcev sosednje ulice; kleto« prostore sta jim za ped visok0 zalila voda in blato. Tudi Mart^ njakovi so dobesedno »pl&Y*] li«, saj je gladina smrdečega bi*' goslova dosegla rob posteljni stranic v spodnji spalnici. : Kako? Zakaj? Mar inšpektor izpolnil obljube? Da in ne. Kanalizacijo so res P°" pcavili, res so zasuli luknje in obbf-tonirali cevi, vendar le na mestu* kjer je preteklo poletje popustil. P0' seg torej v najboljšem primeru bih K imenujemo krpanje, ne pa totali1 rekonstrukcija — čeprav je Zavod z.. raziskavo -materiala nato oprav tehnični pregled objekta, ugotovi-da brezhibno funkcionira, ie. izdal pozitivno odločbo. V komunaV nem servisu so naposled sklefl1? prevzeti nase upravljanje naprav. Čimer bi investitorja, tovarno Je' . vica, zanesljivo odrešili hudih s^-c A prenos pristojnosti sta zadnji n'F preprečili dve novi nebodigatre" vrtači... Kaj storiti? Prizadeti so nelTVj. doma intervenirali, vendar ve na pristojnih tovarišev uživa 1 služeni dopust. Prav zanimivo spremljati skorajšnje tretje de) nje »umazane« storije, P°seuot prizore, ko eksperti — zmeraj doslej — skušajo napr* breme odgovornosti drug dt^F mu. I. GuzeU Posebna osnovna šola Škof ja Loka razpisuje prosto delovno mesto ortopedagoga zaDPO, - PRU Prijavi priložite življi' njepis z dokazili o kvab' fi kaci ji v 15 dneh po objavi. Stanovanja ni. ■ r 1 KREDIT; PRODAJA ZA DEVIZE; DOBAVA NA DOM Lili IZBIRA 1 LISTii PROIZVODNJE Sejemska hala Savski log Kranj v času XXV. Gorenjskega sejma od 8. do 18. avgusta 1975 Obvestilo živinorejcem! 1.. avgusta 1975 začne obratovati stalna telefonska dežurna veterinarska služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske — Kranj, Iva Slavca 1 (nasproti hotela Jelen), TELEFONSKA ŠTEVILKA: 25-779 (dežurna soba). To številko kličite od 14. ure popoldne do 6. ure zjutraj ob delavnikih ter od 6. ure zjutraj do 6. ure zjutraj naslednjega dne ob nedeljah in praznikih. Ob delavnikih od 6. do 14. ure (od ponedeljka do sobote) kličite na TELEFONSKO ŠTEV.ILKO: 22-781 ali 22-769 (pisarna). Namen te službe je priskrbeti živinorejcem v primerih bolezni in nesreč pri živini pravočasno in ustrezno strokovno pomoč. Prvenstveno se še vedno obračajte na pomoč k svojim področnim veterinarjem ali dežurnemu veterinarju, le v primeru, da le-teh niste našli, se obračajte na centralo. Prav tako boste pri centralni telefonski dežurni službi lahko dobili nasvete ali pojasnila, kako ravnati v določenih primerih. V Glasu bo objavljen razpored področnih dežurnih veterinarjev za vso Gorenjsko. Pričakujemo pristnega sodelovanja in koristnih napotkov za izpopolnitev te službe. ZAPOMNITE IN ZABELEŽITE SI TELEFONSKE ŠTEVILKE CENTRALE IN HRANITE RAZPORED DEŽURSTVA, KI GA OBJAVLJAMO VSAK TEDEN! Živinorejsko veterinarski zavod. Gorenjske — Kranj Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD MALOPRODAJA KRANJ, n.8ol.o. v združenem delu Veletrgovine ŽIVILA Kranj, n.sol.o. objavlja prosto delovno mesto vodje PE gostinskih obratov Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. da ima višješolsko izobrazbo komercialne ali ekonomske smeri, 2. da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, 3. da je sposoben organizirati in voditi delo v PE in 4. da je samoupravno in politično razgledan ter moralnopo-litično neoporečen Poskusno delo za to delovno mesto je 90 dni. Kandidati za objavljeno delovno mesto naj pošljejo pismene prijave z dokazili, da izpolnjujejo pogoje, v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objavljenega roka. " Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis z n.sol.o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje, telefon 21-611 Pri nakupu stavbnega pohištva (okna, vrata) »Inles« vam nudimo 5 % popusta Poleg rednega popusta, ki ga nudimo pri nakupu stavbnega pohištva, pa smo -znižali cene vsem kompletnim sobnim vratom v povprečju za 9 %. Nudimo vam tudi ostali gradbeni material: PARKET HIDRIRANO APNO BETONSKO ŽELEZO BETONSKE MEŠALCE - 100 1 Izkoristite ugoden nakup. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu. Torek, 5. avgusta 1975 mali oglasi • mali oglasi prodam kupim Prodam rabljeno cementno STREŠNO OPEKO folc. Šifrer Janez, Mestni trg 39, Škofja Loka 4252 Prodam 11 mesecev starega BIKCA. Lahovče 26 4253 ARMATURNE MREŽE 8x8 mm za ploščo in punte prodam, Naslov: Papler, Zvirče n.h. ali Bistrica 42, Tržič, popoldan. 4254 Prodam košnjo OTAVE, površina 60 arov. Poženik 3, Cerklje 4255 Prodam JEČMEN in krmilni OVES. Prebačevo 45, Kranj 4256 Prodam 5000 kosov OPEKE za predelne stene. Naslov v oglasnem oddelku. 4257 Ugodno prodam SESALEC PROGRES in LOŠCILEC za parket. Oman Stane, Ul. Mladinskih brigad 9, Kranj 4258 Prodam lepe ASPARAGUSE. Naslov v oglasnem oddelku. 