fc. »prejema lirt	^^ ^^	leletoo št 40-01,
r nora*. naročnin. ^^^^	^^^^	j. ^	_____ ^ __	_____ 40-02, 40-03, 40-04
4 Din, n. dom in ^^T^^fc	"VHP fe	A	in
nn oLU £/i:/VJt C^ gi
Angleški korak v Berlinu
zaradi Češkoslovaške
Francoski in angleški nasveti v Pragi
London, 1. maja, AA. (Havas). Diplomatski urednik «-Sunday Timesa« piše. do se bo zdaj začela živahna diplomatska akcija za to, kako bi se v praksi izvedla določila francosko-angleškega sporazuma. Poročajo, da angleški in irancoski generalštah ne bosta imela kake javne konierence, pač pa. da bo delo na izvršitvi skupnega vojaškega vojnega načrta opravljeno preko vojaških odposlancev.
Diplomatski urednik omenjenega lista tudi poudarja, da strokovnjaki v angleškem zunanjem ministrstvu zdaj proučujejo, koliko bi bil umesten morebitni angleški korak pri nemški vladi, baten naj bi dali podobne nasvete, kakor so jih dali češkoslovaški vladi. Angleški veleposlanik v Berlinu bo verjetno vztrajal na tem, da Velika Britanija polaga veliko važnost na ohranitev evropskega miru, za katerega bi nastala nevarnost gotovo tedaj, če bi se kršili sporazumi, oziroma, če bi se nesporazumi reševali s silo. Do angle-ikega koraka v Berlinu naj bi prišlo šele po Hitlerjevem povratku iz Italije. Kar se tiče Prage bosta Francija in Velika Britanija nssvetovali, naj češkoslovaška kolikor more popusti glede nemške manjšine.
Glede gospodarske pomoči podonavskim državam diplomatski urednik omenjenega lista poudarja, da jc bilo o tem zelo malo govora. Določeno je bilo le to, naj podrobna vprašanja urede trgovinski odposlanci, nakar se bi šele moglo začeti z končnimi pogajanji.
Francosho-italijansha pogajanja
Rim, 1. maja. AA. Nenadni popoldanski sestanek jned italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom
in Blondelom je trajal več kot eno uro. Merodajni krogi zatrjujejo samo to, da jc sestanek potekel v veliki prisrčnosti. Z italijanske strani izjavljajo, da je v interesu samih razgovorov — kakor je bilo to tudi o priliki italijansko-angleških razgovorov — da se ohrani popolna diskretnost. Isto stališče zastopa tudi francoska vlada. Dodaiajo pa še, da prekinjenjc pogajanj, do katerega jc prišlo zaradi obiska italijanskega zunanjega ministra Ciana v Tirani in zaradi bližajočega se Hitlerjevega prihoda v Italijo, ne bo imelo to ni-kakega vpliva na nadaljnji normalni potek razgovorov.
Tukajšnje časopisje piše o sestanku, ki ga je imel Irancoski odpravnik poslov Blondel z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, ne objavlja pa ni-kakih komentarjev. Samo »Mesagero-r piše po vesteh iz Pariza, da bo sporazum dosežen še pred sestankom Zveze narodov. Listi pišejo, da bo v ponedeljek imel italijanski zunanji minister Ciano nov sestanek s francoskim odpravnikom poslov Blondelom.
Pariz, 1. maja. AA. (Štefani). Francoski zunanji minister Bonnet je sprejel danes italijanskega odpravnika poslov ter ga obvestil o poteku razgovorov v Londonu. V prisrčnem razgovoru je francoski zunanji minister, kakor sc doznava, izrazil predstavniku fašistične Italije svojo željo, da se čimprej začne z razčiščevanjem in ureditvijo odnošaiev.
Miincben, 1. maja. AA. (Štefani.) Na čelu skupine 84 ravnateljev in glavnih urednikov nemških časopisov, ki so nocoj odpotovali iz Miinchna v Rim, da tam počakajo na Hitlerjev prihod, so visoki funkcionarji nemškega propagandnega ministrstva in narodno socialističnega tiskovnega urada. Nemški časnikarji nosijo uniformo, ki je bila izde-
lana nalašč za ta obisk v Italijo. To uniformo tvori temen površnik z odprtim ovratnikom in črne hlače. Pred odhodom nemških časnikarjev iz. Miinchna jim jc bila prirejena intimna večerja, ki sc je je udeležil tudi generalni konzul kraljevine Italije, opolnomo-čeni minister Pita lis.
„Puč" na severnem Češkem
Praga. 1. maja. AA. (ČTK). Z ozirom na ponovne trditve berlinskega časopisa •Angriff«, da so na severnem Češkem poskušali puč in da so ga češkoslovaške oblasti zadušile, zdaj uradno ugotavljajo, da lo poročilo tega lista ni resnično
SudetsKo-ncmška stranka je priredila o priliki proslave 1. maja v nekaj mestih svoje manifestacije. V Liberetzu ie med drugimi govoril ludi voditelj sudet-skih Nemcev Henlein. Kakšnih incidcntov nikjer ni bilo.
Pred HHIerievim obiskom v Rimu
Miincben, 1. maja. AA. (Štefani.) Kakor vse nemško časopisje, tako tudi Frankische Zcitung« zelo obširno piše o velikih pripravah za Hitlerjev prihod v Italijo. List piše tudi o vojaškem delu teh svečanosti in 6c zelo pohvalno izraža o razvoju italijanske oborožene 6ile, za katero pravi, da sc tako po materialni opremi, kakor tudi po vojaškem duhu, ki v njej vlada, nahaja na zavidljivi višini. List piše dalje, da nemška in italijanska oborožena sila predstavljata močan branik pred azijsko rdečo nevarnostjo.
Ogromno italijansko letalo pri Neaplju treščilo na tla
Polet 19 svatov iz Tirane v — smrt
Rim, 1. maja. AA. V popoldanskih urah se je v Rimu raznesla vest, da je v bližini Neaplja treščilo na tla ogromno potniško letalo tipa Savoia-Mar-cbetti, ki je letelo iz Tirane v Albaniji v Rim čez Jadransko morje in Brindisi. Letalo je nosilo 19 potnikov, med njimi večje število odličnih osebnosti, ki so se udeležile poročnih svečanosti v Tirani. Ze v dopoldanskih urah se je širila vest, da o letalu, ki je dajate med vožnjo nad morjem redne znake o svojem gibanju, ni nič slišati. Letalske postaje so poizvedovale, a niso mogle ničesar dognati. Po Rimu se je razširila vest, da je letalo morda treščilo v morje in da so vsi potniki izgubljeni. Vse inozemske poročevalne agencije so oblegale letalsko ministrstvo, a še proti popoldnevu niso mogli dobiti nobenih podrobnejših vesti, razen, da o letalu ni nič znanega, da ne vedo, kje se nahaja, da ga iščejo in da se boje, da se je s potniki ponesrečilo kje nad morjem. Toda kmalu je prišla pojasnitev. Letalo je
Berlin. 1. maja. AA. (DNB) Kakor prejšnja leta, odkar je prišel na oblast narodni socializem, so tudi letos v Nemčiji proslavili narodni praznik 3. maja zelo svečano. Tudi današnja proslava je bila v pravem pomenu besede praznik vsega nemškega naroda. Svečanosti so se začele z manifestacijo mladine na olimpijskem stadionu. Veličastnega defileja se je udeležilo okoli 150.000 mladih hitlerjancev. Pred zbrano mladino je prvi Fpregovoril vodja nemške mladine Baldur von Schirach. V svojem govoru je današnjo mladinsko manifestacijo imenoval »največjo manifestacijo mladine, kar jih je do zdaj bilo. Mladini jn jn bodoči vlogi. 150.000 nemških mladeničev in naj posluša svojega Fiihrerja. Za njim je govoril
z nekoliko zamude redno preletelo Brindisi, toda iz neznanih vzrokov je pri Neaplju treščilo na tla m se razbilo. V letalu je bil tudi albanski poslanik v Rimu Jafer Vila, ki se je od poroke albanskega kral|a vračal nazaj na svoje mesto. Albanski poslanik je mrtev. Albansko poslaništvo je bilo prvo, ki je razneslo vest o nesreči, kajti rimske oblasti so še vedno molčale in niso hotele dati nobenih pojasnil o nesreči, dostop do kraja nesreče pa je bil vojaško zavarovan. Albansko poslaništvo je uradno sporočilo tisku, da se je poslanik ponesrečil in da gre za letalo, ki je imelo prepeljati nazaj v Rim nekaj odličnih gostov albanskega kralja. Več albansko poslaništvo ni povedalo. Do pozne večerne ure italijansko letalsko ministrstvo ni izdalo nobenih poročil. Tako v večernih urah še niso znane podrobnosti nesreče niti osebnosti, ki so pri tej priliki našle smrt. Uradnega poročila pričakujejo pozno ponoči ali v jutranjih urah ponedeljka.
nemški propagandni minister dr. Giibbels o nalogah mladine, o njeni vzgoji in o njeni današnji in bodoči vlogi. 150.00 nemških mladeničev in mladenk je navdušeno vzklikalo vodju nemškega rajha Hitlerju, ki je na tej veličastni manifestaciji tudi imel večji govor, v katerem je med drugim dejal: Ne pozabite, da ste vi Velika Nemčija in da vi ustvarjate nemško bodočnost. Svečanosti so se nadaljevale s slavnostno sejo kulturne zbornice nemškega rajha. Ta seja je bila v veliki operi.
Nemški minister dr. Gdbbels je tu govoril o pomenu nemškoga filma, nemškega gledališča in nemške književnosti, kakor tudi o splošni kulturni politiki Nemčije: >Mi črpamo svojo stvari-
teljske sile — je dejal dr. Oobbels — iz globine nemškega naroda in jih stavljamo v službo tega naroda.« Dr. Giibbels je govoril dalje tudi o pomenu radija ter poudaril ob tej priliki posebno dejstvo, (la se je število nemških radioposlušalcev ogromno povečalo v zadnjih letih. Prav tako pa se je silno pomnožil tudi obisk v gledališčih, pri ki-nopredstavah in v muzejih. Slavnostni seji kul-"turne zl>ornlce"so prisostvovali poleg vodje nemškega rajha Hitlerja tudi vsi nemški ministri in številne ugledne osebnosti nemškega književnega, umetniškega in znanstvenega sveta, kakor tudi člani diplomatskega zbora ria čelu s papežkim nuncijem.
Višek današnjih svečanosti so bile manifestacije v Lustgartenu. Stotisoče Nemcev se je udeležilo teh manifestacij, ko so poslavljali mlaje, ki so jih prinesli iz. Avstrije. Slavnosti se je udeležil tudi namestnik za Avstrijo dr. Seyss Inquart, poleg njega pa tudi berlinski župan dr. Lipper in posebno zastopstvo delavcev iz Avstrije. V govoru, ki ga je imel ob tej priliki namestnik zn Avstrijo dr. Seyss Inquart je poudaril, da mlaj, ki so ga prinesli iz Avstrije, simbolizira nemško edinstvo. Lustgarten je bil ves okrašen z zastavami. Dr. Ley je nemškemu vodji Adolfu Hitlerju sporočil pozdrave nemških delavcev, nakar je spregovoril spet Hitler, ki je v svojem govoru med drugim poudaril, da je prvi inaj dobil svoj pravi pomen šele tedaj, ko je narodni socializem omogočil novo Nemčijo. »R ponosom — je dejal Hitler — moremo gledati ua zadnjih pel let. Mnogo jih je bilo, ki pred 5 leti niso verjeli v to, kar se jo zgodilo, kar je ustvaril narodni socializem.« Hitler
Atene, 1. maja. AA. (Atenska agencija.) Predsednik turške vlade Dželal Bajar in turški zunanji minister Ruždi Aras sta s svojim spremstvom odpotovala ob 21 iz. Aten. Na železniško postajo ju je spremil predsednik grške vlade Mctaxa6 z nekaterimi drugimi grškimi ministri. Tega slovesa sc jc udeležila .tudi ogromna množica ostalega atenskega ljudstva. Ob 19 je Dželal Bajar sprejel v prostorih turškega poslaništva grške in tuje časnikarje ter Jim podal izjavo, v kateri jc izrazil svoje veliko navdušenje in hvaležnost nad prisrčnim sprejemom, ki ga je doživel v Atenah, poudaril pa še enkrat tudi pomen grško-lurške zveze v okviru balkanskega sporazuma. Turška državnika 6e bo6ta dopoldne danes zadržala v Solunu, v hiši, ki jo jc grška vlada stavila na razpolago turškim državnikom, kadar prihajajo sem. Iz Soluna sc bosta Dželal Bajar in dr. Ruždi jjodala domov v Turčijo. Kmalu pa prideta oba turška državnika na obisk v Belgrad.
