St. 294.
V Ljubljani, pondeljek dne 23. decembra 1918.
Leto IL
RflPREJ
Ma jogoMt soflio diolratičoe Mi
t&haja razen nedelj In praznikov vaak dan popoldne.
Or»«Sa!*t-». ta rpr»»olitvo v Ljnhljnni. fr.nčiSk.n.k. nlic-» »tet. 6, L
u čiieijiflt* Uik.ru«.
ftsralntna: po poiti i dosinviinnjem s* dom 1» celo loto K 42'—, ta pol leta £ 21'—. ta četrt let« K 10'50, ta mesec K 350. Za Nemčijo celo leto K 48, i» eatalo tujino id Ameriko K 54
Enoatopna petit vrstici 30 pogojen prostor K 1*—; razpla.i in po»l«.u» »r.lica po 6C' r; večkratne objave po dogovoru primeroo popust.
Reklamacij, ta list as po.tume proals.
Posamezna 6teviika 20 vinarjev.
Drobno pisemce iz Trsta.
Dne 20. decembra 1918.
Tudi to pot sem prisiljen biti kratek, ker sein izvedel šele v poslednji uri, da mi bo mogoče vam poslati malo poročiice. Sicer pa ni niti posebno važnih dogodkov, ki bi bili vredni, da bi se o njih poročalo. Da se pa gode tudi pri nas vsakdanje reči v enaki meri in enakovredne kakor po vseh drugih krajih, ni nobenega dvoma. Toda te ne spadajo, po mojem mnenju v današnji dnevnik. Na svetu a zlasti v svetovni politiki in v socialnem gibanju se gode prevelike stvari, da bi bilo sploh vredno se pečati z dnevnimi skrbmi malega in velikega meščanstva.
Tržaški »Ljudski oder« je pričel zopet z delovanjem. Upajmo, da niu bo mogoče, nadaljevati plodo-nosno kulturno delo in da mu ne bodo delale italijanske oblasti nobenih ovir. Vsaj topot mu jih niso delale. Predavala je namreč pisateljica Marija Kmetova o slovenski moderni. Prvo predavanje je bilo v torek, >0. t. m. dočim je bilo drugo in zadnje v torek, 17. t. m. Obe predavanji sta bili izredno bogato obiskani od strani vseh slojev tržaškega slovenskega prebivalstva, ki jc bilo predavateljici opravičeno hvaležno za lep duševni vžitek in za zlate nauke. Med prvim in drugim predavanjem se je zgodila ona velika katastrofa, ki nam je vzela za vedno iz naših vrst pesnika - pisatelja in so-druga Ivana Cankarja. Zaradi tega in pd zavoljo dejstva, da io tvoril in tvori še vedno Cankar z Zupančičem srebrni vrelec slovenske moderne literature, je bilo posvečeno drugo predavanje Zupančiču in Cankarju. Pred predavanjem je pa imel sodrug dr. Fer-folja, predsednik »Ljudskega odra«, spominski govor o pisatelju in človeku Cankarju, ki ic kot velik in zvest prijatelj našega društva še pred kratkim predaval v tržaškem domu. Govor dr. Ferfolje je poslušalo občinstvo stoje z globokim in grenkim občutkom, da nam je vzela kruta usoda nekaj česar ne dobimo nikdar več, in da je nastala v slovenski literaturi praznota, ki jc ne bomo tako kmalu izpolnili. »Ljudskemu odru« in pisateljici Kmetovi vse priznanje in hvalo. — Nihče ne ve. kako se bodo razvile tržaške razmere za Slovence. Zato se nam ne zdi napačno, ako trdimo, da je sveta dolžnost vseh tržaških Slovencev, ohraniti v življenju in v sposobnosti za resno delovanje dve največji in najpomembnejši tržaški kulturni društvi t. j.: Ljudski oder in Dramatično društvo.
Poslednje je tudi že pričelo, po dolgi trnjevi poti, s svojim kulturnim delom. Dosedaj smo imeli v gledališčni dvorani Narodnega doma več prireditev in vse z zelo dobrim uspehom. Sezona je bila otvorjena z večerom, kjer je nastopilo v deklamacijah, prizorih in pantomi-uah skoro vse gledališko osobje. In sicer z dobrim uspehom. Nadalje se jc igrala komedija »Morala«, komedija »Vrag« drami: »N»pošteni« in »Tuji kruh«. Te dni pa
bomo imeli priliko gledati igro »Zemljo«. V splošnem se igra precej dobro, za kar gre posebna hvala neumorno-deiavnemu režišerju in globokemu umetniku Skrbinšku, ki pripravi vsako uprizoritev z zares skrbno ljubeznijo do slovenskega gledališča. Obisk pri predstavah je jako dober/v največ slučajih naravnost sijajen. Podpirajmo vsi tudi to društvo, ki naj postane kmalu ognjišče našega kulturnega življenja.
