Poštnina plačana v gotovini Cena din 1. - Prezzo L OM Štev. 141 F Ljubljani, v ponedeljek, 28. junija 1041-XIX Lživio« e con omaggi floerali, dopo una breve sosta egli ha pro-seguito per Ribnica, dove le accoglienzo non sono ttate meno calorose. La ridente cittadina gli aveva mandat o in-eontro le sue scolaresche al completo. L’EccelIenza Grazioli trascorrendo fra fitte ali di popolo, ha passato in rassegna un battaglione del 2° Reggimento Granatieri, che gli rendeva gli onori di rito, e si fe recato in piazza, dove gli sono state presentate tutte le Autorita locali. Quindi attenta-mente seguito, ha parlato al popolo, confermando, che 1’ltalia duri prosperitJi e lavoro, rispetterk la religione, la lingua e i costumi del paese, secondo la promessa del Duee. Subito dopo ha visitato la chiesa e le sedi dei pubblici uffici. Ancora calo-rosamente salutato egli ha lasciato Ribnica per dirigersi verso Kočevje, industriosa cittadina, in-corniciata fra nna marca di selve. La popolazione si era tutta schierata ai lati delPampia strada prlncipale per salutare 1’Alto Gerarca. Con essa erano gli squadristi triestini, che gli hanno recato il primo saluto, una rappresentanza di tcdeschi in camicia brunu. Nel quadro policromo gruppi pitto-reschi di donne in costumi popolari immettevano colorazioni piii vive. Al comando del Presidio 1’Eccellenza Grazioli fe stato accolto dal Comandante dell’XI° Corpo d’Armata Ecc. Robotti, dal Colonnello Barbieri, Comandante del 2° Reggimento Granatieri, dal Colonnello Luridiana. Con loro assisteva ad una messa al campo insieme a tutto il Reggimento, che ha poi cantato l’inno sardo, l’inno all’Impero, »Giovinezza«. Conclusa la messa, ha reso omaggio alla bandiera del 2° Reggimento, dove egli servi durante la guerracon grado di capitano. Dopo aver assistito alla parata del Reggimento stesso, 1’Eccellenza Grazioli ha ricevuto il Podesta dei comuni del Distretto, i maggiorenti del dero, le rappresentaze del gruppo etnico tedesco e quel-le delle maestranze operaie. A mezzogiorno ha fatto una sosta nella caser-ma del Reggimento granatieri, dove gli ha rivolto un commosso saluto il Colonello Comandante del Reggimento, al quale 1’Eccellenza Grazioli ha ri-sposto con fiere parole. L’ultima tappa della giornata egli Pha com-piuta nella cittadina di Metlika. Tutta la popola-zione _ si era radunata in piazza con tutti i suoi piccoli inquadrati, la banda municipale ed i vigili del fuoco. Stringendosi intorno ad un battaglione in armi del 23 Reggimento fanteria. 11 Sindaco del luogo gli ga porto il benvenuto a nome della citta ed gli salito sul palco, ha parlato ringraziando e riconfennando i sentimenti di benevolenza, che animano PItalia Fascista nei confronti della po-polazione. Subito dopo ha assistito alPinaugurazi-one di due lapidi, nna in lingua italiana ed una in slovena, che ricorda la fausta entrata delle nostre truppe in Metlika. Quindi ha assistito alla sfilata del magnifico battaglione e si fe recato al Comando del Presidio, dove il Sindaco gli a fatto omaggio' di un artistico bronzo, raffigurante una vittoria alata, accompagnando Pomaggio con calde parole. In chiesa, dove si fe portato subito dopo, egli ha assisto ad un Te Deum e nei comune ha ricevuto cordialmete Autorita e popolo. Prima di la-sciare Metlika, che lo ha ancora una volta caloro-samente salutato, ha visitato il teatro e per Novo mesto fe rientrato a Lubiana alle 19. Gospodarski pomen vojne proti Sovjetski Rusiji Dogodkov poln dan Ekso. Graziolija v dolenjskih središčih DoSssiJsko ljudstvo je Visokemu Komisarju ponovilo svojo zvestobo in vdanost v okviru rimskega Imperija Ljubljana, 23. junija. Kmečko prebivalstvo nove pokrajine med Sodražico in Metliko je včeraj g preprostimi, a občutenimi manifestacijami ponovilo Visokemu Komisarju Eksc. Grazioliju svojo zvestobo v okviru FaŠistovske Italije. Eksc. Grazioli je porabil praznični dan in je dopoldne in poldne prebil med ljudstvom, da bi stopil j stik z novimi italijanskimi državljani, ki so mu z ganljivim poudarkom izkazali svojo vdanost. . • L\isoki Komisar Eksc. Grazioli je odšel iz Ljubljane ob osmih. Spremljali so ga konzul De Turris, kvestor gr. uff. Messana, karabinjerska majorja Lombardi in Cavallero, načelnik tiskovnega urada Comm. Tigoli, posebni tajnik dr. Ruf-fini, pokrajinski tajnik Dopolavora dr. Liberati. Po vseh vaseh in vasicah prelepe poti so plapolale tribarvnice, ceste pa so bile prepete z napisi t slavo Duceju in zmagi. Ducejevega odposlanca v Sloveniji je t Sodražici sprejelo vse ljudgtvo in krajevne oblasti, razporejene ob cesti. Pozdravili so ga ponovni vzkliki »živio« in podarjeno mu je bilo cvetje. I’o kratkem postanku je nadaljeval pot v Ribnico, kjer sprejem ni bil nič manj navdušen. Prijazno mestece mu je poslalo nasproti vse svoje šolarje. Eksc. Grazioli je šel med gostimi množicami ljudstva k pregledu bataljona 2. grena-d irskega polka, ki mu jo izkazal službene časti, potem pa se je podal na trg, kjer so mn predstavili vse krajevne oblasti. Potem je med veliko pozornostjo spregovoril ljudstvu in zagotovil, da bo Italija dala blagostanje in delo, spoštovala vero, jozik in navado dežele, kakor je obljubil Duce. Takoj nato je obiskal cerkev ter sedeže javnih uradov. Med novimi živahnimi pozdravi je zapustil Ribnico. Nato je nadaljeval pot proti Kočevju, industrijskemu mestecu, skritem v morju gozdov. Vse prebivalstvo se je razporedilo ob strani glavne ceste, da pozdravi visokega dostojanstvenika. Med ljudstvom so bili tudi tržaški skvadristi, ki so mu izrekli prvi pozdrav ter zastopstvo Nemcev v rjavih srajcah. V pisano sliko so skupine žena v narodnih nošah vnašale žive barve. Na krajevnem poveljstvu je Eksc. Graziolija sprejel poveljnik XIX.Armadnega zbora Eksc. Robotti, polkovnik Barbieri, poveljnik II. grenadir-skega polka ter polkovnik Luridiana. Z njim in z vsem polkom se je udeležil v taboru maše. Polk je potem zapel sardinsko himno, himno Imperija »Giovinezzo«. Po maši se j® poklonil zastavi II. polka, pri katerem je v svetovni vojni služil kot stotnik. Po paradi tega polka jc Eksc. Grazioli sprejel župane iz okraja, višjo duhovščino, zastopnike nemške narodnostne skupine ter zastopnike delavstva. Opoldne se je ustavi! v grenadirski vojašnici, kjer ga je navdušeno pozdravil poveljnik polka, Eksc. Grazioli pa mu jc odgovoril s ponosnimi besedami. Poslednje razdobje dneva je prebil v Metliki. Vse prebivalstvo sc je zbralo na trgu z mladino, občinsko godbo in gasilci na čelu, v sredi pa je bil bataljon 23. pehotnega polka. Župan je Viso- I prezzl massimi negli esercizi pubblici Tutti gli esercizi pubblici (osetrie, trattorie, s storanti, alberghi, pasticcerie, Bar, cafffe ecc.) uevono osservare i prezzi massimi stabiliti dai listini in vigore al 15 maržo 1941-X1X. Coloro che al 15 maržo 1941-XIX praticavano prezzi infereori a qualli stabiliti dai suddetti listini del prezzi