Turški fu-edsednik vlade je sprejel grške in tuje časnikarje in jim je podal tole izjavo:
Prišel sem v Grčijo, kakor znano, da podpišem s svojim tovarišem dr. Ruždi Arasom turško-grško pogodbo, ki pomeni okrepitev prijateljstva med Turčijo in Grčijo, pa tudi, da naredim obisk pri našem velikem prijatelju predsedniku grške vlade Metaxasu. Predvsem sem grškemu narodu prinesel prisrčen in bratski pozdrav vsega turškega naroda. Svoj obisk v prestolnici zavezniške države bom ohranil v vednem spominu. Ves čas svojega bivanja v zavezniški državi sem imel priliko videti brezhiben red in očividne znake vedno večjega blagostanja. če bi hotel opisati vse to, kar sem videl na Grškem, bi mogel reči na kratko, da sem videl v njej veliko blagostanje. Nocoj zapuščava s tovarišem
Zeiniinska vremenska napoved: Prevladovalo l>o oblačno vreme v vsej državi, le na vzhodu se bo nekoliko zjasnilo. V zapadnem delu Ih> pa-dal po nekaterih krajih dež. Toplina ne lx> dosli spremenila.
Vesti iz Španije
Salamanca. I. maja. AA. (DNB) Današnje uradno jioročilo nacionalističnega (»veljstva v Španiji pravi, da na nobenem bojišču ni bilo danes važnejših dogodkov. Na kastelonskem l»oji-fiču slatio vreme onemogoča vsako vojskovanje. Na tem delu bojišča so republikanske čete s |x>-močjo tankov poskušale izvršiti dva protina|>ada, bile pa so obakrat odbite.
Salamanca. i. maja. A A. (llavas) Uradno |mv roč.ilo vrhovnega jioveljstvu jiravi, da so veliko vremensko neprilike onemogočile vsako nadaljevanje liojev v Španiji.
lturgos. 1. maja. A A. (Havas) Nacionalistična radio |*>staja je objavila dekret notranjega ministra. |>o katerem naj bi se drugi maj smatral in slavil kot praznik španske neodvisnosti.
Barcelona, I. maja. A A. (llavas) Vojno ministrstvo poroča: Na vzhodnem liojišču na odseku Valdekvence je odbit sovražni napad ria naše postojanko pri Ankubuerte in Navaza. Nacionalistične čete še naprej pritiskajo na sovražnike v okolici Amfambre.
Vojno ministrstvo |>oroča nadalje, da je sedem sovražnih letal prilotelo z. Malorce in Ikmii-hardiralo okolico Barcelonete. Ta letala so vrgla nad .VI Ik>iuI>. Dozdaj je znano, da je pri leni bombardiranju bilo ubitih okoli 50 ljudi.
Slare gosli vredne 2 in pol milijona so našli
Budimpešta, t. maja. A A. (Pad) Našli so dragocene gosli, ki so bile v četrtek ukradeno |x>lj-skeniu virtuozu Uminskemu. Dozdaj niso ugoto-tovili. kdo je le gosli ukradel. Znano pa je, da jih je tat |irodal za 40 pengov, v r«-sniri pa so vredne 250.01*) zlolov (2 in |k>! mili jona din I. Prodal jih je nekemu krojaču, l<i ni velel, čigave so te gosli. Krojač je |»rosil nekega svojega tovariša, da te gosli oceni, la pn je takoj obvestil policijo. Ko so umetniku na |K>licijskem komisar-jalu izročili te slovite gosli, jo od samega navdušenja, da jili je s|>et dobil nazaj, odigral navzoč-nini stražnikom Mendelsohnovo sonato, nato pa obljubil, da priredi še koncert, katerega čisti dobiček bo namenjen slražniškim vdovam.
je nato govoril o svojem bližajočem se obisku v Italiji ter poudaril, da je ta obisk ogromnega pomena, kakor je velikega pomena italijansko nemško prijateljstvo in sodelovanje med tema dvema državama za ureditev evropskih razmer. Dalje je govoril tudi o nemški načrtni gospodarski politiku. Na koncu svojega govora je dejal, dn 711 milijonov Nemcev danes slavi svoj praznik, da je 70 milijonov Nemcev danes pripravljenih izvršiti nove naloge. Izrazil je tudi svoje odločno prepričanje, da bodo v nekaj letih rešeno vsa vprašanju, ki dozdaj še čakajo rešitve.
Stolisoči navzočnih so priredili viharne manifestacije vodju nemškega rajha in državnemu kanclerju Hitlerju. Nato so vsi skupno zapeli >Deutschland ilbcr allesc in nekaj drugih domoljubnih pesmi. Svečanosti se bodo nocoj nadaljevale z veličastno bakljado.
Prvi mai v Parizu
Pariz, 1. maja. AA (Havas) Prvi maj so v Parizu proslavili na zelo dostojen način. Nikjer ni prišlo do kakšnih incidentov. Nn Francoskem danes časopisi niso izšli, razen časopisa Aclion Franfaise . — V Domremyju so danes proslavili praznik Ivane od Arra. Proslave se je udeležila ogromna množica ljudstva. Prvikrat se je udeležila slavili njen praznik v njenem rodnem mestu. — Častno predsedništvo nad današnjimi svečanostmi je prevzel francoski ministrski predsednik Dala-dier.
Ruždi Arasom Atene in se vračava na Turško. S svojega obiska v vaši s soncem obžarjeni zemlji nosiva s seboj živo sliko, ki se izraža v bratski turško-grški zvezi. Sporočite vsemu grškemu narodu našo hvaležnost za tako velikodušno gostoljubje, ki sva ga našla na grških tleh. Na koncu svoje izjave jc redsednik turške vlade Bajar jvovabil grške časni-arje na obisk v Turčijo.
Lilvanski honhordat bo popravljen
Varšava, 1. maja. AA. (Štefani) Iz Kovna jio-ročajo, da se bodo razgovori, ki se bodo v kratkem začeli med pajiežkim nuncijem in litvansko vlado, tikali revizije konkordata iz. I. 1928. Z druge strani pa poročajo, da se bo predstavnik Svete stolice udeležil skorajšnjih svečanosti, ki bodo ob jiriliki 504 letnice spreobrnitve Litve h katoli-čanstvu.
Iz ZN beže
Rim. 1. maja. AA. Diplomatski urednik Agencije Štefani piše: Kriza, ki je nastala v Svetu Zveze narodov, se označuje z novimi simptomi. Po vesteh iz Južne Amerike, ki so potrjene tudi v Londonu, so Chile pri|>ruvljn na to, da zapusli Zvezo narodov, če ne bo dobila zadoščenja s predlogom za reformo pakta Sveta Zveze narodov. Švica je poslala svetu Zveze narodov memorandum, v katerem znova pojidarjn svoje pravice na jio|K)lno nevtralnost. Stališče Švice, kakor ludi že izraženo stališče Belgije kaže, da državo. |,i bi bile v primeru mednarodnih zapletljajev na|-lvolj izpostavljene, smatrajo, dn njihova samostojnost ne bo zajamčena, pač pa nasprotno kompromitirana s fn možno odredbo čl, 10 pakta Zveze narodov.
Nemški prikaz o narodnostih v češkoslovaški republiki
Nemci Čehi Slvoaki Madžari
J
\BUDAPEST
U N G//A R. N
" ' .......» .
/RUMANIEN i
TU/lfAf ..j
Majniške parade v Berlinu
Hitler: V par letih so rešena vsa vprašanja
„Bratska turško-grška zveza"
Po obisku v Grčiji
prideta turška državnika na obisk v Belgrad
Celjski kulturni teden odprt
Celje, 1. maja.
Ni8 se ni zgodilo posebnega v dneh priprave za Celjski kulturni teden. Tako je vsaj izgledalo. Toda pripravljalni odbor je delal z vnemo, delal je tako, kakor delajo slovenski umetniki, skrito in brez reklame, v neplačanem znoju in trudu. Le tu pa tam je bilo opaziti kak skromen letak z napisom Celjski kulturni teden, skromne vrstice v naših časopisih, in v par trgovinah so izložbe kazale zgodovinske slike iu predmete, ki naj ljudstvo opominjajo na dni, ko se bo Celje pokazalo pred svetom kot mesto, kjer niso zamrli znaki kulture in slovenstva. Precej je poteklo že časa od takrat, ko so korakale po ulicah Claudiae Celea rimske legije, precej časa pa smo tudi Slovenci gospodarji tega dela, ki je zavzemal vidno mesto v predslo-vanski zgodovini. In marsikaj se je že zgodilo v tem Času. Na strmem hribu gospodujejo razvaline starega gradu, ki nam pričajo o slavni preteklosti. Pa tudi v mestu samem so številni spomeniki, ki nemo strme v nebo in čakajo, da bo Celje še doživljalo slavne dni, tako slavne, kot so bili nekoč.
Celje, naravno središče Slovenije, je kazalo vedno narodno slovensko plat, pa čeprav so se bohotili v nedavnih dneh tod še tuji gospodarji, ki jim je bilo slovenstvo trn v peti. Res da je Celje klonilo, ker je niondo skriti svoj pravi obraz, ko pa je bila prišla svetovna vojna, so pokazali tudi Celjani, kje jim je mesto, in ko je mesto zadihalo svobodno v mladi Jugoslaviji, je odkrilo svoje pravo lice, namreč slovensko in slovansko. Toda kaj bi govorili in premišljevali? Danes so se pričeli duevi kulturnega tedna, danes so prispeli v Celje gostje in sami naj sodijo. Ogledali so si razstavo celjskega tiska, celjskih kulturnih del minulosti in sedanjosti. V teh dneh bodo poslušali naše literate in potem naj premišljujejo njih besede, stremljenja in hotenja, premišljujejo naj o življenju v mestu in bližnji okolici, in trdno smo prepričani, da nas bodo sodili pravilno. Prepričani smo, da bodo znali ceniti delo in požrtvovalnost naših kulturnih delavcev, ki so za svoje delo tolikokrat neplačani in ostanejo tudi v velikih slučajih brez slovesa. Je pač to naša narodna tradicija iz davnih dob, je pa tudi z druge strnili porok, da smo na pravi poti, ki vodi vedno le lepši in boljši bodočnosti nasproti.
Zupan g. Mihelčič otvori CKT
Trg Kralja Aleksandra je bil danes dopoldne še posebno živahen. Velika množica občinstva j"* čakala otvoritve CKT, ki ie bila danes ob pol 11 dopoldne v mali dvorani Uniona Celjski župan in predsednik CKT, g. Alojzij Mihelčič, je pozdravil g. bana dr. Marka Natlačena, zastopnika ljubljanskega župana g. Silvo Kranjca, mariborskega podžupana Žebota, ptujskega župana g. dr. Alojzija Remca, upravitelja Narodne galerije g. Zormana iz Ljubljane, zastopnika Prosvetne zveze gosp. M. Kranjca, okrajnega načelnika g. dr. Zobca, g. opata Juraka, predstojnika mestne policije g. Tdrnerja, predsednika upravnega sodišča g. Likarja, predsednika okrožnega sodišča g. Vidoviča, poveljnika polkovnika gg. Milkoviča in Defarja, vse literate, umetnike, zastopnike in predstavnike celjskih kulturnih in nacionalnih društev in vse navzoče občinstvo. Nato je g. župan prečital brzojavne čestitke in pozdrave k CKT ministra prosvete g. Magara-ševiča, načelnika prosvetnega oddelka banske uprave g. dr Sušnika, Otona Župančiča in Zveze kulturnih društev v Ljubljani.
Notranji minister dr. Anton Korošec je poslal naslednjo brzojavko: Ker sem zadržan, se ne moremo udeležiti otvoritve CKT. Pozdravljam to važ no in pomembno prireditev in ji želim najboljši uspeh. Dr. Korošec.