4259 Prodam 500 kom TERACO PLOŠČIC 30X30. Zg. Bitnje 72 4260 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK — uvoz Anglija, visoka kolesa, SALONIT PLOŠČE 125x92, GORI-LEC TERMOMATIK komplet, PRALNI STROJ polavtomatik. Va-ljavčeva 29, Kranj 4261 Prodam nov BIDE in PODSTAVEK za umivalnik ter plemenske ZAJKLE. Zg. Bela 8, Preddvor 4262 Prodam novo VIKEND POSTELJO. Ažman Pavla, Kropa 40 4263 Prodam dvojno emajlirano POMIVALNO KORITO z omarico in električni ŠTEDILNIK s tremi ploščami. Zasavska 9, Kranj 4264 Kranj CENTER 5. avgusta ital. barv. KLOFUTA VSAK DAN oh 16., 18. in 20. uri 6. avgusta premiera nem. barv. ljub. VSEM DRUGIM JE IME ALI ob 16., 18. in 20. uri 7. avgusta a mer. barv. akcij. PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA ob 16.. 18. in 20. uri Kranj STORŽlC H. avgusta amer. barv. vestem M OZ Z IMENOM KON-J ob I H. in 20. uri 7. avgusta nem. barv. ljub. VSEM DRUGIM •JE IME ALI ob 18. in 20. uri TrtM 5. avgusta amer. barv. vestem M()Z Z IMENOM KONJ ob 18. in 20. uri H. avgusta amer. barv. akeij. PEKLENSKA STEZA INDIANOPOLISA ob 18. in 20. uri 7. avgusta domari barv. erot. korneri. CVETNI PRAH ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 5. avgusta premiera domare barv. erot. korneri. CVETNI PRAH ob 18. uri (i. avgusta domari barv. erol. komed. CVETNI PRAH ob 18. in 10. uri 7. avgusta amer. barv. CS pust. MOZ V DIVJINI ob 18. in 20. uri Radovljica 5. avgusta amer. barv. zgori. IVANHOE ob 20. uri (J. avgusta ital. barv. zabavni PRAVA ZGAGA ob 20 uri 7. avgusta nem. barv. UMOR NA GRADU HUMEKTUS ob 20. uri Bled 5. avgusta nem. barv. UMOR NA GRADU HUMERTUS ob 20. uri H. avgusta nem. barv. UMOR NA GRADU HUKERTUSol)20 uri 7. avgusta ital. barv. zabavni PRAVA ZGA GA ob 20. uri Skofja Loka SORA ■r) avgusta amer. barv. grozlj. PAST ZA MORILCA ob 20. uri <> I -1 25» I _ Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-IVO, uredništvo 21-8:1"), novinarji 21-8K0, malo-oglasni in naročniški oddelek 21-191. — Naročnina: letna I 10 din, polletna 70 din, cena /a I številko 1,50 dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristoinem mnrniu «21-1/72. Kupim KONJA, starega od osem do deset let, vajenega vseh kmečkih del. Zminec 16, Skofja Loka 4269 Kupim rabljen BETONSKI MEŠALEC. Ponudbe poslati na Zabrez-nico 47, Žirovnica ali tel. 89-401 4270 dežurni veterinarji OD 8. DO 15. AVGUSTA 1975: PLESTKNJAK Anton, Bled, Prešernova 34. telefon 77-828 ali 77-740 za območje občine Radovljica in Jesenice; BEDINA Anton, Kranj, Betonova 58, telefon 23-51 h za območje občine Kranj VODOPIVKC Davorin. Gorenja vas 18b\ telefon b8-3K) za območje občine Škofja Loka. vozila Prodam PRIKOLICO za osebni avtomobil. Nasovče 5, Komenda Prodam avto FIAT 850 special, letnik 1970. Vprašati v Brunarici, Kokrica, Cesta na Rupo 16 4265 Počeni prodam SPAČKA, letnik 1960 v nevoznem stanju — avtoma-tik. Ivan Furlan, Planina 17, telefon 22-988 4266 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Delno plačilo možno s kreditom. Kunst Božo, Planina 58, Kranj 4267 Prodam ZASTAVO 750, cena 5.300 din, stroj še v garanciji. Dež-man Zdeno, Zabreznica 1, Žirovnica Ugodno prodam MOTORNO KOLO MZ 150 TS, letnik 1974. VVeit-hauser Tomo, Jelovška 15, Radovljica stanovanja Na lepem sončnem kraju oddam opremljeno STANOVANJE dvema dekletoma. Šenčur, Pajerjeva 6 4196 Dekle išče SOBO s souporabo kopalnice v Škofji Loki, Kranju ali okolici. Ponudbe pod »1. september« na oglasni oddelek. 4271 Dekle išče SOBO. Sporočite na tel. 25-162 int. 26, dopoldne 4272 zaposlitve Sprejmem VAJEN KO, Kozmetični salon »Cveta«, Na skali 6, Kranj, telefon 23-083 4205 Sprejmem FRIZERSKO POMOČNICO s prakso takoj ali po dogovoru. Frizerski salon KOFLER, Železniki, Trnje 11 4273 Sprejmem VAJENCA v uk za instalacijo centralne kurjave. Tram-puš, Pivka 29, Naklo 4274 Honorarno zaposlimo NATA-KARJA-ICO, tudi priučeno od 1. do 25. 8. 1975. Ostalo po dogovoru. Gostilna »LAKNER« Kranj, Cesta na Brdo 33, telefon 22-714 4275 obvestila Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta ZAPRTA od 8. do 31. avgusta. KERN STANKO, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska 5 427(5 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta ZAPRTA od 8. do 31. avgusta. ROBNIK FRANC, urar, Kranj, Tavčarjeva 7 4277 izgubljeno Izgubila sem žensko ROĆNO URO. Poštenega najditelja prosim,-da jo proti nagradi vrne. Anica Mo-kič, Gosposvetska 19, Kranj 4279 najdeno V Kranju sem našla DENARNICO z večjo vsoto denarja. Dobi se: Belehar, Hrast je \2h 4278 zahvala GASILCEM G A SILS K E(A DRUŠTVA VOKLO se zahvaljujem za uspešno počasen požar po udaru strele, 23. 