massimi, devono attenersi a quei prezzi. Tutti i prezzi vanno calcolati in lire al cam-bio 38, kega Komisarja pozdravil v imenu mesta, nato je Eksc. Grazioli stopil na oder ter še enkrat poudaril blagohotna čustva, ki navdihujejo fašistov-sko Italijo z ozirom na slovensko prebivalstvo. Potem se je udeležil odkritja dveh spominskih plošč, postavljenih v spomin prihoda italijanskih čet v Metliko, ona plošča v itnlijanščin, ena v slovenščini. Nato se je udeležil mimohoda veličastnega bataljona in odšel na okrajno poveljstvo, kjer mu je župan poklonil umetniški kipec iz brona, predstavljajoč Zmago s krili. Pri tem je izrekel nekaj toplih besedi. Nato je Eksc. Grazioli odšel v cerkev, kjer se je udeležil Te Deuma, na občini pa je prisrčno sprejel oblasti in zastopnike ljudstva. Pred odhodom iz Metlike, ki ga je še enkrat navdušeno pozdravila, je obiskal gledališče ter se čer Novo mesto vrnil v Ljubljano ob 19. Rim, 23. junija. s. V tukajšnjih gospodarskih krogih poudarjajo velik pomen in daljnosežne pretrese, ki jih utegne imeti nagel nemški pohod v Ukrajino. Ukrajina predstavlja s poljedelskega in industrijskega stališča gospodarsko srce Sovjetske Zveze. Ukrajina sama prideluje 33% ruskega žita ter 23% sladkorja iz pese. Iz Ukrajine dobivajo Sovjeti 50% svojega premoga ter 63% železne rude. V Ukrajini izdelujejo 43% ruskega jekla, 48% litega železa, 42% aluminija ter 55% mangana. Iz teh številk je razvidno, kako odločilnega pomena za usodo Sovjetske Zveze bi bilo, če bi nadzorstvo in izkoriščanje tega bogastva prešlo v nemške roke. Navodila za porabo živilskih nakaznic Po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino so bile v soboto 21. junija t. 1. uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine. Za nabavo in rabo živilskih nakaznic daje mestni preskrbovalni urad sledeča navodila: 1. Vsak državljan, ki stalno prebiva v ljubljanski občini, dobi živilsko nakaznico, ki daje pravico do mesečne nabave 6 kg krušne moke ali 7.50 kg kruha, 1 kg testenin in 1 kg riža pri svojem trgovcu na podlagi dosedanjega popisa in prijav. Kdor še ni prijavljen, oziroma iz katerega koli vzroka ni prejel živilske nakaznice, naj jo dvigne v mestnem preskrbovalnem uradu, Mestni dom, II. nad., od 8 do 14 od 23. junija dalje. Pridelovalci žita z družinami in njih posli ter oni, ki imajo zalogo moke pa bodo imeli pravico samo na 1 kg riža mesečno. 2. Vsi lastniki živilskih nakaznic morajo takoj po prejemu živilske nakaznice izročiti svojemu trgovcu za mesec julij vse tri naročilne listke, ki so na desni strani karte označeni kot »listek za zapis«, in sicer za riž, testenine, moko ali kruh. 3. Trgovci morajo predložiti preskrbovalnemu uradu do 25. junija naročilne listke, ki so jih odrezali od živilskih nakaznic. Vsak državljan se mora strogo in vestno držati gornjih navodil. Vsaka zloraba bo strogo kaznovana. V Ljubljani, dne 22. junija 1941. Mestni preskrbovalni urad. Disciplina della circolazione e degli esereisi pubblici L’Alto Commissario per la provincia di Lubiana, viste le ordinanze commissariali 29 aprile 1941-XIX, n. 13, e 15 maggio 1941-XIX, n. 25, ordina: Art. 1. I limiti entro cui la circolazione fe per-messa nella provincia di Lubiana sono modificati come segue: dalle ore 5 alle ore 0.30 nei comune di Lubiana, Art. 2. L’orario di chiusura degli esercizi pubblici fe prolungato alle ore 24 nei comune di Lubiana e alle ore 23 negli altri comuni. Art. 3. L’articolo 1° e il primo comma delParti-colo 2° dell’ordinanza commissariala 15 maggio 1941-XIX, n. 25, sono abrogati. Art. 4. La presente ordinanza entra in vigore il 23 giugno 1941-XIX. Lubiana, 21 giugno 1941-XIX. L’Alto Commissario: Emilio Grazioli. Hitlerjev razglas o nujnosti vojne z Rusijo Sovjeti so izdali prijateljsko pogodbo z Nemčijo, z zbiranjem čet ogra-žali Nemce ter se pripravljali z Anglijo in Ameriko na skupen napad Berlin, 23. junija, s. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je ob začetku sovražnosti med Nemčijo in Sovjeti prebral po radiu Hitlerjev razglas, ki v uvodu utemeljuje, kako je Anglija hotela z obkoljevanjem uničiti Nemčijo in kako je Nemčiji, Italiji ter Japonski odrekla pravico do bogastev sveta. Leta 1939. je Anglija prepričevala svet, da Nemčija ograža Litvo, Letonsko, Estonsko, Finsko, Besarabijo in Ukrajino, zaradi česar so nekatere od teh držav sprejele angleška poroštva ter stopile v obkoljevalno fronto proti Nemčiji. Zaradi tega je Hitler bil primoran podati slovesno izjavo, da bo spoštoval ruske koristi. Posledica pogodbe, ki jo je sklenil s sovjeti, je bila, da je moralo nad pol milijona Nemcev zapustiti stare domačije, da jih ne bi boljševiški red docela uničil. Tisoči in tisoči teh Nemcev so izginili, a Hitler je molčal na vse to, ker je hotel doseči popolno pomirjenje z Rusijo. Toda sovjetski oblastniki so že ob nemškem pohodu na Poljsko zahtevali tudi Litvo, ki je Nemčija ni nikdar mislila zasesti. To je bil samo začetek sovjetskih izsiljevanj. Po zlomu Poljske so Angleži poslali v Moskvo za poslanika Crippsa, ki naj bi odnošaje med Anglijo in Sovjeti razvil po angleški zamisli. Prve posledice tega so bile priprave za napad na Finsko in baltiške države, kar so Sovjeti utemeljevali z razlogom, da jih nekdo ograža. To bi mogla biti edino Nemčija. Hitler je tudi na vse to molčal. Ko je spomladi Nemčija umaknila večino svojih čet z vzhodne meje, so Sovjeti začeli zbirati svoje oddelke v takem številu, da je to bilo treba smatrati za ogražanje Nemčije. To število se je vedno bolj množilo, tako da v avgustu 1940 koristi Nemčije niso dopuščale več, da bi bila država na vzhodni meji brez varstva. Namen sovjetskega zbiranja je bil vezati čimveč nemških sil, zlasti letalstva, da ne bi Nemčija mogla naglo in uspešno končati vojne na zahodu. ■, Ta namen je odgovarjal angleškim in sovjetskim težnjam, da bi se vojna podaljšala in Evropa omagala. Ruski napad na Romunijo je imel namen prinesti Rusiji važno gospodarsko oporišče, s čimer naj bi bila prizadeta zlasti Nemčija. Ta vdor in pa angleško-grško zavezništvo sta spremenila tudi Balkan v bojišče. Romunska vlada je poslala nujen klic na pomoč, toda proti nemškim načelom je Hitler iz miroljubnosti svetoval, naj popusti m izroči Besarabijo Sovjetom. Pač pa sta Nemčija in Italija prevzeli poroštvo za ostalo ozemlje. Da bi se končno rešila vsa vprašanja glede vzhodne meje, je bil povabljen v Berlin sovjetski zunanji minister Molotov, ki je pri tej priliki zahteval odgovora na vprašanje, ali bi Nemčija svoje poroštvo do Romunije izpolnila tudi proti Sovjetski Rusiji, ali bi Nemčija odrekla Finski svojo pomoč, ker se je Rusija odločila, da ne bo več dopuščala, da jo Finska ograža; ali bi Nemčija privolila, da prevzamejo Sovjeti poroštvo za Bolgarijo in pošljejo tja svoje čete in ali bi Nemčija ne nasprotovala, če bi Rusija zasedla nekaj novih važnih oporišč ob Dardanelah, da dobi izhod na morje. Na prvo