V vrstah tržaške italijanske socialistične stranke vre nekoliko in nastajajo dan za dnem male, a vendar važne izpremembe. Najprej vas bo zanimalo, da je prišlo do precej resnega spora med ital. soc. političnim odborom in sodrugom Puecherjem. Poslednji, ki predstavlja v stranki od nekdaj tendenco narodnih desničarjev, nastopa čezdalje bolj samovoljno in odkrito proti posameznim sodrugom in išče tajno in odkrito tesne stike z nesocialističnimi demokratičnimi elementi in strankami. Pred kratkim je pa objavil (ali, kakor sam trdi, dovolil objaviti) v italijanskem dnevniku »II Resto del Carlino«, daljši članek, pisan v popolnoma nacionalistično imperialističnemu duhu proti Jugoslovanom in naperjen proti sodrugu Tuntarju, ki stoji strogo na stališču, da se mora uvesti teorija o samoodločbi narodov tudi praktično. To Tuntarjevo mnenje je zavzela tudi stranka. Zaradi tega članka, ki ni bil- niti lep, niti socialističen in se ni naslanjal niti na resnična dejstva, je bil Puecher od Političnega odbora pokoran precej močno in se sedai Dri-čakuje, da izstopi iz strank«-	je	sedaj to-lc: Itali- j
janska soc. stranka stoji sicer odločno na stališču samoodločbe narodov, vendar je izpremenila svoje stališče glede vprašanja, kaj naj se priporoča ljudstvu, ako pride do plebiscita. Dokler je bila Avstrija še živa in sc jo mislilo, da pride do poštene konfederacije avstrijskih narodov, je stala italijanska soc. stranka na stališču, da postani Trst s primerno okolico, samostojna republika poleg drugih prostih narodov bivše Habsburške dinastije. Odločno so bili vsi proti temu, da bi se priklopil Trst Jugoslaviji. Zgodovina ali bolje rečeno, dogodki so obrnili stvar po svoje in sicer tako, kakor so trepetaje pričakovali nekaterniki, ki so gledali resnici v obraz brez očal vsakršnega navdušenja. Danes, pravijo ital. socialisti, ni mogoče več priti do konfederacije, vsled česar odpade, po njihovem mnenju zahteva po samostojni republiki. So torej zato, da ljudstvo odločuje potom plebiscita. V tem slučaju pa ne bi več zagovarjali zahteve po tržaški republiki. Kot Italijani so torej zato, da se priklopi Trst Italiji in so to svojo idejo podprli že z mnogimi tozadevnimi izjavami in s svojim pristopom k italijanski socialistični stranki pa s pristopom od strani strokovnih organizaciji k splošni italijanski delavski zvezi. Na drugi strani so pa odločno proti temu, da bi zasedla Italija slovenske ali bolje rečeno. Jugoslovanske pokrajine in zahtevajo, da se prepreči na vsakem morju, torej tudi na jadranskem, nadvlado kateresibodi oblasti.
ja-ii-nr ■: ir r -■ „	j	.	- «a u«c JimniMi-aiii
LISTEK.
Božič leta 1915.
‘Spomini na Ivana C a n k a r j a.)
Pred tremi leti jc bilo. V Judenburgu na Zgornjem Štajerskem je bil nastanjen nadomestni bataljon 17. pešpolka avstrijske armade. Po vseli mogočih šolah, privatnih hišah in barakah nam je bilo odkazano bivališče, kjer smo bili stisnjeni kot slaniki, drugič zopet nekoliko bolj koinodni, toliko namreč, da so poedinemu možu dovolili spati na euL slamnici.
Mene so dodelili varnostni straži na kolodvoru, za-bičujoč mi, da izpolnjujem svojo dolžnost vestno le tedaj, če nikomur ne dovolim vstopa na peron. Lahko je bilo to delo za telo, a duševno me je ubijalo, zakaj zdelo se rni je, da opravljam službo rablja. Imel sem tu priliko, videti prizore, ki so mi globoko rezali v dušo, ki so spremnjali moje mišljenje in sejali v srce sovraštvo do onih, ki so bili povzročitelji vseh teli šikan. Uboga ženica, ki je spremljala svojega moža ali sina, vračajočega sc k polku, ni smela k vlaku, da bi še enkrat zamahnila v slovo njemu, kojega morda ne vidi nikdar v'eč... Smoli pa so tja častniki z damami, ki so bile na-nrodaj vsakomur in vsak čas; smela je na peron elita
(?) Judenburga, in to na višje povelje. Spomnil sem se J pri tem prizoru vedno svojega rodnega kraja in mislil, i kako hudo bi bilo meni pri srcu, če bi vsled takih dra-koničnih odredb ne mogel še enkrat vdeti one, ki so mi dragi, koje ljubim ...
A videl sem tudi neštetokrat prihod stotin mož in mladeničev, ki so prihajali z vlakom iz Ljubljaue, da osvežijo »železni« polk, da pomnožo število kandidatov smrti pri tem ali onem »maršbataljonu«. Prihajali so, nekateri veseli, a po večini žalostni, saj so vedeli, da nesb naprodaj svojo kožo za .druge, da bo njih kri prelita zaman, proti njihovi volji, proti njihovemu mišljenju. Klicala jih je domovina-mačeha; odzvali so se temu klicu, neprostovoljno so prihajali, da jih tu izurijo in potem ženo v svetovno mesnico, umirat za interese svojih tlačiteljev in s s/ojimi telesi pomagati graditi nemški most do Adrijc, do Bagdada. A vse to ni pomagalo nič, nemški imperializem, militarizem in kapitalizem so strti; na njih mesto je stopila ideja svobodnih narodov; le žal, da stopi iiajbrže v ospredje zopet trda pest ententnega kapitalizma in njo buržoazije. Isto ic to, le firma je druga., In čo ostane pri tem, če se narodi ne vzdramijo, bo zopet prišel čas. ko bodo klicali pod orožje nevedno ljudstvo, da bo pod firmo »za domovino« neslo y boj svoje vse, svoje življenje za kapitalizem v narodni obleki.
