150. Številka._Ljobljnna, v sredo 4. julija._XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan zvečer, izimii nedelje in praznike, ter velja po pot ti priman aa avatr p-ogerskedežeie za m leto 15 gld za pol leta 8 gld., m Četrt leta 4 gld., «a jec mesec 1 eld 40 kr — Za Ljub liano brea pošiljanja aa dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 * * „ mesce, po 80 kr. u te trt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna&a. Za otnanila placnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolii frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniltTO in upravni it vo ie na Kongresnem trgu it. 12. Upravniitvunajse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Thun v Ljubljani. m. Posebno znamenit jo dekret gospoda deželnega predsednika v tem, da se sklep mestnega sveta, da uaj se dosedanje hifine tablice nadomeste z novimi in sicer pri vseh hišah, kojih lastniki bi temu ne ugovarjali, v celoti razveljavlja. Kdor pazno pretita dotični sklep mestnega sveta, sprevidel bode, da se ni ničesar druzega zahtevalo, nego, da je na vsaki hiSi, koje lastnik bi ne ugovarjal, na troške občine napraviti novo tablico s slovenskim napisom. Tukaj se ni hotela nikomur sila delati, kdor bi sam hotel, dobil bi tako tablico, kdor bi je pa imeti ne botel, bi ga nikdo dalje ne nadlegoval. Res je bilo postopanje, s kojim se je skušalo izvedeti mnenje prizadetih posameznih hišnikov, nekako neprilično in to zategadelj, ker so nemSki hujskači, kakor vrane po zrelih črešnjah padli po dotičnih protestih, ter lazili od hiše do biše, in begali posestnike z laijo, da bodo morali sami stroške plačevati itd. V tem ozira so se posebno odlikovali delavci gospoda Samasse, ki pri vsaki priliki fanatičnega Nemca na svoje zvonove obeša, ter le prerad pozabi, da bi bres Slovencev niti ttveti ne mogel. V potu svojega obraza so ti nemškutarski sgenti nabrali pičlo 300 ugovorov, sli najboljši dokaz, da so v teh ugovorih ne kale prava volja hišnikov, se kale v okolščini, da jih sedsj mnogo preklicuje protest, češ, da so bili zapeljani, in ds niso vedeli, ksj da so prav aa prsv podpisali. Govori se Se celo, da so nekateri uradniki kranjske hranilnice, ki imajo, kakor vse ksže, preveč prostega časa, hišnike begali tudi s grožnjo, da jim bode kranjska hranilnica hipoteke odpovedala, če ne podpišejo protesta. Kakor rečeno, tako se po Ljubljani govori, ali vzlic temu, da smo poizvedovali, nismo mogli ničesar natančnejega izvedeti. Zategadelj hočemo le govorico konštatovati in druzega nič. Vseksko pa je nsm všeč, da se je gospod deželni predsednik izrekel proti „ pozivnemu postopanju", ter dal mestnemu svetu s tem priliko, da je vse potrebno ukrenil, da se na tem polju poizve neskaljena volja Ljubljanskih hišnikov. Da je gospod deželni predsednik razveljavil samo drugi del v govoru Bto.efega sklepa, bi tedaj nikdo ugovarjal; ali razveljavljeno ni samo »pozivno postopanje, s kojim se hoče zelo nevarno nsčelo v administrativni postopek uvesti", razveljavil se je celi sklep, s tem pa je gospod dež. predsednik izrekel mnenje, da bi mestna občina Ljubljanska hišnih tablic s Bamo slovenskimi napisi tudi takrat vpeljati ne smela, če bi bili vai hišniki Ljubljanski s tem zadovoljni. To pa je gotovo nekaj novega, in pravo je ukrenil mestni svet, ko je v včerajšnji s«oji seji sklenil, da se je pritožiti proti ukszu gospoda deželnega predsednika, ker bi Ljubljani, če bi nazori barona Ileioa pravaokrepni postali, za vse večne čase zabranjeno bilo, na zunaj pokazati čisto slovensko lice, katero se ji sedaj hoče zakriti z ordo-nanco našega gospoda deželnega predsednika. Koliko more slovensko mesto pretrpeti in preboriti, če buče vse tisto doseči, kar na primero uživa že od nekdaj tako imenovano nemško Celjsko mestice! L)i avstrijsko birokratstvo ne more že vender jedenkrat priti do prepričanja, da Avstrija ni nemška država, in da je le sreča, da se je otresla nemškega zaačaja, ki je ob svojem času ubogo našo drŽavo stal mnogo krvi in še več denarja. Caai se hitro spreminjajo! In tako prišla bode tudi naša L ubijana do svojih pravic; dotično kolo se vrti neprestano naprej, in če birokracija ta ali oni kolec vmes vtakne, se za sekaj časa ustavi vrtenje koless, za vedno se pa ustaviti ne dal In zategadelj upamo, da bode nksz bsrooa Heina samo za nekaj časa ustavil pričeto delo mestnega sveta Ljubljanskegn, in skoraj bi zastavili svoje življenje, da v 20 letih ue bode hišae tablice v Ljubljani, na koji bi se ne nahajal samo — slovenski napis. Pač čudno bi bilo, če bi malo Celje v tem oziru imelo več pravice, nego starodavna naša Ljubljana ! Belokranjska železnica. V poslanski zbornici je posl. gosp. prof. Fr. Suklje dne 21. maja govoril: iKoneo.) Na podobnem stališči je bilo trgovinsko mini-sterstvo tudi Se 1. 1890., kskor je razvidno iz po ročila o motivih svoječasnemu zakonskemu načrtu glede dolenjskih železnic. Tam obrazlaga potrebo, graditi baš progo Ljubljana-Rudolfovo kot glavno železnico, utemeljuje pa to s tem, da bo to progo svoj čas nadaljevsti in jo zvezati s hrvatskimi železnicami ia povdarjs iz tega uzroka tudi nje trgovinski, politiški in vojaški pomen. Jasno je, ds za lokalni promet iz Novega mesta v Ljubljano ni bilo treba graditi glavne železnice, ds se ni mislilo nt* nje nadaljevanje, saj bi bila zadostovala v izvestnih okolnostih tudi oskt tirna progs. Da se je ta proga gradila kot glavna železnica, nam je prouzročilo velike troške. Maksimum za brežine, ki se je določil na 12 od tisoč, veliki radij, postsjne in druge naprave, katere je bilo tako urediH, da so morejo štirje vlaki po 50 osi hkrati križati na postajah, to so vse stvsri, ki so troške za glavno progo Ljubljaoa-Novo mesto tako pomnožili, da bi b-j bils železnica, da ni bilo teh troškov, Nhko kot navadna lokalna železnici dosti dalje morda celo do Kolpe mogla graditi. Prav v tem orha pa je trgovinsko ministerstvo dobilo sadnji čas druge nszore. Tudi uzrok temu je znan: Konkurenca mej Reko in Tratim, uspešna akcija ogerske vlsde, povzdigniti Reko, vslcl čessr je pri nas nastal pomislek, da bi se z nadaljevanjem dolenjskih železo c, z zgradbo belokranjske železnice do Karlovci pospešili interesi Reke ns t"oške Trsta. Pripravljeni smo, ukloniti se temu pomisleku, kir je oprsvičen. Tudi prebivalstvo, ki ve, da mora absolutno propasti, če ne dobi te železnice, se je že sprijaznilo s ti mislijo, četudi iz t?