POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XIV. Štev. 222 TELEFON POSLOVALNICA TELEFON UREDNIŠTVA: 26-67 U ° R A V E: 25-67 In 28-67 CELJE. Prešernova 3. tel. 280 LJUBLJANA: 46-91 Maribor, torek t. oktobra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali oo ooštl 14 Dostavljen na dom 16 C ' /7 ?o: Italija zahteva izročitev SIRIJE Francoska oblastva naj bi prepustila v Siriji Italijanom potrebna oporišča za itali-jahske vojne operacije proti Angležem v Palestini in ob Suezu - Glavne zimske vojne operacije v Sredozemlju - Stališče Turčije do Sirije KOTO' CARIGRAD, 1. oktobra. Unp. Italijanska komisija za premirje, ki posluje v Siriji, je postavila sedem naknadnih zahtev francoskim oblastvom v Siriji in Libanona. Agencija »Arabe Orient« javlja, da so Italijani postavili 11 zahtev, med katerimi so tudi zahteve, da Francozi izročijo zračna in pomorska oporišča v Siriji, predajo francoska letala in-demobilizirajo večji del svojih čet v Siriji in Libanonu. - ..r- ... - Mamen italijanskih oporišč v Siriji WASHlNGTON, 1. oktobra. Ass. Press. Po raznih informacijah evropskih' opazovalcev se zdi, da je treba pričakovati že v najkrajšem času pričetek novih operacij sil osi proti Angliji v Sredozemlju, posebno pa v severni Afriki in Prednji Aziji. V ta namen hočejo'-Italijani dobiti v svoje roke pred vsem Širijo, od koder bi potem lahko vodili operacije proti Angležem v Palestini in ob Sueškem prekopu. Po vesteh iz Beyruta so Italijani že stavili konkretne zahteve glede izročitve Sirije kot baze za italijansko vojsko. Vse kaže, da bosta Nemčija in Italija izkoristili-zimo za vojne operacije velikega stila v Afriki, med tem ko bo položaj v vojni z angleškim otočjem ostal nespremenjen. Turčija proti spremembam v Siriji RIM, 1. oktobra. Stefani. V nekem poročilu iz Carigrada poroča dopisnik agencije, da gledajo v Turčiji sumljivo na angleško aktivnost v Siriji in da zaradi tega turški tisk v zadnjem času vedno bolj naglaša potrebo, da se ohrani neodvisnost Sirije. Turčija ne bi mogla dovoliti, da se položaj Sirije spremeni v tem smislu, da bi tam zamenjali Francoze Angleži ANKARA, 1. oktobra. Anat. Agencija. Povodom 'pisanja italijanskih listov, da Turčija ne bi mogla dovoliti spremembe Serrano Suner prispel v Rim rua:. o . GOO. ■ J. j. . ... Konfariral bo s Cianom In Mussolinijem — Na tem sestanku bodo določene še zadnje podrobnosti o vstopu Španije v vojno na strani velesil osi SERRANO SUNER V RIMU . RIM, 1. okt. ZPV. Španski notranji minister, vodja falangistov In Francov zet Serrano Suner prispe v Rim danes dopoldne in bo ostal tu dya do tri dni. Su-ner se bo sestal najprej z. zunanjim ministrom grofom Qianom, a bo .sprejet tudi pri ministrskem predsediiiku Mussoliniju. Italijanski listi .posvečajo veliko pozornost prihodu Sunei?a~v Rim ih pravijo, da se dogodki ražvijajo po točnem kro-nološkem-reda-lfi zato ne potrebujejo nobenega posebnega tolmačenja. Prihod Su-herja v Nemčijo In sedaj v Italijo je že sam po sebi zadosten dokaz za to, kako tesno je Španija povezana z velesilami osi. Španija stoji pred odločitvami, ki bodo važne za vse njeno bodoče življenje. Španija mora uresničiti svoje stare težnje, te pa lahko uresniči samo na račun Anglije in Francije. RIM, 1. okt. Stefani, španskemu zunanjemu ministru je priredil Rim svečan sprejem. Postaja Termini je bila vsa v zastavah in zelenju. Ob 10. je izstopil Suner, pozdravil ga’ je grof Ciano v družbi odličnikov, predstavnikov Italije, Nemčije in španskih falangistov, ki bivajo zdaj v Rimu. Ko se je Suner v spremstvu Ciana odpeljal v hotel, mu je priredilo Meščanstvo navdušene manifestacije. — ljudje so vzklikali Španiji, Italiji in Mus- španskemu zunanjemu ministru Sunerju, Id je dospel dopoldne v Rim, kjer se bo posvetoval z Mussolinijem in Cianom o vprašanjih, ki so bila načeta že v Berlinu. »Popolo di Roma« naglaša, da je Španija generala Franca zvesta prijateljica Italije in Nemčije. Kot idejna somišlje-nica politike osi je Španija budno na straži ter spremlja vse dogodke v Evropi s pazljivostjo, ki bo nekega dne terjala vrnitev španskih pravic, če treba tudi z orožjem. Razgovori Sunerja v Berlinu in Rifnu spadajo v okvir jasnega stališča politike špariške vlade. Prijateljstvo, ki veže Španijo z Italijo, je tako globoko, da ni treba drugih dejstev kakor določitev prostora Madridu poleg Berlina in Rima. V Rimu se bodo berlinska posvetovanja končala in ni dvoma, da bo doseženo najtesnejše sodelovanje v okviru načrtov treh prijateljskih sil. MILAN, 1. okt. DNB. »Popolo d’ Italia« poudarja radost italijanskega naroda ob navzočnosti zastopnika prijateljske Španije. List naglaša rasno in globoko politično solidarnost med obema državama. Oba naroda bosta s skupno močjo krepko prispevala k'novi obliki Evrope. položaja Sirije, izjavljajo na merodajnem mestu, da stoji Turčija že od vsega začetka kapitulacije Francije na stališču, da Sirija ne sme biti odstopljena niti kot vojaška baza niti kot posest kateri drugi sili, torej tudi ne Italiji. ANKARA, 1. okt. Anat. Agen. Predsed-.niik vlade Refik Seydam je dospel v sprem stvu trgovinskega ministra v Hataj. Na postaji so ga sprejeli generalni tajnik predsedništva vlade, prvi adjutant predsednika republike, predsednik turške narodne skupščine ter vrsta drugih odličnikov. •> Tatarescu konfiniran Poslanstvo japonske na Vzhodu BERLIN,-1. okt/ HavaS. Razgovori;-ki jih hnel španski minister Serrano Suner V Netnčiji in ki jih bo trtiel- sedaj" v Italiji, dokazujbjo-, da se naglo približuje čas, ko bo ^Španija zavzela- svoj položaj v Sedanji vojni Prav tako pa dokazujejo tud!' vojaški ukrepi v Španiji Sami, da stoji Španija pred' važnimi dogodki.* " RIM,- 1. okt. ZPV. J0ibrnate d’ Italfa« razpravlja ob -priliki prihoda -Stanita-Sm-fierja Ar - Rim;Vranskih' problefhjtr m pravi, da so~ 6b priliki Sunerjevih razgovorov z nemškim zunanjim ministrom voh' Ribbentropom;--Italijanskim • ntmi-štrerm'gfofom Cianom, maršalom- Kertlom in Hitlerjem v Berlinu razpravljali v prvi Vrsti o Vprašanju'Gibraltarja. Ob tej priliki Je bil dosežen med vsemi interesenti popolu sporazum glede te angleške vojaške baze v Sredozemlju. Sunerjev sestanek z Mussolinijem bo določil še zadnje podrobnosti sodelovanja med Španijo in državami osi. • - RIM, 1. okt. Stefani. Tisk prinaša v imenu fašistične Italije tople pozdrave BERLIN, 1. okt. DNB. »Berliner Bor-senzeitung« prinaša na uvodnem mestu člaridk japonskega profesorja univerze v Tokiu, Sikeaouka pod naslovom »japonska na Tihem oceanu«. Avtor ugotavlja, da so zadnje čase nastale na tem največjem oceanu sveta velike izpremembe. »Zasedba Mandžurije, japonsko-kitajska vojna, posebno pa zaradi evropske vojne zrahljano stanje kolonialnih posesti na Daljnem vzhodu, je prevesilo težišče, ki je dolga desetletja vladalo na vzhodu Azije. Organizirati bo treba regionalna gospostva na obalah Tihega oceana pod vodstvom krajevno najmočnejše sile ter povezati srednjevelike države z močnejšim? silami v svrho zagotovitve trajnejšega miru. Povsem prirodno je, če prevzame Japonska v veliki vzhodnoazijski oblasti prvo besedo, tako v političnem kakor gospodarskem vodstvu. Vsa važna vprašanja na tem področju se lahko re šijo edinole s pomočjo japonske suvere-nitete. Brez tega vodstva si je nemogoče misliti miroljubne rešitve na kočljivih področjih Tihega oceana« BUKAREŠTA, L okt. Reuter. KonfM-ran je bil bivši ministrski predsednik dr. Jurij Tatarescu. . iv v , " . Angleške represalije proti laponški LONDON, 1. oktobra, ZPV. V angleških političnih krogih naglašajo, da ' Anglija ne bo oklevala z izvajanjem represalij proti Japonski zaradi vstopa v trojno vojaško zvezo z /Nemčijo in Italijo. Prvi ukrep v vrsti represalij bo, da bo takoj ukinila prepoved dobave orožja Kitajcem čez angleško Burmo. Znano je, da_se je Anglija pred tremi. meseci sporazumela z Japonsko, da bo za določeno dobo prepovedala vsak tranzit vojnega materiala za kitajsko vojsko čez omenjena angleško ozemlje. WASHINGTON, J. okt. Reuter. — V Washingtonu godijo, ,da bo Velika Britanija znova odprla mejo proti Kitajski v Birmi ter tako omogočila dobavo vseh potrebščin Cangkajškovi vladi. Na vprašanje novinarjev, če bi USA soglašale s tem sklepom, je Hu1l odgovoril, da USA niso imele in tudi nimajo namena izpre-minjati svojega znanega stališča v kitaj-sko-japonskem sporu. USA niso bHe za- dovoljne z zaporo birmanske meje v juliju. Tu vlada prepričanje, da je. bil Kitajski odobren ameriški kredit 25 milijonov dolarjev vprav z zahtevo, da se dobra prometna zveza Cangkajškove vojske preko Birme na jug zopet odpre. Napetost med Anglijo in Romunijo BUKAREŠTA, 1. okt. Unp. Romunska vlada je odklonila brilansko zahtevo, da izpusti pet »ritanskih petrolejskih strokovnjakov, ki so bili aretirani prejšnji teden. Prav tako je angleška vlada protestirala zaradi izgona Miss Claire Hel. lingsworth, dopisnice londonskega »Daily Expressa«. Odnošaji med obema drža. vama so postali do skrajnosti napeti ter se večina Angležev pripravlja na izselitev. Petnajst angleških družin, večinoma tr. govcev, je včeraj že odpotovalo. Ali je Ribbentrop v Moskvi ? WASH1NGT0N, 1. okt. Ass. Press poroča, da v Beri hm zanikajo,- da bi bil nemški zunanji minister von Ribbentrop odletel v Moskvo, zasebno pa se še vedno vzdržujejo vesti, da je von Ribbentrop v resnici -v Moskvi. Bolgari v Sillstriji - SOFIJA, 1. okt. DNB. Bolgarska vojska je vkorakala danes v Silistrijo ter * tem zaključila okupacijo Južne Dobrodže. USA SO PRAKTIČNO ŽE V VOJNI RIM, 1. oktobra. UNP. »Corriere della Sera« piše v včerajšnji izdaji,, da. so USA praktično že v neki vrsti vojne z Nemčijo in Italijo. ~ ODLOČEN GOVOR VVENOELLA VVILLKIA NEW YORK, 1. okt. Reuter. Republikanski kandidat \Vendclt willkie je v De-frbifiTgovorTT ameriškim ženam ter jih pozval, da pomagajo angleškim. Dejal je, da so žene v državah, kjer je odpovedala demokracija, potisnjene v kuhinjo in iz njih so naredili stroje za rojstvo otrok, ki bodo postali vojaki. Dejal je tudi, da se zavzema, da bi USA dobile neke vrste »Churchillovo vlado«, ki naj bi bila vzor energije in junaštva. FRANCOVA PROSLAVA MADRID, 1. okt. DNB. Po vsej Španiji so na svečan način proslavili četrto obletnico proglasitve generala Franca za vodjo Španije, Moskva je spregovorila Moskovska ..Pravda" piše, da je bila Sovjetska zveza vnaprej obveščena o sklenitvi vojaškega pakta med Nemčijo, Italijo in Japonsko in da ta pakt ne spreminja po* ložaja Sovjetske zveze v tej vojni MOSKVA, 1. okt. Tass. V uvodnem članku ugotavlja moskovska »Pravda«, da »ni bil trojni pakt za Sovjetsko unijo nobeno presenečenje, ker odreja dejansko samo določitev že obstoječih odnošajev med Nemčijo, Italijo in Japonsko na eni ter Anglijo in Zedinjenimi državami na drugi strani. Nemška vlada je vnaprej obvestila sovjetsko vlado o bližnji sklenitvi trojnega pakta. Japonska se je s tem paktom odrekla politiki ne-vmešavanja v evropske posle,. Nemčija in Italija pa s svoje strani politiki ne-vmešavanja v prilike Daljnega vzhoda. To pomeni brez dvoma razširitev vojne in njenih območij. Molotov je imel prav, ko je trdil, da obstaja nevarnost za razširitev sedanje vojne v svetovno vojno ' Podpis pakta je pospešila nedavna' sklenitev vojaškega sodelovanja med Veliko Britanijo in USA ter vedno večia VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 1. okt. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Napadi na London In važne cilje v Angliji in Škotski se neprestano nadaljujejo. Glavni cilj napadov sta bila London in Liverpool, ki so ju bombardirali veliki oddelki in mnogi bombniki, ki so leteli posamič. Veliki požari so pokazali učinek bombardiranja raznih naprav v pristaniščih obeh mest. Razen tega je bilo bombardirano več pristanišč v Južni Angliji. Preteklo noč so nemški bombniki bombardirali škotska mesta Aberdeen, Edinbourg in CIyde z bombami največjega kalibra. V Midlandu so naši bombniki v strmoglavem poletu napadli posebno važne oborožitvene cilje. S polnimi zadetki so bile povzročene tem objektom velike škode. Ob angleški vzhodni obali sta bila napadena dva konvoja. Včerajšnjo noč se Je posrečilo sovražnikovim letalom posamič priti do Brandenburga, vendar se jim ni posrečilo priti do prestolnice Nemčije. Na nekaterih krajih na vzhodu so bile vržene bombe na vojaške cilje, pa ni bilo nobene škode. Tudi škoda civilnim zgradbam Je neznatna. Le veliko civilistov Je RIM, 1. oktobra. Stefani. Italijansko vr-liovnp poveljstvo je včeraj poročalo: V vzhodnem delu Sredozemskega inorja je neka sovražnikova podmornica torpedirala neko našo majhno 700tonsko ladjo. Torpedovka, ki je spremljala to ladjo, je napadla podmornico z globinskimi bombami. Podmornica se je pojavila na površju, nato pa se je potopila. Vsa posadka ladje je rešena; Naš letalski oddelek je bombardiral sovražnikovo pomorsko eskadro v bližini obale Marmariku. navzlic . hudemu odgovoru protiletalskega topništva, ki je zbilo eno naše letalo. Lovec vrste »Hurrican«, ki je vzletel z ladje nosilke letal, je bil zbit v spopadu. Drugi oddelek naših letal, ki je prispel med tem časom, je zadel neko sovražnikovo vojno ladjo s torpedom, ki je padel na krov. Ladja se je ustavila, nakar so jo takoj obkolili sovražnikovi rušilci. Tretji letal- RIM, 1. oktobra. ZPV. Kakor poročajo tukajšnji listi. Je Romunija tudi uradno izjavila, da se ne smatra več za članico Balkanske zveze In se zato tudi ne bo več udeleževala kakršnih koli manifestacij te zveze. V Italiji ta sklep romunske vlade toplo pozdravljajo in objavljajo tudi glasove iz Sofije o tem vprašanju. Tudi Bolgarija pozdravlja bukareški sklep, ker je s tem Romunija tudi de Jure zapustila zvezo, ki Je bila svoječasno ustanovljena proti Bolgariji. V novi Ev- vojaška pomoč, ki jo nudijo Zedinjene države Sev. Amerike Angliji. Odstopitev angleških pomorskih oporišč na zahodni polkrogli USA, vojaške zveze Anglije, Kanade, Avstralije in USA so tudi pripomogle k temu, prav tako pristanek Anglije, da odstopi USA oporišča na Daljnem vzhodu in v Avstraliji. Točno je, da so Zedinjene države formalno že stopile v vojno na strani Anglije proti Nemčiji, Italiji in Japonski. Pakt odkrito priznava vplivna področja pogodbenic. Japonski daje veliki prostor vzhodne Azije. Nemčiji in Italiji pa Evropo in Afriko. Drugo je pa vprašanje, ali se bo silam podpis-1 nicam pakta posrečilo dejansko doseči to razdelitev vpiivnostnih področij. Izvedba načrta je pač odvisna od stvarnega odnosa sil vofskujočih se držav In r>o tem seveda od izida sedanje vojne. Nemčija, Italija in Japonska so že iz- bilo ranjenih. V letalskih spopadih 29. septembra je bilo zbitih 7 britanskih lovskih letal in eno boino letalo; 4 nemška letala se niso vrnila. Zgoraj navedeni napad na oborožitveno tovarno v Midlandu je izvedlo eno bojno letalo pod vodstvom poročnika v. Buttlerja. DANAŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 1. okt. DNB. V teku včerajšnjega dne so nemške letalske sile nadaljevale s sistematičnim bombardiranjem Londona in južne Anglije. Vojaške naprave so bile uničene, došlo je do bojev v zraku, ki so se končali uspešno za nemške pilote. Nemška letala sp tudi to pot dokazala svojo premoč in sposobnost. ANGLEŠKA VOJNA POROČILA LONDON, 1. okt. Reuter. Včeraj je bilo sestreljenih 49 nemških in 25 angle. šklh letal, vendar se je 12 pilotov rešilo s skokom. V teku današnje noči so nemška letala obmetavala 30 različnih krajev v londonskih predmestjih, v samo središče parnik »Quanža«, ki je plul iz Sev. Ame-letali izmed 49 sta bili sestreljeni nad Severnim morjem. ski oddelek je ponovno bombardiral skladišča v pristanišču Haife. Sovražnikova lovska letala so napadla tri letala, ki pa so zbila enega sovražnika. V Vzhodni Afriki je sovražnik izvedel letalske napade na Burgavo, Somalijo ter na Guro Asab in sotesko Djarin. Ranjen je bil en domačin. KAHIRA, 1. oktobra. Reuter. Poveljstvo angleških čet javlja, da so v ponedeljek zvečer napadli sovražni letalci Haifo. Škoda ni velika. Na drugih bojiščih nič novega. LONDON, 1. oktobra Unp. južnoafriška letala so iz Nairobija tretjič bombardirala poslopja in obrambne naprave v Bi-riku, v italijanski Somaliji. NAIROBI, 1. oktobra. Reuter. Na abesinski meji je prišlo do spopada med kenyjskimi domačini, k; podpirajo Veliko Britanijo in italijanskimi četami. ropi, ki jo je ustvarila zmaga velesil osi, ne more biti več mesta za take zveze, izjavljajo v Sofiji. ROMUNI DEMANTIRAJO BUKAREŠTA, 1. oktobra. Rador. Notranje ministrstvo demantira tendenciozne vesti budimpeštanskega radia, češ, da je vlada v Bukarešti izgnala iz Romunije vse preostale Madžare, uradnike na romunskih železnicah. Niti en madžarsk1 železničar ni bil odpuščen ali pregnan. javile, da pakt ne moti političnega položaja med njimi in Sovjetsko unijo. To stališče pomeni spoštovanje nevtralnosti, ki jo Sovjetska unija drži od začetka vojne, obenem pa potrdilo moči in pomena nevtralnostnega pakta, ki je bil sklenjen med sovjetsko Rusijo in Nemčijo ter sovjetsko Rusijo in Italijo. Kot zvest tvorec mirovne politike in nevtralnosti pa 'ahko Zveza sovjetskih socialističnih republik s svoje strani potrdi, da se ta podtika osi ni izpremenila in da bo taka tudi ostala, V kolikor Je to odvisno od sovjetske Rusije.« PREVEC DELIKATNO VPRAŠANJE TOKIO, 1. okt. Reuter. Uradnik japonskega zunanjega ministrstva je na vprašanje, če bo Japonska sklenila nenaoada1-i ni pakt s Sovjetsko zvezo, dejal, da 'e to preveč delikatno vprašanje, da bi lahko LONDON, 1. okt. Reuter. Angleška letala so tekom noči pet ur in 8 minut letala nad Berlinom. Napadi so bili na središče mesta in na predmestja. Nemška poročila pravijo, da so tri angleška letala sestreljena. LONDON; 1. okt. Reuter. Pri današnjih jutrnjih napadih so nemška letala začela uporabljati novo taktiko: Iz oblakov so se naglo spustila proti kolodvorom ter s strojnicami napadla vlake, ki tam stojijo. Krogle so prebile strehe vagonov, vendar ni bilo žrtev, ker je bilo V vlaku maloi potnikov. Tudi v nekem !užnem mestu je nemško letalo s strojnico obstreljevalo ulice. Krogle so popolnoma razbile posode z mlekom, dočim je mlekar ušel v zaklonišče. AMSTERDAM, 1. okt. Unp. Sedem oseb je bilo ubitih od zažigalnih bomb, ki so jih angleška letala vrgla na središče mesta. NEMŠKI DALJNOSTRELNI TOPOVI DOVER, 1. okt. Reuter. Doslej je bilo mogoče dognati, da imajo Nemci na francoski obali Kanala postavljenih 25 dolgo-metnih topOv, med Boulogneo in Calai-som. Ultimat Madagaskarju LONDON, 1. oktobra. UNP. Danes ponoči se je od uradnih oseb izvedelo, da je angleška vlada poslala generalnemu guvernerju Madagaskarja ultimat, v katerem ga poziva, da se priključi Veliki Britaniji ter ne posluša več navodil iz Vichyja. BOLGARIJA CAŠTI VODITELJE OSI SOFIJA, 1. okt. DNB. Sem je dospe! glavni načelnik Stuttgarta, d*r. Stroelin, ki je gost sofijskega župana. Predaval bo o raznih urbanističnih vprašanjih mest. Dopoldne je dr. Stroelin prisostvoval seji sofijskega občinskega sveta, ki je sprejel sklep, da se trem ulicam Sofije dajo imena vodje rajha, italijanskega kralja in Mussolinija. Nemški poslanik Richt-hofen in italijanski poslanik Magistrati sta izbrana za častne meščane Sofije. SOFIJA, 1. okt. DNB. Bolgarski kemiki imajo svoj kongres, kateremu prisostvuje mnogo znanih nemških učenjakov kemije. V okviru kongresa bodo imeli nemški gostje več predavanj. CIANO POROČAL MUSSOLINIJU RIM, 1. okt. ZPV. Italijanski zunanji minister grof Ciano Je prispel v Rim včeraj dopoldne ob 10.10 v spremstvu nemškega rimskega veleposlanika von Mak-kensena ter ostalih spremljevalcev. Takoj po sprejemu, ki mu Je bil prirejen na postaji, je krenil v Beneško palačo k Mussoliniju poročat o razgovorih v Berlinu. Anglež zas'edy‘ejo francoske Ladje TANGER, 1. oktobra. Stefani poroča: Predvčerajšnjem sta dva francoska rušilca plula skozi Gibraltarsko ožino proti Atlantskemu oceanu. Nekaj ur nato je krenila za njimi skupina angleških bojnih ladij, sestavljena iz ene križarke, dreadnoughta in štirih rušiJcev. Neko francosko letalo je ponovno preletelo to formacijo in se nato izgubilo v sniori proti Angliji. Malo poznsje je neko angleško vedno letalo odlstolo iz G&raltarja v smeri proti francoskemu Maroku. JUTRI BO GOVORIL KRALJ FARUK KAHIRA, 1. okt. Reuter. Na praznik mazača bo jutri govoril po radiu egipt-skemu narodu in vsemu mohamedanskemu svetu kralj Faruk. AMERIŠKE DEMONSTRACIJE NE BO WASHINGTON, 1. okt. DNB. Zunanji minister Hull je demantiral vest, da na. merava skupina ameriških ladij napraviti demonstrativen izlet v Avstralijo in na Novi Ze'and. Hull je naglasil, da v razgovoru s poslanikom Avstralije, ki zastopa obenem tudi Novi Zeland, ni padla nobena takšna želja ali zahteva. Obisk vojnih šefov raznih ameriških držav v VVashingtonu toimači Hull kot posledico sklepov, sprejetih na panameriški konferenci v Havanni. OBISK VOJAŠKIH OSEBNOSTI V USA WASHINGTON, 1. okt. Unp. V kongresnih krogih smatrajo, da pomeni obisk 23 visokih vojaških osebnosti iz 9 latinskih ameriških držav, ki si bodo ogledali ameriške vojaške naprave in industrijo, pravi odgovor na trozvezo Nemčija-Ivalija-Japonska. Potovanje je bilo sklenjeno še pred podpisom trozveze. ODLIKOVANI ODSTRANILCI BOMBE LONDON, 1. okt. Reuter. Ker je nedavno z uspehom odstranil 1000 kg težko bombo, ki je padla v bližini katedrale sv. Pavla, je bil inženirski poročnik Robert Davies odlikovan z Jurjevim križem. Poleg njega sta bila z. istim odlikovanjem odlikovana tudi saperja Cameron in Wy-lie. — SONČNI MRK CAPETOWN, 1. okt. Unp. Anglosaksonski astronomi iz vsega sveta so zbrani danes v različnih krajih Južne Afrike, kjer opazujejo popolni mrk sonca. Mariborska napoved: Oblačno megleno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 8.5, danes najnižja 6.9, opoldne 8.2. Padavin od včeraj 11.4, v vseh treh zadnjih deževnih dneh pa 77.1 mm. Danes dežuje tudi v Zagrebu in zahodni Bosni. BORZA. C u r i h , 1. oktobra. D e v i-z e: Beograd 10, Pariz 9.85, London 16.95, New York 4.35, Milan 21.97^, Madrid 40, Berlin 174.50. V Šahovsko prvenstvo SSSR Bondarevski še vedno vodi MOSKVA, 1. oktobra. — Veliki turnir za prvenstvo Rusije je tik pred zaključkom. Sinoči je bito odigrano predzadnjo kolo. Lisičin in Botvinnik sta po 30. potezi remizirala. Glavna pozornost je bila osredotočena okoli partij favoritov. Smislov in Konstantinopelski sta igrala damin gambit; slednji je po odlični obrambi izsilil remis. Bondarevski je zaigral proti Gerstenfeldu močan napad v središču, toda Gerstenfeld je pozicijo kompliciral, nakar je bila partija prekinjena. Pravtako sta bili prekinjeni partiji Boleslavski-Mikenas in Rudakovski-Liiienthal. Keres je porazil Dubinina, Petrov Makagono-va, Veresov Stolberga. Panov Ragozina in Kotov Levenfiša. Stanje po 18. kolu: Bondarevski 12 'A (1), Smislov 12'A. Lilienthal 11 (2), Bo-leslavski 11 (1), Keres 11, Makagonov in Veresov 10, Dubinin 934, Botvinnik 9 (2), Petrov 9, Lisičin 8'A, Ragozin 8, Stolberg 7'A, Konstantinopolski 7 (2), Panov 7, Kotov 6'A, Mikenas 6 (3), Le-venfiš 6. Rudakovski 5'A (2), Gerstenfeld 434 (3) točke. Danes zvečer sc igrajo prekinjene partije, jutri pa zaključno 19. kolo. Zelo verjetno je, da bo prvenstvo osvojil Bonda-.revskl. od^e-oni. Zopet napadi na London in Berlin •v . _ ' - Nemci so izvršili včera* in ponoči nove napade na London in Anglijo, dočim so Angleži nad pet ur bombardirali Beriin Boji med Angleži in Italijani Romunija zapustila Balkansko zvezo Diplomatska bitka za simpatije Egipta Tri faze v razvo u egptskega nacionalizma ' Napori Londona in Rima za naktonje-nost javnega mnenja v Egiptu • Na razpotju usode v najbl žji bodočnosti Aedtem ko je politična pozornost Značilen švicarski glas o Jugoslaviji V Zakaj Španija še okleva z vstopom v vojno Od uspeha ali neuspeha velike bitke, ki se z vso spretnostjo vodi za kulisami londonske in rimske diplomacije, je v glavnem odvisna bodočnost odnošaja sil v Sredozemlju, od koder se odpirajo Italiji in Nemčiji pota k tretji zaveznici, Japonski, Angležem pa v primeru neuspeha zapirajo dotoki prevažnih surovin iz krajev na Bližnjem vzhodu, Uti so bili od nekdaj domena britske politične m trgovinske taktike, nepogrešljiv prag za prehod k bogatim kolonijam na jugu Azije. -ine. se je treba lotiti kolonizacije, komasacije in melioracije zemlje, ki nudi Še dovolj prostora za napredek naroda. Pozdrav dr. Budisavljevlču ki vsem prvakom KDK na zborovanju v Zagrebu je poslal iz Negotina v Srbiji bivši tamkajšnji poslanec, pop Gjoka Popovič z željo, da bi složno in solidarno delo našlo povsod polno dobrih sadov. Skupen nastop SDS hi HSS so sklenili narodni zastopniki obeh stranic aa konferenci v Zagrebu. Poslanci in senatorji iz tako zvansh mešanih okrajev banovine Hrvatske so sklenili, da bodo pri bližnjih volitvah v okrajna zastopstva nastopili povsod enotno. O reformah v Jugoslaviji piše nemški Kst »Borsen Zeitung«. V dopisu iz Zagreba posebej naglaša boj proti špekulantom. Važno je, naglaša list, da Je oblat t prvič nastopfia proti svobodni trgovin]. Obča korist Je tako postavljena iznad interesov posameznika. To vmešavanje države v svobodno trgovino Je v duhu Jugoslovanov morda važnejše nego li vmešavanja na področja zunanje trgovine in Narodne banke, ker to mnogo bo:j tangtra poedinca. Zato Je akcija države v tem smislu najtopleje pozdravljena od strani naroda.