Nato je g. župan prečital vdanostne brzojavke, ki so bile poslane Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku g. dr. Stojadinoviču, prosvetnemu ministru dr. Magaraševiču, notranjemu ministru dr. Antonu Korošcu in ministru dr. Kreku. Celjski oktet je zapel državno himno Pravde Bog, nakar jc izpre-govoril g. župan Alojzij Mihelčič:
Naše lepo razvijajoče se mesto Celje je bilo že davno samemu sebi in slovenskemu ljudstvu dolžno, da po vzorcu obeh večjih dveh prijateljskih tekmecih, mesta Ljubljane in Maribora, priredi CKT. Ta prireditev je bila odkritosrčna želja vseh se je danes pred našimi očmi izpolnila v lepo de-za slovensko kulturo vnetih Celjanov. Iskrena želja janje. Prirediti svoj kulturni teden, je bilo naše mesto dolžno posebno iz dveh razlogov: Nainrej naj CKT pokaže, da se njegovo mesto res zdravo in zadovoljivo razvija, ker po svoji vnanji rasti ne pozabi na svoj notranji kras, na slovensko kulturo. Našemu Celju niso neznane lepe umetnosti in niso mu tuja kulturna dela slovenskega naroda. To se je videlo v vseh pripravah in deli za CKT. Uho in oko, srce inr azum, vse se bo v enem ali drugem pogledu moglo zanimati za naše kulturno stremljenje. Drugič pa je tudi CKT, kakor vsak tak kulturni teden, nekak slovesen izraz in dokaz odgovornosti, ki jo čutijo naši kulturni delavci pri vsem svojem udejstvovanju in ustvarjanju. Kulturni delavci, katerekoli vrste so v pogledu skupne prosvete in blaginje odgovorni svojemu ljudstvu
Naše prebujeno slovensko ljudstvo je danes lačno in žejno umetniških vrednot in dobrin, ki naj mu pomagajo zgraditi novo skupnost. Kulturni teden naj nam razodene, kako naši kulturni delavci čutijo, žive in delajc za svoje ljudstvo in kako mu tolmačijo na svoj način njegovo usodo, Bog daj, da bi se po tem kulturnem tednu še bolj utrdile vozi med našimi kulturnimi delavci in našim ljudstvom. Ponovno vas pozdravljam, g. ban, ki ste nas počastili s svojim obiskom, ponovno pozdravljam vas vse, kakor tudi vse goste, ki bodo še obiskali naš CKT. Prijetna dolžnost mi pa je tudi, da se zahvalim celotnemu odboru in vsem delavcem, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli k prireditvi našega kulturnega tedna. Otvarjam kot župan mesta Celja in kot predsednik odbora Celjski kulturni teden z iskrenimi željami, da bi dosegel popolin uspeh na vsestranskem kulturnem polju.
Nato je Celjski oktet zapel pod vodstvom dirigenta g. Cererja dve dr. Schvvahovi: »Slanica* in •Večer na morju«.
O. ban si je nato z odličniki oglodal likovno razstavo in razstave tiska. O teh bomo Izprego-vorili drugič.
Masonske lože
Belgrad, 1. maja. m. V veliki masonski židovski loži »Bene Berit< kraljevine Jugoslavije 60 bile volitve predsedništva. Za predsednika židovsko masonske lože »Srbija <v Belgradu je bil Izvoljen Aron Alkalaj, generalni tajnik državne bi-potekarne banke. Ž a predsednika lože »Zagreb« v Zagrebu je bil izvoljen tamkajšnji odvetnik dr. Oskar Sjuegler, za predsednika lože »Sarajevo« v Sarajevu j>a dr. Vito Kajon, ravnatelj mestne hranilnice v Sarajevu.
Železniška nezgoda v Litiji
Litija, 1. maja.
Danes zjutraj ob tričetrt na 7 se je zgodila nn
litijski postaji prometna nesreča. Skozi postajo je vozil tovorni vlak št. 471, ko se je iztiril vagon. Vlak je v polnem diru — 30 do 40 km na uro — vlekel iztirjon vagon za seboj. Vlekel ga je približno 1 km daleč. Vagon je bil skoraj popolnoma razbit. Človeških žrtev ni bilo. Nezgode je bila kriva megla. Dopoldne je bila proga deloma zaprta in so vlaki vozili samo po enem tiru. Vlak je namreč hudo razril progo in razdejal celo mo-stiček. Na vlaku nihče ni zapazil nezgode in se je vlak ujtavili šele na povelje prometnika.
Po ljubljanskih cestah
Med najtežjimi vprašanji ljubljanskega mesta so ceste in zato čujemo tudi največ pritožb zaradi blata in prahu Toda ta nezadovoljnost je samo 6ezonska ter se ponavlja vsako zimo in vsako poletje, odkar pomnimo. Srečne so bilo prejšnje občinske uprave, ki so dobile v roke težke milijone kaldrminskega fonda Namenjen je dovoznim cestam k carinarnici. Ta pojem jc pa mogoče razširiti po znanem pregovoru, da »vsaka stezica pripelje te v Rim« Tako so prejšnje uprave ljubljanske mestne občine iz tega fonda sezidale veliko carinarnico in tlakovale njeno obsežno dvorišče ter postavile tudi stanovanjsko kolonijo za carinske uslužbencc. Nadalje so bile tlakovane Vilharjeva, Šmartinska, Ma6arykova, Bleivvcisova, Miklošičeva, Resljeva, Gosposvetska in Celovška cesta tja do mestne meje. Ker ie vse to veljalo okrog 25 milj., je bil kaldrmineki fond znatno premajhen in je bilo treba najeti še 13 milj. posojila, ki se sedaj odplačuje iz dohodkov kaidrminskega fonda z anuiteto čez 1 milj. din. Toda prišli so ča6i gospodarske krize, ko so carinski dohodki jeli padati in padati. Sicer dohodki iz carin 6pet polagoma rastejo, vendar bomo pa morali še čakati, da odplačamo z njimi ves dolg, šele nato se bomo spet lahko po-elužili tega vira dohodkov za ureditev naših cest.
Poleg te hude zapreke pa ovira ureditev ljubljanskih cest tudi šc dejstvo, da smo pred inkor-poracijo imeli le okrog 266 km cest, dočim jih ima sedanja uprava 407 km. Z inkorporacijo okoliških občin je sedanja občinska uprava prevzela tudi 141 kilometrov cest, ki jc bilo med njimi še prccej cest drugega reda. Za te ceste bivša občinska uprava ni skrbela, ker so morali za tc ceste skrbeti zasebniki, a nekaj cest je tudi državnih, za katere ni dolžna skrbeti občina navzlic temu pa lete očitki zaradi njih tudi na občinsko upravo. Če bi torej Ljubljana hotela urediti ali modernizirali svoje ceste, bi morala dvignili proračun in s tem tudi davščine. Ker zaradi preobremenitve svojih občanov z davščinami nikakor ne more zvišati proračuna, bomo morali še čakati, dokler se nc zvišajo dohodki iz carin in se sploh zboljšajo gospodarske razmere našega mesta.
Navzlic vsem tem odločujočim Tazlogom pa sedanja uprava prav mnogo stori za zboljšanje cest ter za pripravo novih del, ki jih zahteva nagla rast Velike Ljubliane. Dogovorno s sosednimi občinami in bansko upravo pridno pripravlja regula-
cijski program in ustvarja osnovo za ureditev celotnega mestnega ozemlja in tudi sosedne okolice po načelih sodobnega urbanizma. Ti načrti segajo prav daleč, saj sc lahko spomnimo, da so arhitekti svetovali zidanje nove velike bolnišnice nad Trato nad Dravljami, pod Šmarno goro in na Posavju. Pri teh načrtih sodeluje z vso ljubeznijo do rodnega mesta naš neprecenljivi mojster Plečnik, ki nam je idealno uredij predvsem Svctokrižki okraj ter nas vedno znova f»re6eneča z lepšimi ofinutki za ureditev mesta in tudi njegove zelene okolice.
Regulacija Ilirske ulice in njenega podaljška na Vidovdansko cesto je že gotova. Za vse mora izdati mestna občina okrog 450.000 din, kar pa rada stori, ker bo z novo zvezo razbremenjena tesna in nevarna Šempetrska cesta.
Na novo odprta Kersnikova ulica zveže Go-sposvetko cesto, Dvorakovo ulico ter Tyrševo cesto, da skrajšamo pot na kolodvor. Treba «e je ie j>ogoditi z nekim sosedom, vendar je upanje, da bo tudi ta ovira sporazumno odstranjena.
Mesto sc že dalj časa pogaja tudi z uršulin-skim samostanom zaradi pridobitve za podaljšek Šubičeve ulice potrebnega sveta. Šubičeva ulica bo podaljšana prav do Selenburgvoe ulice in Kongresnega trga ter bo zvezala Tivolski park z Zvezdo, zato pa tudi prav znatno razbremenila Prešernovo ulico in Aleksandrovo cesto. Ko dobimo šc krasotni Južni trg med Šelenburgovo, Prešernovo in Wolfovo utico ter Kongresnim trgom, bo podaljšana tudi Knafljeva ulica čez ta trg, ki postane nad vse reprezentativno osrčje mesta, da tako dobimo novo zvezo Marijinega trga s Šelenburgovo in Knafljevo ulico, Bleiweisovo cesto in Tivolijem. Ta zares paradni trg, ki naj bi bil okrog in okrog obdan z arkadami in enotnimi fasadami, je popolnoma sklenjena stvar ter lastniki poslopij in dvorišč takoj prično z zidanjem novih poslopij in ureditvijo novih front. Lastniki velikega načrta gotovo nc bodo zavlačevali, Ver to zahteva povečana in tudi podvojena rentabilitefa njih posestev, ker hiše dobe še drugo fronto na zelo frekventirani in velikim prireditvam namenjeni trg, ki bo pa tudi miren, ker na njem nc bo voznega prometa. Gotovo sc bodo na tem trgu osredotočile predvsem kavarne in druga gostinska podjetja, kakor 6edaj beneške prekoračite privlačijo mirnega oddiha željne goste. O drugih cestah spregovorimo prihodnjič.
Dramsho gledališče
bodo pre zidali
V ljubljanskem dramskem gledališču so že dolgo časa občutili potrebo, da se to gledališče razširi, posebno ker je odrišče pretesno. Nujno potrebno je popraviti oder. Treba je zlasti zgraditi krožni oder, kakor ga ima že operno gledališče. Sedaj je sestavljen načrt, da se najprej od-stranijo dosedanji garderobni prostori ter da se proti Igriški ulici, kjer ima dramsko gledališče dovolj prostora, zgrudi stranski prizidek, v ka-lereni bo dovolj prostora za pisarne in za garderobe. V drami bo moral biti zgrajen nov oder na kolesih, ki bo omogočal hitrejšo izmenjavo scene-rije, s čimer bodo tudi odmori med predstavami skrajšani. S temi načrti se bavi že dalj časa tehnični oddelek banske uprave, zlasti tehnični upravitelj gledališča ing. Čulk. Snoči je bil ogled dramskega gledališča jiod vodstvom načelnika tehničnega oddelka banske uprave ing. Skabcrneta. G. ban je temu načrtu za razširitev gledališča zelo naklonjen, vendar pa je še vprašanje, od kod bodo sredstva za razširitev gledališča: ta sredstva pa bodo vsebovala najmanj milijon dinarjev stroškov. Idealno pa bi bilo tudi, da bi se ljubljansko dramsko gledališče, ki je res premajhno, povečalo še na drugo stran, to ie proti Gradišču. Upati pa je. da se iio načrt za razširitev dramskega gledališča vsnj delno v kratkem uresničil.
4 *
Belgrad, 1. maja. m. Jutri zvečer bo ob 20.30 v cerkvi Kristusa kralja koncert cerkvene glasbe. Na koncertu bo poleg cerkvenega zbora in solistov nastopi' tudi pevski zbor Prosvetnega društva. Cisti dobiček je namenjen za nabavo nove monstrance.
Občni zbor Avale
Belgrad, 30. aprila, m. Danes je bila 9. redna skupščina delničarjev agenrije »Avale« v prostorih agencije v Frankopanovi ulici. Skupščino je začel predsednik upravnega odbora Stjejio Koba-sica in pozdravil gg. delničarje. Nato je skupščina izkazala čast pokojnemu Mahmudu Behtnenu, odvetniku in ravnatelju sarajevske »Pravde« in Članu nadzornega odbora. Nato so prečitali jioročila upravnega in nadzornega odbora, ki so jih po krajši debati sprejeli. Potem so soglasno dali razrešnico upravnemu in nadzornemu odboru. Skupščina jo s soglasno izvolitvijo izftopolnila dve iz-I>raznjeni mesti v nadzornem odboru in izvolila za člane Vasilija Iliča, šefa računovodstva, pri predsedstvu ministrskega sveta in odvetnika dr. Danila Gregoriča.