žka, ia stoji danes na stališči: će že ne moremo dobiti te želez niče kot glavno progo, se hočemo zadovoljiti tudi z lokalno železnico, tudi če je ozkotirna Ali tudi gradba ozkotirne lokalae železnice bo prouzročila troške, katerih siromašna dežela in gospodarski propadajoče interesovsne občine ne zov rejo. Tudi če se Železnica gradi ozkotirno in če ee štedi, kolikor je le mogoče, so troški le veliki, ker bi bila od Novega mesta čez Črnomelj v Metliko dolga 54 kilometrov in bi imela večinoma značaj težavne gorske železnice. Absolutna visočina raztočja, katero ima prekoračiti, znaša 470 metrov. Začetna in končna točka proge bi imeli okoli 160 do 170 metrov nadmorske visokosti. Naj se dela kar se hoče, z manj kskor z dvema milijonoma ne bo izhajati. Očitno je, da ne dobimo take svote, tudi če zastavimo vse svoje sile, da nam mors torej država energično in izdatno pomoči. Zato končam svoja izvajanja — katerih oskodaost naj bo mi zaradi hipne telesno indispozicije oprosti — s toplim apelom na trgovinskega ministra. Lotil se je toksinih železnic s po- sebno eneržijo, kar dokazujejo zbornici ie izročene važne predloge, b katerimi se za leto 1894 zagotovi cela vrata lokalnih železnic, in po njem prouziočena organizacija posebnega oddelka za lokalne železnice. Tej akciji pritrdim popolnoma in prosim trgovinskega ministra, nsj poskrbi, da bodo orgsni urada za lokalne železnice pregledali ta kmalu gotovi projekt in napravili račune o rentabilit^ti, za kar bodo predkoncesijonarji v kratkem pros li. To je prošnjs, s katero se obračam do njega in ki spada mej opravila, za katera se je ustanovil oddelek zs lokalne železnice. Druga prošnja pa, s katero se zajedno obračam tudi k visoki zbornici, meri ns to, da dobimo tako od vlade kakor od zbornice najizdatoejšo podporo, kadar se bo o tej železnici v kasnejšem stadiju, kadar bo stvar dozorela, resno razpravljalo. Dovoljujem si visoki zbornici predlagati naslednjo resolucijo: .Visoka vlada se pozivlje, da se pri določbi tistih lokalnih železnic, katerih zgradbo je 1. 1895. zagotoviti, ozira na belokranjsko lokalno železnico." (Zbornica je to resolucijo vzprejela.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. julija. Cesar na Trentinskem. Cesar je zapustil Trident in šel v Madonna di Campiglio. Tridentski slavnostni dnevi, o katerih se je toliko pisalo, bo torej minoli in čss je, da zabeležimo nekatera zanimiva fakta. Vlada je storila vse, kar le mogoče, da bi cesarjevo potovanje ne zadobilo političnega pomena. Efekt, kateri je to prizadevanje naredi), ni bil dober. Ko se je v Tri-dentu izvedelo, da vlada neče cesarju predložiti prošnje trentinskib državnih poslancev za avdiienco, niti jednake prošnje županov trentinskib mest, da bi ne mogli spraviti v razgovor vprašanja o avtonomij Trentina, zavladala je v Trentinu precejšnja nezadovoljnost, ki Be je pokazala b tem, da meščanstvo nt prišlo k slavnostni predstavi v gledališče. Pri predstavi so bile skoro samo oficijelne osebe, mnogo lož in veČina sedežev pa je bila prszna. Homatije na Dunajskem vseučilišči. Na Dunajskem vseučilišču bo nastale prav čudne razmere Prof Notbnagel, velik prijatelj Židov, se je v sporu zaradi rešilnega društva, jako pristransko obnašal, na kar bo kristijaneki vseučliščniki odgovorili z demonstracijo in s spomenico, v kateri mu očitajo pristrsnost, brezsrčnost, nelojalnost, grd značaj in v kateri zahtevajo, naj se kaj stori proti Notbnagelu. Židovski dijaki bo na to odgovorili z drugo spomenico, v kateri slavijo Notbnagla na v«e mogoče načine. Nasprotstvo mej vseučiliščniki je veliko. Ž« pri prvi demonstraciji so se bila ustavila klioiška predavanja, razen Notbnagla so že vsi profesorji začeli zopet predavati, Nothoagel pa se ni upal, boječ se novih demonstracij. Naučno ministerstvo je ukazalo, naj začue zopet predavati dne 4. t. m. in zagrozilo, da zatvori fakulteto, če se zopet kaj primeri. Ali izteče vse gladko, se pokaže danes. Rektor ne odobrava oostopanja Nothnagelovega, kakor se je razvidelo iz govora pri vzprejemu protisemitske deputacije, vsled česar so ga žtdovBki Itsti že napadali, a vlada ga je prisilil«, da je zavzel nasprotno stališče. Viiaiijc države. liismarcfe o Avstriji. V nedeljo so v Hamburgu zborovali nemški žurnalfsti in novinarji in napravili izlet v Friedrichs-ruhe k knezu Bismarcku. Na pozdrav nekega avstrijskega novinarja je Bismarclr. odgovoril z nekaterimi dosti zanimivimi migljaji o politifikem razmerju mej Avstrijo in Nemčijo. Spominjal ae je najprej nekdanje nemške zaveze, primerjajo jo vozu, v kateri so spredaj in zadaj upreženi konji, katerih vsak vleče na svojo stran. Zategadelj je bilo stvar rešiti in ker ni bilo drugače mogoče, se je rešila z mečem. Vojna je bila neizogibna, a Pruri so imeli čutilo, da se morajo na Češkem obnašati tako, da jim bo vrnitev mogoča, čun je Pruska dosegla, kar je hotela, je čutila potrebo vzdržati is