« Ne pozabi naročnine! usmerjena na blokiranje dveh velikih svetovnih front, se razkriva vedno bolj dejstvo, da utegne v bližajoči se zimski vojni za oblast v Sredozemlju odigrati Egipt eno najpomembnejših sekundarnih vlog za prevlado sil na afriški celini. Naravno je, da je zanimanje za orientacijo egiptske zunanje politike povsod veliko, saj so na njej zainteresirane prav za prav, z izjemo USA, vse velesile sveta. Zemlja faraonov, legendarna dolina Nila, Egipt je bil s svojo prastaro zgodovino in piramidami že po strategični legi ob mogočni morski magistrali, ki veže tri celine, izbran za odločilnega činitelja v Sredozemlju. Do začetka svetovne vojne je bila dežela nominalno v oblasti turškega sultana. Dejansko je gospodarila ob Suezu Velika Britanija, sultanov namestnik, egiptski kediv, je pa bil tako rekoč zadnjih sto let samostojen vladar. Albanec Mehmed Ali, utemeljitelj sedanje dinastije, je bil tako močan, da je z lastno vojsko zlomil upor Grkov pri Missolung-hiju. Farukov ded, kediv Ismail je kot energičen in sposoben mož razširil meje Egipta daleč v Sudan, vladal je sedanji italijanski luki Massaui in abesinski pokrajini Harrar. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Velika Britanija odstavila Ismai-la, na njegovo mesto pa postavila očeta sedanjega kralja, Fuada. Pod njim so se začeli hudi boji za samostojnost Egipta. Angleži so bili v smislu samoodločbe narodov Egipčanom obljubili samostojnost, premislili so se pa, ko se je po vojni razmerje med velesilami v Sredozemlju vedno bolj zaostrevalo. Ob Nilu je pod vodstvom Zaglul paše izbruhnilo močno nacionalistično gibanje. Zaglula so internirali, na njegovo mesto je stopil Nahas paša. Ta je končno tudi dosegel, da je Velika Britanija 1923. dala Egiptu ustavo z demokratskim parlamentom in lastno monarhijo. Angleži so si zagotovili močne vojaške in gospodarske pravice v deželi ter postali dejanski kontrolor nad Suezom. Ko so egiptski nacionalisti 1925. ubili angleškega poveljnika — sirdarja Leea, so Angleži pregnati egiptske čete in uradnike iz Sudana in zavladali v njem. Ustava iz 1. 1923 je pa dajala nacionalistom še dalje pobudo, da so neprestano rovarili proti obstoječemu stanju. V parlamentu so dosegli veliko večino, brez nacionalistov ni bilo več mogoče vladati. V Londonu so neprijazno gledali na razvijajoči se položaj ob Nilu. Kralj Fuad sam se je bal nacionalističnih demagogov In 1930. je ustavo iz 1. 1923 ukinil. Novo vlado je prevzel energični Sidki paša ter uvedel avtoritarni režim. Nacionalisti so volitve bojkotirali, Sidki paša je moral iti. Za njim je Nesim paša razpisal nove volitve in obljubil vrnitev demokratične ustave. Toda, tudi Nesim paša se ni obdržal, zaupanje Fuada je žel nadzornik kraljevskih posestev, Ibrahim paša. Ta se je bil sprl z britskim visokim komisarjem za Egipt, sirom Milesom Lampso-nom, ki je dosegel, da je Ibrahim paša moral zapustiti deželo, šel je za poslanika v Bruselj, kralj Fuad ga je bogato nagradil. Ob slovesu je Ibrahim paša v velikem govoru v Kahiri ostro napadel Anglijo- Poslej so se vneli še hujši boji proti angleškemu prestižu v deželi, ki so se v abesinski vojni stopnjevali. Javno mnenje Egipta je tedaj delilo simpatije med Rimom in Londonom. Značilno za tedanje prilike je bilo, da so bili vprav vafdi-sti, ki so zdaj za vojno proti Italiji, odločno proti temu, da bi z orožjem v roki nastopili proti interesom Rima. Kralj Fuad sam, ki je vojaško izobrazbo prejel v Italiji, je imel prisrčne odnošaje z italijanskim dvorom. Močna italijanska kolonija, ki šteje v Egiptu blizu 60.000 duš, se je vztrajno prizadevala, da bi povečala simpatije za Rim. Po nastopu mladega kralja Faruka, ki se je šolal v Veliki Britaniji, so se prilike za Angleže v marsičem izpremenile. Spretna angleška diplomacija je umela pomiriti deželo in vsestranski zavarovati svoje interese. V sedanjem spopadu z Italijo, so poslali Angleži v Egipt močne čete, obale so stalno pod nadzorstvom angleških pomorskih in letalskih sil. Italija se predobro zaveda važnosti in položaja Egipta, odtod tudi dejstvo, da je poverila vodstvo svojih divizij, ki operirajo iz Libije proti Egiptu, na afriškh tleh najbolj preizkušenemu, energičnemu maršalu Švicarski list »Journal de Geneve« naglaša v posebnem članku o Jugoslaviji med drugim: »Jugoslavija je s svojim lojalnim in korektnim zadržanjem pomagala Italiji v njenih afriških naporih že za časa sankcij v Ženevi. Nemčija in Italija sta imeli še nedavno priliko, priznati lojalnost in iskrenost jugoslovanske politike, ki je pripomogla k pomiritvi Balkana. Ni treba, da tajimo, da bo prihodnja zima zelo trda. Jugoslavija se po rešitvi hrvatskega vprašanja razvija v miru. Hrvati vedo prav dobro, da za njih ni bodočnosti izven okvira federativne Jugoslavije. Malenkostne intrige so brezpomembne, ker je večina hrvatskega na- Kakor znano, se vrše v Zagrebu zasedanja poslancev in senatorjev KDK po skupinah iz posameznih krajev hrvatske banovine Hrvatske. Poleg pregleda notranje in zunanjepolitičnega položaja se bavijo zastopniki s potrebami in željami posameznih okrajev. Na vprašanje novinarjev, če se bo na kraju sestal tudi plenum KDK, je dr. Maček dejal: »Kadar se sklicuje narodno zastopstvo, se pričakujejo usodepoln! ukrepi. Na tem zasedanju pa se skuša le narodu pomagati. Trinajst »otokov sreče«, skupina Kanarskih otokov je bila že za časa svetovnega imperija Španije pomembna postojanka. Strategično zelo važno zasidrani otoki so nekaj nad 100 do 500 km oddaljeni od afriške obale. V primeru vstopa Španije v vojno bi otoke gotovo skušala zasesti Velika Britanija ter dominirala od tod s svojimi letalskimi silami ne le nad bližnjo afriško špansko Zlato obalo, nego kontrolirala tudi ves francoski in španski Maroko ter južni del Iberskega polotoka. In ker bi v primeru vojnih zapletljajev v Španiji tudi Portu- Kot vzgojitelji najširših plasti našega naroda imajo ljudskošolski učitelji najtemeljitejši vpogled v vitalne interese in potrebe naše narodne skupnosti. Med najvažnejše zadevne faktorje za dvig povprečnega kulturnega standarda naših najširših kmečkih slojev, spada vsekakor mladinska knjiga. Zato je slovensko učiteljstvo že davno pred svetovno vojno začelo z več ali manj načrtnim gojenjem in pospeševanjem smisla in notranje potrebe po leposlovnem čtivu že med šolsko, vaško mladino. Dandanes se lahko Slovenci upravičeno ponašamo z močno razvito mladinsko literaturo. Vodilno mesto med vsemi založnicami mladinske leposlovne knjige in revij pa ima v vsakem oziru Mladinska matica. Kakšni so rezultati dosedanjega delovanja Mladinske matice? Pred 13. leti so slovenski učitelji ustanovili pri svoji stanovski organizaciji JUU v Ljubljani posebni sekcijski odsek, ki naj bi poglobil kvaliteto slovenske mladinske literature ter jo naredil dostopno vsej slovenski ljudskošolski mladini, predvsem pa naši vaški, kmečki deoi. Dosedaj je Mladinska matica izdala že U letnikov mladinskega leposlovnega mesečnika »Naš rod«. Zaradi povprečne naklade okoli 22.000 izvodov, je »Naš rod« lahko postal kvalitetno vodilni in odlični mladinski časopis, pri katerem sodelujejo vsi znani mladinski pisatelji. Grazianiju. Toda eno je, kar ne da ne Rimu ne Londonu miru: zadržanje mladega, energičnega egiptskega naroda v bojih za Suez ter z njim v zvezi ponašanje vsega muslimanskega sveta to in onstran Rdečega morja. roda ob strani dr. Mačka. Edlnstvo Interesov in narodnih čustev Srbov, Hrvatov in Slovencev Je takšno, da bi »e zelo varal tisti, ki bi ga hotel spregledati. Vsaka zunanja nevarnost bi našla Srbe in Hrvate krepkeje povezane kakor kdaj koU prej. Bodočnost bi postavila Balkan pred zelo težke probleme, če bi se Nemčija, Italija in sovjetska Rusija nekega dne odločile, urediti svojo usodo na Balkanu. Upamo, da do tega ne bo prišlo. Edlnstvo Balkana In njegova odpornost je najboljši doprinos k ustvaritvi balkanske konfederacije, ki ie vrhovni efti balkanskih držav.« Zato smo sklicali narodne predstavnike po turnusih, da bi se o potrebah posameznih krajev lahko posebej razpravljalo.« Dr. Maček je z rezultatom zasedanj zelo zadovoljen. Nadeja se, da bo prehrana v bodoče boljša, kakor v mini Jem letu. Na vprašanje, kakšen je političen položaj, je podpredsednik vlade na kratko odvrnil: — Miren! Govorniki so na sejah posebno naglašali, da Je treba dvigniti pridelek žltorodnlh krajev ter poiskati nove ploskve za kulturna tla. Zato galska ne mogla ostati ob strani, bi v tej deželi, ki je bila stoletja naklonjena angleški politiki, došlo prej ali slej do nove angleške ali celo anglosaksonske fronte na evropski celini. USA so že ponovno izjavile, da se njeni interesi začno na zahodnih obalah Anglije, Portugalske in Afrike, tako da bi mornarica in letalstvo v primeru vojnega sodelovanja obeh anglosaških držav zasedli tudi portugalske Kapverdske otoke in Azore. Španija bi tako rekoč poleg Egipta postala s sosednim zahodnoafriškim območjem glavno bojišče spopada velesil. Dežela, ki je sama močno pod vplivom angleškega kapitala, je mimo zapletenega zunanjepolitičnega položaja povrh šc notranje zek) neenotna ter bi se v primeru vojne znova zdramile komaj zatrte, še močne opozictenalne sile. Od tod tolikšna previdnost generala Franca pri sedanjih pogajanjih za vstop v evropsko vojno. Rafinerijo za nafto bodo postavili v Smederevu. Potrebni stroji so na poti v Jugoslavijo. Prihodnje teto bodo že začeli s čiščenjem nafte. Kultura rmammmaamamm Poslanstvo MLADINSKE MATICE Poleg »Našega roda« je v tej kratki dobi izdala Mladinska matica tudi 47 knjig redne in 13 knjig izredne naklade, torej skupaj 60 originalnih izdaj. Skupna naklada vseh teh knjig je čez 1,300.000 izvodov. Te velike številke nam pri tej kvalitetno prvovrstni mladinski literaturi dovolj nazorno in prepričevalno dokazujejo važnost kulturnega poslanstva naše Mladinske matice. Kljub težki gospodarski krizi In neredu, ki je pred leti zajel ves svet ter ga sedaj še stopnjuje napeto ozračje vojnih presenečenj, je založbi Mladinske matice uspelo uspešno nadaljevati začeto delo ter tako vidno pospeševati kvalitetni in kvantitetni razvoj slovenske mladinske literature, saj je dosedaj izplačala samo na književnih nagradah nekaj manj kot 100.000 dinarjev. Delovanje Mladinske matice bi bik) še mnogo uspešnejše, če bi se ne pojavljale ovire s strani one slovenske politične skupine, ki vedri d?Ieč na periferiji bi- te Letošnje banovinske literarne nagrade. Na letošnjem banovinskem literarnem natečaju je tekmovalo 13 avtorjev z 18 deli, med katerimi je bilo 11 tiskanih in 7 rokopisnih. V razsodišču so bili prof. Jakob Šolar, dr. Tine Debeljak, prof. dr. Mirko Rupel m prof. France Vodnik. Predsedoval te dr. Lovro Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka stvenih slovenskih narodnih potreb, a hoče diktirati svoje ozko hotenje m egoistično stremljenje vsem narodnim življenjskim izrazom. Ta skupina hoče izforsirati privilegij svojim mladinskim založbam, ki so osnovane na več ali manj ozkem svetovno-nazorskem in političnem hotenju nekaterih. Tako se boj za pristaše in naročnike mladinskih revij prenaša celo v vrste ljudskošolskih otrok ter se omenjena skupina pri tem svojem delu poslužuje zopet nelojalnih in neprimernih sredstev. Nikakor ni na mestu, da se takšna politična sredstva uvajajo v osnovne šole med naše najmlajše. Nikakor ni vzgojno, če se agitacija za dvig števila naročnikov vodi s kakšnimi koli drugimi sredstvi kot pa s kvaliteto In cenenostjo. Edino zadevna konkurenca in agitacija je med posameznimi mladinskimi založbami častna ter dostojna svojega poslanstva, kajti le kdor ondi naši vaški mladini kvalitetno boljšo ki cenejšo betetri-stlčno čtivo, Je upravičen do večjega števila naročnikov; nikakor pa ne oni, ki se poslužuje za agitacijo strankarsko-političnega in podobnega aparata. P. Pr. banske uprave. Nagrade so prejeli: 