Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 1. septembra T956
Štev. m. Leto X. ?XVIM
i'I  n Sli Ž.JT32T1
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razcii nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeinan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
fkiišma
GLASILO JNS.
Na zadnji seji izvršnega odbora JNS se je sklenilo, da bo stranka pričela izdajati svoje glasilo. V to svrlio sc je izvolil redakcijski »odbor, ki mu načeluje Podpredsednik JNS senator Jovo Banja-nin. Glasilo se bo imenovalo »Jugoslo-venski glas« in bo pričelo izhajati začetkom septembra.
ČLEN 101 USTAVE.
V četrtek 3. t. m. stopi v veljavo člen 101 ustave, s katerim se uvaja stalnost in oepremestljivost sodnikov. V bodoče se sodniki brez prehodnega pristanka ne bo do mogli premestiti. Vpokojili se bodo
• lahko šele s 70. letom starosti.
53.5%.
Pri nedeljskih volitvah v 11 .slovenskih občinah v krškem srezu je bilo vseh volilnih upravičencev 6923. Liste JRZ je volilo 3715 volilcev, za liste opozicije pa 911 volilcev. JRZ je dobila 53.5% glasov vseh volilnih upravičencev. Pri tem je treba upoštevati, da ni opozicija postavila svojih list v treh občinah in da se volitve pri Sv. Križu ob Krki niso vršile, potem ko je bil tamkaj v petek na obisku tajnik JRZ kaplan Tomazin, nakar so se k volitve odložile radi »tehničnih zaprek«.
PROGLAS VODITELJEV UO.
Ljuba Davidovič, Aca Stanojevič in Joca Jovanovič so izdali skupen proglas svojim pristašem spričo predstoječih občinskih volitev. V proglasu se pozivajo volilci, da skupno in složno nastopijo pri občinskih volitvah za program združene opozicije.
DR. MAČKU SE JE VNELO UHO.
Včeraj je dr. Maček zbolel in sicer se mu je vnelo srednje uho, radi česar je moral iskati zdravniške pomoči in je spre jemal le v najnujnejših slučajih.
OBČINSKE VOLITVE NA HRVAT-
SKEM.
V bjelovarskem srezu so bile v nedeljo volitve v občinah Predavec in Zrinjski Topolovec. V obeh občinah so bile Postavljene samo liste bivše HSS. Pregled izida volitev v 38 občinah, ki so se vršile v nedeljo, kaže, da se je volilna udeležba gibala od 5% (v Klajncu) pa do 90 % (samo v eni občini). Prevladujejo izidi pod 50%. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kje je vzrok tako slabi volilni udeležbi. 'JRZ ni postavila v nobeni navedenih občin svoje liste.
GLAS IZ UBA.
V nedeljo je bil v TJbu sestanek JRZ. Glavni govornik je 'bil minister Djura Jankovič. Med drugim je dejal, da je tresalo 10 let od smrti največjega sina našega naroda Nikole Pašiča, ki so ga po smrti proglasili vsi za vodja vsega jugo-sh>venskega naroda, da je prišlo boljše m srečnejše stanje. Če bi danes bil živ pikola Pašič, bi moral ustanoviti JRZ. *var se tiče udružene opozicije, obstojata ave skupini: Prva je zagrebška, druga beograjska. Cilj beograjske udružene o-°zicije je, da zruši vlado dr. Stojadino-Vlča in cia se polasti oblasti. Občinske plitve morajo popolnoma razčistiti po-'tični teren. Po volitvah bomo dejali svo Jeniu političnemu partnerju, zagrebški u-druženj opoziciji, da smo mi oni, ki ho-
enio napraviti pošten bratski sporazum, »oda ta sporazum ne sme iti na škodo njU Srbije, niti Hrvatske.«
figatoua	$
at HfiokSišmi
PARIZ, 1. septembra. DNB poroča: Listi se bavijo z ruskimi dogodki, zlasti se povdarjajo vesti o nemirih in uporih v vrstah rdeče vojske. »Jour« se vprašuje: »Kaj se dogaja v sovjetski Rusiji?« in pravi, da dajejo najboljši odgovor aretacije po vsej Rusiji, zatem veliko število samomorov eksponi-ranih sovjetskili politikov, razpust Kluba intelektualcev itd,
PARIZ, 1. septembra. »Figaro« prinaša senzacijske informacije iz Rusije, iz katerih izhaja, da niso bili obsojeni trockijevci 25. avgusta ustreljeni, ampak so vojaki streljali samo s slepimi naboji, da jih prestrašijo, na kar so jih odpremili v internacijo v Sibirijo v okolico Bajkalskega jezera.
Utfd	a $m@i$	v fkopmim
' f	mu
PARIZ, 1. septembra. Generalni inšpektor poljske vojske general Rydz Smigly je včeraj prispei v Pariz. Na kolodvoru so ga pričakovali vojni minister Daladier, zunanji minister Delbos in šef francoskega generalnega štaba Gamelin ter zastopnik predsednika Lebruna. »Echo de Pariš« piše: »Veselimo se tega obiska, v katerem vidimo znak učvrstitve mirovne zveze, ki druži Fran cijo in Poljsko.« »Petlt Journal« pravi:	»Prepričani smo, da se bo posrečilo,
vpostaviti najtoplejšo atmosfero v odnošajih Pariza in Varšave.« Danes si bo Rydz Smigiy ogleda! bojišča v Champagni in bo jutri prisostvoval zaključku manevrov 12. pehtne divizije. Rydz Smigly si bo ogledal tudi verdunsko bojišče in glavne utrdbe Maginotove linije.
HetoUvM ea&šje	m
LONDON, 1. septembra. Po vesteh iz Španije je nastopilo na vseh frontah relativno zatišje, izvzemši močnejšo aktivnost letalstva na eni in drugi strank Vstaši poročajo, da so v Aragoniji in Estremaduriji izvojevali nekatere zmage, ki pa niso prepričevalne. Oči vidno se skušajo na obeh straneh zbrati sile in se preskrbeti s potrebnimi količinami orožja in munlcije, ki navzlic prepovedi prihajajo v Španijo vsak dan iz raznih strani. Na obeh' straneh se opaža utrujenost ter izčrpanost, ker sta ena kakor tudi druga stran računali z mnogo manj časa v svrho končne odločitve.
Mtj
seia	tieešija ešesikski
RIM, 1. septembra. Poveljstvo italijanskega letalstva v Vzhodni Afriki je prenešeno iz Asmare v Addis Abebo. General Pino, poveljnik letalstva v Abesiniji, je prispel te dni v Addis Abebo, potem ko je od maršala Badoglia prejel navodila za organizacijo varnostne službe, v kateri bo pripadel . ajvaž« nejši delež italijanskemu letalstvu. Ta varnostna služba bo imela nalogo, da takoj po prestanku sezone velikega deževja prične odločno akcijo za vposta-vitev reda v vseh okupiranih krajih Abesinije in da sodeluje tudi v drugih vojnih akcijah, ki bodo sledile v cilju, da ne zasede še neokupirano področje Abesinije. Ta redarstvena služba letalstva bo sestajala v glavnem v tem , da se z lastnimi akcijami izkoreninijo vse vstaške formacije v Abesiniji.