ojačiti Avstrijo. Bližnje tesnejše) zveze pa ni nihče hotel. Življenje v Avstriji je drugačno kakor na Nemškem, razmere so drugačne in zategadelj je tudi nemogoče, da bi bila Avstrija odvisna od Berolina. Avstrija in Nemčija moreta biti dobra zaveznika, dobra prijatelja, pa nič več. Nov atentat, V Madridu je neki anarhist napadel najodlič-nejšega vodjo tistih delavcev, ki so letos romali v Rim, markija Gubaš in ga hotel t bodalom umoriti. Neki delavec je priskočil napadencu na pomoč in anarhist mu ie sunil bodalo v prsa ter ga nevarno ranil. Marki Cubas ni bil ranjen. Napadalca so zaprli. Protinionarhieno gibanje na Angleškem. Že davno je znano, da je mej angleškimi ra-dikalci močna frakcija, ki deluje na odpravo monarhije. Nje vodja je poslanec Keir Hardie, ki je te dni razvil v parlamentu svoje nazore. Vlada je predlagala, naj sklene parlament, poslati kraljici adreso, v kateri ee ji čestita na rojstvu najmlajšega praunuka. Rečeni Keir Hardie je zoper to adreso pro-testoval. Rekel je, da on in njegovi somišljeniki ne pripoznajo, da bi imeli kake dolžnosti napram dednemu vladarju Rojstvo kakega princa je vsakdanja za narod brezpomembna stvar. Čj bi se radi nje čestitalo, bi s tem narodovi zastopniki dali dogodbi neko važnost, kar je zoper dostojanstvo parlamenta. Meni je vae jedno, ali je bodoči vladar pristno blago (genuioe artic'e) ali imitacija, vprašati pa smemo, kaj posebnega je kraljevska rodovina storila za državo. Z občudovanjem ee govori, da izpolnuje kraljica že nad 50 let vladarske dolžnosti, dejanski pa ni nikdar vladala, če tudi sedi na prestolu. Glede princa \Valles ne vidim na njem ničesar, kar bi mi ga delalo simpatičnega. Vem ramo o njem, da 83 rad zabava. Kdo ve, ali ima novorojeni princ sploh vladarju potrebne lastnosti. Vzraeel bo mej licemer* njcu na nekatere trditve. Govoril je tudi o .katoliškem shodu", ki je sicer sklenil prav lepe resolucije, ali tudi o teh moramo pritrditi veleč. g. dr. L a m pe tu , ki je v zadnjem „K o 1 e d a r j u" družbe bv. Mohorja dejal, da to niej — dogme. Ta govor je zbudil živahno odobravanje. Post. Gregorčič je obširno odgovarjal vsem govornikom. Tudi kar se tiče „sprave", je pripravljen vsak hip napeti svoje močf, da bi so ta v polni meri dosegla. (Dosti vek ured- ništva: Vse prav in lepo ( Ali kako naj se doseže sporazumljenje z možmi, kakoršni so prof. Č e r i n, ki je mandat odložil, ker ni došlo do škandala pred laškimi porotniki? Dr. Tonkli in „Soča* sta ae častno pobotala, doseglo se je sporazumljenje, a tn glejte posl. Čeriua, ki vsled tega odlaga mandat. Za ta čin so mu volilci brez dvoma hvaležni, a to dokazuje, da z nekaterimi ljudmi je vsaka sprava nemogoča, ker jib ne vodijo stvarni razlogi, msrveč le osebnoeti. — Uverjeai smo pa, da aloga na Goriškem pride sama ob sebi, ker nsrod sam isčisti iz svoje srede vse tiste, ki neslogo sejejo po deželi.) — Pri domači zabavi rekla se je marsikatera navdušena napituica, mej katerimi mi je posebno omeniti gg. Gregorčiča, dr. Rojica, Iv. Kušarja, Perozzija in drugib, — Pozno v noč smo bo razšli. — Mirenski pevci so krssno peli. Hvala gosp. nsduč. Vodopivcu. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 3. julija. V sinočni seji občinskega sveta Ljubljanskega naznanil je župan Graaseili c kr. finančnega ravnateljstva dopis, da je finančno ininisterstvo vsled prošnje mostse občine L;ubljsnske dovolilo, da je hišni davek v mestu Ljubljanskem, v soglasji s pre-menjenim selilnim redom, v prihodnje plačevati v anticipatnih obrokih 1. februvarja, 1. msja, 1. avgusta in 1. novembra. Razpis, s katerim se je ugc-dilo želji hišnih posestnikov, razglrsil se bode primernim načinom. O drugi t)čki dne\nega reda, o c. kr. deželnega predsedstva razpisu z dne 27. junija t. I., ki prepove tuje izvršitev nekaterih sklepov občinskega sveta z dne 5. junija letos glede tablic za hišne Številke, poročil je obč. svet. dr. Ivan Tnvčar. Preči*1.vši dotični dopis deželnega predsedstva (katerega smo v š» 148 našega lista v c-Moti objavili), utemc!jeval je poročeval; a konečni svoj predlog, da je proti zsukczbi deželnega predsednika vložiti rekurz do min-terstva notranjih del, nekako takt le: Iz deželnega predsedstva dopisa je rezvidno, da se gospod deželni prede' Inik ; ilužuje v § 84 Ljubljanskega občinskega rc 'a mu p< leljene pravici tor da preklicuje deloma m -tnc^a sveta sklep;, dc gnane v seji dne 5. junija le »s. V glavni Bi.va.1 ostanejo omenjeni sklepi v veljavi, preklie ni bo le v toliko, v kolikor se je sklenilo, s) da ih imajo hišne tablice v prihodnje napravljati pri novih hif .h izključno ramo s slovenskimi nap "i, a ajpai na troške dotičnih hišnikov, in da se ima glede tistih hi3, ki stoje v ub"~b ia na trgih, kojih imena ao se spremenila, j nako p' t pati, kakor pil novih hišah, samo da plsča trc'ke tali fablic občina rama; b) da je sc tanje hišne tablica z dvoje, čnimi napisi r latrsniti t r z novimi, na kojih co ' 'o nahajali izključno r-.mo slovenski napisi, nadom 3U*1, in si" r pri vseh hišah, ki ne spadajo v ka joiijo ad a) navedeno in kojih Iratsiki v dol'" nem roku proti temu ne bi ugovarjali. Iz razi' ^ov ra da sklepati, da se gospod deželni pr Ig. nik o->a pred vsem na predpise / ikona z dne 29. marca 1869, št 67 drž. zak. Zaameni* > je, da je g :; 1 deželni predsednik aklep, da se imajo ec 'anje hišne »iblice nadome iti ti z novimi, in sirar s ramo slovenskimi napisi, pa le na tistih bišsb, kojih lastniki bodo v to privolili, v celoti odatrsnil. Ta sklep ri samo zategadelj pre'.lic .n, ker je po mnenji gospoda deželnega predsednika nedopustno, da se je v tem oziiu vpeljalo nekako pezivno p it panje, preklican je v prvi vrsti zategadelj, ker gos; 1 deželni predeadnik sploh meni, da ol "ina tudi takrst pri s*r.h hišsh ni opravičena vpeljati novih tablic s ssmo slovenskimi napisi, kadar bi dotični hišniki v to izrc no privolili. Zategadelj je sklep sd b) v ' 'oti uni* n in ne samo v tistem delu, s kojim se je vi Ijalo nekako pozivno poatopsnje, s kojim r? sku?a po mnenji gospoda deželaega pr; h 'nika nevaren princip v administracijo vpeljati. Gcspoi deželni predsodnik ga ni toliko uprl proti temu nevarnemu principu, tomvej bil mu je na poli sklep ssm, po katerem n»j bi občina v soglasju s hišniki napravila nove hišae *abli'* s slovenskimi nap "?