Issued daily eutpt Sunday* and Holiday«. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 29. JULIJA (JULY) 1016 NUMBER 80 Zavarovalni ageat Mesial iflivd m prepričani, da zmagalo. |Mi dsvkstt, & heie|e • Ml Žrtve neznosne vročine se množe Kanadski strokovno organizirani delavci zborujejo v septembru. T Toronto, 28. julija — Konvencija atrokovno organiziranih do* lavoev za leto 1916, ki ao zdruitoj ni v "Canadian Trades and Labor Federation" prične 25 . septembra. Zdaj volijo delegata. Program za konvencijo je bo* get, ali največ čaaa ae bo koiK vencija najbrž počela s razmera« mi, ki jih je vatvarila vojna in a vojno aamo. Krojači to odklonili sporam. New York, 28. julija. — fttraj-kajoči krojači in šivilje ao odklonili sporazum, ki ae jO dosegel na skupni konferenci zastopnikov štrajkarjev in delodajalcev. Nekatere točke v predlošeni pogodbi eo bile teko nezadovoljM ve, da so štrsjkarji hoteli glavi vati, da se pogodbo predloši itrajkerjem na splošno glssova-nje. Po odklonitvi pogodbe je sa-valovalo med atavkarji veliko navdušenje. Nad dva tiaoč štrajkarjev je marširalo proti glavnemu stanu krojaške organizacije in nosilo Standarto z napisom: živel generalni štrajk! Med štrajkarji vlada velika nezadovoljnost nad glavnimi odborniki organizacije. Nekteri so jih preklinjali, drugi so na glas vpili, da so jih isdali, Zavarovalni agouti ao prepričanj Denver, Colo., 38. julija. — V Kaunas Cityju ho aretirali ne-keirs Chsrles F. Kurfeaaa, ns zahtevo oblasti v Denver ju, ker je v zadnjem letu izginilo na den-ventkih ulicah približno en tueat avtomobilov. Policija izjavlja, ds »nna«li v hlevu, ki gs je imel v ns-jemu Kurfesa, rszne dele dveh u krsdenih avtomobilov. Policija v Kanaaa Cityju zopet izjavlja, da je Kurfees prodsl v zadnjih šcwtih mesecih trinajut svtomobilov. ^^_ Chioago in okoliea: lepo in vro če v soltoto in mogoče tudi v n**de Illinois v splošnem lepo in vro če v soboto in nedeljo. Temperatura v Chioegu naj vi šja M stopinj, na juti js H4. tvrapdu vt)M. tMi-ke in Isemsite vertL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAUOONE POOPOUNEJEDNOTE ^f&t&rj&tJiir™ trn; I■ i-M^fTU1^^Sut c«i«l la OMS M M M Nlkti II T»« M UI ■HIMi III« Ui*. »4» 301S » Mi, II.H a ^ Uto JStF£sV5 Or g mm ^»^r.1;s. lortii« ihiihm, Mil mc raw. »pioSVETA* 101S Sa. Crawfard Ara., Delež pri zemljlščnl kupčiji. Iz Washingtona je prišla ofiei jrlna vrat, da »o pogajanja ta natftp dSnSkil* otokov v Zepadni Indiji končana, in da je cena sa n je*2*.000^000. Veal ni aamanaaebi presenetljiva, #sj je.gtrie Ssm ie večkrst kupoval ie obiiniejia zemljiičs kot ho trije mali danaki otoki. Kupil je n. pr. ftorido od Speni je, nekdanjo Louisiano od Napo leona, Alaako «1 Rusije, panam ski paa od Paname. Ali je bila kupčija dobra, v čl gevem interesu se je Izvriils, so seveda vpraianja, ki gredo mar vsakemu ameriškemu državljanu. Otoki merijo približno 125 itlr jaških milj, vssks štirjaška milje stane $200,000, vsek aker pa nad .100 dolarjev. Kajne, to ni mejhna cene, in če se pleča teko eeno sa iivet, potem mora biti eilno rodo viten, eli se ps as kupčijo skrivajo drugi nameni, poeebno če ve mo, da na teh 125 štirjeikih mi-Ijeh živi le 30.000 prebiveleev. Prevljo, da ti otoki ne noeijo dobičke in mdrajo gospodarsko propasti, Če Jih tuja eila odreže od drugega sveta, od trgov na kontinentu. Kljub temu pa otok niso bili prodsni za eeno, ki se jo ponudi za bankrotirano podjetje. Tudi strie Sam ni iz vsmiljenja in dobrohotnosti plačal tako visoke ecne, ker so prebivalci v potre bi. Ce se prcvdsri razmere, ki bo do sevledele, ko poetanejo otok enteriške lest, bodo prebivalci na slabšem kot pod densko vlsdo Devetnajst dvejeetink vnega pre-bi valut va je zamorcev, ki so pod danako vlado vživeli iste previee kot belopoltni ljudje. Proti njim ni bilo plemenskih predsodkov iu rszvili so se visoko kulturno in civilizstorično. Ko otok poatdne ameriške posest, se bodo rszmere spremenile. Znano nam je, kako ae pošto pa I zamorei v južnih državah. Oropati jih hočejo volilne pravi-ea in smatrajo jih r.a pleme meiijvrediu) vrste. In če savlada* jo tske rafemere us otokih, se bodo xsiftorci izselili ns bližje frsn-eoake in hritske otoke, kjer jih sinstrajo /.a enakopravne ljudi, kjer ue delajo rexlike med senior-eem iu lielopoltnim človekom. Zdaj Imi čas napočil sa ameriš ke kapitaliste. In bres dvoma ae bode pest ameriških kspitalistov okoristila s novo ameriško poaet-jo. Kakor hitro prične izseljevanje na frsnroakc in sngleške o tokr, (»ode padla eens To j r ternotek, na katerega bodo •^aksli ameriški kapitalisti. Poki ____^-r j . . Bjl . l . jim sovoril salo navduševal en go-ltodi med nje IimO.mis traiiNakeija v pravem po ' m ' ^ maOn l»ese umrla olMlržeti smrt as je obsodilo nevelno polj ko-mehiške fronte, Je mende zn denes nejvažnejšs sledeče vest: "Ssržent R. A. Bsltz pri bete-riji D, dome iz Chicsge, je dobil včersj od svojege očete veliken skl sir, ki vaga 576 funtov, kate-resa Je priredila znamenita sirar-Gin-1 na J. L. Kreft k Co. v Chieeti Fant Je bil zelo vesel užitnega daru in tudi oetell fantje so se razveselili, ker pričg)(ttjeje, d% bo odpadel kek dele* (Da je censor psmeten, bi ne dopustil te vesti ia fronte f) Washington, D. 0., 28. JuUja. — Wilson bo priporočil kongresni sbornici, ds sprejme mornariško predlogo, kot jo je sprejel senet. Zagovarjal bo tudi, da se moštvo mornarice pomnoži za 20,-000 mož. Oity, Kana., 28. julija. — Pri železniškem mostu Armo uf - Swift • Burlington R. R. v North Kansas City jc železniški uradnik Jsmes Vaughn našel nc-znanca ležati v nezavesti. Na te-leeu je Imel več ran in opečenine je imel na ic»cm kolenu 