£aš(u	k
RIM. 1. septembra. »Messagero« komentira izločitev Tltulesca iz romunske vlade in ugotavlja, da bodo z njegovim odhodom postali odnošaji med Italijo in Romunijo mnogo prisrčnejši, ker je novi romunski zunanji minister Antonescu preizkušeni prijatelj Italije ter italijanskega naroda.
tkrnatsaadtUH krnskih vernikov
PARIZ, 1. septembra. V tukajšnjih antifašističnih krogih in v antifašističnem tisku se doznavajo sledeče informacije: »Katoliški duhovniki iz raznih podonavskih pokrajin so ob vrnitvi s potovanja po Julijski krajini prinesli alarmantne vesti o duševnem stanju, v katerem se nahajajo katoliški Slovenci in Hrvati, ter o njihovem razpoloženju napram papežu. Prebivalstvo Julijske krajine je bilo od nekdaj znano radi svoje privrženosti katoliški cerkvi. To prebivalstvo se nahaja sedaj v težkem duševnem stanju in najostrejše kritizira cerkveno hierarhijo Vatikana radi pristanka na izločitev slovenskega in hrvat-skega jezika iz tamošnjih cerkva. Katoliški krogi Julijske Krajine so zaman opozarjali Vatikan na nevarno stanje, ki izhaja iz duševnega stanja slovenske ga katoliškega prebivalstva, in so tudi ostala brez odgovora vsa brezštevilna poročila lokalne duhovščine papežu in brez odgovora je ostal tudi oster memorandum tržaških vernikov, ki so ga poslali Vatikanu (poroča tudi »Istra«
v	zadnji številki).
Okna v
ZAKAJ JE BIL T1TULESCU IZKRCAN.
Praški »Ponedeljnik« piše v zvezi z izločitvijo zunanjega ministra Titulescu iz vlade: Ni nikakšna tajna več, da med predsednikom vlade Tatareseom in zunanjim ministrom Titulescom ni bilo idealne skladnosti. Tudi ni nikakšna tajna, da se g. Titulescu ni strinjal s pravcem, v katerem so v zadnjem času šli dogodki v romunski notranji politiki. V zadnjih mesecih so se pojavile v Romuniji fašisto iilske tendence, napram katerim se je vlada držala pasivno. Titulescu, ki je pre pričan demokrat in ki je videl v rešitvi demokracije predpogoj harmoničnega sodelovanja z romunskimi zavezniki, je dal nekajkrat razumeti, da se v današnjih prilikah mora voditi notranja politika v popolnem skladu z zahtevami zunanje političnih momentov. Gotovo ni bil Titulescu za nobenega predsednika vlade željen član kabineta. Stal je vedno ob strani nad vsemi notranje političnimi borbami in spletkami. V tem je tudi razlog, da se je Titulescu relativno prav malo zadr-žaval v Bukarešti. Za vodstvo zunanje politike je bila to vsekakor prednost. Njegovega pogleda ni mogla motiti bu-kareška atmosfera in je mogel vedno jasno razločiti prave interese Romunije. Toda ti razlogi notranjepolitičnega značaja niso mogli biti odločilni za izločitev tako močne osebnosti kakor je Titulescu. Razlogi so zunanjepolitični. Znan je njegov odločen nastop ob priliki zadnjega velikega zasedanja DN v Ženevi, ko je bilo na dnevnem redu razpravljanje o likvidaciji abesinsko italijanske vojne in ukinitvi sankcij. Tedaj je nastopi! Titulescu zelo ostro kot brezkompromisen pristaš ideje Društva narodov. Ta Titule-scova politika, ki je šla vedno za lojalnim izpolnjevanjem zunanjepolitičnega pravca, je v Romuniji imela precej nasprotnikov, zlasti v vodstvu daocs vladajoče liberalne stranke, ki zastopa mnenje, da naj uveljavlja Romunija v svoji zunanji politiki taktiko poljske zunanje politike, da se ne bi zgodilo, da bi postala Romunija v eventualnem bodočem konfliktu prehodna zona za tuje sile. Kakor Poljska naj tud: Romunija prepove vsako preletavanje teritorija po tujih letalskih silah. Mišljena je pri tem sovjetska aviacija. Radi najnovejših dogodkov v Evropi se je to mišljenje vsebolj poudarjalo iti tako se je zgodilo, da je bil Titulescu izločen iz vlade, ne da bi ga za to kdo kaj vprašal. Gotovo se romunska zunanja politika ne bo menjala preko noči. Vsekakor je izločitev Titulesca znak notranjih trenj in strujanj.
RADI NAPADA NA LETALSKEGA ČASTNIKA.
»Istra« piše v zadnji številki: »V go-riški okolici je policija izvedla stroge preiskave in številne aretacije. Samo v Mirnu je bilo aretiranih nad 20 oseb, še več v sosednjem Standrežu, v Prvačitii, Dorenbergu in drugih vaseii v bližnji in duljnji goriški okolici. Vsi aretiranci so bili odvedeni v goriške zapore, in. sicer približno 80 po številu. Tu so jih organi kvesture zasliševali, silili iz njih priznanja, vendar o kakem uspehu ni govora. Vsak aretiranec je bil zasliševali po več dni, bil pod strogim nadzorstvom, poleg tega pa deležen tudi drugih muk, Ki se jih poslužuje ob takih prilikali fašistična policija. Vse to postopanje se je vršilo baje zaradi napada na nekega letalskega častnika, ki je bil izvršen neke noči v bližini mirenskega letališča.«
Stran
Mariborski »VeSernik« Jutri
Bt.	LŠtukdi	faedaua naših
dmfajdb
V prostorni veliki dvorani Narodnega doma se je zbralo včeraj zvečer mariborsko Sokolstvo in njemu naklonjeno občinstvo ter jo zasedlo do zadnjega kotička. Naš olimpijski prvak br. Leon Štukelj je številnim zbranim prikazal v svojem strokovno nadvse izpopolnjenem predavanju življenje naše olimpijske vrste za časa olimpijskih iger v Berlinu in njihove borbe za dosego čim častnejšega
uspeha. Uvodne besede je spregovoril starosta Sokola-matica br. Bureš, ki je pozdravil našega olimpijca, ki ga je prisotno Sokolstvo navdušeno in viharno pozdravljalo.
Br. Štrukelj je v svojem dveurnem predavanju orisal prej zgodovino mednarodnih tekem. Zatem je v detajlih opisal trening naši olimpijske vrste pod vod stvom nestorja slovenske sokolske telo-
vadbe br. dr. Murnika. Čas treninga je bil veliko prekratek in je ravno iz tega vidika naš uspeh tem častnejši. Po nastopu sokolske olimpijske vrste v Ljubljani, ki je prikazala vso višino sposobnosti naših olimpijcev, je naša olimp. vrsta odpo tovala 3. avg. preko Monakovega v Berlin. Br. Štukelj nam je v izbranih besedah orisal življenje v olimpijski vasi, vzoren red in popolnost organizacije, ki je vzorno skrbela za vse tamkaj zbrane tekmovalce iz vseh delov sveta. Pri telovadnem nastopu dne 16. avgusta se je naša olimpijska vrsta držala strumno in so naši dosegli kot posamezniki — častne uspehe. Olimpijski nastopi pa so pokazali nove načine tekoče telovadbe in so bile ocene združene z včasih malenkostnimi pomanjklivostmi, ki so se v kon čni rezultat ocene vpoštevali. Naša olimpijska vrsta je spričo srdite konkurenčne borbe dokazala, da je od prejšnjih olimpijskih nastopov pa do danes — napredovala. Ocene posameznih naših tekmovalcev, nam kažejo, da naši telovadci ne zaostajajo v ničemer za drugimi telovadci. Iz kritik, ki jih prinašajo razne nemške strokovne revije, posnemamo vi soko vrednost naših tekmovalcev, na katere smo lahko ponosni. Sokolska javnost je dokazala z manifestantnim sprejemom na Jesenicah, Ljubljani in Mariboru, da ceni delo naših Sokolov. S pozivom, da se Sokoli še bolj oklenejo telovadbe in da izročajo svojo deco Sokolom v telovadno vzgojo, je zaključil br. Štukelj svoja strokovna izvajanja, za katera so ga navzoči nagradili z viharnim aplavzom.