Za predsednika upravnega odbora pa je bil ponovno izvoljen g. Kobasica, za predsednika nadzornega odbora pa senator g. Franc Smodej.
Seja zavarovalnega sveta
Belgrad, 30. aprila, m. Dne 29. in 30. aprila je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo druga seja zavarovalnega svela. Na tej seji sta sodelovala tudi člana sveta dr. Josip Dermastia in Ivo Laš iz Ljubljane. Na dnevnem redu je bilo več važnih vprašanj, med njimi tudi sprejem pravilnikov k urodbi o nadzorstvu nad zasebnimi zavarovalnimi podjetji. Sprejetih je bilo več pravilnikov. Najvažnejši pravilnik o sainojKimofi pride na dnevni red prihodnje seje, ki bo sredi maja. Do sedaj so bili sprejeti sledeči pravilniki: pravilnik o pooblaščenih aktuarjib, pravilnik o registru matematičnih rezerv, pravilnik o bilan-siranju vrednostnih papirjev in pravilnik o jto-datkiii, katere mora predložiti zavarovalno j>od-jelje za podelitev koncesije.
Gledališča in hinematograli v Sloveniji
Po ugotovitvah prosvetnega oddelka banske uprave imamo v Sloveniji sedaj 9 stalnih gledališč, to je takih, ki redno skrbe za program. Naša prosvetna društva, ki od časa do časa uprizorc kakšno igro, tu seveda niso všteta. Troje gledališč je v Sloveniji, ki so stalna in vzdrževana od države. To so Narodno gledališče v Ljubljani-drama, Narodno gledališče v Ljubl]ani-opora in Narodno gledališče v Mariboru Ljubljanska drama ima 596 sedežev ter proda povprečno 67.000 vstopnic. V letu 1936-37 jc geldališčc uprizorilo 1 klasično in 27 dntgih dramskih iger, skupno pa je bilo vseh predstav 220. Drama zaposluje 20 moških in 11 ženskih umetnikov Ljubljanska opera ima 789 sedežev ter jc lani prodala nekaj nad 100.000 vstopnic. Uprizorila je 29 oper, 9 operet in 1 balet. Vseh predstav pa je bilo 231. Zaposluje 68 moških in 37 ženskih umetnikov, v to število so všteti solisti, zboristi, člani orkestra in plcsalci. Narodno gledališče v Mariboru ima 590 sedežev ter ie lani prodalo 59 000 vstopnic Uprizorilo je 1 opero, 8 operet, 3 klasične in 11 drugih dramskih iger s skupno 179 predstavami. Mariborsko gledališče zaposluje 15 moSkih in 9 ženskih umetnikov
Novo Celje, 1. maja. Danec ob 11 dojioldne je umrl za pljučnico vršilec dolžnosti ravnatelja tukajšnjega Zavoda za duševne bolnike dr. Boris Krištof. Slovenska jislhiatrična znanost je s smrtjo tega mladega iu mnogo obetajočega zdravnika dobila hud udarec. Pokojni zdravnik se je rodil leta 1904 v Ljubljani. Gimnazijo je študiral v Ljubljani na Poljanah, prva leta medicine na ljubljanski medicinski fakulteti, klinične študije pa je dovršil v Innsbru-cku. Dalj časa je služl>oval v Ljubljani na kirurškem oddelku. Leta 1934 jo bil prestavljen v bolnišnico za duševne bolezni v Novo Celje. Izkazal se je s prirojeno inleligento in marljivostjo pri delu, tako da je bil februarja lanskega leta imenovan za vršilca dolžnosti upravnika te bolniš-niče.
Bil je prav pred tem, da napravi specialistični izpit in da spojiolni vrzel v slovenski psiliia-trijski stroki. Zapušča svojo mlado ženo in šti-letno hčerko.
O pokojniki! Je znano, da je bil do skrajnosti korekten in pošten človek ter tja je sani sebe vsega jiosvetil svojemu jioklicu. Njegovo truplo bodo prepeljali v Ljubljano, kjer bo pokopano. Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani.
Prostor, ki je na berlinski razstavi določen za Jugoslavijo, je eden največjih in tudi najobsežnejših (meri okrog 500 m3), s čimer je dana jugoslovanskemu obrtništvu možnost, da sc uveljavi čim uspešneje.
Slovensko obrtništvo ni imelo zadostnega časa, da bi se pripravilo za razstavo tako, kakor bi želelo in moglo, ker smo dobili končne dispozicije o našem razstavnem prostoru šele v drugi polovici meseca februarja in se je moglo šele takrat pristopiti k detajlnim načrtom za posamezne razstavne predmete in k njihovi izvršitvi. Naši obrtniki pa so kljub izredno kratkemu času vendarle izvršili svojo nalogo. Te dni že dohajajo posamezna mojstrska dela v Zbornico TOI v Ljubljani, kjer se zbirajo, urejujejo ter bodo v torek s posebno skupno pošiljko odpremljena v Zagreb, od tam pa z razstavnimi predmeti ostalega jugoslovanskega obrtništva skupno v Berlin. Ljubljanska, zagrebška in belgrajska zbornica bodo poslale na razstavo svoje strokovnjake, ki bodo v zadnjih desetih dneh pred otvoritvijo razstave izvršili vsa potrebna dela na razstavnem prostoru.
S priznanjem je treba ugotoviti, da so naša merodajna oblastva in korporacije pokazale v okviru svojih možnosti polno razumevanje za to vele-prireditev, na kateri naj se uveljavi sloves našega obrtniškega dela, kar je tudi velikega pomena v narodnem in gospodarskem pogledu. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je določila za enkrat prispevek 50.000 din, kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani 30.000 din, prav tako se pričakuje znatna podpora tudi od strani ljubljanske občine in celo od mestne občine celjske. Nadejamo se, da bo temu zgledu sledila tudi mariborska občina. Gospod minister za trgovino in industrijo, ki jo v častnem predsedstvu Mednarodne obrtniške razsta-e, je po informacijah, ki smo jih prejeli, za kritje s'roškov jugoslovanske razstave določil znesek 500.000 din.
Mestno gledališče v Celju, v katerem po večini gostuje ljubljansko gledališče, ima 427 sedežev ter je lani prodalo 6000 vstopnic, Mestno gledališče v Ptuiu, v katerem po večini gostuje mariborsko gledališče, ima 296 sedežev ter je lani prodalo okoli 20.000 vstopnic. Poleg tega imamo še Narodno čitalnico v Kranju, Rokodelski oder v Ljubljani, Šentjakobsko gledališče v Ljubljani in Ljudski oder v Trbovljah. Skupno imamo torej tri državna in šest diletantskih gledališč v Sloveniji. Skupno število V6eh sedežev je 3900. Število lani prodanih vstopnic je bilo 275.000. Lani je bilo v S'oveniii uprizorjenih skupno 24 oper, 21 operet, 1 balet, 5 klasičnih in 92 drugih dramskih prireditev. Vseh predstav pa je bilo 748. Vseh poklicnih gledaliških umetnikov je v Sloveniji 103 moški in 57 žensk.
V Sloveniji imamo trenutno 53 kinematografov, od teh sta dva nema in 51 zvočnih. Stalnih kinematografov je 38, sezonskih pa 15. Lani je bilo povprečno 298 tedenskih predstav, letno pa 11 920. Vseh obiskovalcev je bilo lani v kinematografih v Sloveniji 1,560.000,
Mednarodna obrtniška razstava v Berlinu
Kakor smo že poročali, se vrši od 28. maja do 10. julija t. 1. v Berlinu Mednarodna obrtniška razstava. Po pripravah sodeč bo to ena največjih razstav te vrste, zlasti ker se je bodo udeležile ne samo skoraj vse evropske, temveč tudi nekatere prekomorske države Tudi Jugoslavija je prijavila svojo udeležbo Priprave se vršijo s strani naših obrtniških zbornic in zbornic z obrtnimi odseki od meseca januarja dalje ter je koncentrirano glavno delo v rokah belgrajske in zagrebške komore ter
Ljubljanska kronika
Prvi maj v Ljubljani. Ni vesela letošnja pomlad in prvi maj je prišel v Ljubljano z otož-nostjo. Ljudje prvega maja hodijo v plaščih in suknjah. Pa to niso samo tisti zmrznjenci, ki se pri prvi sapiti prehlade, temveč prav vsi, ki niso danes ostali doma Po ljubljanskih cerkvah si mogel danes opaziti, da so bili prav vsi moški verniki v suknjah in plaščih in seveda eo bile tudi ženske dobro ogrnjene. — Krščansko delavstvo je danee na lep, dostojen in manifeslativen način proslavilo prvi maj. Stara tradicija še vedno drži in zalo se je davi zbralo na Rožniku vs3 polno krščanskega delavstva. Ob (5 zjutraj je daroval sv. mašo p. Blaž, ob 9 pa p. Martin. Krščansko delavstvo je pri službah božjih sodelovalo z ljudskim petjem. Prav delavski praznik prvega maja je pokazal, kako močna je krščanska zavest med ljubljanskim delavstvom. — Ljubljanski tramvajski uslužbenci pred leti sicr niso delali na dan prvega maja, vendar pa so se tudi danee med svojim težkim delom sftoninili na prvi maj Sleherni tramvajski voz je bil okrašen z zelenim bukovim listjem. Praznik dela ni za to, da mora delo počivati, temveč za to, da se delo proslavi in da delavci izkažejo delu slavo, delu čast. V tem znamenju je prvi maj potekel v Ljubljani.
Umrl je v Novem Udmatu naš dolgoletni naročnik, železniški vjx>kojenec g. Jožef Keršič. Pokopali ga bodo v torek ob 3 jx>jx>ldne. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožalje!
Danes je odprla veletrgovino z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo ga Marija štele, ki ima svoj lokal v knezoškofijski palači, vhod s Pogačarjevega trga. Opozarjamo na današnji in-serat.
Prepovedano kopanje. —
L. 1845 je bilo v Bostonu, Mass., postavno prepovedano jemati doma kopelj, če ni tega kak zdravnik predpisal. Dandanes je v Ameriki 18,500.000 kopalnih bani, ali 95 odstotkov izmed vseh drugih na svetu.
Umrljivost v Londonu — Zaradi pogoste megle v Londonu je ondi umrljivost ljudi najmanjša na vsem svelu.
Davek na kopalne kadi.
V državi Virgiriia je bila 6voječasno postava, da se je moralo plačevati 30 dolarjev letnega davka od vsake kopalne kadi v hiši.
Prijatelj cigar. Pok. ameriški znanstvenik dr. Stein-metz je hil lako velik prijatelj tobaka, da jc kadil cigaro celo med kopanjem.
Kače, Na svelu je okrog 2400 vrst različnih kač.
Vsemogočni je poklical k Sebi v večno življenje po večno plačilo našega ljubega očeta, starega očeta, gospoda
Ivana Kerna
šolskega upravitelja.
Zapustil nas je v 83. letu starosti v nedeljo, 1. maja ob 1 zjutraj,
Dragega pokojnika spremimo na zadnji poti v torek, dne 3. maja ob 4 popoldne iz hiše žalosti na Vrazovem trgu 2 na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo ob 7 zjutraj v opa-tijski cerkvi sv. Danijela.
Celje, dne 1, maja 1938,
Žalujoči sin Štelan in ostalo sorodstvo.
Primorske vesti
„Mesečnik svetogorskega svetišča"
Pod tem naslovom je izšla prva številka slovenskega mesečnika, ki ga izdajajo očetje na Sveti gori pri Gorici. Odgovorni urednik je o. Guglielrao Endrizzi, Sodelujejo pa slovenski duhovniki, ki so prispevali več člankov Novi mesečnik se tiska v tiskarni Lucchesija (Lukcžiča) v Gorici List je izšel na 4 straneh časopisne oblike. Uvodnik razmotriva o vprašanju: »Kaj hoče biti to skromno glasilo« in pravi, da hoče predvsem biti svelogorski zon, ki bo klical in vabil vse brate od blizu in daleč na božjo pot k svetogorski kraljici, kjer se bodo obhajale največje slovesnosti, kar jih je beležila zgodovina naše dežele. Skrbel bo, da se naše ljudstvo izkaže kot vreden naslednik tistega ljudstva, ki se je prvo odzvalo Marijinemu povabilu in ji na Skalnici postavilo lepo svetišče. Zato bo svojim bralcem razgrnil svetogorsko zgodovino od prvih začetkov do današnjega dne. Za tem je nekaj zanimivih člankov kratke vsebine, ki se nanašajo na verske praznike na Sveti gori ob priliki stoletnice prikazanja Matere božje na Sveti Gori. Na drugi strani lista je veliko napisanega tudi o nadškofu Margottiju ter o predstojniku oo. frančiškanov o. Lconardu Belloju.