111 levi roki. Bolniki izjavljajo, da je neznanec prišel v dotiko z električno žico. Pri njem so našli uro ln $35. V dcllriju jc večkrat spregovoril Ime McGinnis. Cleveland, 0., 28. Julija. _ Tukajšnja City See Delivery Company je podražila led pri sto fun-tik sa eentov. Družbe se izgoverje ne delavec in viaoko prevoznimi. » to je ster isgovor .kapitalistov, če pod reže blago. P* "pada H koncu pordravljam vae u*. dno alovensko delavstvo šironj 1 merike. Andrew Bpregar, Kar je v Mlnaeaoti na \m tange večina slovenskih dcliv «* in rascaja štrajk, sem ae tu- nekoliko opisstl poloiai Da |m SS bol j natančno tporm. memo, moram poseči na taj, t iq dovino naselbin v Minnesoti Ki it. Slovenci, ksteri ao prinesli p. Vo #eč, na njihovih ramenih v u naselbino, ker takrat ni bilo h brl je namreč tu pa aamo oni tukaj o- IssMbšn« Hveleth je .Un a Kakor zgodovina pove, ao hi- St. Louis, Mo., 28. Jnlija — So eialisti iz države Missouri bodo obdržavall državno konvencijo dne 19., 20. in 21. avgueta. delavskega fflrm i8. jul. — Ng stavkovni atraii bilo je to okoli 20 žensk pod vodstvom Mre. M. Stark, soproge enega vnetih itrajkarjev. Počakalo ao ekebe* ctrgale jim is sok ^peše'' -a njih južlno, ter rastrosile jedila «le-.ee sti. Došla policija je aretirala neko Hrvatico in Slovenko MPs. J Ijeaar. Soprog te zadnje imenovane je na to prineael njuno 3 mece< čno dete in ga ji oddal, češ naj za pro še otroka. Ker baje ni dovolj nežno in obzirno ravnal s o-trokom so zsprli še soproga. ffosd stali, ki ao peč prinesli, imp* njimi so firiili drugi, ln tako jt „1 ^oloVico priprostih delavcev ns Iron Rouge, Slovencev, poaek no na Bveletbu. Chisholm, Aunv ftfr m mm i , Tudi moja malenkostna osebi jc prlroinala iz preljubeznjiva Avstrije pred 15 tati. j^' Naj ima čitatclj malo potrpljs nja, pri Čitanju mojih prvih vtisov in okusu dela v rudniku. Ko sem izstopil iz vlaka prvi-krat na Hvelethu, me je po stari slovenrfki navadi čakal aorodaik. ki tudi ni opuatil slovenske niv». ^e, da me nc bi nejprej peljal v gostilno, ia gostilne pa domi, sodček pivc na mizo in hajd po njem.'^anea le po njem, saj i prišel v Ameriko, ko bode U prazen, bodemo pe druzega navrtaii. Pa res amo ga žlngali osem dal, no ko, scm imel vao glavo rubin odf prcljnbccnjivega alkohola, potem pa hodi Janez v rudokop. Ko aem kaČel lepoti vihteti, o, to mo debelo gledel» tu pa ni tako pri jotno skakati kakor okoli aodtki, Ue pa tea^no, privadil aem m. Tako smo počsai kopali in nak pota so bila: v rudokop, ie njaga Aurora, Minn. 98. Jul — Ns stavkovni straži ste bili sretirs-ni tu Alojzija Skerbetz in Tons Berbeck, ker so baje goapode ske-be obmetavale a kamenjem in jajci. Alojsija Skerbetz bila je od ao-dnika Winklerja, obsojena na $25.tJ0 kazni in stroške, ali 90 dpi zapora, Tona Berbeck pa rta $10.00 kazni in stroške, ali 10 dni zapora. Obe ste odklonili denarno kazen, vsled čecar so jih odpeljali v Virgin i jo v sapor. DOPISI. n J$ bo r gradil oporišre cs boj ne ladje, ustanovil skladišče rs premog (»toki bodo tvorili ne-Itak Ano ptedstrafo r.a kapitalistično odvajanje proti jugu Denska ne vr, tr l»i vojni, ko pride do velike de lil vr Ameriški imperialism! je potral»o\al otoke in atrie Sam jc plesal eeno, ki j» ja . rehtevele 1 »anska Ameriške vem. epperju. 54 let auremv Pueblo, Oolo., 28. JuUja — To-vlek Denver A Rio Grande šdeeniee je skočil raa tir med Salido in Leadvillom Kljub temu, de je sedem voa . skočilo a tračnic in ss nakopičili drug vrh drugegs, ni bil nih*e ranjen. Washington, 28. Jul. — Pred S" i- »>"WWHW ■ r-» 1---r—---— ww muiu« umi. w j mi. — J'realk O sodišče »srsditegs, ker je no- voanlku, so sc splašill konji, ko sednik Wilson je podpisst zirkon---------1 - —Ik«- >M«ari. ja peljsl le« ns neko stsvbišče —---- mera v al s svojim pemlkom uderi ti oh submarinko IJ M 28 mar ea t. I ko Je bil posvan, da i • poda _ .ako predlogo aa uravnavo rek ln Noseč po Wittmsn in Kearns rod in naj ulici je zdrknil le« naprej in oda ! del V I ril konje, ki so pričeli dirjati. 000. za nadatjevenje starih ta namen * pojde $42,000,- Lincoln* ni. Malo je manjkalo, da ni bil te dni povožen od avtomobila tukaj naš rojak F. B. Pred par leti ie je bilo naše, 11 tieoi prebivalcev broječe mestece, ie tako lepo mir no, a sedaj v zadnjih treh letih se jc tu nebralo toliko teh samo-drčev, da bi bilo umeeino če bi i-mel človek oči tudi zSdsj na tU-niku Seveda nc mleUta, da ce vo- zimo v avtomobilih mi delavci, ne teko dobro nam ic ne ffe..Mp to po večini tukajini trfoVci, kterim so do skrejnoeti pretirane cene kupile samodrče in jim omogočile isletc v Callfornljo, Michigan, Mmneeoto, New York itd. Nazadnje smo se naveličali plačcve-tl tako pretirane cene in smo ei letošnjo spomlad vetanovili to-družno prodsjslno. Med člsnl je lepo število Slovenčev in nekteri so tudi v odboru. Pri nešem društvenem predsedniku br. Joe Tičer, oglasila ac js dolgokljnna šthrkija, ter ga nb darila s krepko Američanko. Br. Tičer je namreč le nd spomladi ameriški dčftavljan. Ob snem in jim se je "podaniitvo'* sivema Krene-joie tu odpovcdel Fr. Te masinl, ker obema Mj ogaja biti domu, od doma v cerkev, iz cerkve v; gostilno, is gostilne domu, lz doma v rudokop Itd. To je bile vse kir amo zpsli. Ako aem mi* grede vprsisl, zskaj ne bi Hloten-čl naredili dvorano, ker naa je Ur ko veliko tukaj, da bi dobili ai-lo več izobrazbe, dobil sem odi* vor, koga hudiča ti bo to, kaj br deš dvorano jedel m pil, ako be dei lačen In žejen t Ce sem vpra Šal Sakaj jo imajo drugi narodi, aem dobil odgovor, ker ao oali! Jaz aem ai mialil aeveda naaprot-no, "ali oporekati al niaem upil HodH eem v rudokop dve W. ss plačo $2.00 