O teh vprašanjih pa, ki se o njih vroče in zelo subjek-tiVno razpravlja v italijanskem časopisju, vam poročam drugič.
Lep pozdrav	Iv.	Sokol.
Protestni shod proti Italijanom.
Na tisoče ljudi se je zbralo včeraj dopoldne ob 10. v veliki dvorani hotela »Union«, da so protestirali proti brezvestni okupaciji za-padnih in južnih delov naše mlade države. Kot zagovorniki samoodločbe narodov v smislu socialističnih načel so nastopili na shodu tudi naši socialno demokratični govorniki, ki so prebrali slednjič obširno resolucijo, ki jo priobčimo zaradi pomanjkanja prostora jutri. Re-ierenti vseh treh slovenskih strank so otvorili protesten shod, pojasnili njegov pomeri in namen ter podali besedo govornikom s Primorskega, Istre in Koroškega. Razložili so potek italijanske okupacijske akcije, ki ni nič drugega kot nesramna kršitev mednarodnega prava in poseganje v pravice jugoslovanskega troirne-nega naroda, utemeljevali neupravičenost okupacije jugoslovanskih delov naše države in ogorčeno protestirali proti italijanski pohlepnosti po osrčju našega državnega telesa. S tem, da so nam vzeli	'ir‘->c * ousiimrn
y:,iphsot., ui\upirali Istro in Dalmacijo, so nas odrezali od morja, na katerega se tako eminentno naslanja vsa Jugoslavija. Dokler Italija ne opusti teh zasedenih ozemelj, Jugoslavija ne more priznati miru, kajti inir na tako krivični podlagi bi neprestano izzival na nove vojne, kar ne bi bilo prav nič v skladu z \Vilsono-vimi 14. točkami. Češkoslovaška in jugoslovanska javnost, ki sta s svojim protiavstrij-skim delovanjem omogočili razpad stare Av-stroogrske in pripomogle Italiji do »zmage«, se morata smatrati za ententini zaveznici in Italija bi morala biti Jugoslovanom le hvaležna za dobljeno zmago, toda povrača nam z nehvaležnostjo in nam grozi s poginom. Proti temu je Ljubljana včeraj ogorčeno protestirala in naznanila svoj protest tudi jugoslovanski vladi v Beogradu, ki naj posreduje pri ententi. Londonski pakt danes ni več merodajen in ne more biti več veljaven, ker so se razmere temeljito spremenile in ker ga je ovrgel že Wil-son z onim dnem, ko je proglasil svojih 14 točk. Včerajšnji protesten shod pa je dokazal, da si je Ljubljana svesta velike nevarnosti in da okupacije ne more nikdar priznati.
Uredništvo in upravništvo „Napreja“ imata
telefonsko zvezo štev. 312.
Iii v enem teli transportov sem zagledal tudi Tebe Ivan. Žalost sc mi jc naselila v srce, ko sem videl in vedel, da so Te pripeljali semkaj zato, da Ti dajo zadnjo klofuto, da Te uničijo še bolj, da Te ugonobe. Bil si jim trn v peti in ko se je ponudila priložnost, so zagrabili zanjo z obema rokama: hoteli so, da služiš in krvaviš za ono Avstrijo, ki si jo.vedno tako sovražil; da v družbi proletarskega naroda daš življenje za one, kojih sistem si bičal in proti kateremu si se vedno boril.
Dodelili so Te 4. stotniji. V »lesenih barakah s prekrižanimi tramovi« si imel svoje bivališče, tam si gledal obraze, ki si jih med drugim opisal v svoji labudji pesmi »Podobe iz sanj«. Poveljnik stotnije .nadporočnik Seu-nig, znan vsem »Janezom« kot najhujši despot, rogovila brez para, je bil i Tvoj poveljnik. Ne vem, Te je li spoštoval vsled Tvojih del, mogoče se je bal Tvojega peresa, napram Tebi se jc pokazal bolj človekoljubnega. A le kratko je‘bilo Tvoje bivanje v Judenburgu, kratko po času, a dovolj dolgo, da si videl vse gorje, ki jo je moral prestati velik del naroda, ki Ti je bil ljub in drag.
O Božiču 1915. leta so mi po dolgem moledovanju in dokazovanju, da je »dieusteszulassig«. dovolili tridnevni dopust. In srečen slučaj je hotel, da sva se našla v Celovcu v kupeju vlaka, ki nas je peljal proti domu. Živahno je bilo v njem, bili smo veseli, ker gremo k svojim dragim, da v njih sredi preživimo božične
Politični pregled.
