IT
n-l-T*
/i&jjiU /u*^ URL
slovenska stran
6. junij 1978. - Naše Novine -9.
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
MILIJONI ZA EMIGRANTE
N^ predloge raziskovalne komisije, ki jo je vodil Mr. Frank- GAlballz, je parlamentu predložila svoja poročila s predlogi, o stanju in potrebah, emigrantov v Avstraliji tako je federalna vlada končno odobrila 50 milijunov dol. za potrebe emigrantov. V prvem letu proračuna bo dano na ra-polago 7,9 milijona, drugo leto 15 in tretje leto ostalih 27 milijonov.
TA denar bo porabljen predvsem za sledeče potrebe: za učenje angleškega jezika novodošlih, za otroško varstov, prosveto, radio in televizijo, služba tolmačev in za izboljšanje emigrantov v zaposlitvi. Verjetno bodo vsaj znatnejše podprli s tem denarjem že obstoječe dobrpvoljne socialne etnične ustanove. Na primer Jug.-Aust. Socijalni Center v Newtownu že obstoji skoro štiri leta in v zadnjih dveh letih ni dobil od vlade niti centa. To je trenutno edini jugoslovenski center v Avstraliji, dočim nekatere druge etnične skupine so bolje organizirane in imajo ječ sličnih ustanov.
Končno računajo, da je v Avstraliji nad 20% emigrantov in je nujno, da se jim nudijo boljše usluge, kot je to bilo v preteklosti. Ustanovljeni bodo novi etnični sveti, kateri bodo že z obstoječimi ustanovami izvajali program. Računa se, da je vsaj pol milijona emigrantov, ki se do sedaj niso posluževali teh uslug. Bodisi da jih ni bilo, da jih nio rabili, nekateri sploh ne vedo za te usluge in so zato neštokrat v velikih neprili-kah in v teževah in to največkrat radi neznanja jezika. In kot poročajo časopisi, bo po novem načrtu 10 milijunov dolarjev porabljeno za šole emigrantskih otrok. Zaposliti nameravajo več učiteljev, zboljšati metode učenja, nabaviti boljša in modernejše pripomočke in učila.
Izračunali so tudi, da je
avstralska družba prihranila na vsakem emigrantu ca. 50 tisoč dolarjev, ker ga ni bilo treba odgojiti in izšolati, prišli smo sem sposobni, da smo prijeli za kramp ali lopato ali stregli stroju v tovarnah. Za učenje jezika ob prihodu v Avstralijo skoro ni bilo časa redko kje možnost, ker si se pač moral boriti za ekziste-nco. Zadnja leta se je v tem oziru dokaj izboljšalo, dane so novodošlim boljše možnosti, da se nauče jezika. Seveda se je v preteklosti naredilo ogromno napak, težko je bilo preko birokra-tizma, nerazumevanje itd. Vendar se je stvar premaknila iz mrtve točke in stvar je stekla vsaj v pravo smer in danes lahko gledamo na našo stvar le z nekoliko večio mero optimizma. _L^K.
Junijsko okolje
Po slovensko se reče juniju tudi "rožnik" in s tem junijsko okolje najodločneje označimo. Vsa narava je tako nagosto postlana s cvetjem, da to v pretežni meri prekrije tudi od človeka onesnaženo okolje. Celo sonce se zdaj ne more do sita nagledati bogastva narave in zato doseže proti koncu meseca rekord v vztrajanju na nebu. Noči skoraj ni, pa še ta je tako čarobna, da jo je škoda premižati. Po pisanih travnikih se pasejo dvonoge srne in neusmiljeno pulijo iz njih najlepše cvetje, še več pa ga pomendrajo. Kogar zaloti kresna noč okajenega v gozdu in mu nasuje pra-protnega semena za srajco, zve za vse leto pravilne stolpce športne napovedi in za vse številke državne loterije, utegne pa celo dobiti gradbeno dovoljenje ali telefon, če že tri leta čeka nanj.