dnevno in bil dosti ssdovoljen. Nekega dn« ^ blm ukaz, naj grem delat na Iter-5, kontraktno delo. Tom**** aem imel izvrstnega, kajti jai zavihtel lopoti enkrat, on tnkrrt tsko ds je on mene zmerjal«* nuhom, jsz tijegs pa z oalo«. *« dvs avs namreč nakladala, i W" afcrivsn kot. Ko je bilo Iti Iz jama, wdaj ata ae prirletu. kakor dva žiapans medred«. P gledat naji dtfs, sko an ^ peljaU. Ako nlsvs, tedaj an V* po meni Vel trije: lennh len^"J Ko je miOll meeec. sem iirafaaa. da amo lomilei nskladalei H A reč- Noji ** ^ i niao nbAli fačuniti bil. • «J zadovoljni a tem. Ht j« ^ Sičl niso a j zedovn r. <4baaM nam boei Priiel jo aa r. ^ dal. Plačali m nujif $2.55, lomilaam pe IMJ ^ ali $1» _ „ lnl dan Dragi mojih tovsrilev ni bile na Moj pomagač je prtfel dan, niaem ffa takoj obras je bil nabuhel, f ^ aa, krvavo, kak veliko s večjo družino tako oslovski, osti,** u^ le "dsjlsjte." Od onegs čssa nimm več delal druibo, ps Tsaeno šeiiri^,^ V onih časih se rudo kopnli ns Lds ao metali podpore, tnko Z šete." - J K. oni način so neeoflli volile odprtine, tn ko nleo mogle Zrt vež držeti velllinike Ur Z trušili in načeli nov pro-r Na ta način so zssuli volivke množine dfagooenŠ rude. i0 so lastniki zemljišč to opa-„o druibo primerili, da mora io spravljati na površje na r način. Tako mora delavšo koli luknje naprej enakomerno ln pride do konci, mora vse zaau-in zsčeti zopet itnOVS. Tako ra iti naprej s temi odprtinami atsre podrtije ln zidene ni nenj«, in stotine votot less. Ti daje od »cbe netnoišn inttad, 0 ds je sedaj jama prati pe-, ozrsčje je tako slabo, di fte-ne gorijo. Imgjo niki vrste tilnioe, v katerih gori takoave, "korobajt" in -•u ps inagarl dušo izdahne, ne'e zaslužiti nič. ' 1 iruKB težkoča je, dn ^točkrat pa vajo rudo, v tikotVitii it", \£rr pa Imajo večinoma •o od voza, se pdtetn kregajo 1 je, koliko volov nspeljSl. fe-se eden drugeipu leže in go's, bog — bos se jim pi smeje piše po svoje. Ko pride mesec lobijo poročilo, koliko je' ks-jfcomo večinoma vsi tuksj ostali, tutor* j bi morali malo bolj misli ti na prihodnost. Kaj pa vi skebi in vi velečesti-ti šandarmi, ali mialite zares, ds bodete sedaj zs večno v velikanski milosti pred gospodi kapitali-ati, zato, ker nosite krepelce proti vašim laatnim bratom. Hanio malo poglejte okoli sebe iu videli bodete, koliko mož prosi dels, ps ga ne dobijo, ker so stsri. Pa bo e-den ali drug morda rekel: "kaj pa tiočejo operatorji s starčki f" O ne, pa ni teko, kakor ti misliš v svoji oslovski psmeti; ti ljudje ne dobijo dela zato, ker so garalj sa družbo 19 let in ako bi jiip dsli delo Sc eno leto, potem ihiajo pravico iskati pokojnino, tega pa gospodje baroni nc dajo. Tudi tebi mogoče teče že 15 let, ali pe še več odker gareš za te mfioetljive gospode, ssmo malo Ac počakaj in videl bodeŠ koliko tnl loeti bodel imel tek rat, v njih o-ček, pa megari noaiš aedaj, kre-pele in puško ter izpostavljaš svo- zaslužil, tedaj tisti, ikštčri je 0 zaslužil koine in se pridušs, pa, kateri je dobro zsshišll, se v svoji nezavednosti in nčvo-' voati smeje svojim tovarišem, tolče po prsih in ae ponaša, to delavec, jaz delam t Pej! Je tudi pribita resnica, da nI še »li dobil dclsvec toliko pleča-kolikor je storH, oziroma žalil. kapitalisti plačajo kakor se zljubi. 'o dokazuje, ds so zadnjo zimo delavci spoznali in niso hoteli sti kskor mule, ampak So se mvorili in delali kskor ljudje, iospodje baroni so to takoj zaiti in sla, okoli trpina delivca ladkiini l>csedemi! Boys, sedej »te pravičen kontfskt, kolikor lete naredili, toliko bodete pla-'i 1'boge reve so verjele,' pe *»»pet vdarili po starem in de- 1 bolj, kakor živine. Ako jih Novek opazoval, ko so prihaja-i« površje, so se mu smilili, ker M ho večje jezike Iz ust, ka-r ribniški bik, ko so ga vlekli »vonik. ds bode travo popisel "j«in Pir vsem tem niao MU >ljše pla^rtif Bltnt goljufi-in roparstvo. W takšnih rsztnerah ee lahko '1" ne more vladati vellks foroljnost. fiStorej, ko se je sH-d« "" Ohleg«^ Vk Tajniki Jakn Vsrderbar, 8708 S. Uwndalo Avo., OkUifO, UL Telephone Uvswk |||| Blagajniki Anton J. Torbevoo, P. O. Bon 1, Oleosa, UL Eepianikar t John Molek, 400« W. list Si, Oklaago, HADZOENI ODSBK: Jole AmbroHš, 881 bos, Oanouakurg, Pa. Pnnl Bergor, 741-lat St, U Salle, UL , f, & Tauekar, 874 Akaaj Avo« Book Springs, Wj» " ^i, one hsrabs, lenuhi ltd eelothi, ne pe g. Hsn" ... Prt dno dohu migovor: v uikm »sko m, obljubili trgovci Uklnlh raamersh je mslo npsnjs Vito, 2M je pissms, tsm } * »Ho dsll nI* ti* a___L mhUmI Adt.««i Ktrsik t^idlte pogovsrjsti. Ksj so he pojdite pogovsrjsti. Ksj so hote-II, pokleknili no pred delsvske ste vztrajni In ds se orgsnlr.irste vodje, In dsll še več kskor so Dobljen ps mogoče ne bode še »htevsli. leton smpsk drugo leto bodo bs j Ako bl ti delsvec rszumel gofi ronl 'pokleknili pred ves in vem im-Mnvs.il itrsjk bl se gotovo po-dali vse, ksr bodete zshteveli iskM«^ f,il1 nl' snnnje,) Ampak eenjenl delavci, itrsjk ^^^»»ersl pblitl z M*-j tod* gotovo dobljen, ssmo ds 1 ie kdo mnle opaeoval, je ► ' evna, „ „ ^^ f^ilničarji. trgov ali ne, ako se podere lomijo in poksjo kakor nemški 48 cm ke-noni. Tebe nI to vee nič brigalo, o se je lomilo ln padalo, kakor da strele pokajo in te nebo Mira in vsi skupaj loti v peklensko brešdno. TI ai le naprej ril, ksko* kot bl ssmo mislil, koliko kar (vosov) bodM nagaral, da bodeš prekoail tvoje tovariše in ds te bode potem Mr. bos po-hvalil kako "fajn" osel, de si. Da se bodeš moško postavil, ka kor petelin na gnoju, se trkal po prsih in saniČljive gledal svoje tovariše, ker ai ti neumna mula, vae prckoaila. Da, ti vidiš, da so drugi vse skvarili, tega pa ne vidiš, da ravno ti vse prekoeil s svojo oslovsko neumnostjo. Ravno ti si bil, kteri ai nametal danes pot vozov več. kakor včeraj ker te je včetaj bos kregal, da 15 vozov ni dovolj. Ti ai mu jih nametal 20, nisi pa toliko pamsten bU, ds bi rekel: "Mr. bos, sko ti ni dovolj 15 vosov, jutri ti jih bddem nagaral ssmo 10 in tudi tako storil, ti praviš: Hrvatje, Llks je vse skvarila in pa nekaj Italijanov, in aamo ti ljudje sedaj skebajo I Da, nje vidiš, Hloven-cev pa ne, katerih jo največ in kl nq najprej prijeli za kretfolee Mod temi si tudi ti, pošaetl-- Ako je temu res tako, da so drugi nsrodi vse zakrivili, zsksj ps vas Hloveneev dele nad polovico po rudokopih in ako je vas polovies, zakaj potem ne pouči-te druge, da bodo tako delaty kakor vit Ne, vi ne vidite bruna v svojem očesu v druzlh narodih pa vidite troho.