Poslanica Masaryka, prvega predsednika čeho-slovaško republiko. Praga, 22. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: V velikem sprejetnuenj salonu avstrijskih cesarjev na praškem gradu, ki bo odslej sprejemnica ministrskega predsednika, jo danes prvi predsednik Cehoslovaške republike dr. Masaryk prečita! svojo spomenico zbranim članom narodne skupščine in zastopnikom zveznih držav. Ko se je dvignil dr. Ma-saryk in izpregovoril prve besede, so pričeli navzoči burno ploskati in vzklikati predsedniku. Dr. Masaryk je izvajal med drugim: Prost je naš narod, neodvisen, spoštovan in uživa polno simpatij v družbi evropskih narodov. Vedno si kličem v spomin, je-li istina ta naša nova svoboda, ni-li morda le sen. Ne, svoboda naša je uspeh štiriletne vojne. Svet je bil razdeljen v dva tabora: na eni strani pravica, na drugi krivica. Zmagala je pravica nad krivico, duli nad materijo, resnica nad zavijanjem dejstev. (Pritrjevanje). Na drugi strani je bii pruski militarizem, stremljenje po zaviadanju celemu svetu. Pangermanizetn je hotel zavojevati ves stari svet: Evropo, Azijo in Afriko, udejstviti je hotel stoletne sanje: Berlin-Bagdad. Zavojevati ie hotel vzhodno Evropo, kar bi imelo za posledico podjarmljenje zapada. Toda na mesto utrujene Rusije je stopila mlada in sveža Amerika. Krasne zmage maršala Focha so dovedle do tega, da je pravica diktirala krivici mirovne pogoje. Avtokracija je podlegla, demokracija vstaja. Načela predsednika svobodne Amerike, velikega demokrata VVilsona, so pakazala nove poti, in ta načela so zmagala. Konsekventno je oznanja! pravico vseh držav, malih in velikih, do samoodločbe narodov. Vsa politična moč izhaja, kakor jo že rekel Lincoln, iz naroda. Iz naroda, narodu, za narod; to so načela našega velikega zaveznika. Dr. Masaryk je omenjal zasluge češkega naroda za osvoboditev izpod jarma. V razvoju Rusije med vojno se zrcali razvoj naše armade. Stara vlada Stilrmerjeva je bila proti vzpostavitvi naše armade na Ruskem. Tudi Kerjenskij je bil v začetku proti nam, in šele kasneje je bil drugih nazorov, ko so naše čete izvo-jevalo Brusilovo zmago, ki je bila v prvi vrsti zasluga Cehov. Pohvale Brttsilovega, Alekseja in drugih vojskovodij pričajo to. Šele po velikem trudu se je posrečilo organizirati ves zbor, ki je štel prvotno 50.000 in kasneje	-^-.omtienih	mož. Sposobnost naših ju-
nakov, vzorna disciplina in pa Ijuoc«,.. -i-mnvine so bile vzor njihovim tovarišem. Ne smemo pa pozabiti naših mučenikov pod habsburškim terorjem in tisočev žrtev, ki jih je zahtevalo ujetništvo v Rusiji, ki jih krije hladna ruska zemlja ob Murmanski obali, v Turkestanu in na drugih ogromnih ravninah Rusije. V vseh deželah imamo češke grobove. Njim gre naša zalivala, njim se moramo oddolžiti najprvo. Naša vojska se ie bojevala na vseh bojiščih in povsod ie močila češka kri bojne poljane. Toda zmagala je naša pravična stvAr. NAši junaki so nam izvojevali svobodo, neodvisnost, lastno državo. S tega mesta se zahvaljujem vsem članom krajevnega čehoslovaškega Narodnega sveta za Rusijo in posebno umrlemu glavnemu tajniku Juriju Klecandi. Prva je bila Francija, ki je priznala v februarju pomen našega naroda za zaveznike in za Evropo. Francija je prva priznala naš Narodni svet v inozemstvu in je vzpostavila in ves čas vzdrževala našo armado v Franciji in kasneje v Rusiji. Bila je v resnici velikodušna napram našemu narodu.
— Praznik ob prihodu Masaryka na Češko, Praga, 21. decembra. L(j. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Prihod predsednika dr. Masaryka se je razvil v enega največjih narodnih praznikov. Vse šole, trgovine, tvornice in delavnice so zaprte in iz vseh okrajev Čc-hoslovaške republike so prišla v Prago odposlanstva, da pozdravijo svojega predsednika. Navzočih je tudi
! mnogo inozemskih gostov. Glavno mesto si je nadelo j praznično obleko. Raz vso hiše plapolajo zastave in se j vijejo venci. Poleg zastav v čehoslovaških in slovanskih J barvah vihrajo tudi zastave zaveznikov. V prid skladu j za vojne pohabljence in sirote so dana v najem okna I vseh ulic, po katerih se pomika sprevod s predsednikom i dr. Masarykorn. Cehoslovaške čete, poten: Sokoli, raz-j na društva, korporacije, politične organizacije in dijaki I tvorijo od VVilsonovga kolodvora dalje špalir, za kate-j rim se izza zgodnjih ur gnete nepregledna množica. Povsod je vzoren red. Posebno pestro sliko nudi pogled na estrado pred muzejem na Vaclavskem trgu, kjer se je zbral cvet praških dam v krasnih narodnih nošah. Prihod predsednika Masaryka je naznanilo več topovskih strelov in zvonenje v vseh cerkvah.