Naraščaj duhovništva
Uradni škofijski list v Trstu »Bollettino« od 11. t. m. javlja, da je prejelo v metropolitanski cerkvi v Gorici Sabb. »Sitientes« nomen omen 2. aprila viije duhovniške rede: šest bogoslovcev subdijakonat, eden dijakonat. dva pa presbiterat — Dobro znamenje je to, da narašča število mladih duhovnikov, med katerim je razmeram primerno lepo število Slovencev in Hrvatov. Zato je bilo med našim narodom na Jadranu dvojno velikonočno veselje, ker pristopajo v službo vinograda Gospodovega domači 6inovi.
V sredini Istre, na gričku, ki dominira nad starodavnim gradom nekdanjih istrskih grofov, v Starem Pazinu — rojstnem mestu nadškofa Ujčiča, je imel na praznik Emavsa novo mašo g Jože P a v 1 i š i č. Kljub slabemu vremenu 6e je zbrala ogromna množica hrvaškega naroda z 40 dijaki in 10 bogoslovci, da sc naužije redke slovesnosti. Materina beseda v govoru in pesmih je slavila po daljšem molku svoje veselo ženitovanje. Novomašnik je dovršil študije v nadškofijskem kon-viktu v Kopru, kjer se izobražuje večina naše istrske mladine.
Velikonočni ponedeljek — torej istega dne — pa so bile enake slovesnosti novomašnižtva med Slovenci na Vipavskem. V Logu je opravil prvo oltarno daritev g. Jože P e t r i č; v župniji Karanje, v cerkvi svoje rojstne vasi, v Vrtovinu, pa g. Tone S a t e j, kar je »Slovenec« že sporočil. Tako so imeli naši rojaki Slovenci in Hrvatje v sosedni italijanski državi skupni dan neskaljenega veselja, kakor si tudi delijo žalostne dogodke. Življenje naroda je vedno podobno žitju posameznega človeka.
G ogolfšhi spomeniki
Zgodovinsko znamenita je župnija Karanje zaradi nekdanje staroslovanske glagolske liturgije. Po sporočilu časopisov »Slovenski prijatelj« in »Slovenski glasnik« 1863. v Gorici je takratni dekan v Črnifah poslal uredništvu sledeči glagolski zapisek, izrezan iz gla-golskega misala:
»1583. rniseca Jjuna na 15. Pride k nam v Kamna-ne gospodin škof Vidamski 1 nas vižita ta isti dan na svetoga Vida; tako hoti, da mu Mašu hrvacki poem pred vsiml doktori i pred vstm pukom u erikvi S. Mi-heta v Kamenah. Ja pre Frančeško V(a)lentič.« Škof je bil Janez Grimani, oglejski patrijarh s sedežem v Vidmu - Udine. Župnija je bila torej glagolska.
Važno je, kje so zdaj glagolske knjige te duhovnije, katerih je bilo gotovo več, V6aj brevir je bil tudi Knjiga »Fontes historici liturgiae glagolito romanae« od »Sta-roslavenske akademije« na Krk u jih ne beleži. Misal je kasneje prešel najbrž v župnije črniče ,od koder je prišel spisek. Verjetno jc, da je vse to zdaj v nadškofijskem arhivu v Vidmu. NaSi gg. duhovniki na Goriškem imajo ugodno priložnost o tem se prepričati Zgodovinar dekan Koblar je trdil večkrat, da je v videm-skem arhivu za Slovence zelo dragocenih zgodovinskih virov, prepričal 6e je o tem osebno. Omenjeni zapisek v Kamnjah je raztolmačil prof. orientalskih jezikov v osrednjem semenišču v Gorici Štefan Kocijančič, slov. pisatelj, ki je umrl kot vodja bogoslovja 1. 1883. Znal je temeljito mnogo jezikov, posebno specialist je bil v he-brejščini; ni bil doetor, pač pa doetus. V goriškem bogoslovju so se vzgojevali tudi oni za krško škofijo, kateri so potrebovali pouka o »glagolici«. Prof. Kocijančič je začel predavanje staroslovanščine 1. 1861. in 1870. S tajnim odlokom takratne avstrijske vlade mu je bilo obakrat prepovedano, da je moral glagolske lekcije opustiti, dasi je poučeval brezplačno, S solznimi očmi je pripovedoval bogoslovcem blagi monsignor: »Vse jezike, kolikor jih znam, smem poučevati, le svojega prastaro materinega ne?« — Od približno 1860. 1. naprej je bila uradna Avstrija najhujša sovražnica »glagolice«; od 1. 1880. dalje je pa to »vladarsko dolžnost« spolno-val tudi osebno cesar Franc Jožef pri imenovanju novih škofov za Primorje, dokler ni zadel v škofu Mah-niču na svoj — drugi »Sedan«. Dokazov za to ne manjka.	I. G.
Nesreče z granatami
Lz Gorice nam pišejo, da se je na Kalvariji zopet pripetila smrtna nesreča, ki jo je povzročila eksplozija stare granate izza časov svetovne vojne. Tokrat je bil žrtev nesreče 43 letni France Perin iz Podbrda. Granata ga je popolnoma razmesarila, tako da so ga komaj spoznali. Smrt |e morala biti hipna. Kako je nesreča nastala, si ni mogoče predstavljati. Saj se je Perin že dolga leta pečal z nabiranjem starega orožja in razstreliv in je bil znan kot zelo previden mož, ki 6C je zavedal nevarnosti svojega nevarnega poklica. Verjetno se mu je granata po naključju izmuznila iz rok in pri padcu treščila ob 6kalo ter eksplodirala. Njegova smrt je povzročila po vsej okolici globoko žalovanje.
Iz Ajdovščine poročajo, da se je tamkaj pripetila podobna nesreča. Granata je hudo poškodovala 41 letnega Alojzija Godino, ki se bori s smrtjo.
Tudi iz Bovca poročajo o slični nezgodi. Že 47 letni Tone Kravs je hotel odpreti najdeno granato ter ji vzeli smodnik in medene dele. Granata pa jc kar naenkrat počila in mu pri tej priči odtrgala nogo, a ga tudi sicer po vsem telesu hudo prizadela. Sedaj se v goriški bolnišnici bori s smrtjo in imajo zdravniki le malo upanja, da ga ohranijo pri življenju.
V St. Petru pri Gorici je ogromna 10 in pol centimetrska granata usmrtila kmetskega fanta, 29 let starega Damjana Podberšeka, doma iz Vrtojbe. Ubogega Damjana so orožniki našli mrtvega na belo soboto zjutrai, ko so šli mimo skladišča, kier je bila granata shranjena. Podberšek je brez dvoma hotel ponoči granati odvzeti smodnik, pa ga je pri tem doletela rana smrt. S preostalo družino imajo vsi ljudje veliko in iskreno sočutje.
Avto v prepad
lz Kala pri Kanalu poročajo o grozni nesreči, ki se je pripetila na državni cesti. Po cesti jc zelo hitro uvozil tovorni avtomobil, katerega je vodil lastnik Gino Grašovin. Poleg voznika je sedel še njegov prijatelj Anton Žnideršič. Na ostrem ovinku ceste voznik ni mogel voza pravočasno obrniti in se je zaletel čez ograjo ter se zvalil v globočino. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč. Grašovina so pobrali že mrtvega, medtem ko je Žnideršič ostal pri življenju ter odnesel lc zlomljeno nogo ter nekaj lažjih prask po obrazu. Toda težko ga je bilo rešiti, ker ga je avto ujel pri
desni roki in je bilo treba ves voz premakniti, preden so ga mogli izvleči in mu rešiti življenje. Pogreb nesrečnega Grašovina je bil nad vse veličasten. Žnideršič pa se nahaja v bolnišnici, kjer mu gre vidno na bolje.
Nereča pri delu
Miha Berlot, doma iz Kanala ob Soči, je vodil konjsko vprego. Pri tem je zadel ob kamen na cesti ter tako nesrečno telebnil po tleh, da je šel konj čez njega, na to pa še voz, ki je bil precej težko naložen. Berlot je dobil zelo hude poškodbe na glavi, notranje poškodbe, ki so povzročile notranje krvavitve, ter si je vrhu vsega šc zlomil nogo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj dva meseca.
Drobne iz Julijske krajine
Na meji so prijeli in zaprli 26 letnega Friderika Orla, doma iz Zgonika pri Črnem vrhu. Pobegniti je hotel v Jugoslavijo.
Nevarno je padci s senika in 6i zdrobil lobanjo, tako da je kmalu umrl, 50 let stari Ivan Ccrne, doma iz Št. Petra pri Gorici.
Po Goriškem je potovalo 100 članov Sadjarskega društva iz Slovenije. Obiskali eo Brda in odpotovali dalje v Padovo.
Z zvonika se je skušal z vrvjo spustiti na tla Franc Žigon iz Komna a je obvisel in nato padel 6 m globoko ter si zlomil nogo. Zdravi se v bolnišnici v Gorici.
Podestat Alfred Zannoni v Postojni je bil odstavljen in na njegovo mesto imenovan za podestata (župana) Giulio Luccardi.
Pri Rcpcnlaboru se je vnelo grmovje in jc požar uničil kakih 30.000 kv. metrov goščave. Gasit so prišli gasilci iz Trsta.
Električno razsvetljavo so dobile vasi Šmarje, Branica in Svina v rihemberški občini.
Posestvo Andreja Kokošarja v Tolminu je zgorelo. Škodo so za enkrat cenili na 10.000 lir.
V	tržaški pokrajini |e razpisanih 83 učiteljskih mest, za katere pa še ni zadosti prosilcev.
Pri Sv. Križu pri Trstu so dobili poročilo iz Argcn-tinije, da jc umrl tamkajšnji rojak 28 letni Just Bogateč. Iz Francije pa je prišlo pismo, da je umrl šent-petrski rojak. Skoraj istočasno jc prispela vest, da jc v Skoplju umrla v najlepših letih tudi šentpetrska rojakinja Sonja Sedmakova.
V	Sežani je bila velika razstava plemenskih bikov alpskega plemena. Kmetom sta govorila pri tej priliki pokrajinski lašistični tajnik Grazioli in prefekt Rebus.
Koroške novice
Poziv k nemškemu narodnostnemu delu na Koroškem
Vodja narodnosocialističnega gibanja KdF (•»Kraft durch Freude«) za Koroško dr. Franc Ko-sebier je objavil proglas, v katerem poziva vse dosedanje nemške narodne delavce, zlasti pa učiteljstvo, naj združijo svoja narodnostna prizadevanja v okvirju KdF, kjer bodo lahko sniotreno gojili nemško narodno petje in narodue plese, vzbujali zanimanje za narodne noše, stare običaje in ljudsko igranje.
Dosedanje delo v malih krožkih sc mora izoblikovati v široko gibanje. Nihče naj se tej lepi nalogi ne odtegne. Proglas končuje z ugotovitvijo, da je gojitev nemško narodnosti v obmejni Koroški za vsakogar vrhovna nacionalna dolžnost.
Zamisel je sama na sebi gotovo prav lepa, samo če to gibanje ne Ivo v celoti prevzelo ded-ščine illeimatbundac, kar bi seveda ne bilo združljivo z narodnosorialističnim duhom. Saj narodni socializem raznarodovanje izrečno odklanja.
Zasluženo priznanje
V Svetni vasi je zadnjih 12 let nepretrgoma župauoval zavedni slovenski mož Valentin Š.emic. p d. Pirman iz Svetne vasi, v občinskem odboru pa je sodeloval celih 44) let. Na Koroškem je zavednim Slovencem pač redko usojeno tako dolgotrajno javno delovanje. Zato ta primer priča o velikih sposobnostih moža, pa tudi o njegovi splošni priljubljenosti.