-- Naj bode dovolj tega! Hlovenci, vas je nad polovico In vi bi lahko naredili dobro delavsko življenje v Minnesoti, sko bi samo hoteli. Ksko pa naj to naredite? Prvi pogoj je, da se organizirate. Drugi pogoj je, da priredite zborovanje in ee poučujete med seboj, kej je potreba ukreniti, da pridemo do boljših razmer. Opustite pa ie enkrat tisto grdo navado in nevoščljhrost, da ko bodete slišali, da govori ne zborovenju ts In ta Slovence, da ne boste rekli: "pa onega hudiča bi šel poslušet I Slovence breta vašega ne poslušat, ako pa pride kdo, ki gleda, da samo okrade vaš žep, potem po, z vsemi štirimi! Tretji pogoj je pe, de ne bodete delali, kakor mule, ampak naj-poprej glodali sa vašo vernost In zdrevjs. Nato zsitrsjksjte ns ps-mete nnalin, In zmaga bo prav gotovo vala. Ako bodete tako pamet ni, ds se bodete poelušill teh nasvetov, ns r>oti hi te, di prvi pogoj je, sa trajno imigo, da ko pride čaa volitev, da voliti ta delavsko etran-ko. Eipomftlte si, di to je več vredno, kakor vsi Itrajk!. — Osa. ▼AStLO VA TBSBUOO ssiyiasfls anassa pn otvoritvi a v orane, na torn priredi društvo ''fmlllli" HIP. tO! S. B. f. /. v Utpirial, Pa. dne 1 uplisikm 1 L Društvo bodo pričakovalo druga drultva na kolodvoru ob 8 30 ln 10:41 min. tjntrij na Iisperial, Pi. Po okkods sledi otvoritev dve-rine In nootop rasnih govornikov. Potim pn pleo In reoria sokova. DfMtvo kode spremljalo krst sks drultva nn kolodvor ok 4:10 in 7 88 min. tveler. Na svidenje dno 4. septembre v f POBOTBI ODSBK: Anton Hrast, 811 95th Ave., New Dttlutk, Minn. Anton Potorlin, 8307 St. Olslr Ave., Cleveland, O. Jole Rad lie k, 878 bos, Smithon, Pa. Rudolf Pleteršek, 488 box, Bridgeville, Pik Albina Hočevsr, 18 Beard aire., Detroit, Mich. tlnkti A- UBBDNIX "] Jole Savertnlk, 8018 So. Crawford Ave., Okloagu, Ok VRBOVHI ZDBATBZKl f. J. Kern, M. D., 8808 St Clair are.,__ Tee denarno sadove fas atvari, Id as tMuje ioaajo pošiljati na gL tajnika. Pritožbe glede nerednega poslovanja na edsiks Jole Ambrolilu. i Sadove prepirljivo vsebine predsedniki Braetu. Vse druge stvari, ki imajo stik t "Prosveto", isvaemšl spremembo naslovov uradnikov krajevnih društev pn "Proavsti", 8011 So. Crawford Ave., Chicago, 111. 0 LISTNICA UPRAVNIftTVA. Posivi je jo se vsi oui, ki so pisali in sprejeli pogoje za potovalne saatopnike, da s«« pismeno isglusi-je ns uprsvništvo "Prosvete", prejmejo sli ne. Kakor hitro dobimo, nazaj vse odgovore bodo gl, odbor v sporazumu z upravništ-vom naatavil potovalne zastopui-ke in ae jim bode poslalo vse potrebne listine ln navodila. Prosi« mo, da se ts poziv upoštevs, in nss obvesti s dopisnico. Vreden |e vet kot ka-tcr§l#ii drugi zdrav f lo. II. H. vou Hitlilieku, tovarnarju Bolgarskega Krvnega ('aja, ki je s stotiaoči 'bolnikov v stalni zve-si in doDiiva daiizndnem od onih, klferim je Bolgarnki Krvni (r'aj vrnil zdravje, cele gomile zahvalnih pisem, je pisal naš rojak Trajan Krepai, box .'il Habratuii, W. Va., aled(<čc pispio: "Zopet vas prosim, da mi pošljete ikatljo Bolgarskega Krvnega fajn, ker lahko odkrito re-čem, da je to zdravilo vaemogoč-iio. Odkar ga nimam v hiši, mi toliko msnjka kot če hi mi kdo v največji zimi vzel peč. /,atriju-jem, da je liolgarirfki Krvni < aj več vreden kot katerikoli drugo zdravilo." Kno veliko Akatuljo Bolgarske, gs Krvnega f'sjs, ki trsja za 5 tnsaeccv, pošlje za 1 dolar kamor, koli: Marvel Products Co. • MARVEL BLDG. PITTSBURGH, PA. Opomba. Ako želite pošiljate v zavarovati, pošljite 10 centov več. V LA ftALLB jc nsprodaj dobro idočg gostilne s dvorano. Proda se rsdl odhoda is meats. Nstsučnsje ao poisve pri lastniku. Jos. Mssojedeo, OSI Main St, U Salle, Zli. (49, 60, 51, 58, 58, 54.) ROJAKOM BA BBABJ& Da mi ne bode sopet kdo očitol, da uisem nssnanil velika razprodajo lotov (somljišč) na "Univar sal City" v Bridgevills, Ps., in da nisem dal prilošnooti za isratr Ijcnje te lepe prilike, zato sem ze odločil, da eeujene rojake v Bridge villo in v bližnji okollei obvez tim o to mpotom dnevnika "Pro sveta". Lotov je rszprodsnih ša vsllko iu večinoma izgleda, kot da bo aa* sc thins Itslijsnska. Torej ieHm, da ai Hlovenci ksj *bolj savsell la se naselili iuksj. lioti so po 40 nog široki in 185 uog dolgi. Cone so od $840.00 do $4^0.00. Prodajam na messčns ob roks bres obresti ja eno lato. Kupite si zemljišče (lot) sedaj, na pravite si hišo in plačujte kot sta*, uarino (reut). ȧ imate povsod boas, gs vssj doms ns bosta Ime« 11. Več po vetu če vprašate osebno sli pismeno. Priporočsm se vsem rojakom v tej okolici za v^a notarska posli-van ja Iu zs savarovaloloo proti ognju. —■ Naslovi PBABK SOURI0M, Pirst National Sank Building, Bridgeville, Pa. (44 47- 50 58) služil tskšnih sredstev ia Hrsjfc Imperii!, Pi l i te^gg-' wm—mmmmmmmm§m§mmmm§m NaročHe se sa dsevaft "PROSVETA" Nsj boljši slovenski dnevnik v £d. državah. List prlnnšs