— Iz skupščine češko republike. Praga, 21. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: V včerajšnji seji narodne skupščine je bil sprejet proračun v drugem in tretjem čitanju. Tekom debate je izrazil član narodne skupščine horaček željo, da bi poleg Cehov bili v zbornici zastopani tudi Nemci. Narodna skupščina je določila, da dobiva predsednik republike 500.000 plače na leto in reprezentacijsko doklado 500.000 kron. Ministrski predsednik ima letne plače 70.00U K, ministri pa 60.000 kron.
— Volitev v koustituanto v Neuiški Avstriji. Dunaj,
21.	decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški kor. urad poroča: Dopoldne je državni svet nadaljeval posvetovanja o volitvah za koustituanto. Volitve v Nemški Avstriji bodo najbrže 8. ali 16. februarja 1919.
— Demarkacijska črta na severnem Ogrskem. Bu-dipešta, 22. decembra. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Glasom poročil listov je vrhovni poveljnik en-tentnih čet določil novo demarkacijsko črto na severnem Ogrskem, do katere smejo prodirati čehoslovaške čete. Določil je to črto, ker se ogrska vlada in zastopnik čehoslovaške republike nista mogla sporazumeti. Ta nova demarkacijska črta se približuje Budimpešti do 30 kilometrov in sega do Nagy Marosa, zelo obiskanega letovišča Budimpeštancev. Kakor poroča ogrski kor. urad, ogrska vlada dosedaj še ni bila uradno obveščena o tej novi določitvi črte. Demarkacijsko črto določa jasno in brezdvomno prva črta pogodbe za premirje. Ako se sedaj ta črta spreminja, se s tem kršijo določbe za premirje. Ogrska vlada priznava lo pogodbo za premirje in odklanja vsako drugačno enostransko in samovoljno določevanje.
—	-‘-i	-*—■—-ci^i sveti priredc konferenco o socializaciji Budimpešta, 21. decembra. vl-j.	v	vče-
rajšnji seji delavskega sveta ie zbornica z odobravanjem sprejela poročilo vodstva socialno demokratične stranke, da bo stranka v dveh tednih priredila javno konferenco, kjer se bo ob sodelovanju strokovnjakov bavila s problemom, kako naj bi se v praksi izvedla socializacija obratov.
— Crna gora ne prizna svojega kralja Niklta. Zagreb, 21. decembra. (Lj. k. u.) V »Samoupravi« je predsednik črnogorske misije izjavil z ozirom na vest, ki jo bivši črnogorski kralj razširja po časopisju: »Velika narodna skupščina v Podgorici je izvoljena po volji vsega naroda. Bivši črnogorski kralj je s svojim neodkritosrč-nim vojevanjem in s svojim begom iz dežele, ki jo je kratkomalo zapustil, izgubil deželo in krono. Prekinili smo vsako zvezo z njim.«
— Italijanski socialisti proti prlklopltvi tujih uarod-nosti. Curih, 21. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni urad poroča: Med sklepi načelstva socialistične stranke v Italiji je pomemben sklep, kjer ugovarja stranka načrtu, da bi se Italiji priklopilo jugoslovansko alj grško ozemlje, čigar prebivalstvo je proti združitvi z Italijo. Taka združitev bi pomenjala po mnenju italijanskih socialistov možnost novih konfliktov. Stranka odklanja vsako odgovornost zanje.
praznike; a veseli tudi, da si bil med nami Ti, Ivan, naš ljubljenec. Vračal si se v domovino, prost vojaške suknje, zopet svoboden. S smehljajočimi očmi, navdušen, ker zapuščaš zbirališče trpinov slovenskega naroda, sl pripovedoval, kakšno je bilo slovo od stotnijskega poveljnika. Vprašal Te je, če boš pisal o njem, o svojem bivanju v barakah, o reji raznih domačih živali, kar je bila špecljaliteta in luksus poveljnika. Pritrdil si mu. Opisaval si doživljaje svojega bivanja v Judenburgu, orisal nam potovanje v Gradec k zdravniškemu pregledu itd. Res, bil si skoro razposajen; iz oči, iz vseh Tvojih gest sem čital radost, da se vračaš v svobodo, k svojemu poklicu, tako plodovitemu za naš narod. In glej, Ivan, takrat sem prvič in zadnjič grešil proti Tebi, grešil, nehote, nevede. Taka je pač človeška narava. Dasiravno sem se skupno s Tabo veselil, da si vrnjen narodu, vendar je hipno prešinila možgane misel: »Zakaj samo on, in ne tudi jaz!« A le hipno! Zopet je od-bežala, kot lahna meglica, če zapiha severni veter. Grešil sem proti Tebi v mislih; a vem, da takih grehov nisi Ti nikdar bičal v svojih delih, kajti bili so le klic potapljajočih se. Saj je pa tej grdi, zlobni misli sledila druga, glaseča se kot odpuščanje:	»Ce	sploh	kdo, ie
vreden on, da se ga vrne narodu.«
* * *
Vrnili smo se v Judenburg. Povelja so sledila poveljem in mene je nesla usoda po raznih krajih bivše Av-
-iii-ifa.i-.iii i i. • -in.!—	.-■»■m..:.__ _ j
strije. Pozabil sem na ta dogodek. Šele lani, ko si nam podaril svoje »Podobe iz sanj« v skupni knjigi, sem si osvežil spomin, Čitajoč to krasno delo in spominjajoč se nekdanjih dni. Videl sem Te še parkrat, še enkrat bil v Tvoji družbi pred par meseci. In kar nenadoma je pretresla narod žalostna vest, da si odšel od nas, da si zapustil to »dolino šentflorjansko«.