Se lepo pod češnjo vlegel in najedel sveti Vid; ti globoko v žep bos segel, če bos hotel biti češenj sit.
P. Pavliha
OGLAS
JESTE LI VIDELI OVE LJUDE
UMRL SKOF DR! MAKSIMILIJAN DRŽEČNIK
Maribor-Po daljši in hudi bolezni je 13. maja v 75. letu umrl mariborski škof dr. Maksimilijan Držečnik. Pokojni škog se je vedno, zavzemal za dobre odnose med katoliško cerkvijo in samoupravno socialistično skupnostjo.
Član predsedstva SFRJ in predsedstva ZKJ Edvard Kardelj je pomožnemu škofu dr. Vekoslavu Grmiču izrazil sožalje ob smrti mariborskega škofa dr. Maksimilijana Držečnika.
STAVKA SLOVENSKIH DIJAKOV V TRSTU
Trst-16. maja so stavkali dijaki vseh slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. S stavko so dijaki izrazili nezadovoljstvo zaradi negativnega stališča dežele v zvezi z zahtevami za avtonomijo slovenske strokovne šole.
Slovenski strokovni zavod je bil ustanovljen leta 1970, vendar ne kot avtonomna šola, ampak kot odsek italijanskega zavoda "Gal-vani". Že od vsega začetka se slovenska sekcija bori za avtonomijo. Da je ta boj upravičen, pričajo že podatki o stalnem naraščanju števila dijakov! v šolskem letu 1970-1971 se je v zavod vpisalo le pet dijakov, v letošnjem šolskem letu pa ga obiskuje kar 82 dijakov.
6. SREČANJE
SLOVENSKIH DRUŠTEV V ZAHODNI EVROPI
Ljubljana-Tudi letos, že tretjič zapored, bo pokrovitelj srečanja slovenskih društev slovenskih delevcev na začasnem delu v tujini in izseljencev v zahodni Evropi republiška konferenca SZDL Slovenije.
Šesto po vrsti srečanje bo v reprezentativni dvorani Jahrhunderthalle v Frankf-urtu na Maini, sopokrovitelj srečanja pa bo ministrski predsednik hessenske vlade Holger Boerner. Prireditv je prikaz kulturno-prosvetnega in športnega delovanja društev slovenskih delavcev, ki so na začasnem delu v ZRN Avstiji, Belgiji, Ranciji in v drugih zahodnoevropskih državah ter izseljencev v teh deželah.
KONCERT TRIA LORENZ V SAO PAOLU
V počastitev rojstnega dneva jugoslovenskega predsednika Josipa Broza Tita je ljubljanski komorni ansambel "Trio Lorenz" priredil koncert v Sao Paolu. Koncert so organizirali jugoslovansko izseljensko društvo "Prijatelji Jugoslavije", slovensko podporno društvo "Bertioga" in generalni konzulat SFRJ v Sao Paolu. Na koncertu so se zbrali mnogi predstavniki javnega in kulturnega življenja SAo Paola ter seveda številni iz-seljenici. Koncert Tria Lorenz je prenašala tudi TV iz Sao Paola.
kar po domače

Že zopet se je nabralo nekaj težko pričakovanega domačega smradu ...
Najprej naj sporočim tistim, ki so izpraševali zakaj sem spočetka pisarila o sebi da sem tako hotela. Zadovoljni?
^ Edina aprilska novica v "Mislih" iz NSW in to celo iz Sydey-a je bila na strani št. 125 izpod peresa nekega "en en", češ, da pišem tako po domače, da kar po dftmače_smrdi. Včasih je tudi-krancS" pamet duhovita, najde zrno kakor slepa kura. Zadel je žebelj na glavo, če že ne z glavo v žebelj, kajti resnica je, da pisem o domačem smradu. Zahvaljujem pa se uredniku "Misli", da se mu je zdelo vredno dodati, da je "omenjena slovenska stran navadna kulturna sramota". Kako da ne, saj pišem o kulturni sramoti navadnih ljudi, oziroma navadnih Zemljanov.