\ Ć bi torej oblina proti dop'au g> "poda deželnega preds: "nika ne pcalužila se i >s**vnih pri« m kov, potam bi pravokrepao p- "lo mcatno oL ino ponižajoča načelo, da le t", tudi pil i?n nem soglr i u hišnikov ne sme napraviti novib bitnih tablic s samo slovenskimi napisi. Naravno je t rej, da ol v;ina nikakor ne more dopusti*', da bi pravokrepno p- :talo mnenje g poda dc/^lncca pic "s.dnikr^ [ > kojem bi Ljul Ijana nikdar ne smela \p Ijati hišnih tablic s sle venskimi napis, če bi tudi vsi hišniki, kar jih Staje Ljubljana, v to izrecno privolili. Zat gadelj nravc -tuje pravni od rk, da aaj ca proti b" ranju sklepa št. 5 vloži pritožba na ministarstvo, in sicer jedino le zuradi tega, ker grspod dc* lai pred Inik, p • Bezajoč v privatnopravne pravica poiamc^nih hišnikov in kratic a v* »nomijo občine, za vse v: 5oe Čaae prepoveduje napra\iti hišne tablica s samo slovenskimi napisi in to tudi t krat, ko bi hišniki sami bili zadovoljni s tskimi tablicami. Pritožbo je vložiti v štirih tadnih ia je torej nujna. Ta pritožba bi bila prav zelo podprta z dokazilom, s kojim bi se izkazalo število tist h Kšnikov, ki so ■ takimi tabli- cami zadovoljni. V seji dne' 5. junija se je sklenilo, da se imajo posamezni hišniki pozvati, da nsj v 14 dneh vlože svoje ugovore proti spremembi tablic, če ae, bi se domnevalo, da so v spremembo molče dovolili. To postopanje imenuje gospod deielai predsednik pozivno postopanje, s kojim se hoče baje prav r Mo nevsrni princip v administrativni postopek vpeljsti. Pravni odsek se ne spušča v preiskavo, so li nazori gospoda deželnega predsednika na tem polji utemeljeni ali ne. Priznati pa so mora, da so se pri pozivnem postopanji, vsled sklepa z dne* 5. junija t. I. vpeljanem, pokazali veliki nedostatki. Mslovestoi nemški agenti lovili so ugovore od hiše do hiše ter bagali hišnike s neresnico, ter jih z navijanjem in pretiranjem ščuvali proti mestnemu za-stopu. Pravni odeak je torej mnenja, da v dotičnih ugovorih ni obražena rconiftns in prava volja Ljubljanskih hišnikov in da imamo torej le hvalo dajati gospodu deželnemu predsedniku, če je uničil in ustavil omenjeno pozivno poatopsnje. Ker pa ne more biti dvojbe, da nikalia postava ne zabranjuje mestni občini, napraviti v soglasji b posameznimi hišniki nove hišne tablica s slovenekim napisom, potem je gotovo velike cene, da se po zanesljivem uradnem potu poizve prava in nesksljena volja v stvari prizadetih hišnikov. Zatorej predlaga pravni odsek, da naj magistrat posebnega komisarja odredi, ki bode zaslišal vrakega hišnika rasebej, ali hoče imeti tablici s slovenskim napisom ali ne. Dotični operat bo služil potem v podlago daljšemu postopanju ter se naj uporabi pred vsem kot priloga pritožbi na ministerstvo. Taka pritožba pa se ima po mnenji pravnega odseka vložti tudi radi tega, ker je gospod deželni predsednik ustavil sklep, da se imajo v prihodnje na novih hišah napravljati izključno tablice s slovenskimi napisi in da se ima to tudi sedaj zgoditi pri hišsh, ki stoje na trgih ali v ulicah, kojim so se imena spremenila. Gospod deželni predsednik sklicuje se ns zakon o ljudskem štetji ter meni, da po predpisih tega zakona hišni posestnik ni k drugemu zavezan, nego da napravi na svoji hiši odkazaao ji številko. Te številke služijo v ts namen, da ae olajša postopanje pri ljudskem štetji. Prva beseda in prvo nadzorstvo ns tem polja odkazsno je občini. V različnih mestih so v tem oziru vpeljani rsslični sistemi. Pariz in nekatera drugs mesta imajo na hišah samo številke, kar ne zasluži posebnegs priporočevsnja, posebno za dolge ulice ne, kjer se človek z golo številko ne more orientirati. Dunaj pa je sprejel sistem, da mors pri vsaki hišni štev lici zapisano biti tudi Ime dotične ulice, kar je hvalevredno, ker se potem človek tudi v najdaljši ulici vsak hip lahko orijen-tuje. Tudi za Ljubljano se je svoječasno vsprejsl ta sistem, ker se s tem olajša promet po mestnih ulicah, zs kar ima itak občina po § 26. občinskega reda aama skrb ti. Ker ni dvomiti, da bode ogromna večina hišnikov privolila v tablice s samimi slovenskimi napisi, potim je bil dotični sklep mestnega sveta po § 8. zakona s dne 29. marca 1869, št. 67. drž. rak. popolnoma opravičen, ker ca je hotela a t;m jednakoličnost hišnih tablic za prihodnjost kolikor mogoča doseči. Ta paragraf se v svojem drugem odstavku take le glasi: »Občina sme v namen jednakolični :ti numeriranja izdati primerne zaukazbe." Samo ob sebi je umevno, da je občina sama in v prvi vrsti poklicana doUčiti tisto, kar se jej vidi primerno. Gosr ld deželni predsednik je sicer mnenja, da sme občina tuksj ssmo predpisati, sli se ima številka neposredno ns hišno steno naslikati ali pa na posebno tablico, kako podobo, velikost in barvo naj imajo ta tablice itd. Gede ornamentike, koja konečno niti za promet, niti za ljudsko številjesje nikskega pomena nima, naj bi imela občina prosto roko I C 3 bi ps občina zahtevala tik številke še napis ulic, s kojim se olajša promet ia pospešijo tudi nsmeni