1. Anton Ingolič 6000 din za knjigo »Na splavih«, 2. France Bevk za knjigo »Pravica do življenja« 5000 din, 3. Božo Vodušek 3000 din za knjigo »Odčarani svet«, 4. Joža Lovrenčič za knjigo »Sholar iz Trente« 3000 din, 5. Jože K a-s telic za knjigo »Prve podobe« 3000 din. Dr. Maček o zasedanju zastopnikov KDK Maribor Alije sovzgoja na srednjih šolah res kvarna? f Ema Vobič V splošni bolnišnici v Mariboru je vi ponedeljek, 30. sept. umrla ga. Ema Vobič, učiteljica v Leskovcu v Halozah. Pogreb blage pokojnice, vzorne vzgojiteljice in dobrotnice bo v sredo, 2. oktobra, ob pol 16. na Pobrežju pri Mariboru. * AdVokal dr. Ivan HUMAK je odprl pisarilo v Mariboru, Cankarjeva ul. 1. * .lavna licitacija. Dne 1. oktobra pričua ob 9. uri v običajnih prostorih postajo Maribor licitacija najdenih predmetov. * Važno za vsakogar! Danes je vsakomur nujno potreben denar! Na brezskrben način lahko pridobile premoženje, če nabavite srečko državne razredne loterije v „Gradu Sreee“ Putnik, Maribor, Trg ‘svobode. Žrebanje prvega razreda že 11. oktobra! Pohitite! Jedilni pribor bogata izbira nizke cene M. Jlgerjev sin. Gosposka ulica 15 Minister prosvete in načelnik prosv. oddelka kr. banske uzrave Dravske banovine sta te dni izdala stroge odredbe v zadevi vzgoje dijakov in dijakinj na srednjih šolah, češ, koedukacija (sovzgoja, skupna vzgoja dečkov in deklic) je vzgojno kvarna. Ni naš namen na tem mestu razpravljati o nerešenem (verjet no tudi dokončno nerešljivem) pedagoškem problemu koedukacije, niti ne o umestnosti ali neumestnosti vseh določil omenjenih odredb, temveč prikazati hočemo samo nekatere posledice teh odredb. Izmed srednješolskih zavodov v Mariboru je najbolj prizadeta drž. klasična gimnazija, kjer odreja načelnik prosv. oddelka, naj se takoj izpremeni sestava vseh posameznih oddelkov tako, da ne bo nepotrebne koedukacije. (1. razred tir j hna 2 moška in 1 ženski oddelek, 2. razred 1 moški m 1 mešani oddelek itd.) Število oddelkov ostane isto. — Na prvi pogled nič posebnega, a oglejmo si posledice in učinek! Na zavodu so btH doslej vsi oddelki mešani. Spremenila se bo torej sestava v vseh 18 oddelkih tako, da bodo šli aK vsri dečki v vzporedne oddel- ke ali vse deklice v vzporedni oddelek, na mesto katerih pride del dečkov iz vzporednega oddelka. V prvem razredu mora spremeniti oddelek nad 50 učencev, v sledečih po manj, a v celem kakih 150 do 200, to se pravi: ena petina do 1 četrtina vseh učencev (deklic nad polovico) mora spremeniti součence, razrednika in večino svojih profesorjev. Mi vemo, kako je to neprijetno in slabo za dijake, starše in profesorje! Pomislimo na višješolce, ki so imeli po več let (osmošolci 7 let in so tik pred maturo!) istega razrednika, iste profesorje in iste součence, sedaj pa morajo vse menjati. Razumljiv je njih jok in notranji upor. Razredniki so si vzgojili dober in discipliniran razred, ki se jim sedaj razbije, profesorji so na svoje metode privadili učence, sedaj dobe lahko čisto tuje, starši se boje za uspeh in vidijo bolest svojih otrok. V 1. razredu mora iti več bratov in sester narazen, ki so imeli skupne knjige m se skupaj v oddelku in doma učili. V 3. razredu (in slično v ostalih) bo v enem oddelku ca. 50 dečkov, v drugem ca. 12 dečkov in 38 deklic; pomislimo na pouk telovadbe dečkov! Ta sprememba se iz- vrši sedaj v četrtem tednu pouka, ko so se dijaki in profesorji že dokaj privadili na vse novo, ko so v nekaterih vzporednih oddelkih pričeli čitati različne klasike, predelali različno množino učne snovi, ko so že vpisnice, dnevniki, be-leške, dij. knjižice in ročni katalogi z imeni dijakov po oddelki h spisani, ko so po oddelkih že organizirani razni odbori, razdeljene funkcije itd., itd. In končni efekt v smislu naredbodajal-ca? Edino en oddelek 1. razreda je čisto dekliški, vse ostale deklice so še nadalje v mešanih oddelkih. Ta čisti dekliški oddelek pa bo že čez eno ali najkasneje dve leti tudi mešani in pedagoška praksa nas je poučila, da je bolje, aiko se meša že v 1. razredu nego šele v višjih, ko se res zmešajo. Ako pa upoštevamo še problematičnost načela: proti koeduka-ciji, moramo priti do zaključka, da končni učinek ni minimalen, temveč je — negativen. Podobno je seveda na ostalih mešanih zavodih v državi. Upravičeno je torej, ako pedagoški krogi in starši izvedbo take naredbe kot neutemeljeno in zgrešeno odklanjajo. m Pri včerajšnjem opozorilu predsioj-ništva mestne policije v Mariboru se je _peepetiia neljuba pomola. Odločba o novih količinah bencinske mešanice slopi, v veljavo 1. oktobra, tako da sc od danes naprej dobe za potniške avtomobila in motorna kolesa one količine, ki so jih dobili pred 1. aprilom. Na kupon s Ircmi navpičnimi črtami za potniške avtomobile pa dobijo vozači 7 litrov. m. Abonma — družabno središče! Lepo bi bilo, če bi številni naši industrijci in obrtniki pokupili vse lože v abonmanu! S tein bodo storili veliko narodno in kulturno delo. Abonma pa jim bo nudil tudi družabno središče, kjer se bodo ponovno sestajali s svojimi znan ci in tovariši. ni Nezaklenjeno kolo znamko NSU /. cvid. štev. 21775 in lov. štev. 262133, vredno 700'— din, jc nekdo ukradel v Vojašniški ulici mizarskemu mojstru Der-novšku Viktorju. m Tri hruškova drevesa so neznank slorilci obrali ponoči na vrtu ravnatelju Mariborske tiskarne Stanku Deteli. Škoda znaša okrog 300' - din. m Vajenec pobegnil z mojstrovim kolesom. Pred dnevi je pobegnil od kovaškega mojstra Ivana Potočnika iz Areliua pri Vojniku njegov vajenec 15 letni Ivan V. iz Studencev pri Mariboru. Mojster je vajenca poslal s kolesom v Celje nakupovat razne potrebščine za obrt, fant pa se ni več vrnil, ker jc denar zapravit in nato s kolesom pobegnil v Studence. Da hc bi vzbudil sumljivosli, je kolo shranil pri nekem prijatelju v Mariboru, sam pa sc podal k materi in jo nalagal, da ju mojstrov denar izgubil. Sedaj je pBšlat za njim ovadba na orožniško postajo v Studence. Orožniki so fanta takoj zaslišali in kolo zaplenili, denarja pa ni imel več. Fant sc izgovarja, da je denar izgubil in se zaradi tega ni upal nazaj k mojstru, Ker ima mladi nepridiprav že več prestopkov na vesti, so ga ovadili sodišču in ga predlagali za poboljševahuco. Kino * Grajski kino. Danes prekrasen film o ljudeh, ki hrepene po domovini „Povra* lek v domovino". Karl Ludvig Diehl, Bri-geltc Horney. V četrtek ob 3/i 9- veliki »Svengalljcv “ večer". Kupite vstopnice v predprodaji. * Union kino. »Prebujene strasti', odlični francoski film globoko vsebine z Viviane Romance in Piere Blanchaire-oin. * Esplunade kino. Do vključno četrtka senzacljski film ,,Desperado". Petek pikantna duhovita veseloigra .,Moju hči lo ne dcla“ z Ueraldino Kattovo. Radio kaj vam priporočamo za jutri? Ljubljana: 12 V sodobnem ritmu (plošče); 13.02 Sprehod po Balkanu; IS. mladinska ura; 20, prenos iz opere. — Za-Jjreb: 20. laniburaški koncert; 20.15 ruska glasba. — Beogrud: 12.30 narodne pesnil poje Donku Vasiljevič ob spremljavi RO; 13.o0 koncert na kino-orglah (plošče); 13.50 violinski koncert Milana Dimitrijeviča; 17.25 koncert na čelu, izvaja Nikola Mandrlno, 17.55 Chopin, koncert za klavir in orkester (plošče); 18.35 koncert na havajskih kitarah: 20. prenos opere. — Praga: 16. lahka glasba; 2t.05 ciklus Bethovnovih simfonij; 22.30 Kabclačeva Fantazija za klavir in orkester. — Moravska Ostrava: 17.30 narodne pesmi; 18.30 zabavna glasba. — Bratislava: 12.05 skladbe P. Čajkovskega; 15.30 koncert jm violončelu; 19.40 jazz; 21.40 plesna glasba, — Budimpešta: 13.30 vojaški orkester izvaja plese raznih narodov; 17.45 ciganski orkester; 18.55 plesna glasba; 19.50 koncert BO. — Rini: 19.30 zabavna glasba; 21.30 violinski koncert Lilia IVdlbore; 22.10 koncert orkestra. — Alene: 19.40 grške pesmi: 20.15 zabavna glasba; 21. lahka glasba; 23. plesna glasba; 23.30 balalajke. — Audora: 21.45- eksotična glasba, 23. odlomki operet; 23.15 jazz; 23.30 francoske melodije; 0.15 argentinska plesna glasba. — Talilu: 17. koncert ; mandolin; 19.25 kino-orgle; 20.10 koncert pevskega in plesnega ansambla rdeče vojske. Ivalundliorg: 11.40 klavirski koncert Chopinovih del. Vesli: Ljubljana: 7.05, 12 30, 14., 19., 22. i Beograd: 0.45, 13.30, 14.40, 19,10, 21.40» 122.40: Afera o zaplenjenem usnju pred sodiščem Včeraj se je nadaljevala nedavno prekinjena razprava proti bivšemu tovarnarju Valterju Halb&rthu, ki so mu zaplenili za ofleoli 4 milijone din usnja, njega samega pa poslali na prisilno bivanje v Stari trg ob Kolpi. Tudi včeraj Voli I. vrste dm 9, voli II. vrste dm 8, voh III. vrste dm 6, telice I. vrste din 7, krave II. vrste dta 6, lorave III. vrste din 5, teleta I. vrste din 8, teleta II. vrste din 7, prašiči pršutarji din 12, za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste prednji del din 15, zadnji del din 16, goveje meso II. vrste prednji del din 14, zadnji del din 14, svinjina din 18, slanina din 24, svinjska mast din 25, čisti med din 18, goveje surove kože din 12. — Pšenica din 350, ječmen din 300, rž din 300, ovps din 290, krompir dm 200, lucerna din 120, FRANCOSKI KROŽEK V MARIBORU bo o tvoril s 1. oktobrom francoski otroški vrtec in vse svoje tečaje za mladino osnovnih, meščanskih in srednjih šol ter za odrasle. Kraj, dan in ura posameznih tečajev so razvidni na lepaku v Gregorčičevi ulici. Vpisovanje bo v kurzih samih tekom prvega tedna oktobra. Pojasnila glede tečajev se dobe tudi v društveni čitalnici, Gregorčičeva ul. 4-1., ob sredah od 17.—19. ure. šolnina je zelo zmerna, povprečno po štiri, dinarje za uro. Ker se je pouk francoščine na naših javnih šolah zek> omejil, bodo ti tečaji, nudili marsikomu ugodno priliko, da nadaljuje ali na novo začne ta koristni študij. JATE DIVJIH GOSI NAD MARIBOROM Zadnje dni, ko je nastopilo deževno vreme, opažajo meščani nad Mariborom jate divjih gosi. Gosi lete proti jugu. To preseljevanje pomeni skorajšen nastop hladnega vremena in zhne, ker smo sicer videli divje gosi šele sredi zhne. PARCELE SO SE PODRAŽILE Pretekli teden so se podražite tudi vse nepremičnine v Mariboru in okolid. Parcele so se v teratkem času podražile za nad 100%. Prav tako imajo mnogo višjo ceno tudi hiše in druga zemlja. m Potujoče občinstvo opozarjamo na spremembe nove potniške tarife, ki smo jih kot najvažnejše na kratko obravnavali, podrobnejša pojasnila in navodila v zvezi r novo železniško potniško tarifo pa prejmejo interesenti v vseh poslovalnicah Tujakoprometne zveze »Putnika« v Mariboru. m Potniki, M potujejo a studenškim avtobusom, »e pritožujejo zaradi velikih luž, ki so ravno na postajališču v dr. Krekovi cesti pri delavnicah drž. železnic. Vsnj jm postajališču bi naj Ml prostor 4>osut z gramozom. obtoženec ni bil navzoč, zagovarjal ga je njegov pravni zastopnik. Sodnik dr. Obran je zaslišal bivše uslužbence leta 1936 opuščene tovarne. Sodnik je razpravo zaradi novih zaslišanj preložil na jutri, v sredo ob 8. uri. seno din 110, slama din 50, jabolka 1. vrste din 285, II. vrste din 225, pšenična moka din 900, koruzna moka din 550, ajdova moka din 550, za 100 kg. — Trda drva din 150 za kvadr. m, jajca din 1.25 za komad, mleko din 2 za liter, surovo maslo din 38 za 1 kg. bo veljal od 6. okt. dalje. Vse spremembe so razvidne v žepnem voznem redu »Avtobus«, kjer so vozni redi vseh avtobusnih podjetij v Mariboru in okolici in ki se dobi za 2 din pri prometniku v Osrednji avtobusni postaji na Glavnem trgu in na stenskih voznih redih. Tukaj, opozarjamo le na glavne spremembe in na nova določila. Proga Maribor—Studenci: Voznina znaša, kakor na vseh ostalih mestnih progah odslej 2 din. Proga Maribor—Pobrežje: Iz- ostane vožnja ob 16.40 uri z Glavnega trga. Vse ostalo je nespremenjeno. Proga Maribor —Tezno: Ob sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih izostane vožnja ob 19.52 uri z Glav nega trga. Cena je 2 din, enako, kakor na vseh drugih mestnih progah, neglede na vstopno in izstopno postajo. Proga Maribor— Radvanje—Pekre—Limbuš: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih izostane vožnja ob 10. uri dopoldne z Glavnega trga. Avtobus z odhodom ob 14. uri z Glavnega trga vozi do Limbuša. Zvečer izostane vožnja ob 20. uri z Glavnega trga. Proga Maribor—Slov. Bistrica—Celje: V Slov. Bistrico izostane vožnja ob nedeljah in cerkvenih praznikih z odhodom ob 21.30 uri iz Maribora in vozi avtobus, ki odhaja z Glavnega trga ob 18.30 uri naravnost v Slov. Bistrico in ne samo do Zgornje Polskave. S