7. 1975. Čebul j Marija, Voklo.JC 1280 Državno posamično prvenstvo v plavanju Petrič, Porenta, Štemberger prvaki SFRJ Pet zlatih, sedem srebrnih ter pet bronastih odličij, to je izkupiček kranjskih plavalcev na tridnevnih borbah letošnjega posamičnega prvenstva SFRJ v plavanju, na katerem je nastopilo 110 tekmovalcev in tekmovalk iz 18 jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Za nameček je Borut Petrič še novi absolutni državni rekorder na 400 m kravi. Barbara Štemberger je postavila novo znamko za starejše pionirke in mlajše mladinke na 200 m prsno, Rebeka Porenta je absolutna rekorderka SRS na 200 m hrbtno in 200 m delfin, Breda Pečjak pa na 200 m mešano. Triglavani so postavili rekord še v moški štafeti na 4x100 m ter 4 X 200 m kravi. Tudi ostali Kranjčani so se srčno borili, saj so poleg osvojenih kolajn dosegli še dve štiri in dve peti mesti, enkrat so bili šesti, štirikrat sedmi in enkrat osmi. Vse kaže, da je plavanje v Kranju spet dobilo širok krog gledalcev, saj si je prvenstvo v vseh treh dneh ogledalo nad 6000 ljubiteljev plavanja, ki so imele videti res kaj. Sedem absolutnih državnih rekordov, tri za mladince in"štiri pionirski ter sedem absolutnih slovenskih ter dva za mlajše mladince res niso mačje solze. In ne nazadnje so videli po 16 letih spet vso jugoslovansko plavalno smetano, ki je ob odlični organizaciji — pokrovitelj prvenstva je bil predsednik IS skupščine občine Kranj Franc Šifkovič, le-ta je tudi odprl šampionat — domačih plavalnih delavcev, pokazala zvrhano mero borbenosti in vso lepoto tega vodnega športa. Takih in podobnih Triglavan Božo Linhart je v domačem bazenu na pravkar končanem prvenstvu SFRJ za posameznike osvojil srebrno in bronasto odličje na 200 m in 100 m kravi. — Foto: F. Perdan Mlada triglavanka Barbara Štemberger je na državnem /)rvenstvu na 200 m prano pripravila največje presenečenje, saj je premagala vse svoje nasprotnice, za nameček pa je po-stavila še rekord SFRJ za starejše pionirke in mlajše mladinke, de pa tudi reprezentantka, ki bo brunda naše barve na balkanskih igrah v Solunu. — Foto: F. Perdan II. zvezna vaterpolska liga Mladost: Triglav 10:5 Bijela, II ga. Mladost 18 ^4 Torek, 5. ai gusta 1975 zvezna vaterpolska li-Triglav 10:5 (2:1, 5:2, 1:1, 2:1), letni bazen Bijele, gledalcev 1500, sodnik Besljič (Split). Strelci za Triglav: T. Balder-man 3, Z. Malavašič, Stariba po 1. Triglav: Vidic, Mohorič. Kodek, Velikanje, Švegel.j, Svate, Z. Mala" vašič, M. Malavašič, T. Balderman, Nadižar, Stariha. Na prvem gostovanju so Kranjčani s favoritom za prvaka visoko iz- gubili. Usodna zanje je bila druga Četrtina, v preostalih treh pa so bili dostojni nasprotnik domačinom. V nedeljo zvečer bi morali Triglavani odigrati še drugo tekmo v črnogorskem primorju z djenovičko Riviero. Srečanja ni bilo, ker se sodnik Bešljič ni prijavil na bazenu. O tem bo vsekakor morala ukrepati tekmovalna komisija H. zvezne vaterpolske igre ter sodniška organizacija. . -dh prireditev si v Kranju prav gotovo še želimo, kar pa kaže tudi, da bo treba V bližnji prihodnosti resno razmisliti o novem bazenu. Rezultati, moški: 1. dan — 200 m kravi: 1. Lustig (Primorje) 2:04,2, 2. Linhart 2:04,2, 3. Petrič (oba Triglav) 2:05,3, 5. J. Slavec 2:08,4, 7. Milovanovič 2:09,0; 200 m hrbtno: 1. P. Miloš (Crvena zvezda) 2:12,5, 2. Rudan (Delfin) 2:17,7, 3. Balant (Fužinar) 2:21,8; 100 m delfin: 1. Lolič (Mladost) 1:01,8, 2. Milanović (Crvena zvezda) 1:03,1, 3. Radjenovič (Partizan) 1:03,3; 200 m mešano: 1. N. Miloš (Crvena zvezda) 2:16,9 (absolutni rekord SFRJ), 2. Hitrec (Primorje) 2:21,5, 3. Divjak (Mladost) 2:23,6, 7. Šmid (Triglav) 2:32,4; 4 X 100 m kravi: 1. Crvena zvezda 3:49,2 (rekord SFRJ), 2. Triglav (Petrič, J. Slavec, Milovanovič, Linhart) 3:53,2 (rekord SRS), 3. Mladost 3:53,7; ženske: 200 m kravi: 1. Bjela-jac (Jadran) 2:19,5, 2. Škerjanec (Ilirija) 2:20,7, 3. Karadjić (Crvena zvezda) 2:23,0; 200 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 2:33,3 (absolutni rekord SRS), 2. Blažič (Rudar) 2:54,9, 3. Btorec (Ljubljana) 2:36,6; 100 m delfin: 1. Majnarič (Mladost) 1:09,7, 2. Treursič (Mornar) 1:12,8, 3. Per-harič (Ilirija) 1:14,4; 4 X 100 m kravi: 1. Ljubljana 4:27,3 (rekord SFRJ), 2. Mladost 4:28,2 (rekord SRH), 3. Crvena zvezda 4:31,4, 5. Triglav (Pečjak, Porenta, Slado-je, Damjanovič) 4:37,4; 2. dan moški: 400 m kravi: 1. Petrič (Triglav) 4:19,5 (absolutni rekord SFRJ), 2. Rudan (Delfin) 4:24,5, 3. Linhart 4:25,8, 7. Milovanovič (oba Triglav) 4:39,6; lOOm prsno: 1. Divjak (Mladost) 1:08,6, 2. Krajčinović (Crvena zvezda) 1:12,0, 3. Hitrec (Primorje) 1:13,3, 4. T. Slavec 1:14,7, 