vprašanje je bil odgovor, da nemško poroštvo velja za vse države, da Nemčija nove vojne proti finskemu narodu ne more dopustiti, ker ne verjame, da bi mala Finska ogražala Rusijo, da bi se glede Bolgarije Nemčija morala posvetovati s svojimi zavezniki in da ne dovoli Rusiji zasedbe oporišč. Tako stališče do sovjetskih zahtev je Hitler zavzel kot obvezni zastopnik evropske omike. Posledica teh odklonitev je bilo ojačeno politično delovanje proti Nemčiji: poskus prevrata v Romuniji, ojačeno zbiranje sovjetskih čet, zlasti padalcev in oklepnih enot. Nemčija pa ni imela niti ene motorizirane divizije ob meji. Zločinsko sodelovanje med Sovjeti in med Anglijo je dokazal zlasti prevrat v Jugoslaviji, ki ga niso pripravili izključno Angleži, temveč bistveno Sovjeti, ki so po prevratu sklenili še prijateljski pakt s Simovičevo vlado. Obljubili so ji celo, da ji bodo čez Solun pošiljali orožje, letala in drugo za boj proti Nemčiji. Nagli prodor nemških sij v Skoplje in Solun sta to preprečila. Srbski letalski častniki pa so zbežali v Rusijo in bili tam sprejeti kot zavezniki. Sovjetski načrt je bil ta, da naj bi dolga vojna na jugovzhodu omogočila Sovjetom vse priprave, da bi potem z Anglijo in ameriško pomočjo napadli in strli Italijo. Sovjeti so s tem izdali prijateljsko pogodbo z Nemčijo, na zunaj pa objavljali preklice in hlinili prijateljstvo ter miroljubnost. Okoliščine so vse do sedaj silile Hitlerja, da je molčal. Zdaj pa bi vsako čakanje pomenilo zločin nad nemškim narodom in nad vso Evropo, Ob nemški meji stoji 160 ruskih divizij. Rusi že nekaj tednov kršijo mejo, ruske patrole so pred nekaj dnevi vdrle na nemško ozemlje, zato je zdaj prišel čas. da Nemčija nastopi proti zaroti judovskih in anglo-ameriških vojnih hujskačev, ki so se pobratili s prav tako judovsko in boljševiško Moskvo. Ta trenutek se razvrščajo nemške sile v takem obsegu in številu, kakor ga svet dozdaj še ni videl. Z njimi so finske in romunske čete od severnega rtiča do Črnega morja, zdaj gre za varnost Evrope in za rešitev vsega sveta, zaradi česar se je Hitler odločil, da izroči usodo ter bodočnost države in nemškega naroda nemškim vojakom. Bog naj Nemčiji v tej vojni pomaga, kakor če nikoli. Rim, 23. jun. s. Londonski radio je snoči dejal: Nekateri Angleži bi si radi meli roke zaradi vojne med Osjo in Rusijo. Toda če pogledajo natančneje, bodo opazili, da položaj ni tako rožnat, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Angleži prepogosto pozabljajo, da ima Nemčija štirikrat toliko ladjedelnic kakor Anglija, v Rusiji pa lahko dobi premoga, železa, jekla, petroleja in mangana. Vojna z Rusijo bi utegnila spraviti Os y položaj, da bi lahko tekmovala z industrijo Amerike in angleškega imperija. Nobena vojna ni bila bolj navezana na industrijo in na surovine, kakor sedanja. Zmaga nad Rusijo bi dala Osi možnost, da vrže vso svojo težo na Anglijo. La Consulta provinciale convocata per mercoledi Lubiana, 21 giugno. L’Alto Commissario ha convocato la Consulta provinciale per il giorno mercoledi 25 alle 10.30. Pokrajinski sosvet sklican za sredo Visoki Komisar je sklical pokrajinski sosvet, ki se sestane v sredo 25. t. m. ob 10.30. Podaljšanje policijske ure Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi komisariatskih naredb z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13, in z dne 15. maja 1941-XIX, št. 25, odreja: Čl. 1. Čas, v katerem je dovoljen promet v Ljubljanski pokrajini, se spreminja takole: od 5 do 0.30 v ljubljanski občini, od 5 do 23.30 v ostalih občinah. Čl. 2. Policijska ura javnih obratov se podaljšuje do 24 v ljubljanski občini in do 23 ▼ drugih občinah. Čl. 3. Člen 1. in prvi odstavek 2. člena komi-sariatske naredbe z dne 15. maja 1941-XIX, št. 25, se s tem razveljavljajo. Čl. 4. Ta naredba stopi v veljavo z dnem 23. junija 1941-XIX. Ljubljana, 21. junija 1941-XIX. Visoki Komisar: Emilio Grazioli. Tesseramento per il pane, pasta e riso L’Alto Commissariato cormmica: Col 23 corrente entra in vigore il tesseramento per il pane oppure farma da pane, pasta e riso. Le persone di passaggio potranno consumare soltanto pane anche se sprovvisti di carta anno-naria e per un mas simo di due giorni. Successivamente veri loro rilasciata la carta annonaria soltanto per il pane, qualora si tratta di persone di passaggio a ven ti dimora nei Regno. In caso diverso la tessera sara rilasciate anche per la pasta e il riso. Nessuno potra consumare mineštra di pasta o riso, se non e provvisto della carta atHKftiairia. Le persone di paissaggio che hanno la tessera per mineštra, rilasciata nelle altre provincie del Regno, potranno avvalersene per la consumazione negli esercizi pubblici. Gli esercizi pubblici dovramno sempre rita-gliare dalla carta annonaria il tagliano del parne, e della ministra per ogni consumazione. A cjuesto riguardo i tagliatori del pane sono suddivisi in due parti per poter servirse a due pasti nella stassa giornata. Per il consumo della mineštra valgono tanto i tagliandi della pasta come del riso a seconda della di-sponibilita di cucina. Sono valevoli soltanto i tagliandi dello stesso giorno in cui 6i consumano i pasti, oppure dei giorni successivi, non mai quelli di dajta anteriore e quindi seaduti di vailiditk. Opozorilo lastnikom vrednostnih papirjev S kraljevo uredbo z dne 2. junija 1941-XIX, s katero je bila odrejena zamenjava dinarjev v lire, je bila naložena imetnikom vrednostnih papirjev, izdanih v kr. Jugoslaviji po državi ali z državnim jamstvom, po javnih ustanovah ter zemljiških, kmetijskih in kreditnih zavodih, dolžnost, da izročijo te papirje v poseben polog pri kakem denarnem zavodu njihovega zaupanja, in sicer na račun, ki je podrobno naveden v omenjeni naredbi. Ta dolžnost zadeva tudi skrbnike tuje imo-vine, predvsem varuhe, očete, skrbnike itd., v kolikor bi se taki vrednostni papirji iz kakršnegakoli razloga nahajali v njihovih rokaih. Opozarjajo se na dolžnost te položbe, ki jo morajo izvršiti do vštetega 26. junija 1941. Umestno je, da o položitvi obvestijo tudi pristojno varstveno oziroma skrbstveno sodišče. Procesija pri sv. Jožefu Ljubljana, 23. junija. Včeraj so imeli v okraju sv. Jožefa vsakoletno procesijo. Procesija je bila ob osmih zvečer in je šla po vseh najvažnejših ulicah tega mestnega predela. Ljudi je bilo dovolj ob obeh krajih ceste, kjer se je pomikala procesija. Prvo je šlo bandero, za njim pa moški in ženski člani raznih verskih družb in kongregacij. V procesnem sprevodu je igrala priložnostne skladbe rakovniška godba. Pred nebom je šlo več belooblečenih dečkov i° deklic, ki so imeli v rokah lepo cvetje in ga p°: sipali pred nebom. Najsvetejše je nosil ljubljanski škof dr. Rožman v spremstvu številne duhovščin®-Za Najsvetejšim so šli še številni verniki, ki 50 glasno molili. Ko se je procesija vrnila v cerkev sv. Jožefa, so bile še kratke molitve, potem pa 50 se ljudje razšli. Skoraj vsa okna