kolodvora v Mariboru odhaja avtobus v Celje samo zjutraj ob 6 uri, vsi drugi avtobusi v Celje in iz Celja pa vozijo in obstajajo na Glavnem trgu v Mari-boru. Potniki, ki žele potovati z Glavnega trga na glavni kolodvor, se lahko peljejo z avtobusom proge Vojašnica kralja Petra—Kolodvor, brez doplačila voznine. Proga Maribor —Murska Sobota: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih odhaja avtobus iz Maribora—Glavni trg ob 6.15 uri in prispe v Mursko Soboto ob 8.45 uri. Popoldanska dnevna vožnja iz Maribora ostane nespremenjena ob 17. uri. Iz Murske Sobote pa odhaja avtobus vsak dan ob 6.30 uri in prispe v Maribor ob 9. uri, torej eno uro kasneje ko doslej. Glede morebitne dnevne vožnje v Mursko Soboto iz Maribora ob 6,15 uri in iz Murske Sobote ob 11.15 uri bo obveščena javnost pravočasno. Voznina na tej progi se je izravnala na odseku od Oseka do Murske Sobote za l—3 din. Proga Maribor—Ljutomer: Jutranji avtobus prihaja v Ljutomer 5 minut kasneje ko dosedaj, t. j. ob 8.05 in ima v lvanjeih ob 7.10 uri zvezo z avtobusom iz Gornje Radgone. Avtobusa ob 5.45 uri iz Maribora in m Premeščen je iz Maribora v Karlovac strojevodja Janez Vengust. m Višja gostinska šola v Beogradu. Interesente opozarjamo, da so predavanja na tej šoli začela že 20. septembra; ker pa je še nekaj prostih mest je interesentom dana možnost naknadnega vpisa najkasneje do 15. oktobra. Poznejše prijave se 'pod nobenim pogojem ne bodo mogle upoštevati. Podrobnejša pojasnila za Višjo gostinsko šolo v Beogradu daje tudi Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru, Trg svobode-grad. m Cene kruha v okolici. Na osnovi določila čl. 7 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom določam za področje okrajnega načelstva Maribor, desni breg sledeče maksimalne cene: za kg enotnega ljudskega kruha din 5*—, za kg rženega kmetskega kruha din 6'—. Kruh se sme peči samo v štrucah ali hlebih po pol kg, 1 in 2 kg. Te cene stopijo v veljavo dne 5. oktobra 1940. Kdor sc pregreši zoper predpise to določbe Ikj kaznovan po čl. 9 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Sreski načelnik. 11.15 uri iz "Ljutomera bosta vozila le do vključno 31. jan. 1941; od 1. febr. 1941 bo vozil avtobus ob 5.45 uri iz Maribora samo vsako nedeljo in cerkveni praznik. Voznina na tej progi se je izravnala na odseku od Brengove do Ljutomera za 1—2 din. Proga Maribor—Sv. Martin: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih odhaja avtobus zvečer ob 18. uri namesto dosedaj ob 19. uri. Proga Maribor—Selnica: Izjemna cena za povratne vozovnice na tej .progi je ukinjena in stanejo odslej povratne vozovnice enako, kakor na vseh_ drugih avtobusnih progah. Pribitek 50 par k voznini plača v smislu odobritve kraljevske banske uprave Dravske banovine iz leta 1940., vsak potnik, ki ne kupi voznega listka pred vstopom v avtobus na Glavnem trgu v Mariboru pri prometnem uradniku v Osrednji avtobusni postaji, temveč zahteva in kupi vozni listek šele od šoferja v avtobusu, ki nima sprevodnika. Do tega ukrepa so bila mestna podjetja v Mariboru primorana, ker so bili potniki gluhi za vsa opozorila in vse prošnje, da naj kupujejo vozne listke v Mariboru na Glavnem trgu v naprej in ne šele v avtobusih, ki so imeli zato stalne zamude in velik drenj pred avtobusi ter so se redni potniki venomer pritoževali proti temu in tudi nadzorna oblast je zahtevala, da se napravi v tem oziru red. Posebne avtobusne vožnje na Pohorje do Ruške koče (Sv. Areh) prirejajo Mestna podjetja Maribor do preklica vsako nedeljo in vsak cerkveni praznik z odhodom ob 7. uri zjutraj izpred Osrednje postaje avtobusnega prometa na Glavnem trgu. Cena vožnje v eno smer 25 din za osebo ne glede na vstopno in izstopno postajo ter brez vsakršnega popusta. Vožnja se vrši samo, če je plačana voznina najmanj za 20 oseb (500 din). Prijave hkrati s plačilom zneska 25 din za osebo sprejema pisarna v Osrednji avtobusni postaji avtobusnega prometa na Glavnem trgu, tel. st, 22—75, vsako soboto in vsak dan pred cerkvenim praznikom do sedmih zvečer, če ni zadosti prijav in avtobus ne vozi, se vrne vplačani znesek brez odbitka, sicer pa ne. Mestna podjetja Maribor bodo skušala vzdr zevati neokrnjen avtobusni promet do skrajnih možnosti. S kolikimi žrtvami in težko-čami se mora boriti sedaj avtobusni promet, je pač vsakomur znano. Iz teh razlogov se je moralo paziti in se bo pazilo tudi v naprej, da se ne vrši nobena vožnja, ki bi bila sicer morda v rednih razmerah dobrodošla, a danes ni neobhodno potrebna. Cene iivine in kmetijskih pridelkov Nov vozni red avtobusov Mestnih podjetij Maribor ZeSMlmhlOStB Kopnina na dnu Sredozemskega morja Ženo prodal s senom Kmet Milorad Savič h Brajkovca peljal s svojo ženo seno v Užičko P oče g o na prodaj. Med potjo je stalno razmišljal, kako bi pri kupčiji dobil čim več denarja. Nazadnje se je odločil za to, da skrije v seno pred tehtanjem svojo ženo, nekoliko zelene detelje ter dve vreči zobi za konje. Kupec pa je ženo opazil, Iko je zlezla z voza, ter je odbil od stehtane teže 200 kg, kolikor so 'bile težke žena, detelja in obe vreči. Prebrisani kmet se bo še moral zagovarjati pred sodiščem. Mount Everest je dobil konkurenta Vsi smo slišali, da je najvišja gora na svetu Mount Everest, ki je visok 8.850m. Toda ker je na svetu menda res vse relativno, izgleda da imajo prav tudi oni, ki proglašajo za najvišjo goro Chimbo-razzo v And ah. Nahaja se v južnoameriški državi Eqador in meri v višino samo 6.253 m. Kako je to potem mogoče, da je višji od Mount Everesta? Razlika od središča zemlje do morske gladine pri Chirn borozzu je za 3000 m večja, kot pri Mount Everestu. Morska gladina namreč ni povsod enaka. Chirnborazo bi bit potemtakem 3000 m višji ter bi vsekakor on prevzel višinski rekord med Vzpetinami naše zemlje. Propeler in motor ter drugi ostanki nekega razbitega letala. Pri padcu na zemlja se je na zanimiv način ohranil zračni vijak (propeler), ki ga vldlile na sliki Novosti ii »kraljestva nogavic" Panameriška transkon-tinentalna cesta Če se bodo uresničile napovedi ameriškega tiska, bodo dobile USA nad vse pomembno pot, ki bo vezala ves ameriški kontinent ter seveda mnogo tudi povečala njihov vpliv na njem. Ta tisk namreč napoveduje, da bodo začeli kmalu graditi ogromno trankontinentalno cesto, ki bo vezala skrajni ameriški sever s skrajnim jugom kontinenta ter tako presekala važno ameriško pomorsko pot — Panamski prekop — nekako v srednjem dehi. Med modnimi novostmi, ki so bile razstavljene na letošnjem dunajskem velesejmu so med drugim zbudile veliko paž-nje moderne ženske nogavice, ki jih je ženski svet zelo simpatično sprejel zaradi njihove praktičnosti in okusnosti. Zanke na teh nogavicah se ne spuščajo. Kaj to znači, ve najbolje vsaika , ki nosi drage nogavice, ki postanejo že zaradi najmanjše napake neuporabne. Nova vrsta nogavic se proizvaja na popolnoma drug način kakor doslej, tako da je tudi v fabri-■kaciji finih nogavic pričakovati velikih sprememb. Druiga vrsta nogavic ima to praktično stran, da je izdelana iz materiala, ki ne vpija vode. Te nogavice so zlasti priporočljive za deževno vreme, ker zdrsnejo Težki1: artilerija v pripravljenosti DELA SOVJETSKE KNJIŽNICE V 100.000 IZVODIH Sovjetska državna založba je izdala nekaj najnovejših leposlovnih del pisateljice Vande Vasiljevske. Največ odmeva v tisku so imela njena dela: »Zemlja pod jarmom«, »Obličje dneva«, »Domovina«. Ugodno je bila sprejeta tudi njena knjiga za otroke: »Maček, vrabci in pločnik«. Knjige so izšle v nakladi 100.000 in so bile takoj razgrabljene. kapljice vode preko nogavice, ki ostane pri tem suha. Te nogavice so torej razveseljiva novost s higienskega stališča. Pravo senzacijo je zbudila tretja vrsta nogavic, ki so jih pri barvanju tako preparirali, da nobena žuželka ne more pj-čiti noge, ki je v njih. Tovarnarji skušajo sedaj izdelati nogavice, ki bi združevale vse te tri lastnosti, vendar je malo ver-; jetno, da bomo v kratkem lahko pozdravili na trgu to res idealno novost. Spomnite se CMD! Stranka: — Naslednji, prosim J KAJ JE ŠE RAZKOŠJE Ako nekdo oponaša svoji ženi, da izda preveč za toalete, naj si prečita to-le: Lolija Paulina, žena rimskega imperatorja Kaligule v prvem stoletju po Kr. je nosila obleko vredno sto milijonov di-l narjev in biserno ogrlico, ki je predstavljala ogromno vrednost stopetinsedem-deset milijonov dinarjev. Kaj je potem razkošje še tako razsipne milijonarke današnjega stoletja? Služkinja - članka Neka milanska družina je imela več mesecev služkinjo, ki so jo vsi v hiši smatrali za vzor in. pravi biser v njenem poklicu. Bila je ugodne zunanjosti, uslužna, rada je delala, kar ji je bilo naloženo, nikoli ni ugovarjala ter je bila vedno dobre volje. Kmalu je uživala največje zaupanje cele družine. Ko je služkinja nekega dne zbolela, so jo negovali kakor vsakega družinskega člana. Zaradi tega so se tembolj čudili, ko je služkinja okrevala in nepričakovano izginila brez slovesa. S seboj je odnesla vso. svojo prtljago. Ker v hiši niso ničesar pogrešali, so smatrali, da je pobegnila samo iz muhavosti. Nekaj časa so jo iskali, ko pa ni bilo, najti sledu za njo, so tudi to opustili, čeprav jim je bilo’ za dekle jako žal. Cez nekaj dni se je nepričakovano javila služkinja ter v telefonskem pogovoru priznala svoji bivši delodajalki, da je bila prav za prav članica neke dobro organizirane tatinske družbe j organizirane tatinske družbe. Njen posel I v tej družbi je obstajal v tem, da si pri-j dobi zaupanje svojih delodajalcev ter v ugodnem trenutku omogoči lopovom, da vlomijo in si napolnijo malhe. Poleg tega je celo javljala svojim tovarišem, kdaj je bilo kje v soseščini kakšno stanovanje prazno,( da so lahko bolj varno vlomili. Ni pa se mogla odločiti, da bi pomagala vlomilcem oropati tudi svojo takratno gospodinjo, ker je bila cela družina preveč dobra in naklonjena. Zaradi tega je raje zapustila svoje službeno mesto ter pobegnila. Ko je dobila policija prijavo, je kisalu ugotovila, da je »idealna« služkinja povedala resnico. Res je bilo v tistem času več vlomov v sosedna stanovanja, in to vedno takrat, ko so stanovalci bili izven hiše. Ista usoda bi bila zadela tudi njene delodajalce, da niso tako dobro ravna’' z njo. Njihova dobrota jih .te rešila zla. v ponavljanju je uspeh inseratov Neprijeten zajutrek Jaka sedi pri zajtrku. Pristopi mali Mihec in prosi očeta za deset dinarjev. Kmalu nato se pojavi Majda in prosi: — Očka, daj mi prosim te, 15 dinarjev. Komaj jo je odravil, prihiti starejši Joža in pravi: — Veš, očka, zdaj mi lahko posodiš 20 din. Jezen vzame „počaščeni" Jaka že tretjič denarnico iz žepa, toda komaj jo je spravil, že pristopi žena in de: Ljubi moj Jaka, daj mi 500 din. Moram nekaj nujnega nakupiti! — Tri sto zelenili! sc razjezi Jaku. Kaj 'mislile, da sem vaša molzna krava’? — Ne, ne, nikar se ne razburjaj! ga poboža žena. Toda, jutri je vendar tvoj rojstni dan ... Fantastični načrt o izsušitvi Sredozemskega morja V Rimu se mudi nemški inženir Herman Sorgel, projektant fantastičnega načrta o izsušitvi Sredozemskega morja. Izvedbo svojega načrta si zamišlja s pomočjo dveh ogromnih nasipov. Prvi bi bil pri gibraitarski ožini, drugi pa med Sicilijo in Tunisom. Izsuševanje bi obsegalo torej samo zapadni del Sredozemskega morja. Ta del bi bil z nasipom ločen od Indijskega in Atlantskega oceana ter bi se zato stalno izsuševal. Letno bi se mor- sika površina znižala za 1 m in pol. Končno bi dobili suhe zemlje v površini 750.000 km2. To kopnino je Sorgel imenoval Atlantropa. Razpolavljal bi jo kanal, ki bi omogočal še vnaprej pomorsko zvezo med Atlantikom in Indijskim oceanom ter Črnim morjem. Zategadelj bi po mnenju Sorgela tudi Anglija ne bi mogla 'biti prizadeta. Nova tla bi bila bodoča domovina izseljenih »nadštevilnih« Evropejcev. Sorgel pa predvideva tudi nama- kanje saharskih puščavskih predelov, ki bi obsegalo '450.000 km3. Posebna hidro-električna centrala bi preskrbela celi Atlantropi dovolj električne energije, pa j tudi ostalemu Sredozemlju. Ogromno podjetje, kot si ga zamišlja inženir Sorgel, bi bilo pod mednarodno kontrolo. Z njegovo izvedbo bi bila Evropa rešena vseh sedanjih skrbi in tudi vzrokov za bodoče krvave spopade. Čudežno ozdravljenje slepega dečka !z Travnika poročajo o čudežnem ozdravljenju dečka, ki je bil od rojstva slep. Enver Babič iz Travnika se je rodil slep, poleg tega so ga začele v