Bisere prepuščam našim bisernim dušam.
tf En tak biser sem našla v aprilskih "Mislih" na strani 106 pod naslovom "Svoboden človek". Članek opisuje tudi medveda, ki v živalskem vrtu napravi samo toliko korakov kolikor jih je bil navajen ko je bil še v kletki, ki mu je "stopila v glavo". Pregrada se mu je "zarila" v možgane", tako trdi pisec. Menda tudi uredniku "Misli", saj kdor se z njim ne strinja, je po* njegovem mišljenju njegov sovražnik. Taka je pač tista pregrada, ki jo je ne krščanstvo, ampak katolicizem zarinil v glavo nekaterim svojim službnikom. Uredniku "Misli" in njegovim podanikom pa celo v srce.
Drugi aprilski biser v "Mislih" je na strani 97i pod naslovom "Merilo krščanstva". V drugem odstavku piše; "Kdor namreč ne vidi svojega brata, ki ga je videl, kako mora ljubiti Boga, ki ga ni videl?" A v zadnjem odstavku navaja takole: "Al se sladko su-čemo le okrog tistih, ki nam morejo le kakorkoli koristiti?"
y Tretji in četrti biser- pa sem našla pod naslovom "Dvoje zakasnelih voščil" izpod peres Stanislava Leniča, ljubljanskega pomožne-
ga škofa in P. Polikarpa Broliha, frančiškanskega provinciala. Iz teh dveh pisem se vidi, da vera v Jugoslaviji ni zatirana, kot urednik ima navado zatrjevati, ampak da vera doma v polni meri živi.
Urednik sam potrja resnico, ki jo je skušal prikrivati, a pregovori, ki jih je zbral na strani 101. Vem, da mi ne bo štel v zlo, če jih navedem, saj so ljudska last.
-Resnica je kot olje: zmeraj priplava na vrh. /španski pregovor/
-Resnica se ne more nikdar z lažjo poljubiti, /slovenski pregovor/ -Zamolčali resnico se pravi skrivari zlato, /grški pregovor/
-Moder človek v svojih ustih nima dveh jezikov, /danski pregovor/ Y Na strani 102. v aprilskih "Mislih" članek "Med nami po Sydne-u" po vzorcu Obveščevalne službe obvešča kdo sta bla gg. Jože Čuješ in Vinko Ovijač. O g. Ču-ješu se nikakor ne more trditi, da sedi na dveh stolčkih. Vinko Ovijač, pa je vsem, ki bi radi šli domov, dokazal, da celo bivši ner prijatelji današnje Jugoslavije uživajo njeno gostolju-blje in da smejo celo nazaj od koder so prišli. Tudi g. Ovijač bi si moral zapisati za uho, da se resnica ne more nikdar poljubiti z laž-3iLjy n' prilastil moje zamisli ^_Prešernov^ spo-menik, bi mu morda ne bilo treba prestati toliko težav. Tako se pač godi ljudem, ki sede na dveh stolčkih. Navzlic temu, da ga maja trs, g. Ovijač zasluži, da se mu odpuste razne netaktnosti, saj je s svojo družino vložil neštete ure težkega dela in baje pet dolarskih tisočakov za obstoj in napredek Slovenskega doma v Sydney-u.
Gospod Čuješ pa je posvetil vse svoje bitje za ustvaritev prijateljskega odnosa z našo domovino, za ohranitev naše besede in kulture. On je svojo odločitev prinesel iz globokega premisleka ne iz računa.
Pisec gornjega obveščevalnega članka ni navedel za katero zastavo je korakal on, niti v kateri breg je
streljal.
Vprašam se le zakaj Ježev Jože ni navedel imen kot se Urbančič, Menart in brata Lajovic in še dosti drugih, ki tudi niso korakali za "petokraRo". Morda zato ne, ker pripadajo njegovemu krogu? Ali pa le ne zato, ker ve do osebe pod gornjimi imeni niso naši voditelji. Saj priznava da sta to g. Čuješ in g. Ovijač. Kolikor vem, g. Ovijač ni več med našimi voditelji.