Pred kratkim je bil v Svetni vasi imenovan nov župan Aleksander Schmitzer. Da bi se staremu žujmnu za njegovo dolgoletno in nesebično javno delovanje v občini primerno oddolžil, mu je novi občinski odbor e sodelovanjem gasilske godbe priredil lejx> podoknioo. Pri tej priliki ee je novi župan g. Schmitzer v toplem govoru zahvalil svojemu predniku za ve6 njegov trud, predsednik slovenske Zadružne zveze in občinski odbornik Florijan Lapuš pa se je zahvalil v imenu
Slovencev, ki so imeli v zaslužnem inožu v najtežjih dneh pravičnega zaščitnika in branitelja njihovih naravnih pravic.
Nova maša v Šent Janžu v Rožu. Dne 24. aprila je v Šent Janzu v Rožu pel svojo prvo sv. mašo tamoš-nji rojak dr. Janko Hornbock, ki je svoje bogoslovne študije pred kratkim končal v Innsbrucku ter bil tam* kai posvečen v ma.šnika. Rojstna fara je novomašniku priredila prisrčno topel sprejem in iz nove maše napravila velik farni praznik, ki se ga je udeležil ves Rož. Na novi maši, kjer se je zbralo na tisoče Slovencev, je imel slavnostno pridigo novomašnikov stric č. g. svetnik Ivan Hornbock, župnik v Mežiški dolini. Krški škof je novomašnika imenoval za kaplana v Železni kapli, kjer ga čakajo lepe dušnopastirske naloge.
Župnik Štefan Bayer bolan. Bivši župnik v Logivesi pri Vrbi, ki je pred letom dni šel v zasluženi jx>koj, jc nevarno zbolel in ga priporočamo vsem sobratom kakor tudi vsemu slovenskemu ljudstvu v molitev.
Premestitve duhovnikov. Knezoškofijski ordinariat je dosedanjega kaplana v Pliberku g. Antona Nageleta premestil za kaplana v Bistrico ob Dravi. Na svojo župnijo se je po daljši odsotnosti zopet vrnil Ivan Sc-kol, župnik v Globasnici. Prav tako se je po daljši odsotnosti zopet vrnil na svoje službeno mesto v Hodišah tamošnji župnik Ivan Stare,
Slovenski vnditeljski tečaj, ki bi se imel vršiti 8. maja v Celovcu, je preložen na jesen.
Premestitve učiteljev, Nadučitelj v Globasnici Luka Vitemik je bil premeščen v istem 6vojstvu za nadučitelja v Tigerčc (Tigring). Nadučitelj v Medgorjah Jožef Holccr pa za nadučitelja v Doberlo vas.
Umrli so: Dne 26. aprila so pokopali najstarejšega farana v Radičah Jakoba Hermana, po domače Horeja, ki je dosegel častitljivo starost 9i let. Veliko je vedel pripovedovati iz časov svojih vojaških let, ki jih je preživel po Macedoniji in Albaniji. Bil je zvest prijatelj slovenske knjige in slovenskega časopisja, dolgo let pa tudi predsednik radiškega slovenskega prosvetnega društva.
V Pliberku je umrla ugledna katoliška in slovenska žena Marija Komar, mati Jožefa Komarja, ki župnikuje
Ljubezen in vihar
v velefilmu
TORNHDO
Kino Malica
ob 16, 19-15 in 2115 uri
Položnice
so priložene današnji celokupni poštni nakladi, da p. ii. naročniki, ki jim s 1. majem poteka naročnina, isto pravočasno obnove in poravnajo tudi morehifno zaostanke.
pri «v. Juriju ob Vinogradih. Užaloščeni družini izrekamo naše sožalje.
Drobiž. V Celovcu sta Pavel Oraš in Valter Roj z motornim kolesom povozila nekega vojaka, ki so ga hudo poškodovanega prepeljali v bolnišnico.
Vso domačijo Jožela Ibovnika po domače Bobeja v Galiciji je upepelil požar, ki je nenadoma izbruhnil v nedeljo, dne 24. aprila po službi božji. Zgorela jc tudi vsa živina Škoda je le delno pokrita z zavarovalnino.
Med Brdom in Dobrolami ob Baškom jezeru je mladinski odsek narodnosocialistične stranke kupil večje zemljišče, ki ima 50 m obali. Zgradili bodo tamkaj mladinski dom, ki bo imel 100 postelj na razpolago. Zgradba bo stala 100.000 mark (poldrugi milijon din), ki so že zbrane.
V	Svetni vasi 60 oh velikonočnih praznikih revnejši občani od novih oblasti sprejemali razne podpore. Predvsem so bili obdarovani revni otroci.
V	»Haus der Heimat« v Doberlivasi in v Žitari vasi so odprli otroške vrtce, ki so že začeli poslovati.
Predstavniki inozemskih potovalnih pisarn v Sloveniji
Maribor, 1. maja.
V torek, dne 3 maja, so prične v Mariboru študijsko potovanje predstavnikov inozemskih potovalnih uradov po Sloveniji. To potovanj« priredita Tujskoprometna zveza v Mariboru in Zvozu za tujski promet v Ljubljani. Ni treba posebej na-glašati, kolikega pomena moro poslati za naš tujski promet to potovanje. Obe zvezi sta angažirali predvsem predstavnike tistih potovalnih uradov, ki so bili z našimi kraji že do sedaj v zvezi ter se v njihovem področju ljudje posebej še zanimajo za slovenske kraje. Svojo udeležbo je prijavilo 20 predstavnikov, in sicer eden iz Danske, 8 Iz Nemčije (in bivše Avstrije), eden iz Grčijo, trije iz Holandske, eden iz Italije, dva iz Švice, dva iz Češkoslovaške, 4 iz Madžarsko in 7 predstavnikov jugoslovanskega ■»Putnika« iz južnih naših pokrajin. Goste bodo vodili po Sloveniji zgodovinar prof. Franjo Baš, ravnatelj Tnjskojiroinetno z voze v Mariboru, Josip Loos tor pod ravnatelj Aleksander Pfojfor in ravnatelj Zvezo za tujski promet v Ljubljani dr. Ciril Zižok.
Program tega potovanja je naslednji: V torek. 3. maja, zbiranje udeležencev v Mariboru, ogled mesta in njogovih zanimivosti. Zvečer priredi mestna občina gostom pozdravni večer. V sredo, 4. maja : Izlet nn Pohorje, ogled hotelov in planinskih domov, sprehod do razglednika, obed, po obedu povratek v Maribor, ogled Mariborskega otoka tor izlet v okolico mosta, |>otem pn oglod mariborskih hotelov. Dno 5. maja- Odhod preko fit. TI ja, Cmu-roka. Gor. Radgone v Slatino Radenci, oglod ko-jiališča, izlet v slov gorice: Ljutomer, Ormož, Ptuj, Ogled Ptuja, ob 18. odhod v Rogaško Slatino. Dne 0. majn: Ogled zdravilišča, potom odhod v Celje, kratek oglod mpstn. odbori v Laško. Pregled kopa lišča in mosta, ob 16. odhod v Dobrno, oglod ko pališča. Dno 7. maja: Ob 8.30 odhod iz Dobrno skozi Savinjsko dolino v Gornji grad, po obodu odhod v Logarsko dolino, povratok skozi gornjo Savinjsko dolino, prenočevanje v Sv. Pavlu pri Preboldu Dno. 8. maja: Ob 8. odhod v Rimsko Toplice, oglod kopališča, kopanje, ob 14. odhod: Zidani most, Mokronog, Šmarjetske Toplico, Novo mesto. Dolenjske Toplico Dno 0. maja: Ob 0. odhod za žužomberg, Višnja gora, Ljubljana. Ogled Ljub liane. Dne 10. majn: Ob 9. odhod iz Ljubljane v Kamnik, ogled mosta, ob 13. odhod v Kamniško Bistrico in Krnnj, ogled mesta, izlet na Jezersko, ob 18. povratek v Kranj. Dno 11. maja: Ob 0. odhod iz Kranja v Radovljico, Bled. Ogled letovišča, popoldne izlet na Pokljuko, povratek nn Bled. Dno 12. maja: Kratki izleti z Rleda v okolico (Vintgar). Pn obedu odhod v Bohinj. Dne 13. maja: Ob 0. odhod iz Bohinja za Bled —Jesenice, po obodu odhod v Kranjsko goro, ogled kraja in okolice. Dne 14. maja: Ob 9 odhod iz Kranjske gore v Rateče— Planico—Tamar Po obodu povratek v Jesenice, kjer se zaključi študijsko potovanje.
Udeleženci tega študijskega polovaaja, ki jih bo vodilo skozi najlepšo in za tujski promet najbolj urejene krnje Slovenije, se bodo vozili z luksuznim avtoknroni mariborsko mestno občino.
Sloventeva" podružnico
Llubljaita, liirševa cest«
(palača Poštni dom)
F O T O A
Osvetlitev
Pogosto se zgodi, da zastavi amater trgovcu tole uganko, ko je vtaknil v žep kupljeni zavojček filma ali plošč:
»In kako dolgo morain osvetliti?*: Amater se pri tem seveda ne zaveda, da je pravilna rešitev njegove uganke v trgovini nemogoča in da jo je mogočo, razvozljati samo na mestu pri snemanju določenega objekta in v določenih okolnostih Da ni zamere, dobi amater navzlic temu odgovor in navodila, ki ga morebiti rešijo pred popolnim polomom, če mu je sreča naklonjena, ali pa tudi ne. Dn mora osvetliti pri oblačnem nebu toliko in na soncu toliko in uporabili takšno in takšno zaslonko, je lahko prav ali pa napačno. Včasih »pride vendarle nekaj na film-;, včasih morda celo preveč ali pa premalo, toda pri skromnem življenju, ki smo ga navajeni, zadostuje za nekaj časa tudi tako — dokler ne vrže ljubitelj črnobele umetnosti kamero razočaran v kot. Za uživanje te umetnosti je potrebno pač nekaj več kakor par stotakov za nabavo kamere in nekaj dinarjev za nabavo filma. Trgovec seveda ni kriv, kajti če bi znal razvozljati zastavljeno mu uganko v trgovini tak<5 za vse primere veljavno, kakor to zahtevajo od njega amaterji, bi posLil bogat mož Da ne bo pri razmotrivanju vprašanja o pravilni osvetlitvi napačnega pojmovanja, ugotovimo predvsem tole: vso zmogljivost negativnega tvoriva izkoristimo lahko le s pravilno osvetlitvijo, ki je lem važnejša, čini težavnejši je snemani motiv jio obsežnosti svetlostnega obsega. Posledica podosvetlitev in preosvetlitev je grobo popačenje gradacije tvoriva in tonskih vrednot, ki se očituje v premedlih ali p:> nrekontrnstnih negativih ter
MATER
otežkoča ali pa celo ouemogoča kopiranje in pove-čavanje. Če moremo spraviti takšne slike na papir, zadovoljujejo kvečjemu začetniško ambicijo amaterja, ki se še ni seznanil s tonsko bogato lestvico monokrome fotografije, dočim naprednejšega amaterja ne morejo zadovoljiti. Vsak, komur je do napredka v fotografiji, se mora takoj seznaniti z vsemi okoluostmi, od katerih je pravilna osvetlitev odvisna in zavreči med drugim tudi naziranje, da dovoljuje negativno tvorivo z obsežnim osvetli-tvenim območjem malomarnosti pri osvetljevanju Takšno tvorivo onemogoča sicer tudi čisto zeie-nemu začetniku, da navzlic precej grobim napakam v osvetlitvi vendarle nekaj doseže ter ga s tem polagoma privede v vrste stalnih potrošnikov fotografskih potrebščin — kar je seveda v prvi vrsti interes fotografske industrijo in namen super lativov reklamnih šefov — odličnih tehniških uspe hov pa navzlic hvalisanemu osvetlitveneniu območju brez premišljenega sodelovanja fotografa samega ne omogoča.
Obvladanje kompleksa vprašanj, ki so v zvezi s pravilno osvetlitvijo, spada mod najvažnejše zahteve, ki jih stavi na amaterja fotografija. Navzlic številnim pripomočkom, ki jih imamo za določanje časa osvetlitve, je to vprašanje še vedno samo deloma rešen problem, odvisen od tako številnih in različnih okoliščin, dn ne more nakopičiti industrija popolne mehanične rešitve v nobou osve-tlitveni pripomoček. Določanje časa osvetlitve je mehanizirano samo deloma — do sedaj najbolje z električnimi svetlomeri — ter je potrebno dolo čati pravilno osvetlitev od slučaja do slučaja individualno po suemuneni objektu iu okolnostih, od katerih je pravilna osvetlitev odvisna in ki jih mehanizem svctlomera ne vpošteva.