ljudskega štetja, tedaj sta jej pa roki vezani t Tako vssj upravno sodišče ne bode tolmačilo § 8. že večkrat omenjenega z»kona, ker ae s tem v zakon vsili nekaka nezmiseloost, katera bi za Ljubljano imela tem slabejše posledice, ker se je vkoreninils navada, da imamo pri hišnih številkah tudi napise in ker bi se potem v Ljubljani sploh nikdsr ne mogla dcscSi jednakoličnost numeriranje, kakor jo ima pred očmi zakon o ljudskem štetji. Zategadelj je pritožba proti zaulcazbi gospeda deželnega predsednika z dne 27. junija 1894, št. 1854, v vsakem oziru vtemeljens. Dopis gospoda deželnega predsednika pa ima še drugi oddelek, v kojem se izrekajo nekateri pomisleki proti že skleneni spremembi nekaterih uličnih in tržnih imen. Pravni odsek je pri tem uvaževal, da je svoječasno, ko se je vršila znana razprava o pritožbi Ljubljanske mestne občine pred upravnim sodiščem, zastopnik ministarstva oddal izjavo, da nima vlada prav nika-kega ugovora proti skleneni spremembi nekaterih uličnih in tržnih imen. Dotična sprememba je torej pravokrepna postala in sedanja izjava gospoda deželnega predsednika nasprotuje torej omenjeni izjavi ministerakega zastopnika. Pravni odsek pa ae ni čutil pristojnega, vpuščati se v jedro razprave gospe ia deželnega predse lnika, ker je svoječasno pcabni rlsek petih članov posvetoval c? in sklepal o spremembsb, ki stoje* v govoru. Zategadelj naj bi 89 dotični odsek takoj v današnji seji znova volil, potem pa ae naj združi s policijskim odsekom, in obema naj se odstopi drugi oddelek dopisa gospoda deželnega predsednika, da se o njem posvetujeta in prej ko mogoče mestnemu svetu poročata. Poruče- valeč stavil je konečno v imenu pravnega odseka sledeče predloge: Slavni mestni svet naj sklene: a) Proti zaukazbi gospoda deželnega predsednika z dne 27. junija 1894, fit. 1854. v kolikor so se ž njo sklepi fit. 4, 5 in 8, storjeni v seji mestnega sveta s dne 5. junija t. I., vničili, vložiti je v imenu mestne občine rekurz do njega ekscelencje gospoda ministra zs notranje zadeve; b) mestnemu magstratu se naroča, da takoj odredi posebnega komisarja, ki naj nradnim potom zasliši vsakegs prizadetega hfi-nika, če dovoli v to, da mu občina staro hišno tablco zamen,a z novo, ns kateri se bode nahajal samo slovenski napis; c) dotičns ursdna poizvedenja naj se prilože" k pritožbi pod a) omenjeni; d) dop s gospoda deželnega predsednika z dne 27. junija 1894, fit. 1854, naj se izroči posebnemu odseku petih članov, ki naj se izvoli se v tej seji ter potem združi s policijskim odsekom; združena odseka pa naj se potem posvetujeta o drugem oddelku tega dopisa ter naj o tem prej ko mogoče poročata mastnemu svetu. Dđbate o t»h predlogo udeležila sta se obč. svet. J Svetek in dr. vitez B!e,wes ter poročevalec dr. I. Tavčar. Obč. svet. Svetek izjsvlja, da ne more glasovati za nasvetovani rekurz, ker po njegovem mnenji pri hišnih tablicah sploh ni treba ni-kakega napisa, Številka sama zadostuje namenu, mestni svet pa se izogne marsikateri sitnosti, ako v tej točki opusti ovoj sklep z dne 5. junija. Govornik stavi konečno predlog, naj se sklep mestnega sveta glede* samo slovenskih napisov pri hišnih tablicah razveljavi in naj b; imele hišne tabl ce le številke brez napisa. Podžupan dr. vitez Bleivreis-Trsteniški omenja, da so bile svojedobno tudi v Ljubljani hišne tablice, ki so imele le številke brez napisa. Nemška stranka, ki je bila takr»t na krmilu, prekrstila je mnogo trgov ia ul c, uvela pri hišnih tablicah napise ter na prvo mesto postavila nemške napise. Marsikomu v slovenski Ljubljani to ni bilo všeč, ali ker takrat nismo imeli tako skrbnega deželnega predsednika, obveljal je tedanji sklep mestnega aveta. Naše ulice in c^ste res niso tako dolge, kakor n. pr. Parižke, ali ker se občinstvo nedvojbeno laglje ori-jentuje, sko imsjo hišne tablice tudi napise, zatorej govornik priporoča, naj se vzprejme predlog pravnega odseka. Sploh pa mora imeti občina toliko pravice, da sama nredi numeriranje hiš, kakor se jej vidi najprimernejše. Kje je vender avtonomija, ako se občinam jemljejo tako malenkostne pravice. Gospod podžupan konečno ša omeni, da deželni predsednik ni pasliivo preč tal zahtevanega zapiinika o seji z dne 5 junija in on nasproti dopisu deželnega predsedstva koustatuje, da glede oumeriranja hiš ni stavil nikakega predloga. Poročevalec dr. Tavčar naglasa, da v zakonu o ljudskem štetji zahtevane jednoličnosti v Ljubljani ni mogoče doseči, če se ne uvedejo le slovenski napisi ter izraža konečno upanje, da rekurz ne bode brezuspešen. — Pri glasovanji je bil odsekov predlog z ogromno veČino vzprejet, predlog obč. svet. Svetka pa z isto tako večino odklonjen. V odsek, ki se ima — združen s policijskim odsekom — posvetovati o drugem oddelku dopisa deželnega predsedstva, voljeni so bili gospodje: Ivan Gogola, cesarski svetnik Ivan Murnik, Fran Rivni-har, dr Ivan Tavčar in Ignacij Valentinčič. (Konec prih.) Domače stvari. —(Tržaški Slovenci in Hrvatje ao kondolirali Franciji.) Umor predsednika francoski republiki Garnota je vsem Slovanom pretresel srca in vsi slovanski narodi so hiteli izrazit Franciji svoje sočutje in svoje simpatije. Storili so to tudi Slovenci v — Trstu. Pooblastili so posebno deputscijo (gg. posl. M and ć, odvetnik dr. Gregorin in urednik don Jakič,) da se pokloni francoskemu gene ralnemu konsulu v Trstu, g. Ghalletu, in mu izroči adreso, v kateri se tolmačijo Čutila Tržaških Slovencev in Hrvatov. Adresa slove: A Moosieur le C »nsul General de France a Trieate. — Les soussigne* Croates-Slo\eoes, au uoin propre, a'nsi que en celui de leurs compatriotea de Trieste, interessent votre bienveil-lance, de bien