Veličastna je bila Tvoja zadnja pot; narod Ti je izkazal čast, kojo si zaslužil. A šel si prezgodaj, Ivan, prezgodaj, ker še nisi dokončal svojih »Podob iz sanj«. Mogel bi jih nadaljevati, morda še dolgo, dolgo. Tvoj narod je svoboden, a kljub tej svobodi najdeš v njem še vse ono, kar si tako kruto in pravično bičal v svojih spisih. Zakaj si šel ravno ob času, ko bi Te najbolj rabili?
Gledal sem Tvoj pogreb, pospremil Te nekaj časa. Res, z vsem posvetnim pompom so' Te izročili materi zemlji, a njih misli so bile daleč, daleč od Tebe; grešili so tudi takrat, ko so Te spremljali k počitku. Videl sem Tvoje prijatelje, znanec; a videl tudi obraze, veseleče se, da greš, da Te ni več, da si utihnil in jim dal s tem svobodo, nadaljevati nemoteno ono, proti čemur si se Ti boril. Nevidno so pljuvali na Tvoj grob, a oskrunili ga niso, ker ga niso mogli. Ne bodo Tl kratili počitka, dragi Ivan, grenili bodo pa veselje naroda, ki je jedva vstal in že zopet pada v okove zasužnjenih, zatiranih.
R. C.
— Italijanski brzojavni ustuibenci v stavki. Rim, 22.
1 decembra. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Mezd-i uo gibanje italijanskih brzojavnih uslužbencev traja dalje, ker vlada še vedno ni v polnem obsegu ugodila njihovim zahtevam. Minister Ferra jo poslal uradnike v središča gibanja, da nadomestijo stavkajoče uradnike. Vlada je odstavila načelnika brzojavov v Rimu.
~ Proti Jugoslovanom. Bern, 21. decembra. (Lj. k. u.) »Neue Ziiricher Zcituug« poroča z italijanske mejo: Italijanski list »Persevcranca« ugovarja nameravanemu imenovanju Bissolatija za člana italijanske delegacije na mirovni koferenci, ker se zavzema za sporazum z Jugoslovani. List išče vzroke za Jugoslovanom prijazno politiko entente in pride do zaključka, da hoče ententa zmanjšati vpliv Italije v Sredozemskem morju na ta način, da ji z rivali teto z Jugoslovani za nedogledcu čas veže roko v Adriji.
— Razcepljenost javnega mnenja v Italiji. Bern, 22. decembra. (Lj. k. u.) Kakor poroča dunajski kor. urad, piše »Neue Ziiricher Zeitung«: Italijanski listi pišejo zelo neugodno o Clemenceaujevih izjavah o jugoslovanskem vprašanju in o italijansko - francoskih odnošajih. Izjave so prišle po Raimondovem intervie\vu v svet. Nekateri listi sploh molčijo, drugi pa naglašajo, da tako priznanje italijanskih aspiracij na Adriji, polno različnih klavzul, nikakor ne more ugodno vplivati na prijateljske odnošaje med obema državama.
•— V boju z boljševiki. Berlin, 21. decembra. (Lj. k. u.) \Volffov urad poroča o povratku vzhodne armade: Reval smo izpraznili. Sovjetske čete prodirajo za velikimi armadnimi deli in sc ne zmenijo za nobeno izjavo in noben dogovor. Te čete skušajo terorizirati prebivalstvo. V Ukrajini so so naše čete pri Sarniju, Zito-miru, Berdičcvu in Jekaterinoslavu zaplele v boj z boljševiki, ki so skušali ovirati umikanje. Naše čete so povsod zmagale. Pri Žitoiniru smo uplenili 15 topov.
— Slabe prehranjevalne razmere v Nemčiji. Berlin,
21. decembra. (Lj. k. u.) Wolffov urad javlja: V zadnji seji komisije za vojne ujetnike v Spaaju je poudarjal nemški predsednik izredno slabe prehranjevalne razmere v Nemčiji, vsled česar jo že z ozirom na vojne ujetnike potrebno omilenjo blokade. Francoski zastopniki so to zahtevo kratkomalo odklonili.
™ Belgijski vojaški kontingent. Bruselj, 21. decembra. (Lj. k. u.) V zbornici je ministrski predsednik v proračunski debati sporočil, da se je belgijski narodni dolg povečal za pet milijard frankov, ki so jih posodili zavezniki. Zbornica je nato enoglasno sprejela načrt, kjer se določi- vojaški kontingent 350.000 mož za vojno,
100.000" 11 iu/j v«	Ulit*.