Ježev Jože navaja tudi 1.000 pobitih v Kočevskem Rogu. Žal mi je njih in vseh pobitih Slovencev. Bodimo stvarni, pobijali so levi in desni. Če bi zmagali tisti, ki so korakali za Hit-lerjovo zastavo, bi pobili tiste, ki so korakali za "pe-tokrako".
Zbrisali bi sistematično, v znamenju kljukastega križa in v božjem imenu, Slovence z zemeljskega obličja.
Pavla Gruden
SLOVENSKA DOPISNA ŠKOLA V N.S.W.-u
Slovenski Šolski Odbor za N.S.W., ki je v svojem kratkem času obstoja dosegel poučevanje slovenskega jezika v državnih šolah, je sklenil, da bo podvzel vse potrebne korake za ustanovitev slovenske dopisne šole.
Dopisna šola naj bi dala možnost učenja slovenščine /Higher School Certificate level/ tistim dijakom, ki zaradi oddaljenosti ali drugih okoliščin ne morejo obiskovati sobotnih slovenskih razredov v Ashfieldu ali Ba-nkstovnu.
Vsi srednješolci /High School Students/, ki se zanimajo za pouk slovenščine potom dopisne šole, naj čimprej sporoče svoja imena, rojstne podatke, naslov, razred in šolo na:
The Secretary, Slovenian Schools Committee of N.S.W., P.O. Box 188, COOGEE. N.S.W., 2034.
MARIBOR — Kavarno Astoria, klasično kavarno danes že preživelega dunajskega tipa bodo preuredili v večji kombinirani trgovsko-gostinski lokal, v katerem bodo delikatesa, slaščičarna, grill, pivnica, kavarna, klubski prostor (igralnica) in klasična restavracija ter pokrit vrt.
MURSKA SOBOTA — Na poljih v Potnurju si v zadnjih štirih letih gojenje hrena počasi, toda vztrajno utira pot. Lani so s hrenom zasadili 23 hektarov polj in ga pridelali 14 va-sonov, od česar so tretjino izvozili. Letos bodo zasadili hren na 40 ha. Povpraševanje po hrenu raste tako doma kot tudi v zahodni Evropi in je sedaj petkrat večje od ponudbe. Hren s pomurskih polj je po kvaliteti enakovreden hrenu iz sosednje Avstrije in je gospodarsko prav zanimiva kultura, saj daje 100.000 dinarjev bruto dohodka na hektar.
MURSKA SOBOTA — Štefan Ko-sedrier, 48, natakar, je zadel na Šr»ort-r>i napovedi 60 starih milijonov dinarjev. Dobitek ga ni spravil s tira. Povedal je, da bo denar uporabil za zidavo hiše, nekaj na bo dal tudi svojim
že odraslim otrokom. Pol milijona je namenil v dobrodelne svrhe.
STANETINCI — Jože Markovič, najstarejši Pomurcc, je praznoval svoj stoti rojstni dan. Ob visokem jubileju so ga obiskali predstavniki krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici in skupščine občine Gornja radgona. Jože Markovič je bil rojen leta 1878, njegov sin Alfonz leta 1908, vnuk Franc leta 1938, pravnuk Marjan leta 1968. Med posameznimi rodovi je natančna časovna razlika — trideset let.
LIPICA — Lipica se že sedaj pripravlja na svojo štiristoletnico. Leta 1580 jc namreč avstrijski nadvojvoda Karel ukazal postavitev prvega hleva v takrat še neznanem zaselku Lipica. Lipiški konii so danes znani po vsem-svetu, število obiskovalcev je naraslo na 150.000 letno. Do svoje štiristolet-nice bo imela Lipica 200 konj. Takrat bodo natisnili tudi izčrpno monografijo. organizirali vrsto simpozijev, razstav, tekmovanj, turnirjev in jahalnih manifestacij, ki bodo popularizirale lipiškega konja pa tudi vztrajnost človeka, ki se ie skozi stoletja ukvarjali z vzrejo lipicancev.