vouloir etre interprete, su lieu com-petent, de leur profonde doulenr en sppreusnt Ia triste nouvelle de V irreparable infortune, qie la France a eprouve* dans la perte cruelle do son premier fils, chtf ds cette noble nation, qui seule en Europe a montre* toujoura des »vmpatbies constantes ▼ara le Slaves. — Agrees ... (Gospodu generalnemu konsulu Francije v Trstu. Podpisani Hrvati-Slovenci se obračajo v lastnem in v imeni svojih rojakov v Trstu na Valo dobrohotnost, da bi blagoisvolili na primernem mesta sporočiti njihovo globoko žalost, ki jih je obšla dozoavše tužno vest o nepopravljivi nesreči, katera je Francijo zadela vsled krute izgube nje prvega sinu, načelnika tega plemenitega naroda, ki je jedini v Evropi vedno kazal trajne simpstije sa Slovsne. Vsprejmite . . .) To adreso so podpisali najodličoejši Tržaški Slovenci in Hrvat«, v ponedeljek pa jo je imenovana deputacija izročila generalnemu konzulu. Gosp. Cballet je deputacijo vzprejel s pravo francosko ljubeznivostjo is se najiakrenejfie zahvalil za sočutje in za simpatije TržsŠkih Slovencev ia Hrvatov. — Ta dogodba kaže zopet, kako sila daleč od Trsta je — Ljubljana. — (Osobne vesti.) Konceptna praktikanta pri tla. vodstvu v Trstu Valentin M a r u š i č in Edvard S u II igo j sta imenovana ti i. koncipistoms, carinski oncijal Ivan Ive, carinarjem v X. čin. razredu. — Začasno vpokojeni profesor na tehniki v Gradcu inžener g. Martin Kovač je pr.deljen v službovanje generalnemu vodstvu avstrijskih državnih železnic. — (Desetletnica pevskega društva „Slave c*.) Odbor za praznovanje desetletnice „S I a v c a" se obrača s tem do domoljubov Ljubljanskih z najuljudnejšo prošnjo, naj mu blagovolijo naznaniti, koliko pevskih gostov, ki pridejo iz Zagreba, Trsta itd. bi mogli oskrbeti z zasebnim stanom za slavnostna dneva (soboto in nedeljo dne 7. in 8. t. m.) Prijazne ponu ibe naj bo blagovoljno naznanijo g. A. Štamcarju v banki „S I a v i j i" od 8. ure zjutraj do 2. ure popoludne. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta poslala: Gosp. Dragutin Žagar, dež. blagajnik v Ljubljani 4 krone za god blagovestnikov Blovanskib, da bi izprosila Slovanom in zlasti Slovencem tako potrebno slogo. — Gusp. V. Oblak, trgovec v Novem mestu 2 kroni. — Skupaj 6 kron. Živela rodoljubna darovalca in nju nasledniki! - — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani sta poslala uredništvu našega lista: Gosp. Zvonimir Zor, deželni uradnik v Ljubljani 1 krono. — Gosp. V. Oblak, trgovec v Novem mestu 2 kroni. — Skupaj 3 krone. Živela rodoljubna darovalca in nju nasledniki! — (Rekordna vožnja.) Za prevozajo v sobotni itevilki označene 100 km. dolge proge po treboval je gosp Zmagoslav Boliinec, član kluba slov. bicikliBtov „Ljubljana" na svoji nedeljski vožnji 4 ure 13 miuut 12* 6 sekund ali povprečno 2 53 minut za jeden kilometer in je s tem društveui rekord za 100 km postav I. — (C. k r. glavno ravnateljstvo svstr. drž. železnic) razglaša, da zadobi z dnem 1. julijem t. 1. veljavo nova tirifa za direktni osobni promet mej postajami c. kr. avstrijskih državnih železnic z jedne strani in mej postajami kralj oger-skih državnih železnic z druge strani via Livvjczne, Lupk6w in Febring; s tem je razveljavljena dosedanja tarif« via L%woczne, Lupkovv, Zw«rdon in Fehriog z dne* 1. januvarja 1892. Izvodi te tarife se dobe pri dotičnih upraviteljstvih. — (Platnice zs W o 11 o v s I o v s r. ) Ker je prvi del Wolfovega slovarja akoro že ves izšel, opozarjamo naročnike na platnice, katere je za to monumentalno delo naredil knjigovez g Bonač v Ljubljani. Platn ce so narejene iz nnfijanovega usnja in platna, elegantno in trdno ter ao olepšane z ukusnimi okraski. Cena 1 gld. za vaake platnice, po pošti 10 kr. več. — (Nesreča na železnici.) Včeraj se je na dolenjski lelsiaici pri postaji Škofelca, tam kjer se križa iz Skoialce v Pijavo gorico vodeča cesta z železniškim tirom, splašil konj posestnika Matije Galeta iz Dulc- Skočil je čez tir, v tistem hipu pa je zadeta lokomotiva ob zadnji del voza in ga zdrobila Matija Gale je bil povožen in tako hudo ranjen, da je umrl. Pri železnici ni na tem mestu ograje. — (Nesreča) S Save se nam piše dne" 3. julija: Grozna nesreča pripetila se je včeraj dopoludne o polu jedoajsti uri v naši bližini. — Zemljak, po domače Topole iz Kožice, prodal je bil v Zagorje 36 mernikov pšen ce in jeden tovor čresla. Da odvede prodano blago kupcu, naprosi Antona R^nka, po domače Podžamskega, 38letuega (dojenega posestnika iz Rink, da mu prepusti svoj čoln v to svrho. Pogoddi so se, da bode Renko krmaril, a sina Topoletova, kojih jeden se je bil stoprsv vrnil od vojakov domov, a drugi bil letos potrjen, mu bosta pomagala. Čoln je bil za imenovano blago dosta premajhen, poleg tega še slab. To pa nikakor ni motilo naših treh neprevidnikov, da ne bi ga bili naložili do vrha z vsem blsgom, tako, da je bil jedva štiri prste nad vodo. Sava je pri R-*nkah precej globoka; deloma so tam budi vrtinci, deloma je tam silen tok in mnogo malih slapov. — Odrinili so, a prišli niso niti jeden hektometer daleč, ko zajame čoln vode. Nezgodniki so ostali notri ter jeli pluti vodo iz njega. Mahom pa se preobrne čoln — vse tri brodnike z blagom vred zagrnejo mokri valovi. Dočim je jeden Topoletovih pogreznil se takoj, prikazal se je brat mu in Renko še nad površjem. Zadnje imenovani plaval je celih 16 hektometrov daleč po sredi Save ter kričal po pomoči, toda zaman, — ni je bilo. Dočim s i je ta nezgoda vršila na des nem Savinem bregu, stalo je nekaj ljudij na nasprotni strani in — gledalo. Nibče ni imel srca, da pohiti nesrečnežem na pomoč. R^nko bi se bil skoro otel. BI je jedva