Glasbena vzgoja mariborske mladine
lahko uči kjerkoli, samo, da je »po ceni«. To škodljivo mnenje je žal vse preveč razširjeno, zato pa stalno naletavaš na slabe posledice takih »vzgojnih« postopkov. K dobrem učitelju pogosto pr bajajo učenci, ki že »nekaj znajo«. Navadno s pokvarjeno roko in sploh zgrešeno osnovo, kar je nujna posledica nestro-kovnjaškega pouka. S takimi je treba navadno začeti čisto iz novega in to pod mučnimi pogoji; težko je privaditi roko, ki je bila že v svojem tiru, na drug, pravilen način igranja, otrok se čuti zapostavljenega, izgublja veselje. Nameravana štednja je bila v resnici, le razsipavanje energije in tudi denarja. To naj bi imeli starši, ki žele, da se jim otroci res nekaj nauče, vedno pred očmi: prvi koraki v otroku v novi glasbeni svet so odločilni in najvažnejši. Le prvovrstno šolan, vesten učitelj more dati dobro podlago za daljnje uspehe. Ali vsaja vrtnar nežno drevesce na pesek, češ, za začetek bo že, ga bom pa kasneje presadil na rodovitno zemljo? Gotovo tega ne bo storil. Toliko manj bi smeli eksperimentirati v glasbeni vzgoji.
Še eno občutno vrzel je opažati na polju glasbene vzgoje v Mariboru. To bi označil kot pomanjkanje širine. Mladi ljudje študirajo klavir in vijohno, tudi kakega čelista še dobiš, to je pa tudi vse. Za pihala se skoro nihče ne zanima, in kar je še bolj presenetljivo, tudi ne za solopetje in kompozicijo. Premalo je znano, da nudi ravno študij pihal morda najzanesljivejše izglede za dobro službo. Dober fagotist ali cornist bo vedno lahko dobil mesto; v orkestrih po vsej naši domovini imajo najboljša mesta še vedno tujci, ker je pri nas tako malo razumevanja za te instrumente.
In solopetje? Še slabše je v tem pogledu. V Mariboru imamo veliko število pevskih zborov, in to večinoma na lepi višini. Mora se uveljaviti spoznanje, da je človeški glas občutljiv instrument, ki ga je treba več let skrbno šolati, predno more razviti vse svoje sposobnost5. Ko bo to spoznanje prodrlo v širše kroge, sem prepričan, da bo mogel Maribor na
Iz razgovora našega urednika z ravnateljem mariborske matične Glasbene šole podajamo sledeče glavne misli:
Kaj pravite, gospod ravnatelj, o mariborski muziki?
»Ne mogel bi ravno trditi, da se v Mariboru malo muzicira. Ni pa to muziciranje vedno zdravo, smotreno in razveseljivo. Preveč je še diletantizma, premalo resnega, strogega dela v izvajanju muzike, v poučevanju itd. Moderna doba pa zahteva v muziki ravno tako, ko na vseh drugih poljih točnosti, globine in solidne šole; s površnim, na hitro roko pridobljenim plitvim znanjem danes ne moreš uspevati. Težko je reči, s katerim letom naj se začne pouk. Pravilen odgovor na to vprašanje bo dal otrok sam in vesten strokovni učitelj. Otrok mora biti telesno primerno razvit za vežbanje, ki je včasih dokaj naporno, psihično dozorel za dojemanje tonovskega sveta, sam naj že občuti veselje do glasbenega udejstvovanja. Vse to se razvije pri enem preje, pri drugem kasneje. V splošnem bi pa svetoval, ne dajte otrok prezgodaj v šolo; kasneje bo vse bolj sprejemljiv in hitreje bo napredoval. Na šoli Glasbene Matice smo lani osnovali tečaj za take »glasbene naraščajnike«, ki so še premajhni za instrumentalni pouk. In obnesel se je; otroci si na lahek način, igraje, prisvoje prve pojme in podlago za daljnji pouk. Večkrat bo na ta način tudi rešeno drugo važno vprašanje:
Klavir ali violina? Ali morda čelo, ali kak drug instrument? Tudi na to vprašanje bo dal odgovor deloma otrok sam. njegovo vaselje in nagnenje za ta ali oni instrument. Zelo bo olajšana odločitev, če pride že zgodaj v stik z glasbo, pobudo mu dajejo tudi starejši prijateljčki, ki so že srečni posestniki vijoline in notne mape. Edino strokovnjak bo pa znal presoditi, za kateri instrument je otrok po svoji duševni in telesni konstituciji najbolj usposobljen.
Kje in pri kom naj se uči? To je najvažnejše in ravno tu se tudi največ greši. Premnogi starši mislijo, da je za začetek vse dobro, da se otrok prva leta
tem polju s svojim odličnim materijalom zavzeti ugledno mesto. Isto velja v pogledu kompozicije. Med dijaki, ki bi bili v prvi vrsti poklicani tvoriti skladateljski naraščaj, ni zanimanja za kompozi-torno delo. Pri splošni nadarjenosti za glasbo, ki je dana Slovencu, je gotovo tudi v Mariboru marsikak talent, ki bi se mogel razviti. Treba je samo dela, veliko dela.«
Očesne veke se odprejo in zaprejo v toku enega leta povprečno štirimilijoii-krat.
V Mariboru, dne 1. IX. 1936._
—MB—	MrH^I	----- ‘
ZDRAVILIŠČE
Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
Znižane cene od 1. septembra dalje pavšalna peti-zija za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1100.—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse.
Zahtevajte prospekte 'od uprave zdravilišča!	4319
TITULESCU
TATARESCU
predsednik romunske vlade, s katerim ni bil Titulescu v najboljših odnošajih
11101
ki je bil izločen iz romunske vlade
ABD EL KRIM
ki so ga bojda poslali sedaj na vrat vstaškim španskim generalom
Pri žrebanju državne razredne loterije drre 31. avgusta 1936. je zadela srečka št. 59.971 premijo v znesku 1,002.000 Din.