— Neprijazno razpoloženje proti Clemenceauju.
Bern, 20. dec. (Lj. k. u.) Pariški poročevalec lista »Bund« javlja: Razna glasovanja v zbornici kažejo, da se je pojavilo neprijazno razpoloženje proti Clemenceauju. Pred nekoliko dnevi je 140 poslancev odklonilo dnevni red, ki izraža vladi zaupanje. 17. t. m. je po ge-neralni debati o klavzulah premirja glasovalo 175 poslancev proti vladi, čeprav je ta zahtevala zaupno izjavo. K tem 175 nezdovoljnim poslancem sc more deloma prišteti še 80 poslancev, ki so se vzdržali glasovanja. Herve izjavlja, da je sicer izpolnil Clemenceau za vojne vse, kar so pričakovali od njega, sedaj pa, po vojni, se je dežela spomnila na to, da Clemenceau ni sposoben za upravo. Kakor se zdi, se socialisti zelo vesele opozicije proti Clemenceauju. Vtis pa ni tak, da bi bil položaj kabineta napram parlamentu na katerikoli način kritičen.
— Nizozemski poslanik ju zapustil Peking. London,
22. decembra. (Lj. k. u.) Po dunajskem kor. uradu poroča Reuterjev urad iz Shanghaija z dne 17. t. m.: Nizozemski poslanik je včeraj po nalogu svoje vlade zapustil Peking.
— Španski ministrski predsednik pri VVilsonu. Pariz. 21. decembra. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča: Reuterjev urad poroča: Danes je imel predsednik Wil-son konferenco s španskim ministrskim predsednikom Romanonesom. Le-ta je povabil VVilsona, naj obišče tudi Špansko.
— Ameriški socialisti za demokratičnost zveze narodov. Buenos Aires, 20. decmebra. (Lj. k. u.) Glasom dunajskega kor. urada poroča »Agence Havas«: Socialistična stranka je sklenila predlagati prihodnjemu mednarodnemu socialističnemu kongresu, naj se uvede na svobodni trgovini sloneča zveza narodov, splošna razorožitev, enotni denar, javna diplomacija, nadzorstvo mednarodnih vprašanj in učinkoviti strogi ukrepi zoper dežele, ki bi kršile razsodbe mednarodnega razsodišča.
— Vojna mornarica Zedinlenlh drža>. Annapolis, 20. dec. (Lj. k. u.) Reuterjev urad poroča. Mornariški tajnik Daniels je v govoru izvajal nastopno: Ameriško vojno brodovje se mora povečati in ojačiti, da bodo Zedinjene države mogle imeti pri mednarodnem policijskem bro-dovju prav toliko ladij, kakor druge države. Upa pa, da bo mirovna konferenca ustavila tekmovalno grajenje vojnih ladij.
Naredba o prispevkih za preživljanje.
Ukaz Narodne vlade z dne 19. dec. 1918, s katerim se s 15. II. leta 1919 ustavljajo in na novo urejajo prispevki za preživljanje in amorikanske podpore.
Stev. 294.
NAPREJ.
Stran 3.
Narodna vlada odreja, kakor sledi:
Clen L
Zakon /. dne 27. julija 9117, drž. zak. št. 313, se /. veljavnostjo izza 1. januarja 1919 izpremeni v sledečih ozirih:
S 1.
Stalni postavki, ustanovljeni v § 3, 1. odstavek, točki 2 in 3, zakona ,se znižata na 1 K 20 vin. oziroma na 1 K, ako svojci, dasi .ie upravičenost do prispevka docela dana. vendar niso povsem brez zaslužka in dohodkov. Ti postavki veljata ob enakih razmerah tudi v primerih 5. in 6. odstavka. Najvišji dnevni prispevek vseh oseb iz skupnega gospodarstva vpoklicanca se zniža na 8 K, oziroma ob prej omenjenih razmerah na 6 K. V inozemstvo se prispevki ne nakazujejo.
Poverjeništvi za socialno skrb in za finance se pooblaščata, da sporazumno te postavke po razmerju cen z a živila kadarkoli predrugačita, bodisi celotno, bodisi za določne kraje ali okoliše.
8 2.
Tretji in četrti odstavek 8 4. odpadeta. Dotičniki (svojci invalidov in preostali padlih, vsled vojne umrlih ali pogrešanih vojakov) prejtno, ako so sicer upravičeni, pod pogoji člena IV. naklonitve po zakonu z dne 28. marca 1918, drž. zak. štev. 119.
§ 3.
V komisije, imenovane v 8 7., imenuje finančna deželna oblast namesto zastopnika deželnega ali okrajnega odbora in ne glede na morebitnega zastopnika občine z lastnim statutom še po enega nadaljnega svojega zastopnika.
Clen II.
Vsi prispevki za preživljanje in vse takozvane amerikanske podpore po zakonu z dne 17. avgusta 1917, drž. zak. štev. 376, se z 31. decembrom 1918 začasno ustavijo.
Clen III.