še tri metra od kraja — toda zašel je v hud vrtinec in drug* Topoletovi, nevešč plavanju, držal se ga je za nogo, — pogrezuila sta ee oba — Kdo opiše plač in tugovanje starega, skoro 80letnega Topoleta, zgubivšega dvoje vrlih, korenjaških siuov, kdo brezup in krik mlade žeae Renkove in nedorasle mu dece, ko bo doznali to strašno nezgodo! — Do danea opoludne še niso našli nobenega ponesrečeneav. — I-itinito kruto ravna osoda z Reukovimi in sorodniki njihovimi! Ne broj njih je že požrla in odnesla nenasitna, ljuta Sava. Dve leti je tega, odkar jim je utonilo 161etno brhko dekle, pred šestimi leti 23letni čili fant Lojze, a pred devetnajstimi dorasel brat njegov Matizelj, katerega je pisatelj teh vrstic s pomočjo svojega druga v Zagorji izvlekel iz vode, žalibog, že mrtvega Ia zdaj je mokri element zopet zahteval treh žrtev na jedenkrat! Res tragična je osoda teh obitelj! — (G. Vb ko slav Progar,) domači naš umetnik, se je vrnil s svojega znaDBtvenega potovanja po Italiji zopet v Celovec. Zdaj izdeluje iz kararskega marmorja veliko skupino za mavzolej rodbine grofov Egger v Rottensteinu pri Št. Vidu. — (Velika vrtna veselica „Tržaškega Sokola") izvršila Be je nad vse pričakovanje sijajno. Uieležba jei bila tako ogromna, kakor je že dolgo ni bi!<», pri kaki narodni veselici. Več v jutrišnji številki. — (Izlet Tržaške .Slovanske čitalnice" v Nabrežino) je bil prav živahen in se je udeležilo nad Bto udov in gostov, mej njimi mnogo dam. V N»brežini je navdušeno pozdravil došle goste g. župan J. Tance in predsedniki in odborniki domnčih društev ter pevsko društvo sNa-brežina". Olgovoril je g. dr. P r e t n e r, predsednik Tržaške čitalnica. Zabava je bila mej petjem vrlih Nabrežinskih pevcev in navdušenimi zdravicami prav izborna, ter ostane lepi izlet vsem udeleznikom v najprijetnejšem spominu. Y "i" [ Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Ciril« in Metoda 1 Razne vesti. * (Grozen požar) je nastal minulo soboto v Novi Pešti Zjorela je tovarna za izdelovanje usnja in barvanje volne firme J. Wolfner in drugovi, dalje občinsko šolsko poslopje in osem hiš, ter več gospodarskih poslopij skupaj kakih 20 poslopij. Pri požaru je žal tudi več ljudij prišlo ob življenje. Okrajni načelnik Novopeštanski Kamilo Ambrus je bil težko poškodovan. Ko je izvrševaje svojo službo, odpravljal ljudi tz bližine gorečega šolskega poslopja, se je podrlo sidovje in ga pokopalo pod razvalinami. Prevedli so ga v bolnico, kjer je umrl še isti večer. Policijski uradnik Hugo Konkolv je vsled težkih poškodovanj umrl na pogorišči, drug policijski uradnik Peter Bo bo jezo v ps je š" v bolnici in je le malo upanja, da bi okreval. Težko poškodovanih je bilo še 16 oseb, mej njimi več gaailcev in vojakov, nad 40 oseb pa je lahko ranjenih. Požar je trajal do nedel|e v jutro. Skoda se ceni na blizu jeden milijon goldinarjev. * (Bicikli v vojski.) P.i letošnjih vojaških vajah se bodo za poskušnjo uporabljali kot ordo-nance biciklisti. Izurjeni kolesarji torej lahko vstopijo od 17. avgusta do 1. septembra in s a bodo porabili, v kolikor bode potreba. Knjl&ovnost. — „Učiteljski Tovariš*, glasilo »Slo -venskega učiteljskega društva v Ljubljani* ima v štev. 13. tole vsebno: M. Makar: Kako postopaj učitelj v prvem šolskem letu, da dobe* otroci dobro podlago v branji in pisanji? — L. Lavtar: Fitzga ; — A. Likozar: Opravils v šolski drevesnici meseca mal. srpana; — E Lah: Avstrijsko šolstvo'v 1. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko; — Književnost; — Listek; — Naši dopisi; — Društveni vestnik ; — Vestnik; — Uradni respisi učiteljskih služeb. — „Vatrogasac" ima v St. 13. tole vie-bioo: Vatrogastvo u hrvatskom Zagorju; — Usta-aovitev gasilnih društev; — Temeljne domaće va-trogssne škole; — Lovro Gorjup , stotnik Viško-GlinSke požarne brsmbe; — Ročna brizgalnica s središnjim zaklopnim kegljem; — li vatrogasnih družtava; — Kolarćeva večer; — Naši dopisi; — Domaće i različite viesti. Beligrad 4. julija. Kralj Aleksander je danes zapustil Carigrad in se odpeljal v Solun, od koder pojde v Niš, kjer ostane tri mesece. Potovanje na Dunaj in v Berolin se je odložilo na nedoločen čas. Čim se vrne kralj, odpotuje Milan najprej v Pariz, potem pa v Karlove vari. Pri občinskih volitvah zmagali so skoro povsod naprednjaki in sicer, kakor pravijo liberalci, jedino le s pomočjo radikalcev. Pariz 4. julija. Včeraj se je v parlamentu čitala Perierova poslanica in bila z odobravanjem vzprejeta. Socijalist Vaillant je predlagal, naj se voli poseben odsek, da sestavi odgovor na poslanico, kateri predlog je zbornica odklonila. Pariz 4. julija. Ministerski svet je sklenil, da letos z ozirom na Carnotovo smrt ni prirediti običajne narodne slavnosti dne 14. julija nego dotični znesek porabiti v dobrodelne svrhe. Pariz 4. julija. Vlada je ponudila Car-notovi udovi državno pokojnino, katero pa je udova odklonila, dasi ni Carnot zapustil nika-kega imetja. Gospa Carnot ima od svojega starega očeta rento 50.000 frankov na leto. Berolin 4. julija. „Tagblattu" se poroča iz Peterburga, da Rusija nikakor ne bo privolila, da bi Japonska okupirala Korejo. Madrid 4. julija. Oficijozno se javlja, da misli nemški poslanik preklicati predlog o trgovinski pogodbi, čim sc razide parlament. Hrvatska Lira. Zbirka izbranih 16 glaabotvorin za glasovir in pevanje, v narodnem duhu zložil F. S. Vilnar. Opozotujemo slovensko občinstvo na to moj* stemko delo našega narodnega skladatelja, ki bode vsacega pravega rodoljuba očaralo. Vsa kritika je navdušena in je prt f Kuhač iiH/.val Viiharja naBledn kom L sinskega Ceua knjigi je 1 gld. 80 kr., s pošto 1 gld. 85 kr. (6f«v7) J- Giontinijeva