6. Grošelj (oba Triglav) 1:16,7; 100 m hrbtno: 1. P. Miloš 1:01,8, 2. N. Miloš (oba Crvena zvezda) 1:02,0, 3. Balant (Fužinar) 1:04,2; 400 m mešano: 1. Hitrec (Primorje) 5:06,8, 2. Urankar (Rudar) 5:08,2, 3. Goljevšček (Mornar) 5:13,1, 5. J. Slavec 5:14,4, 6. Šmid (oba Triglav) 5:17,3; 4 x 200 m kravi: 1. Crvena zvezda 8:24,4, (rekord SFRJ), 2. Triglav (Petrič, Milovanovič, J. Slavec, Linhart) 8:26,9 (rekord SRS), 3. Mladost 8:51,8; ženske: 400 m kravi: 1. Škerjanec (Ilirija) 4:56,3, 2. Bjelajac (Jadran) 4:57,1, 3. Krstić (PanČe-vo) 5:05,3 (rekord SFRJ za ml. pionirke A), 100 m prsno: 1. Bog-danović (Crvena zvezda) 1:21,6, 2. Pajntar (Triglav) 1:21,9, 3. Pet-kovič (Mladost) 1:22,0; 100 m hrbtno: 1. Porenta (Triglav) 1:12,8, 2. Sarač (POŠK) 1:12,8, 3. Blažič (Rudar) 1:13,0 (izenačen rekord SFRJ za st. pionirke); 400 m mešano: 1. Bijelić (Crvena zvezda) 5:35,2 (rekord SFRJ z» ml. mladinke), 2. Štemberger 5:39,4 (absolutni rekord SRS), 3. Pečjak (obe Triglav) 5:41,3; 3. dan, moški: 1500 m kravi: t Petrič (Triglav) 17:12,1, 2. Stoj-ković (Crvena zvezda) 17:51,6, *• Brozović (Partizan) 17:57,9, *• Milovanovič 18:12,1, 7. Snu«1 (oba Triglav) 18:41,7; 100 J kravi: 1. Lustig (Primorje) 55»*» 2. N. Miloš (Crvena zvezda) 56,3, 3. Linhart (Triglav) 57,0; 200 * prsno: 1. Divjak (Mladost) 2:34,»» 2. Radovanović (Crvena zvezd«; 2:41,1, 3. Krajčinović (Crvena zvezda) 2:41,6, 7. Praprotnic (Triglav) 2:59,8; 200 m delfin: l-Radjenovič (Partizan) 2:16,8. *• Grgurić (Vinkovci) 2:18,4, (*J kord SRH za ml. mladince), 3-Urankar (Rudar) 2:19,5 (rekord SFRJ za ml. mladince), 4. J. Slavec 2:21,6, 5. Petrič 2:21,1, »• Šmid (vsi Triglav) 2:31,1; 4 X 10« m mešano: 1. Crvena zvezda 4:14,3 (rekord SFRJ), 2. Mladost 4:19,5, 3. Triglav (Praprotnik, T. Slavec, J. Slavec, Linhart) 4:27,1; ženske: 800 m kravi: 1. Marko-vič (Ljubljana) 10:08,6 (rekord SFRJ za ml. mladinke, absolutni rekord SRS), 2. Škerjanec (Hfc* ja) 10:12,6, 3. Krstić (Pančevo) 10:19,6 (rekord SFRJ za pionirke A, rekord SR Srbije za ml. ml«" dinke); 100 m kravi: 1. Bjelajac (Jadran) 1:04,6, 2. Škerjanec (I«* rija) 1:05,4, 3. Karadjič (Crven« zvezda) 1:05,5; 200 m prsno: P Štemberger (Triglav) 2:54,4 kord SFRJ za st. pionirke in J*!' mladinke), 2. Duvnjak (PO»KJ 2:55,0, (rekord SRH za st. piomf' ke in ml. mladinke) 3. Petkov^ (Mladost) 2:56,2, 5. Pajntar (T*' glav) 2:57,4; 200 m delfin: 1. W'. narič (Mladost) 2:27,3, (absolu*1?1 rekord SRH), 2. , Porenta VXK glav) 2:39,0 (absolutni rekord SRS), 3. Bijelić (Crvena zvezda; 2:41,0; 4 X 100 m mešano: 1. MIJ" dost 4:52,1 (rekord SFRJ), J Ljubljana 4:56,1 (rekord SRS), 3-Crvena zvezda 4:56,6, 4. Trigl»v (Porenta, Pajntar, Pečjak, Damjanovič) 5:00,6. D. Humer Crvena zvezda: 8 zlatih, 6 srebrnih, 7 bronastih, Mladost: 6, 2, 5, Triglav: 5, 7, 5, Primorje: 3, 1, 1, Ljubljana: 2, 1, 1, Jadran: 2, 1, 1, Ilirija: 1, 3, 1, Mornar: 1, 1, 1, Partizan: 1, 0, 2, Rudar: 0, 2, 2, Delfin: 0, 2, 0, Vinkovci: 0, 2, 0, Fužinar: 0, 1, h Pančevo: 0, 0, 2. Nasmeh PetriČn alf podelitvi medalj na 1500 m kravi, kijih je podelil P°te, vitel/ prvenstva predsednik IS skupščine občine Kranj Frane SifkoviČ, * J. da je Borci zadovoljen z osvojitvijo prvega mesta, čeravno ni plaval v reR nem času. - Foto: F. Perdan Vodilna trojica na mednarodni kolesarski dirki »Po ulicah Kranja«. Zmagovalec Končar (Rog), drugouvrščeni savčan Kraker in tretji Polončič (Astra Ljubljana). - Foto: F. Perdan Kolesarji navdušili množico gledalcev pvojna zmaga starejših mladincev — Kraker tzgubil v finišu — Ekipni zmagi za Savo pri mladincih in članih . V Kranju je bila v nedeljo tradicionalna kolesarska dirka Po ulicah Kranja. Letošnja, deveta po vrsti, je v Kranj privabila blizu 200 tekmovalcev in nepregledno množico gledalcev, ki so vneto spremljali boje od znoja premočenih fantov. Ves čas je v množici občudovalcev vršalo od navdušenja, ki na trenutke, ko so hjli v ospredju kranjski kolesarji, niso skoparili s ploskanjem in bodril-nimi vzkliki. Začelo se je ob pol osmih s startom pionirjev. Čeprav še mladi, so se Pogumno odpravili na 3,28 km dolgo Progo. Slo je zares in vseh 28 iz 7 slovenskih klubov se je tega zavedalo že na startu. Med njimi je vladala prava tekmovalna mrzlica in komaj so počakali na starterjev znak. Takoj za pionirji so bili na vrsti turisti, kolesarji s kolesi brez prestav in i običajnimi zračnicami. Na 16 km dolgo pot se je odpravilo skupno 67 članov in turistov. Ze na startu je povedel Kranjčan Simon Rozman. Razočaran zaradi poraza na sobotnem slovenskem prvenstvu na Kokrici je očitno hotel dokazati, da je sposoben napraviti več. Vodil je štiri kroge in navdušeni gledalci so ga že Pričakovali