TRIBINAČITALACA
Srpsko Kulturno Umetničko Društvo
»Bim
LIVERPOOL
Novoosnovano Srpsko, kulturno umetničko društvo ZA VI-ČAJ vrši prijem novih članova folklorne grupe, kao i prijem pevača narodnih pesama. Probe se održavaju na adresi:
181 GLADESTONE ST. CABRAMATTA
Kulturno-umetničko društvo ZAViČAJ se isključivo bavi kulturno umetničkim radom, ga-ječi tradicije, jezik i običaje Srpskog naroda. Uprava društva proklamuje da mu je strana svaka politička delatnost.
Pored javnog izvodenja umet-ničkih programa u obradi profesionalnih koreografa prikazi-vačemo i filmove, organizova-čemo radio i TV prenose fu-dbalskih utakmica, dovodičemo vrhunske umetnike narodnog melosa iz našeg zavičaja.
Sve što ste sa sobom poneli iz Zavičaja, što vam je život činilo lepim, načičete u Srpskom ku-Iturnoumetničkom društvu ZAVIČAJ.
Za sve informacije obratite se organizatorima:
MILORAD SPASOJEVIČ
MILOŠ MILOŠA VLJEVIČ 601-3727
Tel. 724-5496
LJUBAV NAKON 15 GODINA BRAKA
kav brak, gdje razumjeva-nje supružnika, obostrano poslovanje želja i potreba, medusobno pomaganje na putu do cilja i zajednička radost prilikom ubiranja pl-Dr_ odova ostavlja neizbrisiv tr-
Bojim se da če doči vri-	crnogorskom običaju, iji------------j-
jeme kád če ovakvi sluča-	ugim riječima, Milan i Da- duševnog mira u srcima i ----
jevi biti prava rijetkost i	nica po drugi puta, nakon na licima sudionika. Takav novina
kad če se novinari i socija-	petnaest godina obnoviše brak Je cviJet na polju ljud-
Ini radnici otimati za inter-	svoje vjenčanje, tj. rekli su sko8 roda> nažalost rijetko
vjue sa ovakvim osobama	da se još vole toliko da bi i viden-često priželjkivan.
postavljajuči im na pr. pi-	p0 drugi put započeli zaje- Dan'ce i Milane! Čuvajte i
tanje: "Recite nam, molim	dnički život	njegujte vaš cvijet, da nam
vas kako ste uspjeli da toli-	Dug0 mi je trebalo da "akon slijedečih 15 godina
kegod.ne proziy.te zajedno, se oslobodim lijepog dojma P°nf^kfete vl,mo se.J°fs
pa da jos uvjek govorite o kojeg je na mene ostavio	' JOŠ v.se nego ran.je!
ljubavi ..."	taj s|u¿j	w Prilikom ove posjete Mi-
7	... . . lan mi je sa posebnim za-
Zaista je lijepo imati ta- j .• J ,
j j h . ia dovoljstvom pokazao svoju
zbirku pjesama koje je na-pisao u svojim sentimentalnim ili ogorčenim trenucima a ja sam odabrala pjesmu "Lidiji" da ga sa tom pjes-mom predstavim našim či-taocima a koja je objavljena u prošlom broju "Naših
Olga Sokač
Na sreču, još se uvjek može nači lijepi kroj tako-vih porodica gdje problemi i krize nisu porušili zidove . kule sagradene u raspupaloj mladosti ispod mjesečine zvjezdanog neba. Jedna od takvih kula jest kula našeg zemljaka, društveno aktivn-og radnika, oca i supruga, Milana Zejaka iz Melbou-rnea.
Več duže vremena poznavala sam ga kao srdačnog i nasmijanog čovjeka, koje-mu ni gips oko vrata nije smetao da se našali i nasmi-je. Kad sam bila pozvana u njegov novo zakupljen "milk-bar" impresioniraše me ve vedrina domačice i domačina i dvoje gotovo odrasle dijece. Nije mi dugo trebalo pa da shvatim odakle izvire radost i gdje je korijen uspješnog braka.