Trajanje osvetlitve določajo sledeči najvažnejši faktorji:
1.	Splošna občutljivost negativnega tvoriva.
2.	Svetlobnost objektiva (velikost zaslonke).
3.	Barva objekta in barvna občutljivost negativnega tvoriva.
4.	Svetlost objekta in njegov svotlostni obseg.
5.	Razdalja objekta od aparata.
6.	Način razvijanja.
Splošna občutljivost tvoriva
Vrednost tega faktorja jo vedno znana ter je označena na ovoju tvoriva večinoma v DIN-stop-njah (Deutsche /ndustrie-iVorm). Ta označba temelji na merilnem postopku, ki izključuje vsakršno zlorabo in pretiravanje v navajanju splošne občutljivosti, kakor je bilo v navadi pred uvedbo tega sistema. Kot osnova je vzet najšibkejši svetlobni vtis, zabeležen na razvitem negativu kol najmanjša počrnitev, ki jo jo še lahko kopirati. Izid mer jenja izražamo v desetinkah stopnjo, n. pr. 17/10° DIN. Čim večje jo število takšnih desetini;, oziroma čim večji jo števec toga ulomka, tem občutljivejša je emulzija tvoriva. To jo najnovejši način merjenja občutljivosti. Nekatere tovarne pa označujejo splošno občutljivost filmov in plošč še vedno v Scheinerjovili stopnjah, n. pr. 20" Schei-nerja. Te lahko preračunamo v DIN-vrodnost (toda samo približno tako, da odštejemo od Schoinorjo-vih stopinj število 10. Kar dobimo, je števec DIN-ulonika. 26° Srheinorja jo torej približno toliko kakor 10/10" DIN. Pri preračunavanju iz DIN-vred nosti na Schoinorjovo stopnjo postopamo obratno, dn števcu DIN-ulomka prištejemo število 10. N. pr.: 21/10" DIN je približno 31" po Scheinerju. S takšnimi označbami splošne občutljivosti tvoriva so opremljeni tudi svetlomeri in drugi pripomočki za določanje osvetlitve.
Občutljivosii različnih emulzij luiiko med sebuj
primerjamo. Zapomniti pa si moramo, da se za vsako 3/10" DIN občutljivost tvoriva približno podvoji. Film z občutljivostjo 18/10" DIN jo torej dvakrat bolj občutljiv kakor film z občutljivostjo 15/10" DIN in dvakrat manj občutljiv kakor film z občutljivostjo 21/10" DIN. Analogno stopnji občutljivosti tvoriva uravnavamo tudi osvetiitev ter osvetlimo pri enakih drugih faktorjih tvorivo 18/10" DIN dvakrat manj kakor tvorivo 15/10» DIN in tvorivo 21/10° DIN dvakrat manj kakor tvorivo 18/10° DIN. Zelo občutljiv film upodablja objekte tudi pri šibki svetlobi v vseh njihovih podrobnostih, ko šibko občutljiv film žo docela odpove in sploh no zabeleži svetlobnega vtisa ali pa le v nezadostni mori. Za snemanje v slabih svetlobnih razmerah je uporabljati lorej le zelo občutljivo snemalno tvorivo, s katerim pa je v splošnem težjo delati, ker je zaradi nekoliko manjšo osvetlitvene tolerance mnogo bolj občutljivo za napake v osvetlitvi, kakor tvorivo z manjšo splošno občutljivostjo.
Ta faktor je torej zelo važen in ga moramo vpoštevati pri določanju osvetlitve, pa naj uporabljamo pri tem tabelo, optični ali oloklr. svotlomer
Zanimiva je primerjava, kako silno jo dvignila industrija splošno občutljivost tvoriva Okrog leta 1850 je bila potrebna pri snemanju pokrajino v soncu najmanj štiriminutna osvetlitev, dočim napravimo danes podoben posnetek iz roke z Viom. sekunde. To se jiravi, da je občulljivost modernega tvoriva okroglo 240.000 krat, večja od občutljivosti takratnega tvoriva, kar nam omogoča, da obvladamo lahko pri snemanju še tako razgibano življenje našega okolja.
Naša društva
Fnlnklub Ljubljana. Program za tekoči teden: Danes seja oksekutive razstavnega odbora nu vele-sejmu ob 20, v torek običajno predavanje, v petek kritika slik in razgovor glede izleta v nedeljo.

NedelfsKi šport
Ligine prvenstvene tekme
Današnje prvenstvene tekme v ligi so prinesle tri velika presenečenja. Najprej je BSK izgubil v Zagrebu proti Concordiji s 3:0, Hajduk v Splitu pa je porazil drugega favorita Haška z 2:0. Gradjanski v Belgradu ni mogel popraviti svojega položaja. Z današnjim porazom Ljubljane v Belgradu je postal njen položaj v prvenstvu lige zelo kočljiv. Zelo verjetno je, da se Ik> Ljubljana težko izognila nevarnemu zadnjemu mestu na tabeli.
Tabela po današnjem kolu:
BSK 24 točk, Hašk 23, Gradjanski 21, Hajduk 17 liask 15, Slavija 15, Jugoslavija 14, Ljubljana 10 (21:38). Concordia 10 (22:48), Jedinstvo 10
1(12:32).
Bask : Ljubljana 6 : 2
(2:0)
Belgrad, 1. maja. in. Za gostovanje Ljubljane je vladalo med belgrajskim športnim občinstvom precejšnje zanimanje zaradi dobrega rezultata proti Jugoslaviji v Ljubljani Če ne bi bilo deževalo, bi prisostvovalo tekmi gotovo več gledalcev, kakor jih je bilo. Vendar je bilo na terenu, ko sc jo pričela igra, okrog 2000 gledalcev. Takoj v začetku moramo naglasiti, du rezultat igre ne odgovarja nastopil, ki ga je pokazala Ljubljana Po svojem nastopu in po situacijah, ki jih Ljubljana zaradi težkega terena in deloma zaradi nesreče ni mogla izkoristiti, bi Ljubljana zaslužila celo neodločen ro/.ultut Le dva človeka sla v stvari postavila današnji rezultat. To je vratar Pogačnik, ki je zelo slabo branil in je kriv treh golov, ter izvrstni igralce Cabrič. ki jo izkoristil vse napake obrambe. Zlasti jo nesigurnost Pogačnika sama povzročila štiri gole. Za visoki poraz Ljubljane nosi torej vso krivdo Pogačnik, ki je danes s svojo igro v drugem polčasu ubil sam svoj rcnomo. ki ga je imel doslej v Belgradu. Ostali igralci Ljubljano so i/polnili svojo nalogo skoraj popolnoma brezhibno. Ilassl in Žitnik sta naonorgičnoje čistila. V krilni vrsti jc bil najboljši Pupo. za njim Slapar, ki je imel mnogo opravka s šarieem. medtem ko je Franzl v prvem polčasu napravil samo eno napako, ko ni pazil na Milica, zaradi česar je padel prvi gol. ki ga jc sicer zabil Cabrič z roko, pn ga jc sodnik priznal. V napadu so bili vsi dobri. Najboljša sta bila Lah. zlasti Erber, ki je v dragem polčasu pokazal, dn itna vse sposobnosti, da postane izvrstno levo krilo Ta mlndi igralec Ljubljano je vzbudil pozornost vseh glodalcev s >vojo lopo igro. Napadalni trio je lepo kombiniral. lepo je delil žogo. ni pn mogel zaradi blatnega terenu razviti v.se svoje sposobnosti v streljanju. Bask je imel najboljše moči v lin 1 f liniji tor v napadu, katerega je pametno vodil Cabrič. ki jc izkoristil vso šanse. kntere jo Bask sploh imel za gol. V današnji tekmi je Bask imel res neverjetno srečo, da jo izkoristil vse šanse za gol. knr sc le redko dogaja na športnem polju, medtem ko sreča Ljubljani ni bila naklonjena. Kljub temu je Ljubljana dokazala, rla znamo tudi Slovenci igrati lep in koristen nogomet S svojo igro je danes zapustila v Belgradu najlepši vtis in bclgrajsko občinstvo je vos čas igre burno pozdravljalo lepe poteze nalili fantov. Če no bi bil imel Pogačnik danes svojega nesrečnega dno, bi danes Ljubl jana odnesla sieurno ono točko iz Belgrada.
Malo prod tretjo nro je med dežjem nastopilo moštvo v sledeči postavi: Pogačnik. Ilassl— /itnik. Slapar—Pupo—Franzl. Lah—Blago—Gozdar— Čepek— Frbor. Bask jo nastopil v postavi: Jakšič, Zivkovič—Džcvanič. Klisarič—Vojno-\ ič—Dimitrijevic, Milic- — Detlinger — Cabrič — Matias—šarič. Začetni udarec je imel Bask, toda obramba Ljubljane je čistila. Žo v drugi minuti je moral Pogačnik prvič intervenirati. Sledili so menjajoči so napadi Ljubljane in pa Baska. Ljubljana je do četrte minute nadvla-dovala, potom pa jo prevzel iniciativo Bask. V 23 minuti jc Bask v napadu, Detlinger ima žogo Na njeira strnžita Žitnik in Franzl, tako da jo desno krilo Baska Milič ostalo nepokrito. Detlinger jo podal žogo Miliču, ki jo izvrstno streljal proti golu. a šarič je z roko poslal žogo v mrežo Kljub protestu naših je sodnik priznal gol. Bask je še vedno boljši na terenu V 36. mi-
nuti jc Franzl napravil roko na IS metrov pred golom. Strelja Klisarič proti desnemu oglu gola in žoga je nepričakovano padla v mrežo. Pogačnik se sploh ni premaknil, da hi branil. Uspeli 2:0. Naši ostro reagirajo. 1'oda vsi lepi napadi so ostali neizkoriščeni. V drugem polčasu jo Ljubljana pokazala v prvih dvajsetih minutah i/redno le|>o igro. \ 4. minuti je zaradi nesporazuma naše krilne vrste padel tretji gol V ti minuti so naši zabeležili prvi uspeh. Franzl je lepo podal Gozdarju, tn pa Erber ju. Frbor je lepo preigral Živkovičn prod strelom, a Blasro je poslal žogo v mrežo. Ljubljana stalno pritiska Občinstvo burno pozdravlja lepe poteze Ljubljane. Takoj zatem Lah lunsirn Gozdarju, ki prodira skozi obrambo in z Jakšičem podaja drugi gol V 1". minuti Bask poviša na 4:2. Zatem sledijo ponovni napadi naših in v 37. minuti je imel Gozdar spet šanse. da zmanjša rezultat, toda na nesrečo je streljal Jakšičtl v roke. V 3S. minuti Lah lepo prodira, gol je siguren, nasproti mu prihaja Dženavie. ki I aha faula in na ta način prepreči sigurni gol Ljubljane. V 42 minuti Cabrič nenadoma strelja v gol. Porračnik jo mislil, da bo šla žoga v aut tor so sploh ni premaknil. Žoga pa ie polog snme prečke šla v mrežo Rezultat 6:2. S tem rezultatom se jc končala današnja tekma, katero je sodil zelo slabo p. Dukič i/ Sarajeva nn škodo Ljubljane.
Jugoslavija : Gradanski 3 : i
(2:0)
Po tekmi med Baskom in Ljubljano jc bila tekma mod Jugoslavijo in Gradjanskim v navzočnosti 2000 gledalcev, v kateri je Jugoslavija z izvrstno igro. kakršno /e davno ni pokazala, zasluženo premagala Gradjanskega in 11111 vzela dve dragoceni točki, ki liosta Gradjanskemu verjetno zelo primanjkovali, dn bi zasedel drugo mesto, katero mu ie potrebno, ako se hoče udeležiti tekmo za srednjeevropski pokal.
Concordia : BSK 3:0 (0:0)
Zagreb, 1. maja. Favorit za prvenstvo v li tri jo danes doživel v Zacrebu hud poraz od Con-cordie, ki jc bila dosedai med zadnjimi na tabeli. Značilno jo, da je bilo BSK mogoče poraziti šele v drugem polčasu, ko je bilo v Zagrebu žo približno znano stanje po drugih liginih lokninh.
Haiduk : Hašk 2:0 (t: 0)
Split, 1. maja. Hajduk je premagal favorita Haška z 2:0.