Srečka je bila kupljena v bančni poslovalnici Bezjak v Mariboru.
aifoutie
Poverjeništvo SO (službeno). Povratna nog. tekma se vrši v Ljubljani v nedeljo dne 6. t. m. Odhod z vlakom istega dne z gl. kol. ob 5.10 zjutraj. Vsak preskrbi sam črne hlačke in nogavice ter čevlje. V sredo dne 2. t. m. obvezni trening in dogovor na igrišču »Rapida« ob 17. uri za naslednje gospode: Bizjak, Senica, Klippstatter, Peteln, Baumgartnor, Nemec Fr., Klanšček, Schneller, Kaspar, Konič, Jančič, Bergant, Hreščak in Murko. Delegirajo se k tekmam dne 5. t. m. Železničar : SK Waiz ss. g. Jančič (rez. Nemec Fr.) ter dne 6. t. m. Rapid : SK Waiz ss. g. Franki. Za proslavo Gradjan-skega (Čakovec) dne 6. t. m. delegira vse sodnike za brzoturnir ss g. Dr. Brandl. Poverjenik.
Maznanilft!
Naznanjam, da se ukine vsako mesečno in 14-dnevno ter tudi vsako tedensko plačevanje prevoznine na brodu v Melju. Opozarjam, da se bo plačalo vsako vožnjo z brodom od brega na breg sproti, ker se sicer osebe ne bo prevozilo.	4323
Brodar Ivan Merdaus
Usoda dekleta, ki se pretvaria v kamen
Amerika je dežela čudežev. Zdravniki pittstonske bolnišnice v pokrajini Pasadeni v Zedinjenih državah ameriških so iz dolgotrajnega zdravljenja bolnice Annc Bender izsledili novo nenavadno bolezen, tekom katere človeško telo postopoma okameni, tako da bolnik neha dihati in govoriti. Uprav v zadnjem času se mučijo zdravniki, da bi rešili življenje 191etni Anni, ki je obolela za to boleznijo, o kateri se do danes še ni slišalo in ki se do sedaj sploh še ni pojavila. Strokovnjaki stojijo pred rešitvijo nove medicinske uganke. Gospodična Benderjeva se polagoma pretvarja v kamen. Vse njeno meso, vse njene mišice postajajo tako trde, kakor še ni bilo do sedaj slučaja, tudi ne v primerih težkih vnetij. Lahko rečemo, da imamo v primeru Bender-jeve, kakor pišejo ameriški listi, slučaj postopnega mumificiranja živega telesa pri katerem pa se ne opaža niti najmanjše sušenje mišic in ostaja telo v nespremenjeni svežosti. Bolezen Benderjeve se je razvijala s siiovito brzino. Šele pred dvema mesecema je začutila neko otrp-njenje v sklepih leve noge. Zdravniki so ugotovili, da se je meso napolnilo z nekimi čudnimi vlakni, kar je preprečilo
delovanje mišic. Druga posledica tega je bila, da je meso na vsej nogi postalo trdo in nenavadno težko. Isti pojav se jc razširil tudi na drugo nogo in za tem na vse telo. Po razmeroma kratkem času ni mogla Benderjeva ne dihati in ne govoriti. Poklicali so vsemogoče specialiste. Spočetka so domnevali, da gre v tem slučaju za morda izvanrednej delovanje mehurja, kar pa se z rentgenskim oreglčdoin ni moglo ugotoviti.'Do danes ni biio mogoče ugotoviti vzroka, zakaj Benderjeva sedaj okamenjuje. Nesrečna deklica čuti, da se ji bliža konec in ima samo edino željo, da jo puste iz bolnišnice, ker želi umreti doma.
Zanimivo je to, da so zdravnik, opazovali podoben slučaj že pred dvema letoma in to v kraju, ki je 12 milj oddaljen od Pittstona. V tem slučaju je šlo za 141etnega dečka Bennya Hendricksa. Vendar je v tem slučaju koža tako hitro okamenela, da je deček podlegel že po preteku enega leta. Ta slučaj pa nima nobene zveze s simptomi, ki so se bili opazili na nesrečni deklici Anni Bender-jevi, ki sedaj polagoma in postopoma umira in se pretvarja v kamen
V	Mariboru, dne 1. IX. 1936.
Mariborski »Večer ni k« Jutra
Stran 3.
tiUmiotske in dtotiske m&iim
Hwwa	tm mPMmm
Včeraj zvečer so se vračali Franc R. iz Pobrežja, Matilda K. iz Pobrežja im Janko K., tkalski mojster iz Kranja, ki je Prispel na obisk k svoji ženi, iz Nove vasi na Pobrežje. Ob viaduktu pri Špeso-vem selu sta se obregnila ob čuvaja Mar tina Cokla, ki sta mu dejal: »Kaj dela ta lauspub s puško?« Čuvaj je zahteval njuna imena, česar pa nista hotela storiti. Čuvaj nato zahteval od Matilde K., ki ie bila zadaj za obema, naj pove imeni, česar pa ni hotela. Poklicala je Franca in danka K. na pomoč, ki sta nato ču-
vaja Cokla Martina razorožila. Pri tem je nastal tepež, ker Čoki ni hotel dati puške iz rok. Vsi trije so se metali po tleh, dokler nista Franc R. in Janko K. odšla s puško na orožniško stanico, ker sta dejala, da sta vzela puško nekemu tolovaju. Kmalu pa se je zadeva razjasnila in se bo končala pred sodniki. Martina Cokla so s poškodbami in zabodljajem nagla
vi	morali odpremiti v splošno bolnišnico. Franc R., ki ima porezane prste, in Janko K., ki ima tudi poškodbe, se nahajata v domači oskrbi.
Čehosiovaška vojaška tekmovalna etri Pa skozi Maribor. Včeraj z brzovlakom ob 21.30 je prispela v Maribor čehoslo-vaška vojaška ekipa, sestavljena iz čast nikov in podčastnikov, ki se bodo udeležili vojaških tekmovanj Male antante Pričetkom meseca septembra po raznih mestih v naši državi. Vodja ekipe je general štabni polkovnik Ladislav Šandor. Na kolodvoru so pričakali odlične goste predstavniki vojaških in mestnih obia-stev. Po odsviranju pozdravne koračnice so gostje izstopili z vagonov in je zastopnik mestnega poveljnika polkovnik Djordje A. Petrovič pozdravil odlične goste s prelepim nagovorom, ki ga je zaključil z vzklikom: Naj živijo bivši pted-Sednik češkoslovaške republike dr. Masa ryk, sedanji predsednik dr. Beneš in vsa čehoslovaška vojska ter čehoslovaš-ki narod!« Zatem je vojaška godba od-svirala čehoslovaško himno. V prisrčnih besedah se je zahvalil za pozdrav^ vodja čehoslovaške ekipe polkovnik Šandor Ladislav, nakar je godba intonirala našo himno. Po prisrčnem pozdravljanju in prijateljskem razgovoru so dragi gostje ob zvokih vojne, glasbe nadaljevali svojo pot v Zagreb.
Iz sodne službe. Pred nastopom stalnosti sodnikov je minister pravosodja izvršil v staležu v vrstah sodnikov celo vrsto sprememb. Med drugim je upokojen tudi sodni predstojnik g. Mihalič v Konjicah.
Slovensko planinsko društvo, podružnica Maribor, izjavlja: Z ozirom na nejasne vesti o zastrupljanju letoviščarjev na Pohorju z okuženim mesom, da se je ta slučaj pripetil v dolbli in se ne tiče nobene izmed planinskih koč.