zadnjem času oči še boleti’, kar je povzročalo njegovim staršem velike skrbi. Peljali so dečka k raznim zdravnikom, ki mu pa niso mogli niti ublažiti bolečin; da bi še kdaj izpregledal, na to itak nihče ni mislil. Ko so starši izvedeli za slovitega Petra Barbariča, so se zaobljubili Bogu, čeprav so muslimani, ter molili za zdravje svojega sina. Odšli so na grob Petra Barbariča, vzeli z njega malo zemlje, jo pomešali z -vodo in z to zmesjo mazali dečku oči. V 15 dnevih je dečko izpregledal. O tem dogodku se mnogo govori daleč naokoli, čudežno ozdravljenje pa pripisujejo Petru Barbariču. Bo vice Nova železniška potniška tarifa Z današnjim dnem stopi v veljavo nova I ristična potovanja iz inozemstva predvideva tarifa za prevoz potnikov,, prtljage in eks- nova tarifa manjše spremembe. presnega blaga na progah jugoslovanskih železnic. Prevozne cene so ostale nespremenjene, pač pa se nova tarifa precej razlikuje od stare, in to ne le v formalnem, temveč pri mnogih odredbah tudi materialnem pogledu. Znatne so spremembe predvsem glede predpisov za nedeljska povratna potovanja. Po stari tarifi so se izdajale nedeljske povratne karte le za potovanja v drugem in tretjem razredu potniških vlakov in za razdalje od 11 do 250 km; po novi tarifi pa se izdajajo nedeljske povratne karte za vse razrede potniških in brzih vlakov in za razdalje od II do 300 km. Važna je nova odredba, da se potniki z nedeljskimi povratnimi kartami ob praznikih, ki sledijo neposredno nedelji lahko vrnejo tudi z izletniškimi vlaki, če so ti v prometu, če je torej pnedeljek praznik, se potnik z nedeljsko povratno karto lahko vrne z večernim izletniškim vlakom in ne kakor sicer najkasneje do 12. ure. Po novi tarifi so možna nedeljska povratna potovanja tudi na razdalje preko 300 km, vendar pa mora potnik za razliko preko 300 km pri odhodu in pri povratku plačati normalno vozno ceno. Če je nedelsko potovanje v povratku daljše kakor v odhodu, plača potnik za razliko normalno vozno ceno. Cena voznih kart za izletniške vlake, ki so v prometu na turističnih progah, je po novi tarifi enaka ceni za nedeljske povratne karte, medtem ko je po stari tarifi za izletniške vlake veljal 50%-ni popust. Važna je odredba nove tarife, da železnica izletniške vlake lahko odpove s samo objavo na potniških blagajnah. Znatne in zelo ugodne spremembe je prinesla nova tarifa v predpisih za skupinska potovanja. Tozadevno je bila po stari tarifi določena tabela na podlagi katere so bili popusti diferencirani po številu oseb, ki so tvorile skupino in po kilometraži predvidenega potovanja. Odredbe nove tarife so enostavnejše in bolj praktične. Skupine od 8 do 29 oseb uživajo 33% popusta, skupine 30 in več v.oseb pa 50% popusta. Popust velja za vse razrede potniških in brzih vlakov, vendar pa ?a najmanj 31 km vožnje. Otroci plačajo polovico. Pri skupinah od 15 do 49 oseb uživa 1 vodja skupine brezplačno potovanje, pri skupinah od 50 do 99 oseb 2 vodji, pri skupinah večjih od 100 oseb po 3 vodje. Skupinska potovanja se morajo pismeno prijaviti odhodni železniški postaji ali pa biletamici »Pufnika«. Pri skupinah do 50 oseb se mora potovanje prijaviti 12 ur pred odhodom, pri večji skupini pa najmanj 24 ur 'pred odhodom vlaka. Tudi glede skupinskih potovanj s posbenimi vlaki so v novi tarifi nekatere spremembe. Najmanjša vozna cena je znižana od din 5000.— na din 3000.—. Jamstvo za posebni vlak znaša po novi tarifi le din 2000.—, medtem ko je znašalo po stari tarifi din 3000.—. Na vsakih načetih 100 potnikov še odobrava po novi tarifi brezplačen prevoz po 1 vodja. Glede ugodnosti za turistična 'potovanja naših državljanov, to je za potovanja v svr-ho zdravljenja in odmora nova tarifa žal ni prinesla nikakih sprememb. Nova tarifa izrecno določa, da mora vsak potnik, ki uživa popust za turistična potovanja, na zahtevo železniških organov dokazati svojo identiteto z legitimacijo s sliko. Glede predpisov za tu- Znižane vozne karte za mladoporočence pri poročnih potovanjih imajo po novi tarifi veljavnost 10 dni ter se potovanje lahko poljubno in prez potrdila prekine. Po stari tarifi so imele te karte veljavnost navadnih voznih kart in tudi prekinitve so bile omejene. Polovična vožnja za skupine najmanj 4 članov raznih športnih in turističnih organizacij velja po novi tarifi za vse potniške in brze vlake in za poljubne razdalje; skupina mora potovati v tistem razredu. Legitimacije, na podlagi katerih se odobrava polovična vožnja imajo sedaj veljavnost za 3 koledarska leta, medtem ko je bila po stari tarifi veljavnost le za 1 leto. Predpisi glede ugodnosti za posamezna dijaška potovanja so ostali v glavnem nespremenjeni. Pač pa predvideva nova tarifa znatnejše spremembe predpisov za šolske ekskurzije. Popust za šolske ekskurzije, ki velja za skupine najmanj 10 dijakov znaša 66%, medtem ko je prej znašal 75%. Na vsakih 10 dijakov uživa po 1 profesor odnosno učitelj kot spremljevalec enak popust. Popust velja sedaj za 111. razred potniških in brzih vlakov brez vsake omejitvi razdalje. Veljavnost vozne karte za šolske ekskurzije je podaljšana na 15 dni za vsako potovanje v eni smeri; prekinitev potovanja je dovoljena brez potrdila na vseh postajah, ki so navedene v vozni karti. Važna je odredba, da se mora vsaka šolska ekskurzija 8 dni pred nameravanim odhodom pismeno prijaviti pristojni železniški direkciji. Tudi za predplačilne karte, za mesečne dijaške karte, za mesečne uradniške karte, za tedenske delavske karte, za peronske karte itd. predvideva nova tarifa večje in manjše spremembe. Nova tarifa tudi točno določa, kakšne morajo biti fotografije na legitimacijah, ki se predlagajo železniškim organom v zvezi z raznimi ugodnostmi in popusti. Litijski gasilci v siužbi bližnjega Pod vodstvom novega agilnega predsednika g. Mr. Darka Brillija beleži litijsko gasilsko društvo vrsto uspehov, ki so velike važnosti za ves litijski okoliš. Pretekli teden je končal dvomesečni večerni samaritanski tečaj, katerega je posečalo redno 40 litijskih deklet in žena. Tečaj so gasilci zelo skrbno pripravili ter se res potrudili, da je dosegel svoj namen. Predavali so gg. zdravnika dr. Orel Vladimir in dr. Ukmal Polde ter predsednik Mr. barko Brilli. Po končanih izpitih pa bodo priredili gasilci zopet ciklus predavanj za vse hišne posestnike. Že več let se pripravlja, da bi gasilci dobili nov dom, kajti stari že desetletja ne odgovarja potrebam, a razna spletkarenja so resno delo skozi leta zavlačevala. Sedanja uprava pa je sklenila, da še letos postavi nov dom ter v ta namen že kupila prostor ob Savi, ki po mnenju strokovnjakov v ta namen po svoji legi in razsežnosti najbolje odgovarja. Stavbni načrt, ki predvideva dve veliki shrambi za Pesniška dolina pod vodo Pesniška dolina je letoš že šestič poplavljena! Nalivi od sobotnega večera so jo spet spremenili v jezero. Pesnica in pritoki prestopajo bregove. V globljih predelih je stala voda že od prejšnjih poplav. Tu je otava popolnoma uničena že od prej. Sedanje poplave onemogočajo, da bi jo lahko odpeljali vsaj za steljo ali gnoj. Uničeni so tudi pozni poljski pridelki ter paša. Ljudstvo je s tem izredno hudo prizadeto. Sedanja poplava je ponovni opomin, da je 20 letna zahteva prebivalstva po regulaciji Pesnice zanj življenjska nujnost! Prav tako tudi uporabna glavna cesta, ki mu danes niti ne omogoča, da bi spravilo domov svoje itak skromne pridelke! orodje in avtomobile, moderno umivalnico stolp za sušenje cevi, veliko sejno sobo, tajniško sobo in stanovanje za hišnika, je napravil zelo uspelo tehnik g. Gorenc Franci ml. Proračun znaša 300.000 din, vendar pa bo zidava gotovo cenejša, ker gasilci upravičeno računajo na podporo občine in vseh hišnih posestnikov, da jim bodo brezplačno navozili ves gradbeni material. Upamo, da se bodo gasilske vrste v Litiji pomnožile z mladimi in nesebičnimi ljudmi, ki bodo pod vodstvom sedanje uprave gotovo našli popolno razumevanje, želimo pa tudi, da bi upravi uspelo izvesti vse načrte s pomočjo uprave občine Litija pod predsedstvom gosp. Hinka Lebingerja, ki je vedno pokazal največje razumevanje za vse potrebe tega za kraj tako potrebnega društva.___________ Darujte za Soholsbi dom! Zgodnji ded Kmet Gajo Delič iz čebelinca, okraj Bosanska Dubica, je te dni postal ded, čeprav mu je šele 35 let. Rodil se je leta 1906 ter se je poročil jako mlad, ko mu je bilo komaj 16 let. Po enem letu zakona se mu je rodil sin Milorad, ki se je po očetovem zgledu tudi poročil v svojem 16. letu ter postal pred kratkim oče. Gajo je tako dosegel za naše razmere svojevrsten rekord, da je že s 35. leti postal ded. Zverinski umor V vasi Dob pri SLudencu ob banovinski cesti Želodnik—Moravče so našli na zverinski način umorjeno 48-letno posestnico Ivano Krušnikovo. Ko je v soboto okrog 7.15 zvečer šla hčerka soseda Šinkovca k studencu po vodo, je zaslišala iz Krušnikove domačije obupne klice na pomoč. Pestrašena je šla klicat domačine, ki so takoj začeli preiskovati poslopja sosede Krušnikove, ki so jo končno našli v hišni veži mrtvo v mlaki krvi. Takoj so obvestili o tem sorodnike in obla-stva. Sodna obdukcija v Škocijanu je ugotovila, da je neznani razbojnik zverinsko ravnal s svojo žrtvijo. Našteli so na glavi 27, po telesu pa 28 ubodov z nožem, dve rani sta smrtni. Zadevo preiskuje orožništvo, za storilcem za enkrat ni sledu. n 20.000 Ion riža ho država kupila v Italiji. 1000 lom l>o neoluščenega. Poročali smo že, da bo Prizad nudil vsaki tovarni riž po isti ceni. n Vsem začasnim davčnim izterjevalcem, ki so plačani iz dohodkov davčnih eksekucij in iz prodaje uradnih obrazcev, se bo povišala redna mesečna nagrada za 150 din v Beogradu, Zemunu in Pančevu, na sedežih banovin pa za 100 din. Neznosna draginja v Trbovljah 2e stara stvar je, da je trboveljski trg najdražji v Sloveniji. Mestni trgi, ki oskrbujejo predvsem srednji uradniški, obrtniški in trgovski sloj so cenejši kot naš, ki zalaga s potrebščinami predvsem rudarski proletariat. Mleko, ki ga Ljubljančani dobivajo po 2 do 2.25, plačujemo Trboveljčani že dolgo po 2.50 in mlekarice so že napovedale ponovno zvišanje cen. Povsod drugod prodajajo kmetje krompir po 1.50 din; v trboveljskih hribih pa zahtevajo za mernik krompirja 50 in celo že 60 din. Oblast bi morala nastopiti, tudi proti špekulantom v kmečkih vrstah. Če se kmet iz ostalih predelov Slovenije zadovolji z nižjo ceno, zakaj bi moral baš rudar plačevati najvišjo ceno? Na vsak način pa bi morala tu posredovati občina in če ni mogoče drugače izenačiti cene, naj bi občina sledila ljub- ljanskemu primeru in naj bi sama organizirala aprovizacijo najvažnejših potrebščin. Trboveljski drobiž Kako jo to mogoče? V Trbovljah imamo na razdaljo 100 metrov dve trgovini. V prvi ni zmanjkalo riža. Ves čas so ga dobivale stranke po 14'— din kg in sicer po pol kg na leden. V drugi pa je zmanjkal riž že pred dvemi meseci. Sedaj pa ga ponuja Irgovec po 18'— din kg. Obvezna telesna vzgoja. Pred kratkim je bila uvedena za 126 gojencev obrtne in trgovske nadaljevalne šole obvezna telesna vzgoja, ld jo vodijo učitelji gg. Kramar, Slokan, Vidmar in Tič. Sef občin- g. dr. Krasnik, ki je bil predlagan za predavatelja higiene ni bil še doslej imenovan od pristojne oblasti. Sneg je v nedeljo pobelil vrhove Kuma, Mrzlice in Sv. Planine. Sorgiusz Piasecki * LJUBLJENEC Z¥EZD 142 Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji Naslednjega večera sva prekoračila pri Olšincih mejo. Bodečo žico sem prerezal s škarjami, ki jih poslej nosim stalno s seboj. Po gozdu sva šla proti drugi obmejni liniji. Hodila sva po znanih poteh, tiho, brez besed. Ko sva prišla v Staro-vaški gozd, sva zavila na cesto. Po njej sva prišta slednjič na križišče treh cest. Tu je stal kažipot s tremi ročicami. Tu je bilo pol poti iz Rokovega do Minska. Krisa sc je ustavilob kažipotu. Sedel je v travo in potegnil iz žepa steklenico. Dvignil jo je proti mesečini in dejal; — Že dolgo nisva pila likerja... Kaj? Pa se napijva za slovo ... Zakaj, prav gotovo se nikoli več ne bova v življenju srečala... Strga! je s steklenke staniolni zamašek in rekel: _ Zdravstvuj in bodi srečen, pa nikoli sc ne daj tem falotom v roke! Nagnil je in izpil polovico, nato je ponudil meni. — Naj te vsepovsod spremlja sreča!