ob cestah, k)er se je pomikala procesija, so bila lepo okrašen® in na njih so gorele sveče. V procesiji je bito t*??1 izredno veliko število usmiljenih sestra. Proce®*Ja je bila prav lepa. Zadnji dan dinarjev na električni cestni železnici je danes, jutri, v torek, bomo pa za_tramvajsko karto že morali imeti cetenstone in lire. Opozarjamo torej, da jo treba pripraviti drobiž, ce se bomo hoteli voziti s tramvajem. Za dosedanjo tramvajsko karto po 1.50 din moramo pripravn' 00 centesiuiov. Vozovnica za 2 din bo odslej veljajo 80 centesimov, tramvajska karta za 2.50 din velja natanko 1 liro, za 3 din 1.20 lire in tramvajsko vozovnico za 3.50 din bomo dobili za 1.40 lire. Pre» " valstvo bo gotovo eaano tako uvidevno, da se bo z -ložilo z drobižem ter z menjanjem ne bo ovira poslovanja in naglega prometa.' Zamenjava dinarjev v lire se mirno nadaljuje Ljubljana, 23. junija. Zamenjava dinarjev v lire se pri vseh komisijah mirno in brez hujših peripetij nadaljuje in gredo zamenjavalni posli popolnoma in v redu naprej. Glavni naval lastnikov velikih bankovcev je minil, kajti prvi dnevi v preteklem tednu so bili najvažnejši, da so bili izmenjani tisočaki v lire. V Ljubljano so prihiteli stari ljudje, sključeni možje, priletne ženice, ki že leta in leta niso videli Ljubljane, nice, ki že leta in leta niso videli Ljubljane. Prišli so in se čudom čudili velikemu napredku Ljubljane. Dotok prebivalstva iz najrazličnejših krajev je bil v četrtek, petek in soboto velikanski. Stari možje, sključeni in ob palici, so jo primahali od daleč, da tu osebno zamenjajo dinarske tisočake v lire. Potrpežljivi so bili. Mnogi ljudje so se starčkov usmilili in so prosili Kraljeve Karabinerje, da jim dovolijo prednost in da lahko preskočijo druge ča-kalce, ki so drugače nestrpno čakali, kako bodo zamenjali tisočake pred komisijo. Vse komisije so lepo in točno poslovale. Delo samo je zahtevalo prave strokovnjake in ljudi, izvežba-ne v menjavanju papirnatega denarja. Koliko je bilo doslej samo v Ljubljani pri zamenjevalnih komisijah zamenjanih tisočakov, ni točno še znano in objavljeno. Zamenjane pa so bile že sedaj gotovo čedne milijonske vsote. Komisije so v petek in soboto skoraj nepretrgano poslovale od ranega dopoldneva do poznega večera, le z malim opoldanskim odmorom za kosilo. Včeraj so komisije prav tako poslovale, toda navai je bil včeraj povsod zmeren in je bilo delo večjidel že dopoldne končano. Vsakdo je včeraj hitro prišel na vrsto, ker ni bilo posebnega drenja. Že zgodaj davi so se ljudje zopet postavili v vrste pred tremi glavnimi zamenjevalnimi komisijami,^ pred finančno direkcijo, pred ju-stično palačo in pred finančnim oddelkom na Bleiweisovi cesti. Danes so začeli zamenjevati vsake vrste papirnati in kovani dinarski denar. Občinstvo je bilo o tem opozorjeno. Danes se še zamenjujejo tisočaki, pri teh mora biti točno navedena serija. Pri bankovcih po 100 in 500 din ni potrebno zadaj na prijavnici napisati številke serije. Zamenjava se bo drugače nadaljevala do 26. t. m., kakor je bilo to določeno v razglasu o zamenjavi v lire. — d. Soj za prvo mesto Včerajšnjo nedeljo se je na zelenih poljih bil boj za pike, boj za to, kdo si bo osvojil pokal Slovenske nogometne zveze. Tekmovanje gre h koncu in včeraj je bila odigrana prva polovica polfinala. Vreme je bilo soparno in je bilo zato le malo ljudi na tekmah. Pa tudi za igralce je bilo >soparno< tako in tako, posebno na popoldanski tekmi med Ljubljano in Marsom. Kakor smo že v naprej pričakovali, so zmagali favoriti, posebno za dopoldanska nasprotnika je bilo jasno, da bo zmagaj Hermes. Pa si oalejmo malo včerajšnje pare: Hermes : Slavila 8:2 (2:2) Tekma je bila na stadionu Hermesa. Že takoj spočetka je prevzel Hermes igro v svoje roke. Napadal je in napadal, se vrtel pred slavijaškimi vrati, gola pa nikakor ni hotelo biti. Smolo so imeli tudi v streljanju. Prvi gol je padel šele v 20. minuti prvega polčasa. Kmalu pa je_ sledilo nepričakovano izenačenje. Tudi drugi gol je dosegel najprej Hermes in spet so mladi Slavijaši izenačili. Napadi so valovili iz polja v polje in situacije so bile različne, igra pa živahna. To se more trditi vsaj za prvi polčas. Videlo se je pa že tedaj, da bodo Slavijaši podlegli obsežnosti igrišča. Saj tudi ni čudno, ko pa niso bili vajeni tako velikega igrišča'. V drugem polčasu pa jih je kar zmanjkalo. Hermežani so igrali kakor so hoteli in to tudi izrazili v številkah. Osem komadov so jih nasuli. To bo menda že dosti za drugo povratno tekmo, ki bo drugo nedeljo. Cratattifitio Giuntini, Via Vitruvio 7, Milano Specialista in cravate tin-te unite e fantasie, ingual-■oibili, sportive, per bambi-ni, Istituti e divise. Sciarpe e fazzoletti da collo per Bomo e donna. Carapionario ^Sontro assepno anticipo. Izdelovalnlca kravat Giuntini Via Vitruvio 7, Milano Specialist za enotno in fantastično barvane kravate, se ne mečkalo, Športne, za otroke, zavode in uniforme. Šali in ovratne rute za dame in gospode. — Vzorči proti predplačilu. Collegio femminile di Rastra Šipona di Sion Trieste, Via Aliče 1 — telefono 47-67 Giardino d’infanzia. Scu-ole elementari. Istituto Magistrale completo.Gin-nasio parificato. Corsi di coltura, di lingue, di mušica. Edificio moderno m magnifica posizio-ne con vasto parco. In due ville annesse al Collegio, pensione per si-gnore e signorine. Infor-mazioni dettagliate presso la Direzione. Otroški vrtec. Osnovni razredi. Pripravnica za učiteljice. Javna gimnazija. Tečaji za kulturo, jezike in glasbo. Moderno poslopje v lepi legi, obdano z obširnim parkom. Poleg tega dve vili v parku, pension za gosp^in gospodične. Natančnejši podatki pri ravnateljstvu. Hermes je igral lepo in pametno. Nekateri izmed igralcev so prav dobri. Tu naj omenim le čenča, ki je mož na mestu, povsod kjer ga treba. Oblak je bil zanesljiv, dobljena gola pa ni mogel ubraniti. Branilski par je bil siguren, pomočniška vrsta zanesljiva in je lepo podpirala napad. Napadalni kvintet je lepo dodajal in tudi pridno streljal, le od Derende pričakujemo drugič, da se ne spušča v brezkoristno »dribljanjec. Slavijaši so bili dorasli nasprotniki samo v prvem polčasu, potem pa jih je zmanjkalo. Tekmo je sodil g. Pušenjak. Ljubljana : Mars 6:2 (2:1) Kakor smo pričakovali je bila zgornja tekma med najbolj zanimivimi med vsemi včerajšnjimi srečanji. Srečali so se popoldne ob 6 na igrišču Ljubljane. Gledalcev je bilo še precej. 