Iz obmejnega komisariata. Premeščen #e od tukajšnjega obmejnega komisariata k obmejnemu železniškemu komisariatu g. Vojislav Jovanovič.
Obvestilo trgovstvu. P. t. trgovstvo obveščamo, da ostanejo v Mariboru trgovine v torek dne 8. septembra t. j. na Praznik Male Gospojnice ves dan zaprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Iz policijske službe. Predstojnik mestne policije g. dr. Trstenjak se je vrnil z rednega dopusta ter je z današnjim dnem zopet prevzel svoje posle.
Vpisovanje učencev v mariborske meščanske šole in občina Studenci. Ravnateljstva mariborskih meščanskih šol so danes razglasila okoliškim učencem in u-Čenkam, da se njihov vpis smatra samo kot začasen sprejem v meščansko šolo. Občina Studenci pa je izjavila, da je v zad rijem času plačala Din 15.000 pač pa ostale vsote zaenkrat ne more plačati, ker dol-Suje davčna uprava v Mariboru na zaostalih davkih občini Studenci 139.178 dinarjev. Kakor hitro bodo davčne razmere - boljše, bodo vse pritožbe postale brezpredmetne.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Po večini oblačno, od časa do časa deževno, 'Ookoliko hladneje.
Nočno lekarniško službo imata ta tečen Maverjeva in Vaupotova lekarna.
Smrtna kosa. V 65. letu svoje dobe je breminil trgovski pomočnik Simon Po-^ivač. Žalujočim naše toplo sočutje!
Mariborski odbor za mladinski kon-8res v Ženevi priredi dne 2. septembra °b 20. uri širši sestanek v prostorih me-®trie godbe. Vsa društva, ki so poslala delegate, so vabljena!
Kino Union. Danes otvoritev nove sezone s sijajno dunajsko opereto »V veselem Dunaju«.
IMUIIIIIMMIB—BB——MHMMMMIHMP
Stavka na Pobrežju Danes zjutraj so radi vprašanja kolektivne pogodbe pričeli na Pobrežju v barvarni tatnošnje tekstilne tovarne Thoma stavkati. Vsega skupaj stavka 80 delavcev in delavk, ki so ostali tovarni, ki pa ne delajo. Pogajanja so v teku.
V	smrt? Branjevka Antonija Puconja, stanujoča v Vojašniški ulici 5, je prijavila policiji, da je njena 24 letna hčerka Štefanija Puconja dne 25. avgusta odšla od doma in se do danes še ni vrnila. Ker pa je izginila skupaj s svojim zaročencem Ivanom Hermanom, domnevajo, da sta šla skupaj v prostovoljno smrt.
Rokomavhi ne mirujejo. Doslej še ne-lzslederai storilci so vdrli v stanovanje delavca Matevža Turka v Pesnici ter mu odnesli vso obleko, čevlje in nekatere druge predmete v vrednosti okoli 1000 dinarjev.
Obešenec v celici. V zaporih tukajšnje jetnišnice so včeraj našli v celici obešenega 33 letnega avstrijskega državljana Josipa Schellaua, ki je že delj časa zaprt radi suma umora, ki ga je izvršil na avstrijskih tleh nad monterjem Hoferjem. Službujoči paznik je Schellaua pravočasno opazil, stopil v celico ter odrezal vrv, na kateri je visel .Takoj poklicani mariborskim reševalcem se je posrečilo, da so Schellaua z umetnim dihanjem zopet obudili k življenju.
Amaconki. Glede včerajšnje notice pod tem naslovom smo doznali, da je stvar popolnoma drugačna in da ne zadene navedenih obeh žensk nikakšna krivda.
žadnie ieiefoMMte vesti
NAŠIM NAROČNIKOM!
Opozarjamo vse naše zunanje naročnike, da smo priložili včerajšnji številki »Večemika« poštne položnice in jih vljudno prosimo, da nam naročnino za mesec avgust nakažejo takoj v začetku meseca. Tudi one naročnike, ki imajo še morebitne zaostanke, prosimo, da dolg čimpreje poravnajo.
Uprava »Večemika«.
fasu/iHriPskp (Iptosrkf
Kakšen naj bo naš vrt
bomo od 1. do 13. septembra spoznali na jesenskem Ljubljanskem velesejmu na veliki razstavi »Naš sodoben vrt«, ki bo obsegala ves paviljon G in njegovo okolico. V prekrasnem svetišču cvetja bomo občudovali posebne razstave vrtnic, begonij, nageljnov in dalij, razen tega pa tudi aranžiranje vsega mogočega cvetja. Nad 50 m dolg bo sijajno urejeni sodobni vrt, posajen z najraznovrstneišimi rastlinami in okrašen z velikim bazenom ter kipi. V bazenu bodo razne nove rastline, tki rasto v vodi in ob njej. Poleg velikega vrta bo majhen klošterski vrtiček z zdravilnimi in dišavnimi rastlinami, njegov sosed bo razkazoval čudovite oblike kaktej in sočnic, posebno zanimiv za meščane bo pa zimzeleni vrt, ki je lep tudi vso zimo. Seveda bomo videli tudi naj-
Bombe na Irun iz zraka in morja
HENDAYE, 1. septembra. Reuter poroča: Vstaško vodstvo se je odločilo, da se Irun bombardira, in sicer iz zraka in iz morja, od koder bo Irun obstreljevalo pet edinic vstaške mornarice.
MADRID, 1. septembra. Vladne čete so sestrelile dve vstaški letali, ki sta leteli preko Sierre Guadarrame. Ravno tako tudi neko bombardersko letalo. V Estremaduri in Asturiji se borba nadaljuje. V Andaluziji in v Aragoniji je nastopil mir.
Malaga pred padcem
LIZBONA, 1. septembra. DNB poroča: Po najnovejših poročilih je vsak hip pričakovati padca Malage. V Madridu je bilo navodno ustreljenih več delavcev, ki so se upirali pozivu vlade, da delajo do nadalnjega 10 ur dnevno.
Borbenost vladnih čet
SARAGOSSA, 1. septembra. Aragonska radijska postaja poroča, da se je posrečilo vstašem odbiti protinapad Kataloncev. Vladne čete razvijajo sicer v tem sektorju vse živahnejšo borbenost.
Pred zamenjavo ujetnikov
HENDAYE, 1. septembra. Argentinski poslanik upa, da se bodo predlogi za humanizacijo državljanske vojne na obeh straneh sprejeli. Madridski zunanji minister je že izjavil, da bo proučil predloge. Doznava se,^ da bo bojda sestavljena lista ujetnikov, ki se bodo zamenjali. Slednje vesti še niso potrjene.	-	 '
modernejši skalnjak z blazinicami raznih rastlin, ki uspevajo med kamenjem a za Slovenijo popolnoma nov bo otroški vrtiček. Razstavljeno bo zgodnje sadje vseh vrst, pri tem pa tudi najlepše sadje,
JUusm vesti
PROSLAVA ROJSTNEGA DNE NJ.