kot zmagovalca, toda . . . Premagal je svojega klubskega kolesa, slovenskega prvaka za leto 1975 Marjana Betona, a bilo je še vedno Premalo. Pristal je na četrtem mestu. . In tedaj se je začelo tisto pravo, [»sto, na kar je čakalo preko 10.000 jJUdj ob tekmovalni progi. Že ob "hcanju na start se je slišalo odobravajoče ploskanje, kajti na startu Mladi kolesar kranjske Sare Bojan Kopret se je spet izkazal, saj je dobil dirko zamstarejše mladince. Skupaj s Klubskim kolegom Ihlovičem je bil čas v vodstvu, navdušil pa je ^di okrog 10000 gledalcev, ki so bo urili vse vzdolž proge. - Foto: F. s<> bil Pa ( vsi najboljši. Udovič, Ropret V ,rajzer in državni prvak Bilič. / najboljši mladinci in vsak, kdor Je startal, se je zavedal, da mu \ neizprosen boj lahko prinese t)o.,,,) uvrstitev. Boj s kilometri in Ust S Sami,n s*'boj, to je bilo videti ni 0 l<»-o in šestnajst minut, dokler ^no/,naK<)valee prevozil ciljne črte. feitiu* t^'° DrnenJe koles, sopenje s„ borcev in oglušujoče iJJ !lt)UJanje, to je občutek, ki ga nast d.oživiš h' v Kranju, kadar (in ()')a..i° kolesarji, zato ni rudno, Hi]i(mi 'e naš kolesarski as ('vitko naSor. Ja': »Kranj je danes Meka K,.. Ka kolesarstva. Ce si doma v Hr/M 1 kjer vsakdo ve, kaj je kole-potem ni težko zmagovati,« In potem so vozili skozi leteče cilje. V tretjem krogu prvi Ropret, v šestem prvi Udovič, v devetem spet Udovič in spet Udovič v dvanajstem. In potem v petnajstem, ko so ljudje napravili pravi špalir, dolg nekaj sto metrov, je prvi prišel Ropret, tik za njim Udovič in šele po dobrih dveh minutah Bilič. In potem je bil na vrsti start poslednje skupine, v kateri se je pomerilo 38 tekmovalcev — članov. Trideset krogov, trideset vzponov v Jelenov klanec, to je stvar, ki tudi najboljše kolesarje navdaja z zaskrbljenostjo, gledalce pa brez izjeme z občudovanjem. Med vsemi je bil tega občudovanja najbolj deležen Mirko Kraker. Ves čas je bil med prvimi, ves čas med tistimi, ki so jih noge najbolj služile. Zmagal je v zadnjih treh letečih ciljih in bil na koncu drugi, kar je vsekakor lep uspeh in potrditev njegovega prvega mesta na dirki Po poteh Avnoja. Rezultati — pionirji, 1. krog (3,28 km): 1. Boris Maselj (Sava Kranj); starejši pionirji, 1 krog: 1. Matej Herlec (Rog), 2. Danilo Svančič (TVD Veržej), 3. Tone Bambič (Grosuplje); turisti — mladinci, 5 krogov: 1. Anton Lužar (KD Krško) 26,24, 2. Boštjan Kušar (Dol), 3. Jože Žibert (Dol), 4. Simon Rozman, 5. Darko Debelak, 6. Marjan Beton (vsi Sava); turisti — člani: 1. Pavel Žagar (Kokrica) 26,24, 2. Silvo Jakovčič (Rog), 3. Anton Mavri (Adria I); ekipno: 1. Dol 1,19.15, 2. Sava 1,19,15, 3. Rog 1.21.34; mlajši mladinci, 15 krogov: 1. Srečko Vehar, 2. Stane Mi-jajlovič, 3. Ivan Turk (vsi Novo mesto), 4. Boris Kozjek (Sava) vsi 1,16.03; starejši mladinci, 15 krogov: Bojan Ropret, 2. Bojan Udovič (oba Sava), oba 1,11.54, 3. Bruno Bulic (Siporex) 1,14.38, 4. Tomaž Koželj, 5. Franc Koder (oba Sava), oba 1,16.03; ekipno: 1. Sava 3,39.51, 2. Novo mesto 3,48.90, 3. Rog 3,51.34; člani, 30 krogov: 1. Janez Končar (Rog) 2,27.08, 2. Mirko Kraker (Sava) 2,27,12, 3. Vinko Polončič (Astra) 2.27,12, 4. Drago Frelih (Rog) 2.27,54, 5. Jože Valenčič (Sava) 2.27,50, 0. Vidmar (Astra), 7. Rakuš (Sava), 8. Colig (MU Zagreb), vsi 2,27.58. 9. Keršič (Branik) 2,28.04, K). Zakotnik (Rog) 2,28.08; ekipno: 1. Sava 7.23,06, 2. Rog 7,23.10, 3. Astra 7,23.30. Dirka Po ulicah Kranja je bila istočasno tudi tretja od petih dirk, ki se točkujejo za slovensko prvenstvo mladincev in članov, posamezno in ekipno. Neuradni vrstni red — mlajši mladinci: 1. Koje (Branik) 40 točk, 8. Kozjek (Sava) 24, ekipno: 1. Novo mesto 134, 2. Rog 89; starejši mladinci: I. Škafar (Pomurje) 43, 2. Mi-j a j lov ič B. (Novo mesto) 39, 3. Koželj (Sava) 38; 4.-5. Udovič. Ropret (Sava) 37 (nista nastopila na dirki veteranov v Ljubljani, ker sta bila v tem času na svetovnem prvenstvu v Švici), ekipno: 1. Sava 130, 2. Rog 71; člani: 1. Frelih (Rog) 44, 2. Vidmar (Astra) 37, 3. Žagar (Sava) 0.