1 Ljubljana je prišla na igrišče v najbolj močni sestavi. Igrala je globoki W sistem, ki se je še dokaj obnesel. Božič v vratih je bil sicer dober, lahko bi pa ubranil oba sprejeta gola. Tudi na račun branilcev gresta oba sprejeta gola. Krilska vrsta je pridno delala. Najboljši izmed krilcev je bil Šercer. Pelicon je »driblerc, često povsem po nepotrebnem. Tega se mu bo treba odvaditi. Per-harič je lenoben in ne bo za večja srečanja. Napadalna petorica je delala pridno, si lepo podajala. V streljanju pa so imeli nekateri več sreče, drugih spet manj. Nekaj zrelih prilik ni izkoristil Grintal že od začetka igre. Nevaren je bil spet Šanti. Mož obeta velikega igralca. Stanko na krilu je igral dobro, imel pa je nekaj ponesrečenih potez. Prav dobr je Bil Pepček. Sandi je bil priden in je nasprotniku trikrat potresel mrežo. En gol je zabil Šanti, ki je bil prava bomba. Grintal je bil boter dvema goloma, dočim je Šercer zaključil serijo 6 golov. Marsovci so igrali požrtvovalno, vendar pa njihove vrste niso bile povezane. Vsaka vrsta je delala na svojo roko. Pravega razumevanja ni bilo med igralci. Uče v golu je bil dober, mogel pa bi ubraniti vsaj tri od sprejetih golov. V branilcih je bil Prijatelj močno boljši od Košmerlja, ki bo moral izgubiti nekaj »na teži«, če bo hotel biti kos težjim nasprotnikom. Med krilci je bil najboljši Povhe. V napadu so se »lovili«. Med napadalci je bil najbolj »plodonosen« Slanina, ki je zabil tudi oba gola za svoje. Pepček na levem krilu je opravil svoje delo zadovoljivo. Perko je še vedno »težek«, od časa do časa pa tudi preveč »stopi«, namreč nasprotniku na noge. In včeraj je moral zaradi svojega »koraka« zapustiti igrišče. Z zelenega polja je moral tudi sicer mirni in pridni Žigon, ki je do izključitve prav dobro igral. Ostali napadalci so dali povprečno igro. Igra je proti koncu še prešla športno dostojnost in le koncu igre je treba pripisati, da ni prišlo do česar hujšega. Vsem naj pa velja, da se je tudi na »travniku« treba obnašati športno. Sodil je g. Čamernik. Juniorsko prvenstvo: Ljubljana : Slavi ja 2 :1, Mars : Grafika 5 :2, Hermes : Jadran 4 :2. ACCHJISTO: legno da ardera, motori elettnci, trasformatori, usati, buono stato. VENDO: cipoiie, pesche. prugne, pere, mele. SCRIVERE: KUPUJEM: drva za kurjavo, električne motorje, transformatorje, rabljene, v dobrem stanju. PRODAJAM: čebulo, breskve, slive, hruške, jabolka. PISATI: BOTTICELEl LIVIO, Corso Olovecca 47 Ferrare. BANDIERE MARCA WAY impermeabilizzate - inattaccabili dalle tarme - senza stampa XI, Via rontana — MILANO Via romana. XI ZASTAVE ZNAMKE WAY nepremočljive - jih molji ne načno - brez vtiska XI, Via rontana — MILANO — Via ronfana, XI O -4-» *cd >u O u* cd es co Nekaj slik iz gradbene delavnosti Ljubljana, 23. junija. Deloma zaradi lepega vremena, še bolj pa zaradi tega, ker je vsaj delno omogočen dovoz trboveljskega cemente, je postala gradbena delavnost bolj živahna. Mestna občina pospešeno izgotavlja svoje tržnice na obrežju Ljubljanice. Sedaj ome-tavajo z malto zunanjo stran poslopij ob vodi. Cim bodo ta dela končana, bo potrebno samo še vstaviti okenske šipe, pa bodo nove tržnice popolnoma dovršene ter že tudi uporabne. Do popolnega vtisa pa bo prišlo poslopje šele tedaj, ko bodo odstranili začasni leseni plot na stavbišču ter popolnoma zravnali tla pred tržnicami, še bolj pa, ko bodo podrli stare mesarske lope. Mestna plinarna polaga nove plinske cevi v Zvonarski ulaci, ker so stare že povsem odslužile svojemu namenu, zato je tudi ulica razkopana po vsej dolžini. Delo je nekako že na polovico dovršeno. Železniška uprava je dovršila že popolnoma novo moderno čuvajnico na prelazu na Dolenjski cesti. Sedaj samo še polagajo kanalizacijske cevi. Potrebno bi bilo, da bi ob tej priliki tudi razširili železniški prelaz, ki sedaj kot ozko grlo stiska ves promet na razširjeni Dolenjski cesti, saj je sedaj Dolenjska cesta poleg Tržaška ceste najprometnejša cesta v Ljubljanski pokrajini sploh. Vegova ulica je že nasuta z debelim gramozom ter samo še čaka motornega valjarja ter katra-niziranja. Istotako so temeljito izprali z vodo ves šentjakobski trg, ga ponovno katranizirali ter posuli z drobnim gramoznim zdrobom, tako da je okolica cerkve zopet vsa prenovljena. Tudi na Mirju posipavajo ceste ter jih tlačijo z motornim valjarjem, da jih istotako prepojijo s katranom. — Sploh posveča mestna občina cestam največjo skrb, da reši mesto neznosnega prahu. Podiranje hiše na Kongresnem trgu ob uršu-linskem samostanu ter tudi del samostana samega naglo napreduje. Da ne zaprašijo preveč okolice, polivajo staro zidovje z vodo ter tako rušijo vlažno zidovje. Radovednim očem se je pa razkrila zanimiva gradbena iznajdljivost prejšnje dobe. Stara hiša, v kateri je bila prej Sinkovčeva trgovina s čevlji, je dobesedno vzidana v uršulinsko poslopje. Starega strešnega stola ni hilo mogoče razdreti, ker je vzidan v novi uršulinski samostan, ki je bil zgrajen leta 1905, ter so morali tramove odžagati proč, tako da jih je del še ostal v stranskem zidu samostana. Ker pa bodo tudi še podrli del samostana v širini dveh oken, bodo te ostanke pozneje odstranili iz zida. H gradbeni delavnosti mesta Ljubljane moramo pa tudi omeniti temeljito popravilo ljubljanskih vojašnic, katero Dostopoma izvaja vojaška uprava v lastni režiji, —nik. Novice s Hrvaške Zagreb, 23. junija, s. S 1. julijem stopi v veljavo nova denarna enota samostojne hrvatske države pod imenom »kuna«. Stare jugoslovanske dinarje bodo zamenjali po tečaju ena kuna za en jugoslovanski dinar._ Zagreb, 23. junija, s. Med Hrvatsko in Srbijo se je začel redni potniški promet po železnican. Zagreb, 23. junija, s. Podpisana je bila pogodba med Hrvatsko in Nemčijo, ki se nanaša na nemško manjšino na Hrvatskem. Po določilih pogodbe ima pripadnik nemške narodne manjšine pravico zavzemati tudi državne službe, obenem pa smejo javno izpovedovati svoje nacionalno socialistično prepričanje. »Novi list« razpravlja o tej pogodbi in pravi, da je to znak sodelovanja hrvat-skega naroda z nemškim pri uvajanju novega evropskega reda. Pripadniki nemške manjšine so živeli vedno v najboljših odnošajih s pripadniki hrvatskega naroda, zato pa je bilo treba z ustanovitvijo samostojne hrvaške države tudi pravno urediti to vprašanje. To je bilo sedaj tudi storjeno. Po drugi strani pa bo imela hrvaška manjšina v Nemčiji pravico do popolnega kulturnega in narodnega razvoja. Nova pogodba je znak za trdno in trajno prijateljstvo, ki izraža tudi duha sodelovanja in razumevanja med hrvaškim in nemškim narodom, od česar bosta oba naroda imela velike koristi. Zagreb, 23. junija. 