 ............  .	VEL.	KRALJA PETRA II.
kar ga pridelamo in tudi, kako ga mo- | prrojstnega dneva Nj. Vel. kra-ramo vabljivo servirati. Mnogo o u i j ^ petru jj k0 ^ne g septembra na Ba-zelenjave vseh vrst, seveda pa u iv u njici velika revija čet, ki se je udeleže hanega ter konzerviranega sadja m ze-leniave. V drugem oddelku bomo spet
spoznali vse vrtne škodljivce in bolezni ter sredstva proti njim, a tudi najrazličnejše praktično sodobno orodje za obdelovanje vrtov. Obiskovalcem bodo dobro služili načrti raznih vrtov in razstavljena bo tudi strokovna literatura ter prikazano pridelovanje raznih semen v Sloveniji. Pod milim nebom bo znani strokovnjak Frido Lenard uredil vrt z oblikovanim drevjem ter pokazal vsa ogrodja, a strokovnjaki Botaničnega vrta bodo uredili alpinetum z vso našo planinsko floro. Ker take razstave še nismo imeli, bo ista gotovo med največjimi privlačnostmi jesenskega velesejma.
razen čet beograjske garnizije tudi Čete ostalih garnizij, zlasti pa tehniške in specialne čete. Za udeležence proslave je dovoljena polovična vožnja.
NOVO POLITIČNO GIBANJE V POLJSKI.
V	poljskih krogih se mnogo govori o predstoječi reorganizaciji somišljeništva sedanje poljske vlade. Po teh informacijah namerava zaupnik generalnega inšpektorja poljske armade generala Rydz Smiglyja pričeti s formacijo nove grupacije, ki se bo imenovala »Nacionalna služba« in ki se bo organizirala kot strogo disciplinirana celota. Jedro te nove formacije »Nacionalna služba« bodo tvo-Posojilo »Našičke«. Po informacijah, rili predvsem člani že obstoječih vojaki jih ima »Jugoslovenski kurir«, je skle- ; ških zvez, torej pretežno Zveza legio-
nila »Našička d. d.« Zagreb posojilo za 500.000 funtšterlingov To posojilo je
narjev, ki so se nedavno* pod predsedstvom polkovnika Koca reorganizirali,
sklenjeno z družbo »Guiness-Mahon Com nadalje Zveze rezervnih vojakov ter
pany« Ltd. v Londonu in sicer na dobo 20 let s 6°/o obrestmi. Prvi prenos^ posojila je medtem že prejela naša država v iznosu 62.000 funtšterlingov, ki je bil predan ministrstvu financ za plačilo davkov, taks in globe, na katere je družba obsojena iz znanega procesa v Osijeku.
Odkritje ležišč infuzorijske rude pri Negotinu. V občini Tremnički pri Nego-tinu so odkrili ležišča infuzorijske zemlje (rude), ki se uporablja za izolacije. Ležišča so zelo bogata ter v pogledu kvalitete odlična, ker vsebuje zemlja (rude) 96°/o siliciuma (Si Os).
Kontingenti koruze za Francijo. Po informacijah iz Pariza nam je Francija za tretje tromesečje t. 1. odnosno za julij— september dovolila uvoz 15.000 kvinta-lov koruze na bazi preferencijala, odnosno na bazi povratka 40°'o od plačane carine. Carina Za koruzo za prehrano znaša 40 frankov, za koruzo, ki se uporablja za industrijske svrhe, pa 29 frankov za 100 kg ter 2%> od vrednosti za uvozno takso.
DR2AVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Pri žrebanju V. razreda, 32. kola, dne 31. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din	2,000.000: 1871			
Din	1,000.000: 59971			
Din	500.000: 56143			
Din	100.000: 45692			
Din	8000: 6672 8539	52610	57133	80495
93133				
Din	6000: 2702 32814	75889	48590	49005
61400	69662 75083 90170	92586	95628	
Din	5000: 8610 17572	21700	26002	27602
28771	33327 34406 35444	39692	40233	42358
43199	43298 46256 48348	53603	60103	60442
74093	75548 78995 85852	89789	93495	
Din	3000: 12010 13061	15911	21216	40376
46960	58578 59083 61454	61775	85471	92913,
93156				1
Din	2000 : 29399 31687	41443	42311	42737
42836	43251 49882 56600	67292	72643	84875
88558	88560 91559 94787			
Bančna poslovalnica		Bezjak, Maribor,		
Gosposka 25.				
častnikov itd. Za mladino se predvideva posebna grupacija, ki naj z zabrisava-njem socialnih in stanovskih razlik čimbolj uresničuje misel službe narodni in državni celoti. Iz tega jedra se bo skušala ustvariti ter vzvalovati moštveno 'gibanje prebivalstva na stanovski podlagi. V političnem oziru se bo novo politično gibanje približalo liniji nacionalističnih desničarskih organizacij, v socialnem in gospodarskem političnem oziru pa zahtevam levičarskih skupin. Dobro proučeni pričakujejo, da se bodo v zvezi z novo ureditvijo izvršile velike personalne spremembe v javnem življenju Poljske, da se na ta način nudijo mladim in notranjepolitično neeksponiranim silam možnosti uspešnega udejstvovanja.
W ^
l*AKUikltP /itfditP
»DR. ŠARIČ - DEFETIST«.
Tuzlanska »Srbska Zora« piše v svoji zadnji številki: »V .zadnjem času se je vse naše patriotično časopisje bavilo z izpadi dr. E. Šariča, ki jih je napravil pretežno z javno besedo in ki so v velikem nasprotju z državnim in narodnim edinstvom. V kolikor je poezija dr. Šariča prigodna, v toliko je škandalozna. Nje gova pesem, posvečena dr. Mačku ob priliki njegovega rojstnega dne, odkriva konfuzno in z glazuro jezuitizma prevlečeno dušo. Njegova fraza kot politika
sledovati pri vsakem koraku. Njega je treba povsod budno spremljati. Čutiti mora, da v tej državi ni pardona naprarn nikomur, kdor dela proti državnemu in narodnemu edinstvu.«
Stran r4.
Mariborski »V6č*rfiI1c« Jafra
M a r J S o r ti, dne 1. IX. 1936.
7& cMjeuja m sMcte
Hako živi Ut dela (un/a gena l-tancije
Elizejska palača v Parizu se koplje v lazkošju dvoran. V teh dvoranah je svojčas sprejemala markiza Pompadur svoje čestilce. Še danes se zdi človeku, ko stopi v to razkošje, da sliši izza zidnih ogledal in bogatih gobelinov, pogovore o Napoleonu 1„ o Hortenziji in car-iu Aleksandru I. ter o vseh onih osebnostih, ki jim je visoka francoska družba posvečala svojo pozornost. Danes se v teh dvoranah ne razlega šum brbljanja, ker živi tu žena, ki se je v svoji priprostosti, prirodnosti in skromnosti odrekla vsej etiketi visoke družbe in njenih teženj po pustolovščinah, ki so bile prej sestavni del te palače. Danes živi tu Madame Lebrun, žena predsednika francoske republike.