-7. Valenčič (Sava) 26, 10. Lokar (Sava), 17, ekipno: I. Rog 109, 2. Sava 9!), .i. Astra 94 točk. F. Jelovčan Slovenska vaterpolska liga Kamničani v vodstvu Končan je prvi del letošnjega republiškega vaterpolskega prvenstva, na katerem se za prvaka bori 5 najboljših vaterpolskih ekip v Sloveniji. Po prvem delu so najboljšo igro pokazali vaterpolisti Kamnika, ki so v vseh štirih kolih premagali svoje nasprotnike, v gosteh pa tudi lanskega prvaka kranjski Vodovodni stolp. Sicer so v prvem delu poleg Kamnika dobro igro pokazali še lanski prvaki Vodovodni stolp ter Triglav II, medtem ko sta Renče ter celjski Neptun slabši vrsti. Izidi: Kamnik : Triglav II 9:5, Kamnik : Neptun 26:9, Kamnik : Renče 16:5, Vodovodni stolp : Kamnik 10:11, Neptun : Vodovodni stolp 3:28, Renče : Neptun 24:2, Vodovodni stolp : Renče 19:6, Triglav II : Renče 22:6, Triglav II : Vodovodni stolp 11:9, Neptun : Triglav II 6:0 b.b. Lestvica: Kamnik 4 4 00 53:29 8 Vod. stolp 4 2 02 76:31 4 Triglav II (-1) 4 2 0 2 38:31 3 Renče 4 1 0341:462 Neptun 4 1 03 20:70 2 -dh Hotel BOR Grad Hrib Preddvor Kegljišče, ki je bilo ob neurju poškodovano, spet redno obratuje. Vabimo k obisku. Košak prvak Kranja V počastitev občinskega praznika so kranjski teniški delavci že petič organizirali mednarodno odprto prvenstvo Kranja v tenisu. Na letošnjem je nastopilo 37 tekmovalcev iz 8 slovenskih ter dveh avstrijskih klubov. Največ uspeha so imeli predstavniki mariborskega Branika, saj sta se v finalu srečala prav njihova igralca Košak in Svenšek. Lep uspeh sta dosegla tudi domačina Polenc in Znidar, ki sta se prebila do četrtfi-nala, najlepša igra pa je bila v pol-finalu med dr. Gradischnikom in Košakom. Izidi, četrtfinale: dr. Gradisch-nik (Beljak) : Polenc (Triglav) 6:0, 4:6, 6:3, Košak (Branik) : Gradisch-nik (Beljak) 6:1, 6:3, Svenšek (Branik) : Žnidar (Triglav) 5:7, 6:1, 6:2, Škulj (Olimpija) : Slaviček (Gelo-vec) 6:3, 2:6, 1:1 w.o.; po (finale: dr. Gradischnik : Košak 4:6, 5:7, Svenšek : Škulj 6:1, 6:1, finale: Košak : Svenšek 6:0, 6:3. -dh Član mariborskega Branika Košak je zmagovalec petega odprtega prvenstva Kranja v tenisu. V finalu je brez večjega napora obračunal s klubskim kolegom Svenškom. — Foto: F. Perdan Tudi smučarji kranjskega Triglava so se vključili v niz prireditev v počastitev občinskega praznika gorenjske metropole. Na 50-jn skakalnici na Gorenji Savi so bili namreč organizatorji mednarodne skakalne tekme. — Foto: F. Perdan Pokala za Zupana in Kejžarja 60 skakalcev iz 8 klubov Zahodne Nemčije in Jugoslavije je nastopilo na III. tekmovanju za pokal Kranja na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi. Med člani je bil najboljši Jeseničan Ivo Zupan, ki je prejel pokal občinske konference SZDL Kranj, med mladinci pa je zanesljivo zmagal Kranjčan Bojan Kejžar. Sploh so imeli v mladinski konkurenci daleč največ uspeha triglavani, kar je lep dokaz, da v Kranju spet raste odličen rod mladih skakalcev. Zmagovalec Kejžar je prejel pokal občinske konference ZSMS Kranj. V članski konkurenci so žal nekateri favoriti padli v enem skoku, Jurman si je zapravil zmago z drugim skokom, ko je skočil 51 m, vendar je podrsal. Visoko uvstitev sta si zapravila tudi Mesec (Tr) in Justin (Jesenice). Prireditev je vzorno organiziral smučarski klub Triglav. Rezultati: mladinci: 1. Bojan Kejžar (Triglav) 202,2 (47, 46,5), 2. Zdravko Bogataj (Ilirija) 198,7 (46, 45,5), 3. Janez Zelnik (Triglav) 193,1 (44,5, 45), 4. Borut Bantan (Ilirija) 191,6 (44, 43), 5. Brane Benedik (Triglav) 191,1 Športne igre Polikem Na sestanku predstavnikov članic združenega podjetja Polikem, ki je bilo v prostorih tovarne SAVA, so se dogovorili o pripravah in o organizaciji II. letnih športnih iger Polikem, ki bodo v Kranju v soboto, 13. septembra, v organizaciji kranjske SAVE. Tekmovalci iz OZD združenega podjetja se bodo pomerili v malem nogometu, šahu, balinanju, namiznem tenisu, rokometu, kegljanju, streljanju in vlečenju vrvi, tekmovalke pa v streljanju, kegljali ju in vlečenju vrvi. Prireditelj pričakuje rekordno udeležbo tekmovalcev, obeta pa se zanimiv boj za naslov ekipnega zmagovalca, katerega brarii ekipa Donita iz Medvod, -fr Najboljša Ilirija in Nizozemska Na letošnjem VI. mednarodnem namiznoteniškem turnirju za mladince v počastitev občinskega praz- Bohinj : Kreis Detmold 2:3 V Bohinju so bili na 21-dnevnih priplavali nogometaši Kreis Detmold iz West (ali je. Za zaključek treningov so odigrali z moštvom Bohinja prijateljsko nogometno tekmo. V zelo dobri igri so zmagali gostje z rezultatom 3:2 (3:1). Za domačine so dosegli gole: Krdjalič in Kovačič, za goste pa: Schlingmann, Kupka in Kerkhoff. Pred 500 gledalci je odlično sodil Torkar iz Kranja. J. Žitnik nika Kranja se je končalo z zmago ljubljanske Ilirije v konkurenci mladincev ter Nizozemske med mladinkami. V mednarodnem razredu posameznikov pa je bil zmagovalec Vinčec (M. Sobota), pri mladinkah pa Vrieskoop (Nizozemska). Zmagovalka je v polfinalu odpravila Kranjčanko Zakojč. V nacionalnem razredu je bil prvi Šarlah (Ilirija), med mladinkami pa Jelerjeva (Olimpija). Skupaj je nastopilo več kot l(k) mladincev in mladink iz Nizozemske, Avstrije, Italije in Jugoslavije. J. J. (44,5, 42,5), 6. Brane Finžgar (Triglav) 188,1 (43, 41,5), 8. Stane Polanič (Triglav) 184,2 (43,5, 43), 9. Miro