« — sem mu rekel. Izpil sem in vrgel steklenico ob tla, da se je žvenketajoče razletela po cesti. Prižgala sva si cigarete. — Veš kaj? — je dejal Krisa. — Poslušam tc, govori! — Ti moraš položiti Berka... Vsaj enkrat... Jaz tukaj ne morem več ostati... Moram iti odtod ... tja ... Toda ti ostani in stori, kar ti velim! Ali storiš? _ Prav, bom! — Zanesljivo? Daj mi besedo! — če ne preneha hoditi čez mejo, prav zanesljivo! — Prav praviš! Spet sva si prižgala cigarete ... Potem je Krisa vstal. Ogledal se je okoli sebe in daleč čez polja ter mi rekel: — Veš kaj? Blizu Kamenice je živel kmet. Bil je skregan z gospodarjem. Nekoč mu je gospodar storil krivico. Kmet se je odločil, da se mu maščuje. Nekega dne je pritekel na kmetovo dvorišče gospodarjev pes. Kmet je imel v rokah koso. Zamahnil je in odsekal psu noge. Tako je bilo. Ali me razumeš? Saj nisem vedel, kaj s tem meni, a sem kljub temu dejal: — Da, razumem te! — Torej, zbogom! Mudi se mi že! Močno mi je stisnil dlan ter se naglo spustil proti Stari vasi.. Gledal sem za njim. Ali se bo ozrl? Ni se ozrl... Kmalu nato je utonil v morju mesečine na robu Stare vasi. Pomisli! sem, da se nlu lahko zgodi kaj hudega. V Stari vasi so navadno prežali konfidenti, policijski agenti in čekisti. Zato smo se tega kraja izogibali... Dolgo sem čakal: ali bodo padli streli? Znabiti bo treba tovarišu na pomoč? Toda vse naokoli je vladala popolna tišina... Obrnil sem se in odšel proti zapadu. Bil sem torej sam ... popolnoma sam na vsej meji. Da, ta pot je bila žalostna. S slastjo bi se napil, toda nisem imel niti kapljice vodke. V stari žganjarni imam sicer nekaj steklenic žganja, toda to je daleč za mejo ... Ko se je zdanilo, sem bil že blizu meje. V Olšincih sem legel v grmovje. Za mano je šumel velik borov gozd. Pred menoj se je vlekel pas vitkih jelš vse tja do meje. Tako ležim v vlažni dolini. V rokah imam dve repetirki. Z očmi prežim proti meji. Glej, za sebuj čujem rahel šum. Ozrl sem se. Iz skupine smrek je pritekel velik rdeče-siv volk »samotar«. V skokih je pretekel dolino ter legel kakih dvajset korakov od mene v grmovje. Prav gotovo ima nahod, — sem pomislil, — saj bi me sicer moral zavohati. Ta hip je volk bliskovito obrnil glavo v levo. Na hrbtu se mu je naježila dlaka. Zrem mu v oči. Ne beži. Renči in stiska zobe. Z desne sem zaslišal od meje korake ljudi. Sprva tihe, toda čedalje glasnejše. Pod oljšami hitijo trije rdečearmenjcL Ustavili so se. Pa spet hitijo naprej... V rokah tiščim repetirki... šli so mimo in že sc oddaljujejo. Volk pa je skočil na piano. Hitim za njim. Volk beži proti bodeči žici. ki varuje prehod čez mejo. čudovito: našel je odprtino, ki sem jo sinoči prerezal s škarjami. — Vražje se mu mudi! Za njim sem prekoračil žico ter se pogreznil v gozd. Nato sem odtod hite! proti zapadu. 15. Samoten blodim po gozdovih, lokah in poljih. V nočeh se plazim ob meji. Samota in skrivnostna tišina, ki leži nad gozdovi in polji, sta me naučili marsičesa. Naučili sta me spoznati ljudi, tudi one, ki jih ne poznam... Samota me je naučila misliti in ljubiti... Ljubim gozd — kakor ris, kakor volk. Ljubim orožje kot svojega najboljšega prijatelja. Toda nad vse ljubim noč, to svojo najzvestejšo ljubico. Vsako noč pozdravim z radostjo in navdušenjem... Ko pa so noči temne in se nebo gosti v mrakovih, si obesim na prsa busolo ter v njenem varstvu blodim po obmejnih gozdovih. Večer za večerom zapuščam svoja skrivališča in brodim skozi temo. Na konec strelne cevi sem navezal malo belo krpo, da laže in zanesljivejše merim v temi. Včasih so noči tako temne, da mi tudi to nič ne pomaga. Takrat se zanašam na sluh in svoje tenke čute, ki sem si jih izostril do neverjetnosti. Skoraj vsak dan prekoračim mejo. Hodim tiho kot mačka. Ponoči, ko ni vetra, hodim bos... Kolikokrat sem se že približal stražam tik pred nos. Igram se z življenjem. Izzivam. Drzno postavljam svoje življenje na kocko. (Dalje.) Celje Celjski javni nameščenci nSmafo zastopstva Celje je veliko upravno središče in ima torej iste urade kakor druga središča, zato ima zelo mnogo državnega in samoupravnega uradništva. Ta delež na prebivalstvu se celo v Celju še bolj pozna kakor n. p., v Mariboru, kjer je vendar tudi poleg uradnega tudi trgovsko življenje zelo živahno. Vendar pa se ta odstotek uradništva v življenju celjskega mesta skoraj ne pozna, ker sc uradniški živelj ni znal uveljaviti, saj nima nikjer besede. Je sicer nekaj uradnikov tudi v javnih za-stopih, vendar tja so jih delegirale politične stranke in zato tam tudi zastopajo le politične interese ter se ne ozirajo na potrebe svojega stanu.' V Celju obstaja sicer odsek mariborske Nabavljalne zadruge, pa to je vse. Nihče pa se ne briga za to, da bi uradništvo in namešče/isfvo sploh doseglo kakšne koli ugodnosti, čeravno bi jih v Celju mnogo bolj potrebovali kakor po drugih mestih, saj je znano, da je Celje najdražje mesto s starinskimi stanovanji, saj Savinjska dolina hodi sama kupovat vsa živila na celjski trg mesto da bi kaj na trg prinašala. Da taki kuipci ob letih z dobro hm el j sko kupčijo živila prav izdatno dražijo, bo pač razumel vsak, tudi če tega ni občutil na lastni koži. Skratka: celjsko uradništvo nima nika-kega zastopstva, ki bi mu moglo priboriti kaikršno koli upoštevanje v sedanjem gospodarskem položaju. V listih čitamo n. pr. razpis gledališkega abonmaja, kakor ga razpisujejo v Ljubljani in Mariboru. Pa v Ljubljani in Mariboru imajo uradniki pri abonmaju popust, v Celju pa se jim milostno dovoli, da morejo abon- ma plačevati v obrokih, kakor — vsi drugi. Tudi v obeh kinih ne uživajo uradniki nikakih ugodnosti razven, da smejo plačevati tako zvani gledališki dinar tudi v juniju in juliju — kakor vsi drugi, čeprav je v teh mesecih že bil ukinjen tako v Ljubljani kakor v Mariboru. — Za te stvari ni nikomur mar, kakor tudi ni nikogar, ki bi naročil za uradništvo skupaj drva ali krompir, kar bi vse prišlo skupnosti uradništva v korist, če bi bilo v pravih rokah. Tako pa se vsaka skupina uradnikov drži zase, tarna in toži, pa ne ukrene ničesar, da bi se sestal kak odbor, ■ki bi vsaj gospodarsko opomogel najnujnejšim potrebam. Nekaj bi se dalo takoj doseči, le zahteve je treba staviti in jih podpreti. Dokler pa si uradništvo samo ne bo hotelo pomagati, mu tudi drugi ne bodo pomagali. Uradnik. e Oljski pododbor Udruženja rezervnih i»odol*cirjcv je imel v nedeljo prijateljski sestanek s tovariši v Trbovljah. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se ustanovi v Trbovljah poverjeništvo. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen p. Kuhar. Sestanka sc je udeležilo okoli JO elanov ,ki so vsi pristopili v organizacijo. V območje poverjenišlva Trbovlje spadata tudi kraja Zagorje ob Savi in Hrastnik. c Umrl je v Straži pri Rogatcu inž. Alfred Dielrich, nameščenec steklarne v Straži. c Policija je v Celju 24. sept. zaplenili* nekemu brezposelnemu trg. pomočniku Alojziju G. ženski rjavi zimski plašč s svileno podlogo, vreden 000 din. Komur bi bil lak plašč med 22. in 24. sept. ukraden v Celju ali okolici, naj se prijavi na policiji. Alojza G. so oddali radi tatvin sodišču. c Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek 8. oktobra od S. do 12. ure dopoldne v [»svetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8, pritličje, levo. c Sneg je zapadel od nedelje na ponedeljek globoko v okolico Vitanja. c Obsojeni Žid Marcel Steiner iz Som-bora, ki je hotel v Celju po verižniški ceni prodajati slauino, se je pritožil proti obsodbi. Ce bo obsodba potrjena, bo za- plenjenih 1000 kg slanine prodanih na javni dražbi, izkupiček pa porabljen za reveže. c Policija je aretirala nekega 155 letnega Dragišo F., doma iz golubačkega okraja v Srbiji radi splošne sumljivoslir Pri njem so našli večjo vsoto denarja), za katero ne more dokazali, odkod izvira. Policija vrši poizvedbe. c Prvi kostanjarji so se pojavili v Celju. Liter pečenega kostanja sc prodaja po 6 dinarjev. c Konja sla se splašila 11 letnemu posestniku Ignacu Romihu iz Zagorja pri Pilštanju, ko je vozil vino iz Verač. Romih je prišel pod kolesa, pri čemur mu je zlomilo roko v komolcu. Iskal je pomoči v celjski bolnišnici. c Žetev smrti. V Zavodhi pri Celju je umrla 51 letna babica Katarina Zupanc, v bolnišnici pa sinček železoslrugarja Albin Jenko iz Čreta pri Celju. c Malo mirneje bi lahko bilo. Stanovalec iz Kolenčeve ulice nas prosi za objavo: Na celjski postaji pričnejo s premikanjem vozov okrog polnoči, kar traja do zgodnjih jutranjih ur. Premikanje že samo na sebi povzroča ropot, tako povzročajo nemir ludi znaki z žvižganjem. Ni pa menda potrebno, da premikači še poleg kričijo razne vzklike kakor „žlajfaj“, „bremzaj“ in dr. Prvemu in drugemu 'sc ne da od-pcmoči, kričanje pa ni predpisano in kali stanovalcem tamošnjega okoliša po nepotrebnem nočni mir. Liublfana Čevljarski izdelki se bodo hudo podražili Združenje čevljarjev za ljubljanski okraj je sklicalo v nedeljo sestanek, katerega se je udeležilo nad sto čevljarskih mojstrov iz Ljubljane in okolice. Prvo so se posvetovali o zahtevi čevljarskih pomočnikov po zvišanju mezd za 35% in so sklenila, ker so bile pomočnikom že enkrat povišane mezde za 15%, da pristanejo še na 10% poviška, skupno torej 25%. O tem bodo zdaj še pogajanja med mojstri in pomočniki. Nadalje so razpravljali mojstri o povišanju cen vsem čevljarskim izdelkom z ozirom na to, ker so tovarne podražile usnje za 60 do 80%. Sprejet je bil novi cenik, ki ga je sestavilo mariborsko združenje čevljarjev. Kaj bo veljalo popravilo Čevljev po tem ceniku, tu le nekaj primerov: templanje moških čevljev (podplati in pete) 80 din, zbiti tempianci 75 din, pete same 24 din, ženski tempianci 57 din, pete same 15 din. Človeku se ježijo lasje! Kako bo zmogel to delavec, mali uradnik ali nameščenec? Saj se je celo ljubljanskim čevljarskim mojstrom ta martborskl cenik zdel več ali manj pretiran, vendar so ga iz solidarnosti sprejeli. , Sicer je pa razumljivo, da če so se Poplave na Murskem polju Po nekaj dnevih krasnega, tako rekoč vročega poletnega vremena, je v soboto in nedeljo spet lilo. Dež ni hotel prenehati in Mursko polje ie zopet pomo vode. Vsi potoki so se razlili preico travnikov in njiv. Zemlja je tako ibita, da sploh ne more več požirati ogromnih vodnih mas, ki derejo vprek in vprek. Poljski pridelki, ki so še na niivi, so uničeni. Kmetovalci sedaj zopet ne bodo niogli orati, ker je težka ilovnata zemlja tako mastna, da konji sploh ne morejo vleči pluga. Tudi sejati letos ne bodo mogli s stroji (tako sejanje je najbolj ekonomično), ampak z roko, ker sejalne cevi ^ ob ne morejo predreti niti zorane zemlje. zvišale mezde in se je podražilo usnje, čevljarski mojstri ne morejo več delati po dosedanjih cenah. Kakor povsod tiči tudi tukaj zlo v tem: producenti navijajo cene. Zato je umesten predlog, ki j; bil sprejet na tem sestanku, naj bi oblastva uvedla strožjo kontrolo nad zalogami usnja in kontrolo po usnjarskih tovarnah ter nastopila z najradikalnejšimi ukrepi proti špekulantom in verižnikom z usnjem. Po našem mnenju pa bi bilo treba storiti še več: usnje oziroma obutev spada tudi med najnujnejše življenjske potrebščine, zato naj bi se popisale takoj vse zaloge usnja in maksimirale cene vsem usnjarskim izdelkom. Drugače ne bomo zajezili draginje ne tu ne drugod. Treba je uporabiti vsa sredstva in naučiti tiste, ki tega nočejo razumeti da sedanji čas zahteva od slehernika neko žrtev in da se moraš zadovoljiti z manj* šim dobičkom, kot si ga bil navajen v normalnih časih. * a. Mestno delavstvo je s svojo spomenico, o kateri smo zadnjic poročali, deloma doseglo zboljšanje svojega položaja. S 1. okto- brom bodo prejemali vsi nestalni in sezonski delavci začasno izredno draginjsko doklado in sicer dnevno po 3 dinarje za žene in vsakega otroka. Nadalje bodo tudi vsi aktivni in upokojeni mestni uradniki od 1. oktobra prejemali doklado po 50 din za vsakega otroka, enako kakor jo prejemajo državni uradniki. a. Novo slovensko glasbeno delo. Znani skladatelj prof. Osterc je skomponira! novo simfonijo, ki jo je posvetil šefu ljubljanske bolnišnice primariju dr. Vladimirju Guzelju v zahvalo za srečno izvršeno operacijo. Simfonija obsega štiri stavke, ki je vsak simfonična slika zase. V glasbenih krogih se o tej skladbi, ki je nekaj novega v slovenski glasbeni umetnosti, izražajo zelo pohvalno. u Ljudski kruh nameravajo ljubljanske pekarne pocenili za 75 par, tako da bo odslej namesto po G po 5.25 din. a Zimski plašč nosijo od nedelje naše planine. Sneg jih je pobelil mestoma globoko dol do vznožja. Celo na Šmarni gori je že snežilo. Ce ne lx> še kaj toplih dni, bo sneg po vrhovih planin kar obležal. a V poštni službi je upokojena kon-Irolorka Ivana Krašovec v Ljubljani, v železniški pa je premeščen strojevodja Janez Cuk iz Karlovca v Ljubljano. o. Nesreča z žago. Pred dnevi se je pri delu težje ranil 3Uetni drvar Založnik Vinko iz Pake pri Vitanju. Pri žaganju mu je zdrsnila žaga, da se je močno urezal v levico. — Zdravi se v slovenjgraški bolnišnici. o. Težka nesreča delavca pod vozom. V četrtek dopoldne se je pripetila v šoštanjski okolici težja nesreča, katere žrtev je posta! 