dnevne dobre, podušljire članke, novleo li SHiigi ksnji ki Amerike, sploh celega sveta, sanlmlvs rsmSOl li Naročnina stane ao eelo leU 8800, pil loin IIJI 88 84 države Ea naročnike izven M. držav, isvssmli Osnidl ta eelo lete $4 50, so pol leta lili. Bnvnotoko otnni ii i loto 84 50 In pol leto 8* 25 v meotu Ckieage In Se. Oliigi. naslove In narotalno pošiljnjto M MM SMlov: UPRAVBISTVO "PROSVBTA", 8018 Si. 0M#firtf Avo., Oklaago, BL 1* omrSI. Ml BaM ssslopnlkl so društvom tojnSS. fm nalsljla pojosniln in ji EMILE ZOLA: DENAR. M-k. ********* Kmalu potem je grofica icpoelovaU, da jc stopil Ferdinand v papeževo armado v Rimu, ali s tem vo prišle nove akrbi. Bin je bil alabega zdravja in sploh telesno slsboten ter zelo cfcčutljiv, vsled-česar j«i kot papežev vojak trpel, nevajen novega podnebja In vojaških težko*. Kar se toče Aličine žen it ve, jo prihajala tako počaai, da je mati mnogokrat skrivoma jokala, ko je opisovala hčer, kukfo ee eUre in vene med čakanjem. Alics, čeprav melanholičns, ni bila bedasU; imela je svoje hmpenjenje po življenju, po možu, ki bi jo ljubil, in po ereči. Ker jy pe ssma spoznala, da je možitev po materinem načrtu skoraj nemogočo, in ker ni hotels delati materi že več ekrbi in že-losti, ee je navidezno delale, kakor da ji ni nič za možitev in da najrajža ostane stara deviea; ali kader je bdels ponoči, medtem ko je meti spala, je dostikrat močila blazino s sokemi v obupnem strahu, ds bo morala vse svoje življenje preživeti sarnies. Orofici se je z velikim požrtvovanjem po-srečilo tekom let prihraniti dvajset tisoč frankov; to nsj bi bils vsa Aličina dota. Razentega je ču-vala nekaj draguljev iz nekdanjih boljših časov, zapestnico, neksj prstanov in uhanov, kar je 'bilo vse skupaj vredno kskih deeet tisoč frankov. Tudi te reči je nsmenila Alici n poročno darilo. Bila je zelo revne dota za grofovo hčer, in grofico je bilo sram govoriti o tem, medtem ko ji stradala ln čakala hčerinega ženina. Kljub temu je trdovratno vstrajsla .v svoji grofovlki časti pred tuasnjim svetom. Nikdar ni žle pei iz hiže in niti enega krožnika ni amelo manjkati na mili, kadar eo prišR večerni gostje. Sama je pa ves teden tivcls ob samem krompirju brez masla, semo de je mogla prihraniti petdeset frankov k hčerini doti, ki je bila večno premajhna. Junaške se Je borile dan -za dnevom, da ae obrani ns povriju, a medtem je pa hiia lezla vsak dan bolj v propast. lUroKns doslej ni imels prilike govoriti z grofico sn njeno hčerjo. 8 svojim oetrim opszo-vsnjem in presojsnjem jc končno prodrla v nsj-skrivnejši kotiček grofičinega življenja, katerega je zadnje tako akrbno skrivsla pred vsem svetom, toda'doslej so bili med njima lc pogledi, kader ata opssili drugs drugo — pogledi, ki ao isra-Žili globoke simpstlje. Tedsj ju je ps sesnsnils princeternjs Orviedo. frineezinje je nemreč hotele imeti odbor deeetih žensk zs svoj "Dom dels", ki ae nej bi sežet dvskrst v mesecu, obiskal se-vod In skrbel, da je vae poalovenje v redu. V U odbor je med drugimi imenovala tudi grofico Bo-vNirjevn, srtijo največjo prijateljioo is prežnjih dal, katera ji je sdsj hib le še soseds, odkar ae je odpovedeta svetu. Bhrčaj je pa naneeel, da je te odber kmelu iagubil tajnico in tedaj je Bskard, kl Je bil še vedno prva glava pri upravi zavoda, priporošel princeski ji madamo Karnllno kot selo vzorno tsjnioo, kskoršno je težko dobiti kje drugje. Dame v tem odboru so kajpada imels več sitnih dolžnosti; treba je bilo pogledati v poslovne knjige, nadzorovati račune in skrbeti, da se psevilno postopa n mledino v "Domu dela". Karolina je sprejela ponudbo in z radostjo izvrševala naloženo ji doto. Vrtela se je v zavodu kakor usmiljena eratra in kazsls resnično ekt*b za nesrečne sirote, kl jih je princesinja pobirala ls pariških smetišč in jih skušsls pretvoriti v dobre IjtSli.Karolina je ljubila otroke že zsrsdi tegs, ker je seme hrepenele po materinstvu, a njena srčna Žsljs se nl vresničils. Ko se je torej sešel ženSk} odbor, jc bils Ksrolins predstsvljens grofici Bo-villrjcvi, sli ssdnje jo je bolj hladno pozdravila; hotela je namreč prikriti svojo zadrego, kskor ds bi čutils, da Karolina ve «a njeno revščino. Od takrat sta vselej tzmenjsli pok Ion, kadarkoli sta se srečali, kajti bito bi nedostojno, če se ne bi hotel1 poznati. Nekegs dne je bila Ksrolins z brstom in s Se k srd o m v delavnici. H smel in je imel opraviti s svojimi načrti in Hekard ga je vestno opszovsl, ona je ps stale pri oknu, kskor po nsvsdi in gle-dels tis vrt, kjer sta ac sprehajali grofica in hči. KtarnlVna je natačno videla raztrgane čevlje na Sjunlh nogsfh, kakoršnih ne hI niti etuijar pobral še sesti. "Obošniclt" je zamrmrsla Ksrolins. "Ksko strašna In možna je ta komedija luksuea, o kateri si domišljujeta, da jo morata igrati I" Po teh besedOh ae je naglo umaknila za zave .o, da jc nc bi zagledala grofica, kar bi go 1o\o -povečato njeno trpljenje. V treh tednih po aednjem burnem dogodku ac je nekoliko umirila, alesti odkar opsteuje vaako jutro nearečo drugih Stroai <>kno; sdelo se ji je, da mora znova oživeti in pogumno stopati po eesti 'življenja, ki ima prepade t ml i za druge ljudi, ne samo za njo. Karo-Hns se je potopila v ravnodnšnost in toliko, da se ni aasmejala. Gledala je ženaki na zelenem mahu in nanje N Pn kratkem molku se ps obrne k Hakardu. "Pravite, ds sem žabmtnsT Ne vem; meni ae do/deva, da niaetn rojena aa žalost, ps nsj se sgo-dl karkoli. Ali je mords egoizem T Prepričane sem. ds ni. Kajti to Iti liila slshoat. Kljub tetnu Ort pa ne pom»ga nobeno veselje. Moje aree hoče počni oh pogledu na najmanjšo žalost. Veaela sem, e obenem bi jokala nad vsakim