Bizjak (Triglav) 177,3 (44, 39,5), 15. Bojan Globočnik (Triglav) 144,1 (37, 35); člani: 1. Ivo Zupan (Jesenice) 227,4 (48,5, 49,5), 2. Danilo Pud-gar (Črna) 218,1 (47,5, 47), 3. Marko Mlakar (Logatec) 215,9 (48, 47,5), 4. Janez Poljanšek (Žiri) 210,5 (47,48), 5. Klemen Kobal (Triglav) 210,3 (47, 46,5), 6. Janez Jurman (Žiri) 201,3 (50, 51 p.), 7. Dušan Justin (Jesenice) 197,2 (49, 50 p.), 11. Srečo Grosar (Triglav) 189,3 (44, 44,5), 12. Marjan Mesec (Triglav) 187,5 (48,5, 49), 13. Vito Peternel (Triglav) 183,9 (44,5, 43,5), 14. Janez Bukovnik (Triglav) 181,2 (43, 43,5), 15. Janez Gorjanc (Triglav) 177,2 (47 p., 47), 18. Janez Bešter (Triglav) 164,2 (39,40). J.Javornik Največ uspeha za Fužinar Na Jesenicah je domači plavalni klub organiziral 5. plavalno tekmovanje za pokal mesta Jesenic. Nastopilo je 90 tekmovalcev in tekmovalk iz 9 slovenskih plavalnih kolektivov. V ekipni uvrstitvi je bil najboljši ravenski Fužinar pred trboveljskim Rudarjem in kranjskim Triglavom. Rezultati — ml. pionirji: 100 m kravi: 1. Vozel (Rudar) 1:08,9, 3. D. Petrič (Triglav) 1:12,9, 100 m prsno: 1. Mihelič 1:34,3, 2. B. Šali 1:39,2, 3. Rogelj (vsi Triglav) 1:40,2; ml. pionirke: 100 m kravi: 1. Kolančič (Fužinar) 1:11,1, 100 m prsno: 1. Bradaška (Triglav) 1:29,8, 100 m kravi moški: 1. Golob (Fužinar) 59,2, 100 m prsno: 1. Globočnik (Radovljica) 1:19,5, 2. Rodič (Fužinar) 1:21,1, 3. Praprotnik (Triglav) 1:23,9, l60 m delfin: 1. Balant (Fužinar) 1:05,2, 100 m hrbtno: 1. Balant (Fužinar) 1:07,1, 200 m mešano: 1. Balant (Fužinar) 2:29,2, 100 m kravi ženske: 1. Damjano-vič (Triglav) 1:08,1, 100 m prsno: 1. Cebašek (Pomorje) 1:37,9, 2. Kos (Jesenice) 1:39,0, 100 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 1:18,2, 100 m delfin: 1. Pečovnik 1:17,9, 2. Pšeničnik (obe Fužinar) 1:19,3, 3. Bradaška (Triglav) 1:19,7, 200 m mešano: 1. Pšeničnik (Fužinar) 2:50,6; ekipni vrstni red: 1. Fužinar 161, 2. Rudar 103, 3. Triglav 100, 4. Celu-lozar 62, 5. Neptun 27, 6. Radovljica 24, 7. Pomurje 19, 8. Jesenice 15. -dh 19 Torek, 5. avgusta 1975 Pred dvema mesecema so člani V. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave natovorili na ladjo za Madras v Indiji 80 ton opreme, ki jo bodo potrebovali za vzpon na 8481 metrov visok himalajski vrh Makalu. Z brniškega letališča je včeraj odpotoval v Indijo tudi član PD Kranj Tomaž Jamnik, ki bo poskrbel za prevzem opreme. Ostali članj V. J A HO gredo na pot v ponedeljek, 11. avgusta. Na letališču Brnik so se od Tomaža poslovili domači ter predsednik PD Kranj Franci Ekar. (-jg) — Foto: F. Perdan Včeraj se je s kavkaškega pogorja v Sovjetski zvezi vrnila v domovino jugoslovanska alpinistična odprava. Člani odprave, ki jo je pripravilo Planinsko društvo Kranj, so bili na poti 21 dni. Med tem časom so preplezali več zahtevnih smeri. Povzpeli so se na vrhove Nakra-Tau, Volniji Španiji, Džau Tu-Ganu ter na 5610 metrov visoki Elbrus. Odpravo so na brniškem letališču poleg svojcev in mnogih alpinistov pričakali še predsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Tone Bučar, predsednik PD Kranj Franci Ekar ter tajnika PZ Slovenije in PD Kranj, (jg) — Foto: F. Perdan Padla iz vozila V četrtek, 31. julija, ob 18.40 seje na cesti od Podkorena proti Korenskemu sedlu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Irfan Kava (roj. 1950) iz Istambula jo v desnem nepreglednem ovinku zapeljal na levo stran ceste in pri tem trčil v osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal Želj ko Petrovič (roj. 1946). V trčenju je iz Kavatovega avtomobila vrglo sopotnico Nermi Kava. Huje ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Hotel prehiteti V petek, 1. avgusta, ob 21.30 se je na regionalni cesti med Kranjem in Mengšem ob letališču Brnik pripetila prometna nezgoda zaradi neprilagojene hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Milivoje Djordjevič (roj. 1940) iz Mengša je peljal proti Kranju. V blagem ovinku ob letališču je dohitel osebni avtomobil Jurija Kramarja iz Tržiča in ga hotel prehiteti po levi, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal v osebnem avtomobilu Viktor Stiftar (roj. 1915) iz Domžal. V trčenju sta bila voznika ranjena, poleg tega pa še trije njuni sopotniki. Vse so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilih je za 35.000din. Nepreviden otrok V soboto, 2. avgusta, ob 8. uri se je na cesti proti Strahinju v Naklem pripetila prometna nezgoda. Triletna Tanja Zupan iz Naklega je stala na levi strani stoječega tovornega avtomobila, nato pa ga je obšla in stekla čez cesto prav tedaj, ko je mimo pripeljal v tovornjaku voznik Stanislav Poklukar (roj. 1940) iz Naklega. Kljub