501etni hlapec Pečovnik Anton. Za gospodarji je vozil navedenega dne les s hriba Perični-ka domov v Gaberke; na klancu je hotel voz zavreti, a na blatni poti mu je spodrsnilo, da je padel pod zadnja kolesa, ki so ga težje poškodovala. Stanje ponesrečenca je resno. o. Delničar družbe za tiskanje tisočakov je hotel postati neki petičnejši kmečki posestnik pri Novem mestu. Dal je neznancu v U namen 20.000 din, da ga včlani v plodonosno podjetje. Toda ni videl več ne neznanca, ne ponarejenih jurjev, pa tudi svojih seveda ne. o. 40 vlomov v enem letu je zagrešila tatinska družba bratov Omerzov iz Krškega. Vrednost nakradenega blaga znaša 120 tisoč dinarjev. Sedaj so aretirali tudi sestro, ki je imela skrito še zadnjo nakradeno vsoto 6000 din v zemlji. o Rektorat univerze v Ljubljani naznanja, da je upravo konvikla „Dom visoko šolk“ začasno prevzela univerzitetna uprava. Prošnje za sprejem v dom je treba na novo vložiti na rektoratu univerze do 5. oktobra do 12. Prosilke morajo priložiti svojim prošnjam naslednic listine v izvirniku ali v spdno uverovljeiiem prepisu: 1. Rojstni in krstni list,2. zrelostno spričevalo, 3. potrdilo o dosedanjem študiju in o študijskih uspehih, 4. pravilno izstavljen premoženjski izkaz ali ubožno spričevalo. o Pomanjkanje bencina? Tatovi so že dvakrat odnesli večje količine bencina in olja iz garaže soboškega avtoprevoznika G j o r k c-š a. Prvič je bilo iztočenih iz bencinskega rezervoarja 60 litrov bencina in 8 kg olja ter nekaj orodja. Pred kratkim pa so vlomili na isti način in odnesli 25 I bencina. Orožniki so izsledili storilca v osebi bivšega prevoznikove-ga uslužbenca, ki priznava samo prvo tatvino. o V Ljutomeru so v nedeljo pokapali tragično preminulo 75 letno Marijo Erja-sec. Pokojna je bila zelo narodna in napredna gospodarica in je igrala v predvojni dobi v narodnih slovenskih društvih v Ljutomeru in okolici veliko vlogo. Zadela jo jc kap v trenutku, ko jc šla v klet ix)' neke drobnarije. n 30.000 dinarjev nagrade jc razpisanih za onega, ki bo odkril sled za roparskimi morilci, ki so v Vinkovcih umorili mesarja Ivana Ralenlovica in njegovo ženo. PfO| Sporazum med krojaškimi mojsfri in pomočniki Pogajanja med krojaškimi pomočniki in mojstri za kolektivno pogodbo so privedla do sporazuma, po katerem bi se regulirale mezde pomočnikov tako, da bi prejemali pomočniki načelno tedensko mezdo in sicer I. razred oni z nad 5 let pomočniške prakse din 315 tedensko; II. razred t. j. pomočniki z več kot 3 letno prakso din 270, a vsi do 3 let samo din 200 tedensko. Sporazum je podpisan kot posebni akt, kolektivna pogodba pa kot taka s strani mojstrov zavrnjena. Izvajati bi se imel, če članstvo obeh strani nanj pristane v 5 dneh. Pomočniki bi na sporazum pristali, vendar izključno pod pogojem, da služi kot osnova kolektivni pogodbi, ki mora biti s strani mojstrov podpisana. Tudi se mora doba mladih pomočnikov, ki bi delali za »praktikant-sko mezdo« skrajšati za največ 6 mesecev. Po takem sporazumu bi moral delati kvalificirani delavec 3 leta za mezdo, ki niti ni minimalna. S tem bi si pomočniki v današnji dobi 100% podražitve življenjskih potrebščin — zmanjšali mezde. In kaj takega pač nihče ne more pričakovati od njih. Omeniti je še, da delajo v Ptuju v veliki večini sami mladi pomočniki. Več kot 60% njih še nima 3 lete pomočniške prakse. Ako mojstri ne bedo uvideli upravičenosti tega stališča, so odločeni pomočniki svoje zahteve tudi zvišati in se potem boriti zanje z vs I lobi a šivilja« na ogl, odd. .»Vcoprnika«. 18377-3 STANOVANJE ODDA STANOVANJE eno- in dvosobno, oddam v Smetanovi ul; 54, gostilna. 18243-5 DVOSOBNO STANOVANJE južna, sončna lega, se odda-VViklenrainerjeva 15. 18394-5 ENOSOBNO STANOVANJE v stari hiši v Melju se odda. Krčevina, Turnerjeva ul- 2. ____________ . 18386-5 SONČNO STANOVANJE pbstoječe iz .dveh sob, sobe za služkinjo, kopalnice in drugi h pritiklin v I. nadstr. se odda- s 1. novembrom- — Aleksandrova cesta 26, v .trgovini 18382-5 STANOVANJE sobo in majhno kuhinjo. takoj od^m dvema mirnima osebama. Pobreška c. 21, blizu cefkve- • - - ~ 18779-5 S-OJBO ODDA Odda se PRAZJVA ŠOBA .Našmv 'v ogl. odd. »Večer-mka*-.- 18395-8 Zahvala Vsem, ki so sočustvovali z nami in nas tolažili ob izgubi našega ljubljenega sina' Rubin Ivana izrekamo svojo iskreno zahvalo, kakor tudi vsem darovalcem cvetja in vencev tčr vsem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji pot!. v dobrem listu, na dobrem mestu, to j£ pravi uspeh.' ' Prepričajte se z oglaševanjem v ŽENSKI KOTIČEK; ZA DIN 45 — Vam j^ielajo. korjiPletne trajne kodre v saloriii $ehar Matilde, Nasipna 90, Pobrežje. 18360"-18 » VECERNIKU FRANCOŠČINA za dopolnilni izpit-na- trgovski akademiji- Gregorčičeva ul. 3, pritličje, desno, nasprd-ti realke,- - 1.8389-21 BBBnaagMK B. M W. MOTORNO KOL-' s prikolico, 75Q. ccm v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večer nika« v Celju 6238-22 PRIDELKI i£ DIVJI- KOSTANJ kupujem po najvišji ceni. M. Vrhunc, Maribor, Cankarje\a ul _ 22. . 13385-2' GOSPOD se spreime takoj v lepo ftfSrclrillCrrfo' iobn~ na" stanovanje in hrano. Frančiškanska ul. 21-1, levo.__________18378-8 LEPO OPREA^LJENA SOBA se odda. Vprašati Vetrinjska ul. 7, krojaštvo. 18391-8 fe juktikov&tofc prodajam in p'oš!l>aiii tudi. po železnici lepe, zdrave, zrele- prvovrstne SLIVE no nainižjl dnevni ceni v sn-bieah po 15 d^ 20 kg JO S I P I N A B OLE Maribor. Koroška 30, dvorfščc .KERAMIKA. Hišni posestniki in najemniki, preglejte Vaše peči in štedilnike, predno .lastopi zima. Vsa p-ečarska in keramična dela izvršuje solidno in poceni Anton Rajšp, Maribor, Orožnova 6 kjer si lahko ogledate veliko zalogo- Prvo vrstne ploščice ter peči. — Stavbeniki in pečarji popust, 5212-13 Zelo lep KRISTALNI LUSTER Biederineier sToliča, ‘ mala hladnilna omara se proda. — Naslov v cgl. odd. »Večerni-ka«. ... 6.;_ .. 18362-17 POHIŠTVO spalnica in jedilnica, dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v orI. odd. »Večernika«. 18357-17 DOBRA GODBA se sprejme .-*a ob ..ncdeliuli. Naslov v p^l odd. »VeČ^r.ii-kafe. - ‘ - - . t83š1-20 - ŽIVALI LOVSKO PSICO prqdam. Miklošičeva ul. 2-II-!. nadstr-, vrata 9 13390-?"! OPOZORILA SVARIM - v/sakogar, lu bi. dal KUPIM ŽAGQ . (gatericp) v dobrem-stanju Ponudbe na ogl. odd.^.>Vo>r nika« pod »2asa«; 1837») '-'Š KADI ZA ZELJE, - SODE. PRALNE BANJE najceneje pri Sulccr^ VoliS-niška ul 7. 18V.9-:?S VAŽNO ZA VSAKOgA! Prpd nastopom ziipe ngročitc nove ali dajte popraviti Vaše peči in štedilnike pfr prvovrstnem pečarskem podjetju. Stalno velika zaloj^a. oiat-novejših jnodelov peči.‘ štedilnikov i.n stenskih oblog. Pečarstvo Strašek Gustav. Maribor, Tyrševa ulica 12. 18218-2S Izd >ia in urejuje ADOLt IUBNIKAK v iMuriboru Jisk« JVterikerslta tisi.oiinn d. d.. ■ pretlstarnjkc Si1-5111'LLA » MifMfioru.-w.’.Oplaši po wiil£i* - Rokopisi sc «s fpačajo, — Uredništvo in uprnva! Maribor. KopuliŠka ulico 0. - Telefon uredništvo štev 23-07 in uprave štev 28-67. - Poštni čekovni račun štev II 409. Stave na posamezne Idnbe dajajo sledečo sliko: Železničar—Maribor 77:3,5 (8 za re-mis), Olimp—Kranj 10:107 (3), Mars— Ljubljana 4 :112 (i), Amater—Bratstvo 116 : 8 (6). P'jd robne j se režnltate 'botiio objavili v sobolo. . v. KUPON ~ j ZA ŠPORTNO NA ORAONO TBKMOVAN3E j »VECCBNIK« DNE 1. OKTOBRA 1940 Lepi uspehi mariborskih motociklistov Kljub deževnemu vremenu je Motosekcija ljubljanskega Hermesa izvedla včeraj svoje oirke. Zaradi neugodnega vremena je startalo od 72 prijavljenih le 19 vozačev, pa tudi po-set občinstva je bil jako pičel. Zaradi razmočenega terena so tudi doseženi časi slabši. Dolžina proge od Veiike Loke do Čateža znaša 6.5 km. Najboljši čas dneva je dosege! Herntežan Rotar Martin na Indianu v kategoriji športnih motorjev do 350 ccm s 6:36 dve petini. Iz Maribora so se večkrat plasirali brata čeriča, Pušnik Miha ih Komel} Mir-fcb) -člani Motosekcije Avtokluba* čerič Hinko je odnesel prvo mesto v kategoriji športnih strojev do 1000 ccm s 7:31 na BMW 750. Pušnik Miha je v isti kategoriji tretji na DKW 250 s časom 7:56 dve petini. V skupini turnih motorjev do ,1000 ccm je bil čerič Hinko na BMW 750 tretji s časom 7:58. V kategoriji turnih strojev do 350 ccm je zasedel Miro Komeij na Puchu 250 2. mesto v času 7:32 tri petine, Ivan čerič na Triumphu 250 3. mesto z 8:0, v skupini športnih strojev pa zopet Ivan čerič 3. mesto v času 6:47 tri petine. Med številnimi prijavljenimi tekmovalci iz Maribora je bil prisoten tudi načelnik motosekcije Avtolduba iz 'Maritfora ppor. Glebov Aleksander, ki pa pri včerajšnjem vremenu ni startal zaradi motorja z odprto svečico. c» i n ■" ———— -Spor# s V mariborskem prvenstvu rezervnih moštev sta remizirala Rapid in Slavija s 3:3 (2:0). -Sodil je g. Orel. Vrstni red klubov je ostal neizpremenjen. s Jugoslavija—Madžarska 2:2. Stanje meddržavnega teniškega dvoboja dam za pokal Nj. Vel. kraljice Marije V Budimpešti je 2 :2.'Dosedanji i-ezultati: Kovaeeva(J) —Somogv 6:2, 6:3, Kormoczy—Florija-iiova (J) 6 :3,"6 :1, K6rmocžy-Jusitz—Flori-rijanova-Kovačeva (J) 6:1, 6:2, Florija-nova (j>rtSQIPOjy 11: -.6 :2_.._Partija Kor- moczy—Kovačeva (J), ki bo odločilna, je zaradi dežja preložena. s V Varaždinu je ČŠK v prvenstveni tekmi premagal VŠK s 3:1. s Slovaška atletska reprezentanca je gostovala v Zagrebu. Dvoboj s Hrvati je dal rezultat 61.5:53.5 za domačine. Na rezultate je močno vplivalo hladno vreme z dežjem in raz močeni teren. s V Zagrebu je nastala akcija, da naj se pošlje v Carigrad na balkaniado reprezentanca"'druge- »Atletske zveze kraljevine Jugoslavije«, ki po mnenju Zagrebčanov itak legalno obstaja v Zagrebu. Pritegnili'naj'bi se tudi atleti opozicionalnih klubov iz Slovenije. V to svrho je HAS že zaprosil bansko oblast za podporo 50.000 din. Tako. daleč je prišlo, ker je JAZ odklonila zahtevo, da se-upoštevajo še nekateri hrvatski atleti in da se določi izločilno tekmovanje v Zagrebu, ter da-;naj se vodstva reprezentance sestavi iz delegatov nacionalnih zvez. - s. V hrvatski ligi so odigrali tri prvenstvene tekme: želežničar — Hašk 2:2(0:0), Spiit —Sašk 1:0 (0:0), Slavija (O) — Slavija (V) 3:2 (1:1). ... .. . s. Vojvodina je odigrala v Zagrebu dve prijateljski tekmi.V soboto je zmagala nad Haskom 3":0, v nedeljo-'pa je izgubila proti Concordiji 2:3 (2:2). ^ariiberske vesti m Delavska >or, in sicer dijaka Slibler Mirko in Kveder Saša iz Maribora ler Čevlji, vajenec Levovnik Jože iz Slovenjega Gradca, za vse ostale lekme ni nihče pogodil rezultata. x ~ .. c. • "• .. c .- .. Seslo kolo tekem 6. oktobra obsega srečanja Maribor—Mars v Mariboru, Amater Železničar v Trbovljah, Ljubljana—Olimp v Ljubljani.' Kranj—Bralstvo v Kranju: Danes objavljamo tudi kupon. Prognoze ie Ireba poslali ali oddati v nabiralnik Mariborske tiskarne najkasneje do sobote ob 18., tekmovalcem izven Maribora priznamo tudi pošiljke, ki ji.li dobimo v ponedeljek s sobotnim poštnim- žigom. Se dve to1! tekem nas ločila .od zaključka jesenskega dela prvenstva, ko bomo razdelili med najsrečnejše tekmovalec več lepih daril, ki so jih darovale mariborske tvrdke: Tvrdka Pinler & LcJiard je. darovala lepe smuči (ali sanke), modna trgovina Hedžet Avgust lino srajco s samoveznico, Tujskopromeiaa zveza „Put5iik" eno brezplačno krožno potovanje po Slovenskih goricah, Tiskovna zadruga 10 vrednih knjigr spertna klubu Maribor in Zeiczaičar .bosta dala k vsem svojim spomladanskim ligaškim tekmam po eno prosto tribunsko vstopnico, foto atelje Mirko Japelj bo izdelal srečnemu dobitniku prvovrstno fotografijo 13x19 cm, lepo darilo bo poklonil tudi mr. Ciril Maver, lastnik lekarna „Pri Zamorcii“. s Atleti mariborskih srednjih šol so na svojem mcetingu zaključili samo sobotni spored,’ 'doarrf je M nedeljski det prireditve zaradi dežja preložen na četrtek, 3. oktobra. Rezultate bomo še objavili.