nesrečnikom, ki gre mirno taene, če se ne bi premagovala. Kajti zsvedsm ee, da najmanjša drobtinica knAs več pomaga neerečniku, kot pa vee moje solze." Io Karolina se sopet zasmeje prisrčno in po-gum no, kakor hrabra ženska, ki rajša deli dobrote in zaničuje prazno pomilovanje. "Bili so čaai, ko je bilo vredno Obupati," nadaljuje ona, "ali hvaležna sem svetu, ki me ni pokvaril c bogastvom! Ko aem se omožila in padla v pekel, zasramovena in tepena, ni mi preoatajalo drugega, kekor da skočim v vodo. Ali jss nisem skočila v vodo, temveč štirinajst dni pozneje sem bila s bratom na potu v Orijent — polna radosti in nade. Ob najinem povratku v Psriz, ko svs povsod zadelo ob nesrečo, koliko noči sem pne-čule v bridkih mislih, ds bova morala umreti gln-du kljub vsim najinim lepim projektom. Toda umrle nisva. Nato sem sanjala o velikih etvsrSfc, o sreči in uživsnju, da sem se včasih smejsla same aebi, «11 ko me Je zadel udare« — tisti nesnažni dogodek — o ksterem se ne up s m govoriti, sem mislils, ds se ini 'bo srce iztrgalo; da — natačno sem čutrls, ds mi srce zsstsja m da prihaja konec — konec vsega ... Ali minulo je! Življenje mi sd-pet ukazuje: naprej! Danes ae smejem in jutri bom upale. Živeti hočem, živeti večno! Ni li torej čudno, da me ne more obvladati žalost f" Bakerd se zasmeje na glas in stresa rame. "O, gospa, Vi ste kskor ves ostali svet! Takšno jc življenje." "Ali res?" vzklikne ona z začudenjem. — "Meni se pa zdi, da šo ljudje na svetu, ki nc poznajo niti enega veselega trenotka, ljudje, ki si zatrjujejo, da je škoda, če živijo — ljudje, ki sli-kajo življenje v najbolj črnih barvah. Nikarte misliti, da imam morda kake iluzije o življenju. Ssj imam izkušnje; občutila in videle sem dovolj slsbegs. Življenje je včasih neznosno, ako ne prezirež neznosnosti. Pa kaj hočemo! Jas ljubim to življenje! Zakaj — nc vem. Zastonj ae danea vae podira okrog mene — jutri bom stala na raa-valinah vesels in polna nade. Večkrat sem mislila, da Je moje življenje odsev življenja človeštvo, ki v splošnem brez dvoma živi v silni bedi, toda človežtvo se veseli in upa z vsakim naraščajem mladine. Po vsaki krizi, -ki me vrže Ob tik, se pojavi nekaj kakor nova mladost, kakor pomlad, kl prinaša toplo vreme in mi pomladi ter prenovi srce. Kadar sem nesrečns, je treba lc, da grem na cesto, na aolnce, in v hipu se mi zdi, da sopet ljubim in upam — da sem srečna. Najmanj me pa skrbi, da sem z vsakim dnevom starejša; postarala se 'bom, ne da bi kdaj opazila. Vidite, jas sem mnogo čitala, veliko preveč kot sme fii-tati ženake. Dolgo čaaa sem že na jaanem, da ne vem, kam grem in kam pridem, 'kakor ne ve širOki svet, kam plove. Vzlic temu pa čutim, da grem kakor čutimo in upamo vsi po poti, ki vodi do sreče in veselja." - Karolina je govorila z izrosom navdušenje, pri tem je pa skušala skriti čustvs svoje nade, Brnt, ki je dvignil glavo od svojegs dela in jo aveato poslušal, je hvaležno pripomnil: , e- "O, ti, ti I Ti ai rojena za nesrečo, a obenem ei ljubezen življenje 1" o Tsko so se poguverjsli vssko jutro in pozabljali na toikoče. Ksrolins se je pa morals zs-hvsliti Ssksrdu, ds je bila sopet korajžna in zaupna. On je ovršju, le tenka plast kamenja ga skriva očem — premog, ki ae bo {spreminjal v clato, čim bo tiata dežele po-auta e tovarnami. Kszentcga pridejo še postranska podjetja, ki imajo služiti glaventmi, kakor na primer razne banke, sindikati rasnih industrij in družba ss eksploitirsnjc velikanskih gosdov ns iibenoških gorah, kjer zdaj t rohnijo gigantna drevesa vsled poinenjksnjs cest. ln končno pride krona vsrft podjetij: Orijentslska železnice z go-stim omrežjem tračnic, ki bodo preprežile vso Malo Azijo od enega konce do drugegs. Ts železnice je Sekerdu predočila jezero denarjs, ki Im pre-treslo vee stsri svet, kakor pretrese volka mest. . nl plen. Jezero dcnsrjs leži tsm skrito in nevidno dolga stoletje! In Ssksrd je eltkal številke in vi-hal nosnice, kakor star vojaški konj, kader nese jesdeee v bitko. (Dslje sledi). Sedisieria vaiaštva') lslnndl|a. Ts stsr otok bsjk. doživlja m>. daj lepe čase. kakršnih Islandci še niso imeli .niti ho kedsj kaj takega alutili. V nekem danekem li. slu (mroča neki ugleden Ulandec « tem aledeče t "Naš* dežela je edina na svetu, katera ne itda ničesar ra vojsko in mornarico ln vojaka ae pri naa le v toliko po« se. ker prodajamo meso in ribe sa J. Kamorkoli pogledamo, bodisi v pol mitološke dobe kulturnik, bodisi v sočsono medsebojno razmerje ns t urnih ljudstev, v odnosa je davnih Medijeev in Perzij-eev, ali v odnošeje sodobnih su-d sns ki h plemen povsod srečamo v začetnih tvorbah identično bistvo one soeielae oblike, ki ee imenuje država. Na eni strani stoji krepko orgsnisirsna manjšina, na drugi deserganistasn* večina; prve leda, druga je vtadaaa. Večina opravlja vsa niža dela ter skrbi za prehranjevenjc vežnejše soci sine ekupine, ki je.eknpina direktnih, državno obranjujočih funkcij in potemtakem njen ple menitejši sestavni del; manjšina pa mrzi težko delo in zastavlja svoje moči le takrat, kader Je obstoj države v nevarnosti; sicer je glavna skrb manjšine te, da o stene večine neorganizirana, ker tiči v vsakem organiziranju ve čine nevarnoet ne le za vladajočo skupino, temveč mnogokrat tudi za državo sanso. Če so dani razvojni predpogoji taki primitivni drŽavi, predvsem primerna, civilizaciji ngodng ge ografska lega, potem dobi načet* na eocielna tvorba kmalu drugo zunanjo obliko. Jt tega ali one* ga vzroka, največ pa valed dege ne raci je privilegirane, vladajoče krvno zvezane skupine, sprejema ta poaamoane zasužnjence is veči nc med ae ter jih osvoboja. Čim dalje ee ta proces vrši, tem več