Vse je tukaj tako enostavno in preprosto, tako da se te prireditve prav nič ne razlikujejo od onih, kjer povabi ugledna Francozinja svoje prijateljice na čaj. Po Faubory-Saint-Honore, tej znameniti ulici najuglednejših modnih trgovin, najdražjih antikvarijev in najdiskretnejših parfumerij, stopamo do predsednikove palače, katere obsežni-prostrani vrt sega prav do Champs Elysea. Tu srečamo na rdečih stopnicah ene in iste dame, oblečene v najenostavnejših elegantnih oblačilih kakršne so šle mimo nas že na ulici v okraju Madeleine. Pri vhodu se vpišejo vsi posetniki v posebno knjigo kot »gospod X» ali »gospod Y«. Sluga, s troglavim francoskim napoleonskim pokrivalom v rokah, ki je okičen t mnogimi odlikovanji, predstavi vsako posamezno damo ali gospoda gospej Lebru-novi s smehljajem na ustnah kot »Madame X«, Monsieur Y« itd. Visoka dvorana, ki se koplje v razkošnih refleksih zlata, zrcal in krasnih gobelinov, deluje na obiskovalca očarljivo. V vsem teni svitu odseva vsa zgodovinska slika francoske preteklosti, ki jo pa zatemnjujejo neštete vaze raznovrstnega cvetja od belega jorgovana do rdečili azelij in ponosnih cvetov lcalla.
še prav posebno toplino in intimnost pa daje tem dvoranam preprostost in skromnost gospodinje, ki je postala Francozinjam vzor. Otta je prinesla v te dvorane 0110 toplino in domačnost, ki je do-sedaj ni bilo. ,Ta gospodinja je odeta v elegantno, toda priprosto čt no-belo-ha-ljino. Že s svojim nasmeškom na ustnicah si prizadeva prepričati vsakega posameznega obiskovalca, da nima o sebi nič kaj posebnega povedati ter da je samo žena in mati. Tudi babica je že in vrši tudi te dolžnosti in obveznosti 'c veseljem, kakor vrši dolžnosti žene in matere. Že iz njenih razgovorov z gosti, ki jih povprašuje po zdravju dece ali po zdravju moža itd., čutimo, da je v tej Francozinji vpodobljen lik materinstva, tega edinstvenega poklica, na katerem sloni vse.
Madame Lebrun je izrecno odklonila naziv predsednikove gospe (»Madame la presidente«), ker hoče biti samo žena
predsednika (la fente du president<.) in ne hlepi po nobeni časti. V javnem življenju se pokaže gospa Lebrunova samo pri dobrodelnih prireditvah, ki so pod njenim pokroviteljstvom. Njena skrb je posvečena samo mnogo zaposlenemu možu, deci in vnukom. Je navdušena za glasbo in poseča večkrat opero. V zgodnji mladosti je že imela željo iu nagnenje, posvetiti vse svoje sposobnosti znanosti. Še predno je spoznala svojega moža, današnjega predsednika republike, je študirala arheologijo in proučevala cerkveno umetnost. Usoda jo je pa odtrgala od zaprašenih knjig in starodavnih spomenikov in tako stoji danes v središču pariškega življenja. V elizejski dvorani veje ob vsakem njenem koraku duh dobre hišne gospodinje. Istotako tudi v bif-fetu, ki nudi obiskovalcem bogate zaloge; tudi tu se opaža skrbna roka in domačnost hišne gospodinje.
Kakšna družba se zbira v teh dvoranah? Med gosti opazimo mnogo gospodov. ki nosijo krog vratu vrvice legije časti. Dante so povečini v pisanih poletnih haljinah, okrašenih z bleščečim nakitom. Gostje se živahno pozdravljajo
med seboj in vsak med njimi želi, bit! predmet opazovanja. Na vseh teh obiskih pri gospej Lebrunovi pa nekaj manjka. Tu ni rdečila za ustnice, ni narisanih obrvi in ne umetnih trepalnic. Tu ne vidimo onih pariških žen, ki rabijo pripomočke za svojo lepoto. Vsem prireditvam odreja in daje pravo barvo čista, nešminkana iti prirodna svežina hišne gospodinje. Kljub vsej tej prirodnosti in preprostosti je slika žena zelo pestra. Družba žen. ki se zbirajo okrog gospe Lebrunove, je povsem mednarodna. Poleg velikega nordijskega tipa žene vidimo nežno Japonko in južne lepotice. Med vso to družbo bi le težko dobili eno samo damo. ki bi ne bila — po pariškem naziranju — dobro odeta v svoja oblačila. Enostavno in učinkovito; to je pojem prave pariške lepote! Iz vsake prireditve, ki jo priredi gospa Lebrunova, odhajajo gostje zadovoljni in bogatejši. Ne morda radi tega, ker so spoznali predsednikovo soprogo, prvo ženo Francije, temveč radi tega, ker so spoznali pravo ženo in pravo mater, ki po svojem bistvu in življenju zasluži, da je prav žena Francije.
Estonska 78 in pol, Finska 66, Litva 65 in pol, Romunija 64 in pol, Nizozemska 62 in pol, Brazilija 59, Norveška 57, Švica 54, Italija 52 in pol, Island 52, Francija 39, in Bolgarija 35 in pol.
IHnjstee muhu
■Kakor že večkrat javljeno, priredi Put-nik 3. do 4. septembra izlet z avtokarom v Maria Zeli. Cena Din 200.—. Od 12. do 13. septembra izlet .z avtokarom na veselejem v Graz. Vozna cena Din 100. Na Dunajski velesejem bo pa napravil Putnik izlet z avtokarom od 6. do 8. In 9.—11. septembra. Cena 245.- dinarjev. Vse nadaljne informacije pri Putniku, Maribor in Celje.
Udeleženci izleta na Omišalj odpotujejo iz Maribora v soboto dne 5. septembra ob 21.10, z brzovlakom in ne z osebnim ob 18. uri. Radi uporabe brzovlaka ostane cena ista t. j. Din 1100. Iz Omišalja se vrnejo udeleženci v Maribor 21. septembra ob 2.55 zjutraj. Poslužite se te izredne prilike, ker je v jeseni na Jadranu najlepše. Prijatvite se takoj pri »Putniku«.
Fotografski posnetki iz izleta GroB* glockner 23. in 26. avgusta so zelo dobro izpadli 'in jih dobite pri Putniku, Aleks, cesta 35.
P fctalfOftfrit šoto
Po dosedanjem stanju je številčno razmerje naslednje: Madžarska 98, Poljska 95 in pol, Nemčija 94, Jugoslavija 93, Češkoslovaška 91, Avstrija 87 in pol, Le-tonska 86 in pol, Danska 84, Švedska 81,
Koncert v mestnem parku. V nedeljo 30- tm. je priredila Delavska godba tekstilne tovar-neEhrlich iz Maribora koncert v mestnem parku v Ptuju. Koncert tuje godbe je privabil mnogo občinstva. Godba je prav dobro izvežbana in je napravila na Ptujčane najboljši' utis.
Kino. V sredo 2. in v četrtek 3. t. in. obakrat ob 20. uri se predvaja film »Variete«. V soboto 5. tm. ob 20. uri in v nedeljo 6. tm. ob 18.30 in 20.30, pa je na vrsti film »Prijatelj moje žene«.
Nevarna svinja. Apolonija Vučak, 63 let stara prevžitkarica v Samušanih, se je pri krmljenju svinj nevarno ponesrečila. Svinja jo je ugriznila v desno roko in ji povzročila globoko zevajočo rano. Ker ni iskala zdravniške pomoči, je nastalo zastrupljenje krvi in so morali Vučakovo v obupnem stanju oddati v ptujsko bolnišnico.
MODRI INDIJSKI IZREKI.
Vsakdo, kdor ni na svojem mestu, ga lahko ugonobi še najneztiatnejši sovražnik. Tudi slona lahko premaga v morju najmanjša morska žival.