Sarajevo, 1. maja. Slavija : Jedinstvo (Bel-Brail) 5:2 (0:2).
Hermes : Celje 4 : i (4:0)
Ljubljana, 1. maja.
V prvenstvu LNP a je z današnjo tekmo Hermes osvojil dve dragoceni točki, ko je svojega nasprotnika SK Celje premagal s precej visokim rezultatom, kateri je rezultiral v glavnem iz enajstmetrovk. Igra sama je bila precej monotona ter je ena kakor druga partija igrala ležerno in precej nesigurao. Hermežani so bili skoraj ves čas v lahni premoči, vendar je rezultat njihove zmage le nekoliko previsoko izražen.
Hermežani imaio v svoiem moštvu nekaj mest tako zasedenih, da bi jih bilo nujno zamenjati, če bodo hoteli Šiškarji igrati v prvenstvu LNP važno vlogo. To se je pokazalo v vseh zadnjih tekmah. Vse prepočasni in nekam neokretni so, tako da ne more priti do izraza igra, ki napravi nogomet zanimiv in ki ie potreben za zmago in seveda tudi za točke. Več preudarnosti, treninga in tehničnega znanja bo treba, če bodo hoteli igrati Hermežani tisto vlogo v našem nogometu kakor so jo že nekoč. Predvsem pa seveda brzine, dobrega podajanja in strelov na gol. Ozadje, lo je ožja obramba in deloma krilska vrsta je še najbolje rešila svojo nalogo Zmago so pa seveda zaslužili, četudi je — kakor smo že omenili — nekoliko previsoko izražena.
Celjanov ne smemo soditi po njihovem današnjem porazu, kajti zaigrali so mestoma prav zadovoljivo in imajo nekaj mest dobro zasedenih v svoji enajstorici. Pozna se jim pa, da nimajo za seboj kakih težjih te-
kem. Manjka jim tudi, kasor vsem našim moštvom, potrebne tehnike in hitrosti ter premišljenega podajanja. Nekaj mlajših moči, ki jih imajo v svoji enajstorici, se bo pa še napravilo, če bodo le dovolj in pravilno trenirale
Prvi gol za Hermes je padel v 34. minuti iz enajstmetrovke, ki jo je zabil Berglez. Drugi gol za domače je po čudnem in srečnem naključju padel v korist domačih v 38. minuti. Edini tn res pravi gol za Herme-žane je dal v 43. minuti Cirman. V zadnji minuti prvega polčasa ustreli še Cirman enajstmetrovko in prvi polčas konča 4 : 0 za domače. V drugem polčasu strelja Hermeš še eno enajstmetrovko, ki jo pa celjski vratar ubrani. Častni gol ie zabilo Celje v 26. minuti drugega polčasa.
Gledalcev je bilo, kakor običajno pri takih tekmah pri nas. Sodil je g. Betetto objektivno in dobro.
Drugi del
medhlubskega turnirja
Spet so agilni možakarji prišli zgodaj. Že ob deveti predpoldanski uri so tekali za žogo tam zadaj za Kolinsko tovarno. Lep dan se je bil naredil iz noči, ki ni bila obetala nič dobrega. Sicer je bilo nekoliko hladno, vendar vnetih glodalcev take in podobne stvari niso utegnile zmotiti. Po megli in mrazu so jo udarili na igrišče SK Ilirije.
SK Reka : SK Svoboda 7 :0
Rečaui ne poznajo šalo kadar se namerijo na šibkega nasprotnika. In Svoboda je v svoji trenutni zasedbi brez dvoma šibak nasprotnik. Marsikaka starejša moč manjka, moč, ki je klubu ob važnih ali s prestižnih* srečanjih dosledno reševala svojo točko. Rečani so kaj malo časa otipavali. Takoj, ko so zavohali, da jim Svoboda ne bo resen nasprotnik, so se nekako razživeli in začeli kakor ose siliti proti »svobodnemu cgolu. Napadali so od začetka do konca tekme. In li napadi seveda — ob »razrahljani« obramhj — niso mogli ostati brez uspeha! Gol se je vrstil za golom, prilik je bilo šo neprimerno več kot je bilo realizacijskih možnosti. Svoboda sc je v teknti predvsem omejevala na obrambo, napadala je večinoma le takrat, kadar ji jo nasprotnik dovolil do sape. Moštvo zdaj nima prave kondicije in vesolja za igro.
SK Mars : SK Jadran 2 i i
Kdo bi si mislil, kaj? Marsovci, ki jih je vsa s-občina- ljubljanskega prvega razreda proglašala za stoprocentno outsiderje, so napravili danes svojo »veliko pustolovščino«. Sicer je res, da so se lani Jadranovci Marsovcev otepali le bolj izležka, kos pa jim docela niso nikdar postali. To pot pa so se Marsovci odrezali vprav odlično. Na 'nevtralnem terenu so porazili Trnovčane. Mars je igral v glavnem prav čedno, energično in premišljeno. Svojemu protivniku je bil mojster — in precejšen — predvsem v tehničnem pogledu. Naglo so zmagovali prostor, silili pred jadranski gol, lopo kombinirali. pa nikdar sterilno — in brez obširnega razmišljanja ter pripravljanja streljali, kadar je sreča (ali rtluČaj?) pokazala prijazno lice. Prav zanima nas končni izid tega interosunhioga tekmovanja; morda so. nam bo definitivni zmagovalec, razodel kot novo, veliko moštvo? Tako manifestacijo bi seveda mi vsi z veseljem pozdravili.
S K Laško : SK Jugoslavija 3:0 (0:0)
Celje, 1. maja.
Danes popoldne se je odigrala na Glaziji prvenstvena tekma med imenovanima kluboma. Tekma v prvem polčasu ni bila zanimiva. J. nam je danes predvajala slabo igro. Napad je bil nemogoč, obramba pa nesigurna. Krilec Stojkovič danes absolutno ni zadovoljil. Gole za SK Laško so dali Kačič, Blagotinšek in Vrečko. Šele po 3. golu se je J. nekoliko zavedla svoje potrebne premoči, toda bilo je prepozno in J. je odšla poražena z zelenega polja. Sodil je dobro in objektivno g. Presinger.
Mariborski drobiž
Maribor, 1. maja.
Deževen — pa miren prvi maj. Deževno vreme nam tudi prvega maja ni prizaneslo. Ves dan je po malem rosilo. toliko, da je ljudem zagrenilo izlete v okolico. Z mestnimi avtobusi, ki eo neprestano natlačeno polni drveli proti Radvanju in Pekram, 6e je sicer odpravilo v tamošnje nedeljske izletniške postojanke veliko ljudi, ostale okoliške točke pa so zaman pričakovale zaželjene goste iz mosta. Sicer pa je potekel prvi maj letos
popolnoma mirno brez razburljivih dogodkov. Vse prireditve, tudi športne, so dane« odpadle.
Smrt kosi. V Tattenbarhovi ulici 15 je umri včeraj v starosti 61 let upokojeni podpolkovnik g. Milan Grebene. Pokojnik je bil ob prevratu eden prvih, ki so pohiteli pod zastavo generala Maistra ter se udeležil vseh osvobodilnih bojev na severni meji kot major in poveljnik bataljona mariborskega pešpolka. Po upokojitvi se je stalno naselil v Mariboru. — Smrt jo pokosila 14 letnega sina trgovskega potnika Kurta šen ter 52letno soprogo podpreglednika fin. kontr. v p. Josipino Tinta. — Naj počivajo v miru!
Kupil kolo brca denarja — da bi šel na sezonsko delo. Sedaj, ko zbirajo borze dela delavstvo za sezonsko delo v Nemčiji, se poslužujejo nekateri vseh mogočih načinov, da bi spravili skupaj za dokumente in potovanje potrebni denar Na originalen način je skušal priti do sredstev Jožef llabjanič, ki je kupil v Studencih od meh. mojstra Avgusta Bezjaka kolo na odplačevanje ler so je pri leni izda'1 za Avgusta Mačka, delavca v tovarni dušika v Rušah, llabjanič pa je hote! kolo prodati, da bi imel denar za potovanje v Nemčijo. Namero so mu preprečili orožniki. ki so kolo zaplenili.
Društvo Posavčanov ustanovljeno
Te dni je bil ustanovni občni zbor Društva Posavčanov iz brežiškega okraja. V Ljubljani živi nad 100 Posavčanov, ki jim je zibol tekla med Savo in Sotlo. Mod njimi so zastopani vsi poklici, obrtniki, delavci, trgovci, največ je pa uradnikov
Živahen občni zbor, ki jc liil v restavraciji Štrukel, in ki ga je vodil višji šolski svetnik krošl Jože, je dokazal, da se Posavčani, ki živijo v Ljubljani, zavedajo svojih dolžnosti do svojega rodnegu kraja. Društvo nc bo namreč gojilo Ic družabnosti med člani, ampak bo predvsem delalo zu spoznavanje krajevnih lepot brežiškega Posavja ter za izboljšanje socialnih, gospodarskih, prometnih in kulturnih razmer v tem premalo poznanem kraju Slovenije.
S predavanji in s poučnimi ekskurzijami v vinorodno Posavje bo društvo opozorilo širšo javnost na romantiko pa tudi na socialno stisko brežiškega Posavja, na njegove kulturne zanimivosti in na zgodovinske spomenike. Malo-katera slovenska pokrajina ima tako pestro, tako burno, tako krvavo zgodovino od obmejnih bojev med Nemci in Ogri, preko turških vpadov in kmečkih puntov pa vse do najnovejših socialnih in narodnostnih bojev, kakor ravno ta kot med Savo in Sotlo. Zato je tudi znučai posavskega človeka, kakor je zanimivo dokazal govornik Kroš! Jože. poln navideznih nasprotij, ki ga marsikdo po krivem sodi in obsoja, ker ga ne razume.
Društvo bo nadalje z vsemi sredstvi podpiralo v javnosti in pri oblasteh vsako skupno akcijo domačinov iz Posavja za izboljšanje njihovih življenjskih razmer. Kakor je pokazal govornik Sottler Jožko, so vsi naravni pogoji podani za tujski promet, toda zelo neurejena so prenočišča in markacije
Pomanjkljivo je cestno omrežje in še sedaj ni izpeljana važna povprečna cesta z Bizelj-skega preko Pišec na \ idem. Zaradi slabih prometnih zvez in neurejenega trga tudi nimajo kmetijski pridelki prave ccne.
Važna za brežiško Posavje, kjer jc relativno največ vinogradov v Sloveniji, je ustanovitev velike zadružne vinske kleti
Ravno tako važno je tudi vprašanje asana-cvije vasi in vprašanje prekomernega bega s kmečke zemlje.
Sporazumno s posavskimi morodajnimi faktorji lio društvo Posavčanov po določenem načrtu sodelovalo pri reševanju vseh za Posav je življenjskih vprašanj.
Ker ima društvo velik praktičen pomen, zato naj ga materialno in moralno podpro vsi Posavčani, ki sc še niso popolnoma izneverili posavski rodni zemlji. Članarina znaša letno 20 din, ustanovnina pa 200 din enkrat za vselej. Prijave sprejema vsak odbornik.
Občni zbor je sklenil, da bo organiziral v kratkem večjo družabno prireditev, na kjtori se bodo spoznali vsi Posavčani iz Ljubljane.
Izvoljen je bil tale odbor: predsednik Krošl Jože, odborniki: Karničnik Miloš, Kozinc Bra-nimir, dr. Merslavič Ivan, dr. Tiller Viktor, dr. Vidmar Ivan, dr. Vidmar Jože; načelniki odsekov: Sottler Jožko za propagandni odsek, inž. Janežič Ferdo za gradbeni odsek, dr. Merslavič Ivan za gospodarski odsek. Nadzornika: dr. Orožen Fran in Starki Rudolf.



+
USLUŽBENCI BOLNIŠNICE ZA DUŠEVNE BOLEZNI ¥ NOVEM CELJU
naznanjamo težko vest, da je danes, 1. maja ob pol 12 dopoldne nmrl naš dobri vodja in tovariš, večletni požrtvovalni zdravnik zavoda
DR. BORIS KRIŠTOF
Uslužbenci Novega Celja
Udata konsorci) »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek.	Urejuje Ciril Koče v ar.	Ttafca J ng os I oran »k a tiskarna, i&aatopaik; K. CaC
<4. .n i,	-