6. Časopisi objavljajo na prvih straneh poročila o podpisu pogodbe o manjšinah med Hrvatsko in Nemčijo. Na Hrvaškem je 42.000 Nemcev, ki so večinoma poljedelci. Časopisje poudarja posebno prijateljsko ozračje, v katerem so potekala pogajanja, kakor tudi podpis pogodbe same. Podčrtujejo tudi prijateljske besede, ki stajih izmenjala dr. Pavelič ter nemški po« slanik v Zagrebu v imenu nemške nar. manjšine. »Novi list« pa beleži zadoščenjem tudi priznanje nove hrvaške države od strani španske vlade in pravi, da je bilo vse hrvaško ljudstvo med špansko državljansko vojno enodušno za generala Franca. Obenem naznanja časopisje, da se bo prihodnje dni začel železniški promet med Hrvaško in Madžarsko. Do Osijeka se bodo tarife plačevale v dinarjih, od tam dalje pa v pengih. _ Prihodnje dni bodo na Hrvaškem razdeljene tudi nakaznice za kruh. Vsaka oseba bo dobila dnevno po 200 gramov kruha, le za delavce bo količina precej večja. Na tehničnem zavodu »Leonardo da Vind« v Trstu so prejeli diplome za tehnike odnosno za geometre med drugimi tudi sledeči: Dežman Alfred, Juciševič Danilo in Podrekar Andrej. Novice iz Države Železniška nesreča pri Bologni. Direktni osebni vlak, ki je odpeljal iz Bologne proti Trentu, je zavozil v postajo Sv. Jurij v Persiceto, toda pri tem je iztiril. Z lokomotivo vred je iztirilo tudi šest jDotniških vagonov. Nesreča je zahtevala dve smrtni žrtvi, deset oseb pa je bilo težje ranjenih. Nesreče je po vsej verjetnosti kriv strojevodja, ki je v postajo privozil z večjo brziuo, kakor pa je dovoljena. Železniške oblasti vodijo preiskavo. Najdaljši avtobus sveta so izdelali v Padovi. Te dni je vozil po ulicah Padove zelo velik avtobus, kakršnega ljudje še niso videli. Avtobus je bil dolg 18 m in jx>1 in je imel prostora za 200 potnikov. Avtobus je izdelala neka padovska mehanična delavnica po naročilu uprave mesta Rima, kjer bodo avtobus porabili za izletniška potovanja. Avtobus ima moderno linijo in je opremljen z vsem udobjem, kakršno je potrebno za vozila, ki naj bi vozila izletnike na daljše izlete. Največje avtobuse so do sedaj imeli v Ameriki, toda ti so bili dolgi le 14 m. Avtobus ima dvanajst koles. Sveti oče je sprejel v petek v avdijenco več višjih cerkvenih knezov in kardinalov. Med dru- fimi je bil sprejet tudi dr. Josip Srebrnič, škof na rku. Dalje je sv. oče sprejel tudi princa Henrika Barberinija in princa Alojzija Lamcelottija ter jima podelil odlikovanje Zlate rože. 45,169.524 prebivalcev je bilo konec maja v 98 provincah stare Italije. Maja meseca je bilo v Italiji sklenjenih 15.879 zakonov, rojstev je bilo 79.892, smrti pa 43.225. Ustavljeno prodajanje italijanskih lir za ameriške dolarje. Zavod za zunanjo trgovino je z veljavnostjo od 17. t. m. prepovedal do nadaljnjega prodajanje italijanskih in turističnih lir za ameri-kanske dolarje. Smrtno kazen, katero je sodišče v Modeni izreklo nad morilcem Andrejem Germinianiem, je potrdilo kasacijsko sodišče v Rimu. Germimiani je skupaj z dvema pomagačema napadel uradnika m slugo Poljedelske banke v Reggio Emiilia. Na oba je streljal zato, da bi mogel oropati banko. Sluga Pramjx>llna je ubil, bančnega uradnika pa ne. Pred prvim sodiščem je bil morilec obsojen na smrt, ker se je pa proti tej obsodbi pritožil, je o tem sklepalo tudi kasacijsko sodišče. To pa je smrtno obsodbo potrdilo. Koledar Danes, ponedeljek ,23. junija: Edeltruda. Torek, 24, junija: Jan. Krstnik. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška 62; mr. Gartus, Moste- Zaloška 47. Pianist Bojan Adamič bo imel kpt letošnji absolvent Glasbene akademije iz šole profesorja Ant. Ravnika svoj samostojni zaključni koncert danes ob 19 v veliki filharmonični dvorani. Izvajal bo zanimiv spored, ki bo obsegal Dugan-Stan-čičevo »Toccato«, slovito Beethovnovo »Sonato, op. 57« (Appassionato), Chopinov »Nocturno« ter »Valse brillante«, Škerjančevih »Deset mladinskih skladb«, znano Lisztovo parafrazo na »Rigoletta«, končno pa še Lisztov »I. klavirski koncert v Es-duru«. Poslednjega bo sprpmljal orkester Glasbene akademije pod vodstvom absolventa Sama Hubada. Vstopnina je za občinstvo 15 din, za vojake 8 din, za dijake pa 3 din. Sporedi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na koncert enejja naših najbolj nadarjenih mladih pianistov opozarjamo. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 19.30: Ponedeljek, 23. junija: Zaprto. Torek, 24. junija: Via mala. Izven. Cene od 20 din navzdol. Igrajo slovenski mariborski igralci. Sreda, 25. junija: Romeo in Julija. Izven, Cene od 14 din navzdoL Četrtek, 26, junija: Trideset sekund ljubezni. Izven. Cene od 14 din navzdoL OPERA Začetek ob 19: Ponedeljek, 23. junija ob 19.30: Recitacijski vid r italijanske in slovenske lirike. Izven. Cene od 24 din navzdol. Torek, 24, junija: Zaprto. Sreda, 25. junija: Don Kihot. Red Sreda. Četrtek, 26, junija: Sevilski brivec Red Četrtek. Gostovanje tenorista Anatola Manoševskega. Nogometni turnir Most Včeraj ie bil odigran najavljeni nogometni turnir SK Most na njihovem igrišču v Mostah. Na turnirju so sodelovali: moštvo italijanskih vojakov, SK Grafika in SK Svoboda in prireditejj, V prvem paru so nastopili Italijani proti Grafikom. Tekma Je ostala z 1:1 neodločena. Žre" je hotel, da je Grafika izpadla iz nadaljnjega tekmovanja in vojaško moštvo naj bi igralo tekmo z zmagovalcem iz drugega srečanja. V drugi tekmi sta nastopila Svoboda in Moste. Po premočni igri so domači zapisali tekmo v svojo korist z rezultatom 6:1. Kot premaganca sta potem nastopila Svoboda in Grafika. Svoboda je po lepi igri premagala Grafiko z 2:0. Vojaško moštvo pa se je potem srečalo z Moščani. Tekma je bila prekinjena pri rezultatu 1:1. — Skoda, da turnir ni tako končal, kakor so prireditelji želeli in kakor so želeli številni gledalci. Charlie Chan v San Franciscu IX. Poglavje Zatočišče izginulih žensk Četrtkovo jutro je bilo sončno in vedro. Chan je skočil iz postelje k _ oknu, da bi opazoval odblesk sončnih žarkov v pristaniškem zalivu. Sveže jutro mu je vlilo novo vero in moč ter mu razgnalo vse dvome in skrbi, ki so ga trle. V nekaj dneh bo imel pred seboj morilca sira Frederika, prav tako trdno in jasno, Jka-kor vidi sedaj nebotičnike v pristanišču. Potem pa bo sledilo potovanje čez Tihi ocean, nato svetilnik na rtiču Macapoo, potem rtič Diamant, ki se koplje v morju palm, in končno njegov dragi Honolulu, ki se skriva v smaragdnem vencu gričev. Mirno in brez naglice se je začel napravljati, da bi začel spet nov mučen dan dela. Nato- je odšel iz sobe. Barry Kirk, ki je bil svež in sjx>čit, je čakal svojega gosta, med tem pa bral jutranje časopisje. Chan se je smehljal pri misli, kako bo sedaj presenetil svojega ljubez-njivega gostitelja. čeprav je čul do polnoči, se od snoč-njega odkritja ni več videl s Kirkom. »Dober dan gospod Chan. Kako se imate?« »Tako, da si boliše misliti ne morem. Pa vi? Videti ste takšen, da je skoro neumestno vprašati naprej.« »Točno! Poln sem sile in pripravljen, da se vržem na nova odkritja. Povedati vam moram, da sem sooči telefoniral gospodični Morrow in ji sporočil vsebino najnega razgovora z mojo materjo glede Eliane Andberry. Ona bo povabila gospo Andberry na razgovor, zraven pa vabi tudi vas. Upam, da bom tudi jaz navzoč, če pa ne bom, pa ne bom po lastni krivdi.« Vstopil je Paradv, ponosen in dostojanstven kot običajno, in želel obema dobro jutro, nato pa postavil pred njiju čaši s pomarančnim sokom. »Na vaše zdravje«, je rekel Kirk. »To je vino naših krajev — sok kalifornijskih pomaranč —, ki zdravi vse bolezni od nespečnosti do srčne napake... pravi reklama. Kako ste prebili včerajšnji večer?« »Mene mislite? Sprehajal sem se po kitajskem delu 'mesta.