Čas in klepetulje.
Mož (služkinji): »Kje je moja žena V« Služkinja: »Pred dvama urama je odšla za pet minut k sosedi na obisk...!«
Mali oglasi
Šahovska olimpiada v Monakovem.
Včeraj se je odigralo 20. kolo, in so dosedanji izidi naslednji: Litva - Letonska 3 in pol : 1 in pol (3); Avstrija - Poljska 3 in pol j 3 in pol (1); Francija - ČSR 1 : 4 (3);.Švedska - Italija 4:0 (4); Norveška - Finska 2 in pol : 1 in pol (4); Danska - Nemčija pol : 3 in pol (4); Holandska - Švica 4 in pol : 1 in pol (2); Jugoslavija - Romunija 4 in pol : 1 in pol (2); Bolgarija - Madžarska pol : 6 in pol (l)i Estonska - Brazilija 3 : 0 (5). Irska je bila prosta.
Službo dobi
UČENKO
sprejmem. Foto F.li. Maribor, Aleksandrova !.	4331
AKVIZITERJE
za ljudska zavarovanja za vse kraje sprejmem. Ponud-. be na upravo pod »Zaslužek« 4324
Službo išie
Absolventka Kovačevega trgovskega tečaja išče primerne
ZAPOSLITVE.
Naslov v upravi »Večernika« 4326
Sobo odda
DVA
KROJAŠKA POMOČNIKA
za prvovrstne v-likc kose išče Vid Palčec. Maribor, Aleksandrova c. 28. Plača se zagrebška tarifa. Po sposobnosti zaposlim celo sezono. 4321
DVE SOBI.
lepo opremljeni, oddani gospodom. Uporaba kopalnice. Strossmaj^rjeva 28-11, stan. št. 9.	43128
Stanovanje
STANOVANJE,
sobo in kuhinjo oddani stran- ■ ki brez otrok s 1. oktobrom 1936. Koseskega 15.	4330
GOSPODA~
sprejmem na stanovanje. Koroška c. 27.	4329
SOBO IN KUHINJO
oddam mirnim zakoncem brez otrok. Istotam na prodaj šivalni stroj. Resijcva ul. 4, ob Delavski ulici. 4325
OPREMLJENO SOBO
s štedilnikom takoj oddam. Meljska c. 59.	4320
SPOMNITE SE CMD!
Dijak
Učiteljska družina sprejme v vso oskrbo
DVA DIJAKA
iz nižjih razr. srednje šole. Naslov v upravi.	4291
SPREJMEM DIJAKINJO
v vso oskrbo, istotam oddam prazno sobo uradnici ali učiteljici. Maistrova uiica 17-11. vrata 12.	■‘1333
Učiteljeva vdova sprejme DVE DIJAKINJI
iz boljših rodbin v dobro oskrbo. Cvetlična 29-1. 4322
Za izraženo sočutje ob smrti moje preljube nepozabne žene, gospe
Rozine Irgolič, roj. Kalek
za poklonjeno lepo cvetje, za ganljivo petje in godbo ter za nad vse številno spremstvo na njeni zadnji poti, se v svojem in v imenu sorodnikov najskrenejše zahvaljujem.
FRANC IRGOLIČ, inšpektor in upravnik pošte.
A. K.:
Žrtev zveste ljubezni
: lja generala po rami:
»2e prav, že prav« in odide.
Zgodovinski rommn
Že v naslednji noči koraka naš Stanislav z oddelkom vstašev v Guaderam-ske gore, kamor prispejo proti jutru. Vstaši	ležijo in	spilo	v taborišču vsevprek	kar brez	reda.	Bandit, ki jih	jc
pričakoval, jih takoj pregleda. Vsak novinec mora mimo njega pred njegovimi ostrimi, prodornimi očmi. Ko zagleda Ledinskega, si potegne z roko preko čela, kakor	da bi se	skušal	spomniti, kdaj	ht
kje je	že videl	tega moža. Lewinski	bi
se skoraj prenagnil; roka mu že sega za pas, kjer tiči samokres. Pravočasno pa se premaga; saj bi pa tudi ne mogel uspeti, ker je bilo tam preveč vstašev. Bandit gleda in ga — ne spozna. Stanislav se oddahne. Njegova krepka postava je poglavarju seveda jako všeč. Udari ga po rami in mit reče:
52
.»Ugajaš mi, mož. Odkod te je privedla' pot?«
Lewinski mu pove izmišljeno zgodbo o uničenem trgovcu Fernandu Pedrilli iz vasi Lozoyela, ki je svoičas prevažal poljske pridelke v Madrid. To banditu očividno ugaja, ker ga /: zadovoljnim obrazom vpraša:
»Ali poznaš poti v gorovju?«
»Da,« odgovori Lewinski.
»Odslej boš moj sel v teh gorah.« — Pri tem malo pomisli, nato pa naglo vpraša:
»Ali poznaš naše geslo''’«
»Bog in Španija!« vzklikne general. Kakor mogočen odmev zakrice estali uporniki z divjim glasom:
»Bog in Španija!«
To seveda zelo ugaja banditu: potrep-
Z vestnim delom in s svojim znanjem si pridobiva Stanislav od dne do dne večjo naklonjenost pri banditu. To je bil seveda njegov namen. V taboru se sme svobodno gibati, ne da bi ga kdo radi tega nadlegoval. Temu se je moral zahvaliti marsikateri francoski ujetnik, da mu je kljub močnim stražam neznana roka prerezala vezi, mu stisnila v pest nož in mu pomagala, da je lahko pobegnil.
Neke noči skuša Lewinskt rešiti večio skupino ujetih francoskih vojakov iz svojega polka. Pri tem poslu pa ga zaloti straža, ga zveže in odvede k poveljnlku-banditu.
Za celim hudournikom psovk in kletvic kriči nad njim:
»I1a, lopov, tako mi torej plačuješ moje zaupanje? Vohun, iz katerega polka pa si?« vpraša in ga divje pogleda. Ne-«j nadoma se nečesa spomni, ga prav pozorno pogleda, v očeh se mn posveti.
»Čuj, ali se nisva midva nekoč žc videla?« pravi dalje, nato pa krikne: »Obrijte moža!«
Ukaz kmalu izpolnijo. Banditove pohlepne oči se upro v generala, kakor oči krvoločne zveri. Divje veselje žari iz njih in krvavo se svetijo. Nato vzklikne: »Hvala ti, dobri Bog! O sveti Jakob komposteljski, svečo, debelo kakor Je moja noga, ti kupim v dar in zahvalo.>< Navzoči ga začudeno gledajo. Netim-ljiva jim je divja poveljnikova radost.
»Tovariši,« jim zavpije bandit, «pridite in oglejte si našega krvnika, volkodlaka, ki nam je pil kri, povzročitelja vseli naših nesreč, generala Lewiuskega!«
»Kakor bi električna iskra šinila v vso upornike, skočijo in derejo gledat generala, ki tudi kot ujetnik stoji ponosno in niti z očmi ne trene.
Bandit pa se smeji kakor blaznež, da mu kar pena leti iz usti Nato zopet kakor norec kriči dalje:
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutr-a« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarjal SLAVKO REJA.
prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Maribom
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,