intereee ima tlačena večina na ob stranku države, tem manjša jc njena odvisnost od vlsdsjoče manjšine. Ker so pa lshko v tem rasmerju med msnjšino in večino tudi prehodns stanja (v Pelopo nezu vidimo to pri periojkih in helotih), je naravna posledice, ds se ssgosdi med obs prvotna fsk torjs cels vrsta socialnih skupin ki niansirsjo kričečo razliko med svobodnimi in tlačcnci. Novo u stvarjene skupine si stoje seve da v resničnih naoprotatvih in da 'lekosdžni cilj vse notranje dr tavne politike mora biti vravna vanje in uglajevanje diferenc med njimi. Sčasoma —r država jc med tem Že davno ia. evojega cm brialnoga stanja — je vrsta vseh pravnih dcjsnj, ki urejujejo od nošeje državi tvorečih akupin m posameznikov, toliko, ds predate vlja celoto in,ee more prirediti v sistem, ki dobi ime: zškonik, oo dex. Oseba, ki to izvede, je zako nodajelec, in ker je najnormal-nejša država mogoča le v okvirju dveh plemen, izmed katerih ae mora eno aaimilirati v drugo, vladajoče, jc prvotna zakonodaja navadno narodna. Nejallneje jc razvila zakonodajo antična Angleška, rimski imperij in prav iz tega vzroka je njegova zakonodaja skelet, ogrodje zakonodaje modernih držav, pravim : ogrodje, ker je naša doba kapitalizma u-stvarila že nove, komplicirane družabno • pravne odnošeje. Da pa more držsvs svojo zakonodajo vsdržati in da ne nsstopi brezvladje, potrebuje eksekutive, Objektivne sile, ki je nasproti kršilcu zakona vedno v premoči. Ta eksekutive ps je ravno oborožena moč, je vojaštvo,-Prsv zaradi tegs si države bres vojaške sile ni mogoče predstavljati. Celo drža-vioe, kakršne naatajejo in zopet razpadajo v rasnih afriških ose-raljih, državice, ki ae ne vzdrže dalje kot eno generacijo, celo te enodnevne socialne tvorbe imsjo svojo železno pest — vojaštvo. Is dosedanjega je razvidno, da Ima vojaštvo dvojno nalogo: ek-aietenoo držsve braniti pred zunanjim ružiloem tn jo vsrovati notranjegs razpada. Poslednje je v idealni sociološki državi s enotnim prebivalstvom važnejše. Toda k temu se še vrnemo; oglejmo si s«daj nekoliko zgodovine vojaštva. Vsa naturna plemena so nsvsd-no obenem vojašks: kdor le mora, ee v potrebi oboroži. Rim I jeni so mnogokrat vrgli gemisnske čete aeesj, toda vselej so morali ns-skočiti vosovje, v ksterem ao bile dr rman ke. sko so hoteli ostati dvakrat višjo ceno kakor poprej, eehno dobro pri volni, ketere ce-Povprečni izvoz Islsndlje iznaša na je trikrat višja kakor pa v nana lelo oko 17 miljonov mark. vjvadnih časih. Kmetje izboljšuje-i gospodsr ji bojišča. V pustem, sitem letu pa ae ceni ns IWV miljonov jo svoje domove, plsčujejo svoje romesneui slbsnskem gorovju nsd msrk Polenovke, ketero isvsže- dolgove in vlsgsjo densr » f i mo v Itslijo in &penljo, se sedsj. nilnice Hploana posledice ns la dvakrat več iavosi, kskor p« po- j landiji je, da je splošns pod jet. I •) Razprava je bila napiaane prej. I al a mlake alanine pošiljamo nost aelo iivohuijs Sedaj ae mi- pred izbruhom aedenje vojne in pa na Avedeko in v Rusijo Nemči- sli ns izrabo naravnih vodnih sil priobčena v znanstveni ja ni nik«)li pripadale k največjim na otoku j neko elektrarno ao že ji" Naši zaptaki." VMljemaleem islandskih iadelkov. | dogradili in v ncdolgem čaau, u- najprimitivnejiih evropskih plemen,, Albenci, ki nimajo pravzaprav nikakršne kulture, a ki i-igrsjo vkljub temu, kskor tndi vkljub svojemu nizkemu številu a starinskemu orožju neprimerno veliko vlogo v turški makedon-eki politiki. — Napredujoča kultura pa seveda pojem vojaškega judetva izbriše; oetajata le še dva načina, kako si organizira država predstavitelja moči, rezervoar, ki je neobohodno potreben, da oživi zakon, ki bi moral sicer ostati le na papirju: a) konskripcija, b) najemanje vojaštva. Konekripcija armada je sesta vi jena ia državljanov, ki se brezpogojno, če so vojaške službe zmoni, podvržejo vojaški dolžnosti, najeta pa taka, ki sestoji lah ko tndi iz nedržavljanov, službujočih pogodno, bodisi za denar, bodisi za bojni plen. Sociologi to poelednjo nevedno zametujejo kot nenaravno; toda to jc preti rano stslišče. Ne more se trditi, ds je Rim propsdel v onem trenotku, ko je nehal biti "civis roman ue", rimski držsvljsn legionsr. Rim je bil v dobi cessrstva vae kaj dru-segs, nego sa časa kartagenskih vojn: v teku trOh stoletij je po-stsl is ponosnegs republikanske ga državljana suženj, državni su ženj, a število klsrisimov in no-bilisimov je rsstlo od dne do dne Legije, 133 po številu, so bile re dueirsne s 6000 na 1500 mož, dru šine, temelj države je razpadla ip v vaem grandiosnem cesarstvu ni bilo najti 13 vestalk. Ljudske bolezni ao ee širile neverjetno. Na etebrovju države je razjedalo ie-točeeno krščanstvo z novimi eti čnimi in ekonomskimi idejami, a državne meje z razrušenimi trd njavami ao ae udajale pritisku svežih, mladih ljudstev: imperij delo eilc, se jc moral zrušiti in tu di državljan — legionar ga ne bi mogel dalje vrzdržati. Bistvo države ostaje, toda obli ka je spremenljiva. Kroženje od bresvladja do države in od dr Žave nazaj do anarhije jc večno, a vaak prehod je namočen s krvjo, kakor je tudi pogodba med Me fietom in Fauatom na začetku nje govega novega živijenskega raz dob je podpisana s tem "čisto po sobnim sokom". S stališča države, kakršno priredila Evropi francoska revo luol ja, sc da najeta armada nekako ssvrečl, tods vedno le delno beneška republika je obvladala avoječaano z najemniki polovico aredozemske regije; Wallenetein je anoval češko kraljevino novega veka nele s španskimi1, temveč ce lo z Irskimi kondotierji, s današnja angleška mornarica je ne premagljiva, daei je personal ve činoma najet Karol Veliki, ta državniški genij, je