Dok su se mnogi brakovi nekoliko puta raspali za to vrijeme, Milan je sa vidljivim ushičenjem pričao kako su proslavili svoja petnaes-togodišnjicu braka, napra-vivši kopiju vjenčanja po
NEWTOWN TIMBER & HARDWARE
PTY. LTD. S.MICHALOPOULOS
84 ENMORE RD. ENMORE, Phone 51-5914
*	Gradevinska i vodoinstalaterska oprema
*	Razni alati uvezeni iz Evrope
*	Sve vrste prigodnih poklona
*	Široki asortiman opreme za kuhinje Takode, prodaja svih vrsta oružja i municije.
SVE ŠTO VAM JE POTREBNO ZA KUČU I OKO NJE: Boje, četke, gradevinarska ili stolarska daska, po-krovni materijal za kuče i dr. SPECIJALNO: Samo kod nas možete nabaviti SPECIJALNE ČEPOVE ZA VINSKU BURAD!
Mnogo godina svima poznat Gosp.
MIHALOPULOS
i
I
I
I
L Saric isto Skola
Nudi Vam povoljne uslove da dobijete VOfZACKU DOZVOLU
Za . Automatik, mijenjac. kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne uslove i niske cijene. Zainteresovani nazovite na Tel 606-5246 ili na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati na Vasem jeziku.
1 I I I
I	Za . Automatik. mijenjac. kamion, kao i semitrajlu uz vrlo povoljne
uslove i niske cijene Zainteresovani nazovite na Tel 606-5246 ili	I
Pišite na Adresu: P.O. Box 346Cabramatta N.S.W. Mozete polagati	I
na Vasem jeziku.
PROROK
Proričem na kafu i dlan i otkrivam bolesti koje vam ne mogu otkriti ni lečnici. Obratite se na G. Iliju, na adre'su:
Flat 3/395 Gilbert Rd. PRESTON, VIC.
DODELJIVANJE ŠKOLSKOG SVEDOČANSTVA U 1978 GOD1NI
ZADOVOLJAVAJUČE POHADANJE,
VLADANJE I USPEH NE0PH0DNI OD 1-OG DECEMBRA
Odbor Srednjih škola je zabrinut što neki učenici mogu sami sebe lišiti dobijanja Školskog svedočanstva time što napuste školu PRIJE ZAVRŠETKA NJIHOVOG ČETVOROGODIŠNJEG SREDNJEG ŠKOLOVANJA.
Svi učenici tj. oni koji če polagati za dobijanje Školskog svedočanstva, treba da ostanu u školi do 1-og decembra 1978. god. Gradiranjem učenika iz engleskog i matematike i potvrdom zadovo-Ijavajučeg učenja iz drugih predmeta, rešiče se toga datuma. Učenikovo vladanje, pohadanje škole i uspeh moraju takoder biti zadovoljavajuči do toga datuma. Školsko svedočanstvo se NEČE izdati učenicima koji ne ispune ove uslove postavljene od Odbora.
Napuštanje škole, da bi se počelo ma kakvo zaposlenje ne smatra se opravdanim razlogom za ne-pohadanje škole do 1-og decembra. Odbor smatra da ni jednom učeniku godine /razreda/ 10 ne treba dati prednosti u pogledu zaposlenja, time što mu se dozvoli da napusti školovanje ranije nego njegovi školski drugovi.
Pored toga, treba imati na umu da Odbor zahteva potvrdu od Upravitelja Škole da je učenik ZADOVOUAVAJUČE učio predmete koji su navedeni. Ako je ova potvrda odbijena za neki od predmeta, taj predmet se neče upisati u Školsko svedočanstvo. Treba imati na umu da nedostatak ove potvrde može značiti da učenik ne ispunjava propise Odbora u odnosu na dodeljivanje Školskog svedočanstva.
N.R. Shannon, Sekretar, Odbor srednjih škola
20220
O
H O h
H
iJ ■
Ai
375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662
ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI
Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu.
*U Boji ili *Crno bele