knjigarna. Mnogostranaka poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero te dii t.»ko mnogostran sk o porabiti, nego ..luli ovo franroako žganje ia atl", ki jo takisto bole iti uteaujočc, ako se namaze ž njiuit kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva ua mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da n« priliva kopebm. Steklenica 90 kr. Po poiinem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ. Tuchlauben 9. V zalegah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (,16—7) Iz uradnega lista. Izvršilne aH sksekutivne dražbe: Janeza Solana posestvo v Prekopah se bode vnovič prodajalo dne 6. julija v Kostanjevici. Frančiške Žagar v Starem trgu in Antona Kukca v Podcerkvi zemljišče, cenjeno 60 gld. dne 18. julija in 20 avgusta v Ložu. Antona Ivančica Iz Čelj posestvo dne 20. julija (v drugič) v Ilirski B strici. Antona Bnrštnaria posestvo v Pristavi, cenjeno 1332 gld. dne 26. jul j« in 23. avgusta v Zatičini. Janeza P o 1 a k h zem'j'šce v Stari Loki, cenjeno 2918 gld. dne 26 julija in 23. avgusta v Škof; i Lo'hove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avbtr. banka po 200 gld. . Tramway-dru&t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati m bel j........ »8 gld. 05 kr. ■ 05 , 121 ■ 65 „ 85 , . 12.) ■ 70 . i* 05 , . 1C01 • • ■ 40 . • mU t 12 ■ 30 . 9 ■ »7 , • 95 , ■ w , — gld. — kr. . 197 t 50 . . 12o 9 75 . . 124 »» —— h . 196 ■ n 24 ■ 30 . 39 ■ n . 156 • 25 B . 295 n n 1 • »47* i C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. drl. Menit. Izvod iz voznega reda ■va»i;awM.a,sjav od X. J-u.xs.l1av 1694. Nastopno omsnjeni prihajal U In ocihajalni «•■< oanatonl m v *rmeita, Ljubno, ; .•/. Salathal t Solnogmd, I.end-Oasteln, Zali na jeaeru, Inomoat, Bregulo, CitUi, Ganovo, Paria, Sterr, Lino, tlmun-dan, Itelil, Bndejevioa, Pisanj, Mirijlne vara, Kger, Francove vare, Karlova vara, Prago, Lipsko, Dunaj Tla Anutaltan. Ob 9. uri SO min. mvrter meisnl Tlak t Noto mesto, Kočevje. Prihod v LJubljano (jn2. kol). Ob B. uri 53 tnln. tjutr«) osebni Tlak b Dunaja vla Amstettaa, Lip« nje, Praga, FranoOTih varov, Karlovih v arov, K«r» Marijinih varov, Planja, Budejevlo, Solrograda, Linoa, Htevra, Gmunuena, Isohla, Aui* seaa. Parisa, (ier.nve, Ouriha, Bragencn, Inomoata, BaUa na jeseni, T nt -C »stalna, Liitbrega, Oalovo-, Ealjaka, Franaansfaeta, TrbUa. Ob 8. mi i 6 min. rlutn\) mešati vi.-k ia NoTrga vesta, Kočevja, Ob J.!, f.-i 8/ »tiO«. 4opaiuai*0 osebni Tlak a Dunaja vla Amstetten, Li"»'.,o, Prage, Franoorih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Hudejevic, Bolnograda, Linoa. Htovra, Patina, Oeneve, Curllia, Bregnlca, Inomosta, Zella ua jeseni, iiend-dastelna, Idabnaga, P i'oti i, Lisnsa, Pr >Uble, TrbUa. Ob /'«'. uri 46 »niii. ihi oludn« neeianl vlak ia Novega mesta, Kočevja. Ob 4. uri 49 min. j>o)>i v .'.-se osobni Tlak • Dunaja, l^jubaega, Selithala, F ka, Cj'ov a, k'ranr.enifeite, Pontabla, TrbUa. Ob 8. uri 34 mtn. tvrčer melani Tlak is Novega Mesta, Kočevja. Ob 9. uri iti mir*. *TrW>«r osebni Tlak a I).in»|a prako Amstettena in Lji hnsgn, BaUaka, Celovca, PocUbU, Trblia. Odhod ls Izubijane (dr*., kol./ Ob 7. Mri )Š9 MltS. ifutrut t Kamnik, a 9» .m ,*jjf »» popoludn« , , n 9. rt 9Q . •av^er* m n ,, lO. ,, lO ,, »veier „ ,, (sleJnji vlak la ob nedeljah in prasnlklh.) Prihod ▼ LJubljano (dr2. kol.). Ob 9. uri 99 Mtlta. tjuinij la Kamnika. vj,- 9 II. n 19 . dopoluans , „ (4—143) „ 9. „ VO „ iro|abljtaui. (731) Gostilna „Fri Yirantu" na Št. Jakobskem trgu v Ljubljani. (708-4) PodpisHnec priporoča slav. p. n. občinstvu to avojo na dobrem glasu stoječo Koatlluo ■ lepim vrtom z zagot »vilom, da bode točil Invrntsiia vina in samo inarcno pivo ter atregtd vedno z dobrimi jedili, vse po kolikor možno nizki ceni, pri najboljši uljudni postrežbi. Tudi se odda kegljli£e ao za tri dni v tednu v porabo, kakor tudi hlev, v kute »in je prostora ta 2—4 konje, remiza za vozove in prostor za seno pod streho. — Na mnogobrojno obiskovanjo vabi uljudno Avfjr. Wolxl. JProflu Me iiii|veiie|e: ki je bil žo v rabi, dobro ohranjen, avetilna moč 170 svetilk po 10 aveč. cd Kretnenezkvja, M»yer & Co. na Danaji izgotovljen, št. 48U—950 rotacij v minuti, z vsemi aparati, ki spadajo zraven, z napeljevalnimi žicami, dve električni svetilki, nad 100 avetilk sistem Auer. (7U9—1) Edvard Horalr rokovičar in prodnjalnica modnih potrebščin za gospode, v/ Trsta, Vla Ssbaatlano It. 6. yŽ fcfe & & & 3fi ^ ^ šp. ^fe ^ ^ ^fe ^fe &i M=q^fe ife jfe^fejfe^fe^i Advokat DR Danilo Majaron otvor i 1 je svojo pisarno v Ljubljani, na Križevniškem trgu št. 7 (nasproti cerkvi »Križanke"). t J radno ure navadne. (72S-2) %Lnl I iriporoca po ni^ki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. i Št. 14 259. (730-2) Od c. kr. z m. del. okrajnega sodišča v L ubijani se s t* in naznanja, da se bodo W~ dno 9. jiilijai 1894 od 8.—12 ure dopolulne in l-n treba tudi od 3.—6. ure popolurine prodajale da ne prodane parcele, ki spadajo k zrriiipšču Jožetu Rebol|-n v Oorn|lh 4aamt>l|itali 6t. 111 in ki obuto 6 iz njiv, travnikov in |»aHiiil40V in da h»i bodo pri tfj dražbi tudi par«-le pod izklcano vrednostjo prodale. — Liciiaiita n» bode vršila v Ooriijlhi Uaiaieljiiiita nt. C. kr. z. m. d. okrajno sodišče Ljubljana doc 22. junija 1894. Ti-r» Dolenc. TovarulAku zalogu j» šivalnih strojev in i 1033 velocipedov 39 \ IVAN JAX [ v Ljubljani, na, Dunajski cesti štev. 13. K M Ceniki taitonj in poštnine prosto. H- || št v lijuri povsod (158—22) ovo milo milo sve MOTSCH Co., 3D-0.13.3.5, X.. X-i-o.greclc 3STr. 3. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Ju si p N o 11 i. LaBtsiua in tisk .Narodue Tiskarne".