močnemu zaviranju voznik ni mogel nesreče preprečiti; tovornjak je otroka zadel in zbil. Deklico so huje ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Prehitro v križišče V soboto, 2. avgusta, ob 18..35 se je V Ulici Komenskega v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik dostavnega avtomobila Zdravko Moborič (roj. 1953) iz Kranja je vozil avtomobil brez vozniškega dovoljenja in z neprimerno hitrostjo. Zato v križišču z Ulico Moše Pijadeja in Partizansko ni mogel zaviti v levo na Partizansko cesto, pač pa ga je zaneslo v Ulico Komenskega, kjer jt trčil v ograjo pri osnovni šoli Simona Jenka. Škode je za 15.000 din. Voznik se je hudo ranil in so ga prepeljali v bolnišnico. Stekel čez cesto V nedeljo, 3. avgusta, dopoldne se je na magistralni cesti na Orehku pripetila prometna nazgoda. Voznik osebnega avtomobila Jože Ogrinc (roj. 1916) iz Domžal je vozil proti Kranju, ko mu je na Orehku pri avtobusnem postajališču pritekel pred avto 6-letni Janez Draksler iz Kranja. Avtomobil je dečka zadel in zbil; huje ranjenega so prepeljali v bolnišnico. L M. Nogometni klub Korotan iz Kranja vabi vse pionirje in mladince, rojene leta 1962 in kasneje, ki se žele izpopolnjevati v nogometu, na srečanje, ki bo v četrtek, 7. avgusta ob 17. uri na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju! , Leščani najboljši Pred 10.000 gledalci se je v nedeljo končalo na letališču v Lescah 13. republiško padalsko prvenstvo. Največ uspeha so imeli padalci ALC, ki so osvojili tudi največ prvih mest. Rezultati, skoki na cilj 800 m: 1. Kodela (Ptuj), 2. Humar (ALC), 3. Bunčič (ALC), 4. Šafarič (Murska Sobota), 5. Medven (ALC); skupni vrstni red: 1. Pesjak, 2. Humar, 3. Bunčič (vsi ALC), 4. Šafarič (Murska Sobota), 5. B. Hrast (ALC); skupni vrstni red ekip: 1. ALC I (Bunčič, Humar, Hrast), 2. ALC II (Pesjak, Zupan, Ješe), 3. Ptuj, 4. Murska Sobota, 5. ALC IV. -dh Danes na Kredarici poletno prvenstvo Pod Triglavom, na plazu pri Kredarici, bo danes, v torek, 5. avgusta, letošnje poletno prvenstvo v veleslalomu za člane, članice, mladince in mladinke. Prvenstvo bo organiziral SK Radovljica v počastitev 30-letnice osvoboditve. J. J. Določena reprezentanca za BAI Zvezni kapetan za plavanje Miro Bajs je po tridnevnih borbah v kranjskem bazenu določil državno reprezentanco, ki bo branila jugoslovanske barve na balkanskih igrah v Solunu ter evropskem mladinskem prvenstvu v Ženevi. Oba bosta od 7. do 10. avgusta. Pri moških nas bodo zastopali: Rudan, Linhart, Lustig, P. Miloš, N. Miloš, Lolič, Radjenovič, Divjak, Hitrec, Urankar, Grgorič, Brozovič, Krajčinović, Stojkovič, pri ženskah pa: Efendič, Markovič, Škerjanec, Bjelajac, Majnarič, Bjelič, Porenta, Blažič, Pajntar, Petkovič, Štemberger, Duvnjak. Na evropsko mladinsko prvenstvo pa pod vodstvom Kranjčana Draga Petriča in trenerke Anke Colnar-Košnik odpotujejo Petrič, Mitrovič, Bogdanovič in Paukovič. -dh Zgorel avtomobil V nedeljo, 3. avgusta, ob 8.30 je na Vršiču poldrug kilometer od Erjavčeve koče zagorel kombi nemške registracije, ki ga je vozil Philipp Leitmevr (roj. 1952) iz Ingolstadta Voznik in sopotnica sta še pravočasno zapustila vozilo, medtem ko so njuni dokumenti, denar in vse ostalo zgoreli. Predvidevajo, da je v dotrajanem vozilu prišlo do kratkega stika v rndtorju, zaradi česar se je bencin vžgal. Kraj požara so zavarovali prostovoljni gasilci i/. Kranjske gore. V počastitev občinskega praznika občine Radovljice in 30-letnice osvoboditve je bilo Šahovsko društvo Lesce že drugič zapored organizator mednarodnega moštvenega šcdiov-skega hitropoteznega turnirja. — Foto: F. Perdan. SPOMINSKA PLOŠČA JANEZU PUHARJU - Član kranjskega Foto kino kluba Janez Puhar Marko Aljančič je odkril v petek, 1. avgusta v Regin; čevi ulici v Kranju spominsko ploščo Janezu Puharju, izumitelju fotografij na steklo. Janez Puhar, po katerem se imenuje Foto kino klub Kranj, seje rodil, živel in umrl v Kranju, (jk) — Foto: F. Perdan RAZSTAVA FOTOGRAFIJ JANKA BRAN CA IN SLAVKA SMOLE J Ar\ V počastitev kranjskega praznika so Foto kino klub Janez Puhar Kranj, y(* renjski muzej in Kabinet slovenske fotografije pripravili v galeriji kranffi mestne hiše spominsko razstavo dveh fotografskih mojstrov Janka Bran cd '* Kranjske gore in Slavka Smoleja z Jesenic. Razstavo so odprli v petek in 0, na ogled do 4. septembra. Janko Brane (umrl je leta 1963) se predstavlja z * fotografijami, Slavko Smolej (umrl leta 1961) pa s prav toliko deli. (j** Foto: F. Perdan GRADITELJI. VAŠA SEZONA JE TU ! PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA OKNA B96 POPUST VRATA 10% POPUST KREDIT OO 2QOOO OIN KRANJ — PRIMSKOVO TKLEFON; 064 26-076