« »Ste zasledovali Li-Guna? Je kaj no- vega?« »Nič posebnega,« je odgovoril chan in se začel 6am sebi smehljati, ko se je spomnil obiska pri Henriku Liju. »Spoznal sem majhnega kitajskega skavta, ki je bil željan storiti neko dobro delo, meni pa je navzlic svojemu najboljšemu namenu vse pokvaril.« Povedal je, kaj se mu je pripetilo in oba sta se na vsa usta zakrohotala. _ »Sreče pa nimate,« je smeje dejal Kirk. »AH ste vsaj izvedeli tisto, kar ste hoteli?« »Nisem. Toda zato se mi je pozneje nasmehnila sreča.« Pojavil se je Parady, ki je prinesel zajtrk. Chan ga je pozorno jx>gledal. Ko je sluga odšel, je nadaljeval: »Snoči sem v salonu nekaj čudnega odkril.« »In sicer?« »Ali dobro poznate svojega slugo?« Kirk se je zdrznil: »Paradvja? Moj Bogi Pa vendar ne mislite reči...« »Ali je imel kaka posebna priporočila, ko ste ga vzeli v službo?« »Celo sam angleški kralj ne bi mogel imeti boljših. Prišel je s kopo pohval od raznih knezov in grofov, saj jih tudi zasluži. To je najboljši strežnik, kar si jih sploh misliti morete.« »Skoda!« »Skoda? Kaj menite?« »Škoda, da ima najboljši služabnik na svetu to napako, da odpira pisma nad vodno paro.« Za hip je obmolknil, ker se je pojavil Parady m prinesel ocvrta jajca. Ko je spet odšel, se je Kirk nagnil proti Chanu in ga s pritajenim glasom vprašal: »Ali je Parady odprl pismo od Scot-land Varda? Kako to veste?« Chan mu je na kratko povedal, kako je ugotovil istovetnost palčnega odtiska na pismu Scotland Varda in na dopisnici, katero mu je bil izročil sluga. Barry Kirk se je namrdnil: »Česa takšnega sem se lahko nadejal. Odlični služabniki so ponavadi zmerom zapleteni v afere z odjjiranjem pisem in podobnega. Kaj naj storim z njim? Naj ga odpustim?« »Ne, nikakor,« je odvrnil Chan. »Za sedaj moramo molčati in ga samo pozorno opazovati.' Sam namreč ne ve, da 6mo ga ujeli.« »V redu,« je rekel Kirk. »Ostal bo pri meni v službi vse dotlej, dokler ne pridete, vi z okovi za zločince. Kakšna škoda, da mora človek tako spretne roke na ta način utesniti!« »Morebiti pa ne bo prišlo do tega.' »Upam,« je rekel Kirk, Po zajtrku je Chan odšel v uredništv« lista »Globus« in se zanimal za zasebn naslov rejx>rterja Rankeena. Tam je zbu dil časnikarja, ki je spal zasluženo 6panji m ga jaoprosil, naj takoj odide v Kirkov« vilo. Uro pozneje se je navdušeni in na smejani Rankeen pojavil v vili. »Vendar se niste mogli odreči t« stvari,« je rekel in trdo stiskal Kirkov« roko. »Mirni in neomajni vzhodnjak s« je vendar premislil, ko je prispel v pri stanišče.« v »Spričo neprestanega druženja s tak« vihravim 6vetom je postal celo miru vzhodnjak nedosleden. Odložil sem svoje pot, da bi pomagal nadzorniku Flane ryju, ki se tega strašansko veseli, le d« noče povedati, kako mu je to milo.« »Da, da, ravno snoči sem govoril i njim. Popolnoma je zmeden, pa tega noče priznati. Torej kaj je novega? K V**' ''V#:; «*■ T- >• *v5/, V-4P& > ■ v/.V-#!#- J7.jtj£> «»«n7 Nelle trincee sni confine egiziano. — V strelskih jarkih na egiptovski meji. jBSmBl PSU ■h SsL'" - -' V mn - : <** .* - ;4<4 '‘JO*.-«' : U' ; X* ••v' ■ ' -m . p. • ■ m/ »M,«« Lapioggia viva sulle retrovie nemiche. — 2iv dež na sovražnikovo zaledje. bi vsem jetičnim preskrbela posteljo ne v bolnišnici, temveč v sanatoriju. Naenkrat se ti pokaže socialno vprašanje z druge plati. Saj predstavlja 180 milijonov za slovensko narodno gospodarstvo tako ogromno vsoto, da bi z njeno pomočjo lahko namah odpravili vse nedostatke v naši družbi. Nikomur ne bi bilo treba gladovati, vsi bi bili lepo oblečeni, najrevnejši bi stanovali v vilah s kopalnicami in hladilniki, da o posteljah za vsakega 6ploh ne govorimo. Ceste bi zgradili široke in ravne kot v Ameriki in naše bolnišnice bi bili luksuzni sanatoriji. In vendar se tega pri nas nihče ne zaveda, pa ne samo to. Potrošnja tobačnih izdelkov žali-bog skokoma raste. Lanski izkaz za mesto Ljubljano pokaže izdatek 39 milijonov, to je za 3 milijone več kot v letu 1939, medtem ko v isti Ljubljani prej nekaj let od nikoder nismo dobili par milijonov, da bi končali stisko na kirurškem oddelku. Končno izdatki za nikotin niso edini, ki bi jih narod lahko ne le brez škode, temveč z veliko koristjo opustil. Omenjamo jih na prvem mestu zato, ker napravijo največ gmotne škode, največ škode na zdravju in ker ne prinesejo niti ene koristi v zameno. Najvažnejši argument protj kajenju je za nas še ta, da v vsej ožji domovini ne pridelamo niti 1 kg tobaka in je torej teh 180 milijonov, ki jih vsako leto pokadimo, za nas čista zguba. V 6 kg sena imaš za vse leto dovolj potrebnih vitaminov Profesor Johnstone Wallace z vseučilišča v Cornellu se že nekaj let skrbno bavi z vprašanjem, kolriko redilnih snovi imajo v sebi razne rastline, med njimi tudi čisto navadna trava, kakršna raste po travnikih. Prišel je do presenetljivih ugotovitev, na podlagi katerih bi morda morali pričakovati, da nam bodo opoldne pri kosilu prav v kratkem postregli tudi s čisto navadno travo. V sedanjih časih, ko si človek ne more privoščiti vsega po mili volji, ne bi bilo to napačno, seveda, če bi bila trava tudi res okusna ali vsaj užitna in bi tudi res kaj zalegla. Profesor Wallace je o svojih ugotovitvah dejal, »da so v navadni travi vsi vitamini, ki so za človekovo zdravje najpotrebnejši, razen vitamina D. V njej so tudi prvine, ki takšne vitamine vsebujejo«. Učenjak je ugotovil, da posušena trava, torej navadno seno, vsebuje 23 krat več vitamina A kot pa korenje, 22 krat več vitamina B-2 kot ločnika ter 14-krat več vitamina C kot pa paradižnik. >šest kilogramov posušene trave — je končal svojo razlago profesor \Vallace — vsebuje toliko vitaminov, da jih ima povprečen človek dovolj za leto dni.« Angleške ladijske izgube v maju Rim, 21. junija, s. Uradna britanska agencija je sporočila neresnične številke o angleških izgubah, ker trdi, da je Anglija izgubila v maju 98 svojih, zavezniških in nevtralnih ladij ali pa ladij v njeni službi, kar da v celoti 461.328 ton. če pa vpoštevamo izpričane in prekontrolirane številke o napadih sil Osi, pa dobimo, da je Anglija izgubila v maju za 861.460 ton svojega trgovskega brodovja. »Kanepron« — nova japonska umetna volna Kakor poroča agencija »La Corrisponden-za< iz Rima, se je nekemu inženirju iz kemičnega laboratorija japonske industrijske družbe Kanegafuki, ki se bavi z izdelovanjem bombaža, posrečilo iznajti neke nove vrste umetno volno, ki so ji dali ime »kanepron <. Sestoji iz 80 odstotkov beljakovine in iz 20 odstotkov tako imenovanega fibrina umetnega vlakna. Izumitelj zatrjuje, da je volna »kanepron< dosti trpežnejša kot naravna volna, poleg tega pa ima tudi še druge odlične kakovosti, ki ji dajejo prednost pred naravno volno. Koliko časa človek vzdrži brez vode če zaradi žeje izgubite 4 kg na svoji teži, še ni nevarno Na vseučilišču v Michiganu je prof. dr. Fre-deric Kobler skušal ugotoviti, kako dolgo more človek vzdržati brez vode. Ugotovil je med drugim naslednje: Zaradi žeje lahko izgubi človek največ do Sest odstotkov na svoji teži- Nad to mejo se že začenjajo pojavljati znaki obolelosti. Ce tehta kdo recimo 70 kg, lahko brez nevarnosti za svoj organizem izgubi zaradi žeje 4 kg na svoji teži. To pa *e V takšnem primeru že nastopi mučno umiranje od Ž6J6. Profesor Kohler pravi dalje, da normalen človek potrebuje na dam približno 2000 kubičnih centimetrov vode, to se pravi dva litra. S tem pa seveda ni rečeno, da moramo vsak dan poleg hrane izpiti še dva litra vode, kajti računati je treba tudi tisto vodo — in te ni malo —, ki je že v hrani sami. Za filmsko igralko nisi nikdar prestara! Zadnja filmska zvezda, ld je zasijala v Holly-woodu, je Adelina de Walt Reynolds. Odkril^ jo je neki iznajdljivi Kalifornijec. Stara je zdaj že nič manj kot 80 let. Leta pa se ji še toliko ne poznajo. Kmalu potem, ko so jo odkrili, je nastopila v filmu »Pridite in živite z menoj!