izdal tekom svo je vlade tudi nekakšen zakon splošne vojaške obveznosti, toda pozneje ga je sam ublažil. Iz za puščine Karla Velikega pa so se raavile celo fevdalne države, v katerih je plemstvo armada. Fevd — odstopanje posestev od strani vladarjev trajno ali le začasno plemenitokrvnim družinam, kakor tudi cerkveni aristokraciji v svrtio obrambe države —- se vleče kakor rdeča nit skozi vso srednjeveško zgodovino. Fevdalno plemstvo je imelo potemtakem intereee dovolj, da se obrani država; saj je branilo ob času sovražnega napada pravzaprav le svojo laat, toda tudi plemstvo je imelo zopet svoje najemnike! V državi Karla Velikega je itnela cerkvena hierarhija do dve petine vseh posestev v svoji lasti in je smela davke celo samostojno pobirati; vkljub temu ps je bils popolnoms prosta dolžnoeti glede obrambe države. Nikakor ni torej neobhodno potrebno, da je vsakdo, ki ima količkaj interesa na obstoju države, dolžan jo braniti; pri uravnavanju notranjih državnih zadev še posebno ne. Večje vsžuosti je v fevdalni, kekor tudi v moderni državi vprašanje vrhovnega armadnega po vel jat vs. Ni vseeno, sli s tem respolega državni aoveren ali |»lematvo, osirouta parlament. Sla-beet najvišje oblaati je neareča sa ljudstvo. Armada izključno v rokah fevdalnega plemstvs je bila še vedno ueode|M>lnega pomena za (Obstanek države. Angleška je mo- spravi v popolno sogl^w. i mi interesi ter da j0 pr^v™ mogoče državno, teinvj ^Sl za fevdalno ekaekutivo (Dalje aledL) KaMka iejjavek sty Menda nobeno vpraiaaje derne vede ni uko ranimivo b. kor je vprašanje: kako ioJl biva človek ns zemlji f ^ ? vprašanje naravno ne more J sljivo odgovoriti nobena ata*! sana niti tiakana knjiga. knjiga ža učenjake, ki ifejj^ govora na to vprašanje, aa * meljske plasti nazidane drugi a drugo v miljon in miljoafciZ razvoju zemeljske skorje. Ztafe sama a svojimi neštetiti ostn^ji pradavnih dob bo dala najaa* jivejši odgovor na to vpnjZ Neštete novejše najdbe oka^ uin (fosilijev) na mnogih kraji dokazujejo jasno o rastlin^ in živalakem življenju pred ai miljon i leti. Tvorba ali foran|i zemeljske površine je prešla n števinc dobe živalskega in rut. linskega življenja. Biljoni bitij, ki ao tekom miljonov Ig polnili površje naše zemlje, ao fc nes pretvorjeni v kamen, pm k druge tvarhie, katere vidina. vaak dan. Premog n. pr. ni aai drugega kakor listje in debla nt dan jih prapornatih rastlin, ki a sc nakopičena več miljonov kl v zemlji pretvorila v to, kar 4 nes ^idimo ln poznamo pod ids ndm premog. Predno je bris na zemlji taš najmanjša rastlina in živali^ pretekla jc dolga pradoba, ktag jc brez dvoma trajala biljona biljone let. (Biljon je miljo* # ljonov). V plasteh aziaškega ihr lovja, ki je po tvornem prtng naaUlo v tej dobi, ni nobenih a kamenin, iz čeaar je sklepati, h v azoiški dobi še hI bilo raatfin skega in živalskega življenja jn zemlji. Zatem pridejo — kakor s razdelili geologi — silurijaka, 4 vonijsks premogova ali tretja fc ba človeka, ktera še danea t nji Iz vseh Uh dob razen prve nab-jamo okamenine kot sledove ,ali mrtve doda najzanesljivejše psiši nekdanjega življenja. DevonijAi doba je bila zlata doba u žival stvo. Povržje aemlje je bila tedaj nSpolnjeno s čudovitimi in m enem strešnimi Živalmi; v vroS jeserih in rekah valjalo ae ji Isa broja ogromnih rib in dvoživk a na auhem jc kar mrgolelo pok* nih reptllij, takozvanih dinon* jev sli salamandrov, ki ao bili žigi po 40 Čevljev in še več ir ktp tuljenje je bilo podobno (trasi Še dsnes mora vsakdo z grow n čudovati njih ogromne koutnjib v muzejih. Preteklo je spet miljon let » dno so te živali izginile, iniaij Nastala je druga dobs iu le so se, kot potomke prejtajk druge živali, druge rastline. K toiucc nekdanjih velikanski!JJ ,lamandrov je dansšnji kroto* zeleni kuščar itd. V globoki f meljskih plasteh ps leže ie d* okamenine živali in rastline sf nollh gcoloSkih dob. ln po kameninah ter legi in debars dotičnih plaati, v kterih menine najdejo, »kušajo "^JJ (zemljoznanei) določiti dotične dobe in čas, ki je Ff kel od takrat do danea. • • Med vsemi oksmeninsmi, so jih izkopali do dane« »IJ vih treh zeraeljakih dob. m * najmanjšega sledu o človeku^ r ve sledove opic in človeka naa»F jo znanstveniki šele v *ar«tM» trte ali naše dobe. Na** lobanje sploh ne vedo ali bt P pripissli človeku sli opin, m skoro ni razločks: vendsr naj^ menite Jši učenjski so jedio^P med nsjprimitivnejšim in bolj rssyitlimi opiesnn n-TJ razlike. NaJsUrejši sled ^ jc bil najden lensko lato m* gleškem. Po formaciji doti« meljske pisati, kjer ■e »»■-stsnkl, računsjo učenjsku • , ostanki Uga človeka manj 200.000 let. Istotak® jejo osUle najdbe najstsre)* sUnkov človeks, ds jf P ^ najmanj 150.000 do odkar se je iz tedsajegs P^ ga življenje izeimilo pn« * bitje na semlji - servativnejši učenjski vlsgsjo densr v hrs- otrantskim prelivom stsnuje eno | rala pretrpeti nsjvečje meščanske1 roet človeka ns 100.000 Iri , »•.na pooledieo ua la-1---I__________.. _ , . .. ,____iievil« vojne ravno ssrsdi tega, ker se je i Vzemimo srednje i,'rjJ®' ^ nahsjslo vrhovno poveljatvo er- stopetdeset tisoč let K« " made v rokah lordov; kraljestvo hna je U dobe v primeri» ^ soe. revi- poljsko, kjer je bil držsvni snve-! ren igrsča šlahčičev. je moralo Zdaj smo sredi svetovne vojne propasti. Ako ime nemreč fevdel- Val stanovi aa-lužijo aedaj enako- pajo lalandčani, bodo prekakrb- In na meet u ie da L la Jkl^inlTl ,"7 , memo več. Poljedelec sesluži po- Ijent s ceneno električno eilo. I|§ enkrat v spomin ^^^ sko aUrostjo naše aajsUj' ^ kako ogromna v P h no dobo. ki nam J® ^ zgodovina človeštva - ji ohlaetl, stremi sa tem ,ds Jo 5000 ali 00000 let i