«. Ni pa to edini tak primer v ameriškem filmu. Tudi Emma Calve je pri svojih 78 letih nastopala v filmu. Toda z njo je bilo nekoliko drugače. Bila je vsaj na glasu kot dobra pevka, medtem ko Reynoldsova tedaj, ko so jo vzeli k filmu, ni bila nič drugega kot mati štirih otrok. Rodili eo se na kmetiji, kakor se je rodila tam tudi ona sama. Pred desetimi leti je prejela diplomo francoske učiteljice in je poučevala francoščino v nekem zavodu vse do tedaj, ko so jo naredili za filmsko igralko. Že v prvem svojem filmu je doživela tolikšen usjjeh, da so jo takoj najeli še za nek drug film. - Le cartucce dum-dura, delle quali si sono serviti gli lnglesi nella battaglia di Sollum, secondo hanno stabilifo gli esperti tedeschi. — Dum-dum krogle, ki so se jih po ugotovitvah nemških strokovnjakov posluževali zadnjič Angleži v bitki pri Sollumu. Maria) Italo Bal boi Italijanski roji nad svetom Stormi d’ltalla tal mondo Tako storim v nekaj dneh. Omenim Ducejn, da bo junija 1933 odkrit v Chicagu spomenik Krištofu Kolumbu. Pristavim, da Chicago ni nikdar bH neposreden cilj velikih poletov in da bi srca Američanov občutno zadelo, če bi ta cilj dosegli pri tej priliki. Potem mn omenim prisrčni sprejem leta 1922, dokaze o prijateljstvu, velike ljudske pojedine, katerih so se udeležili tisoči Italijanov. Mogočnost velikega industrijskega mesta je izklesana v mojem spominu. Če bi italijanski letalski oddelek prišel v mesto med poletnim delom mednarodne razstave, bi to vzbudilo največje navdušenje. Rad bi videl Chicago v cvetju in v toplini na bregovih njegovega velikega jezera z rumenkastimi jadri... Računam, da bom s seboj povedel dvajset vodnih letal, toda lalhko bi prišel na štiri in dvajset. Ponudim Duceju prikaz o naših pripravah. Ničesar nismo pozabili. Vedeli smo vnaprej ter s skrbno natančnostjo ukrenili vse, tudi glede najneznat-nejših podrobnosti. Duce odobri moj načrt brez najmanjše pripombe. Nekaj dni pozneje prvič naznani polet Rim—Chicago—New York—Rim, in sicer v Koledarju vlade. Dan za začetek poleta je maj ali prva polovica junija. •„,»** Zdaj ni več dvomov. Po Ducejevem naznanilu ni polet vec samo zamisel, je dejstvo, ki se začenja uresničevati. Z novim letom pomnožim obiske v Orbetellu. Duh tam je na višku. Atlantski piloti so mi pripravili ljubeče presenečenje že v noči med 6. in ?. januarjem, ko sem se mudil v svojem majhnem osamljenem stolpu na tirenskem rtu Punta Ala, kjer sem imel navado prebiti vsako toliko kako uro v zbranosti in pokoju. Bila je obletnica noči v Bolami, ko so se pred dvema letoma dvignili naši stroji, štirinajst po številu, za polet od afriške do brazilske obale. I Za obletnico sem hotel imeti majhen m zaupen praznik na tem osamljenem koncu Maremme, med razburljivimi spomini na veliko dejanje in med domačimi sencami mladih junakov, ki so pri tem pustili življenje, ^ko se je spustila noč na veliko prostranost voda pred mojim stolpom in na divje grmičevje, ki rase po hrbtu kratkih hribov, se je pa kar nenadno dvignil do ozkih okovanih oken v stolpu planinski spev, ki ga dobro poznam — spet o vojni, spev o Oceanu. Zajel je neznatno sobico z nizkimi svodi, napolnil vso nočno samoto. To so letalci iz Orbetella, ki so hoteli priti do svojega včerajšnjega poglavarja, da bi mu izrekli voščila in da bi se z njim spominjali preteklosti. Molče so lezli navzgor po strmi obrežni stezi, prekoračili kratki polotok in zdaj so vsi okoli stolpa in pojejo svojo pesem, polno domotožja in moči. Vrata se razklenejo in dragi tovariši so vsi okoli mene s Cagnom in Longom na čelu. Praznično preteče noč v majčkeni sobi v stolpu, ki le s težavo sprejme toliko gostov. Skoraj drug na drugem sede po kmečkih stolih, stolčkih in maremmanskih mizicah. Nihče ne šteje ur. Osebje iz šole v Orbetellu je popolnoma navajeno skupnosti. General Pellegrini in polkovnik Longo sta izvedla čudovito sožitveno delo v živahnem ter navdušenem okolju orličem. Plemenitost novega dejanja je prevzela vse in vsi so si na jasnem o ogromnih težavah, ki jih to dejanje ^predstavlja. Posadke so še bolj izurjene, kakor so bile za prejšnji polet, i Med najzanimivejšimi novostmi šole je tale: nekaj častnikov J in strokovnjakov iz posadke prisostvuje izdelavi in sestavi stro- jev, kakor ta izdelava poteka v tovarnah S. A. I. v Sestn Calende ter v tovarni Isotta Fraschini, kjer pripravljajo motorje. Po dolgih preskušnjah v letu in v delavnici so motor Asso-?50 nadomestili z motorjem FIAT. | Tako se sleherni atlantski pilot neposredno udeležuje priprave svojega stroja za let. Nadzoruje in deli odgovornost tehnikov, ki ga sestavljajo in si pridobiva oblast nad zapleteno mehaniko, katere sad sta vodno letalo in motor. To je šola, vrh tega pa neprimerljivo poroštvo za to, da ne bo niti en sam vijak jutri na nepravem mestu. Atlantskim pilotom sta v pomoč in ▼ vodstvo pri tehnični pripravi dva izredna moža, oba zaslužna častnika letalske inženirske službe, skromna prav tako kakor hrabra. To sta pol-I kovnik Biondi in major Pezzani, ki sta zares neutrudljiva. Vaje za polet napredujejo v enakem koraku. Zaradi uradnih poslov se ne morem vedno udeleželati poskusnih letov v skupini, ki jih izvajajo v kar najbolj različnih svetlobnih in i vremenskih pogojih, bodisi podnevi, bodisi ponoči, sredi megle ! ali pod štropotajočim dežjem ali kar na slepo za zavesami, ki jemljejo pilotu sleherni razgled na ven in mu dopuščajo samo uporabo merilnih priprav na krovu. Ni ga atlantskega pilota, ki bi ne bil neskončno krat preletel v vseh smereh tirenskeg® neba in ga s svojim poletom rezal v vseh višinah. Ni mogla bit** popolnejša oblast nad markonigrafskimi, radiotelefonskimi ,n čudne in najbolj različne okoliščine. Posadka se je pripravljal«, radiogoniometričnimi pripravami. Let čez Atlantsko morje je bil preračunan na vse, najbolj da ga izvede s pravo znanstveno skušenostjo. Opustili a®0 sleherno izkustveno merilo iz prejšnjih časov. (Nadaljevanje deiH.) iEEžZ “r ssl^Jst“ Wr.«r s