Kdor hoče izza 15. januarja 1919 danaljc prejemati prispevek za preživljanje, mora najkasneje 5. januarja 1919 vložiti pri pristojnm davčnem uradu prošnjo, na kateri potrdita občinski in župni urad:
1. da je vpoklicanec še v vojaški službi narodne vojske, a ne v službi narodne straže, ali pa ,da sc še ni vrnil iz ujetništva;
2. da je vzdrževatclj-vpoklicanec preživljal sebe in družino z mezdnim zaslužkom odnosno svojo plačo;
3. da so svojci vpoklicanca brez zaslužka in dohodkov, ali pa, da bi se navzlic svojim zaslužkom in dohodkom brez prispevka nikakor ne mogli ne mogli preživljati:
Prošnji je priložiti dosedanje plačilne pole. ako jih niso oblasti že pridržale.
Clen IV.
V roku in pri oblastvu, imenovanem v členu III., je vložiti prošnjo za nakazilo naklonitev onim osebam, ki so vsled določila člena I., 8 2., izgubili prispevek za preživljanje.
V istem	roku in pri istem oblastvu in	s sličnimi
potrdili ter s	prilogo, kakor to zahteva člen	III.,	je	na-
dalje vložiti prošnjo za nadaljno izplačevanje amerikan-skih podpor, katerih zneski se izpremenijo v zmislu člena L, § I. Da bi bila brez izplačila te podpore podpirancu resno ogrožena prehrana, bosta morala občinski in župni urad prd vsakim izplačilom posebej potrditi.
Clen V.
Z 15. januarjem 1919 izgubijo veljavnost ukazi Narodne vlade z dne 10. novembra 1918, Uradnega lista štev. 63; 18. novembra 1918, Uradnega lista štev. 125; 16.	novembra	1918, Uradnega lista štev. 166	ter	z	dne
30.	novembra	1918, Uradnega lista štev. 167.
Dijaki!
Jugoslovanska svoboda je razmah vseh narodovih duševnih in telesnih sil za ciljem slovnskega blagostanja. Svobodni smo, razmahnimo svoja krila. Ne bodimo sc naprej -sužnji lastne letargije in revščine, ko nam je dana možnost streti okove.
(jmotno težave so ovirale dijaku pogledati čez ozko meje domače Polizobrazbe. Različne druge zapreke (nc-pozuanjc zapadnih kulturnih centrov itd.) mu niso pustile spopolniti svojega znanja. Mi nismo imeli in nimamo dovelj ljudi svetovne izobrazbe, zato je upravičen strah pred diletantično bodočnostjo.
Nadarjen in priden dijak, ki konča svojo domačo univerzo, naj gre v tujino. Abiturient naj se ogreje za raznovrstni strokovni študij onih ved, ki do sodaj še niso mogle najti ognjišča na jugoslovanskih vseučiliščih. Denarja rabimo. ‘Pregovor: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, velja tudi za dijake.
Zato prihaja krožek dunajskih zatiranih akademikov do sledečega zaključka:
Ustanovimo jugoslovansko, nepolitično stanovsko dijaško organizacijo. Nujen cilj naj bo: Omogočiti s štipendijskim fondom, nabranim od dijaštva med narodom, uujvišji strokovni študij, kar največ dijakom.
Ustanove naj se iz tega fonda štipendije, s katerimi
razpolaga posebna, nepristranska, samo dijaška komisiji.
Načrt, ki vsebuje podlago vsega delovanja (inior-j macije po zapadnih velemestih, ustanavljanje menz, cen I nakup učnih materijah;, posredovanje cenega nakupa j obleke in drugih potrebnih stvari, organiziranje jugoslovanske počitniške zveze itd.) je gotov. Dijaštvo naj samo razmišlja o tej in še drugih eventualnih točkah. Ne-obhodno je namreč potrebno, da sodeluje vse dijaštvo pri sestavi programa in Statutov, jedra in forme bodoče organizacije.
Zato vabim v imenu dunajskega dijaškega krožka vse dijaštvo, srednje in visokošolsko, napredno, katoliško in socialistično, torej brez razlike stopnje študija, političnega naziranja in strok na zborovanja dne 3., 4. in 5. prosinca prihodnjega leta.
Dne 3. in 4. so vabljeni vsi oni, ki se udeleže sestave programa in Statutov z nasveti in predlogi. Vabimo zastopnike poverjeništva za socialno skrb in poverjeništva za uk in bogočastje. Zborovalo se bo 3. in
4.	prosinca v mali dvorani »Mestnega doma«, in sicer prvi dan od 9.—12. ure dopoldne o gospodarskem vprašanju, od 3.—5. ure popoldne o vseh drugih točkah, iz-vzemši počitniške zveze, ki pride v torek dopoldne od 9.—12. na vrsto. Isti dan popoldne od 3.—5. Statuti, zaključna dela in resolucije.
5. prosinca se vrši za celokupno di.iaštvo ustanovni občni zbor nove organizacije in volitve, na katerega vabimo tudi vse dobrotnike dijaštva.
Končno naj bo povdarjeno:	Nova organizacija naj
ne bo v disharmoniji z društvenim zakonom, naj bo stanovska in nepolitična. Poverjeništvo za uk in bogočastje imej v sporih odločilno besedo, v delovanju pa posvetovalni glas in revizijsko pravico. Udeležba pri stanovski organizaciji ne izključuje udeležbe pri strokovnih in političnih, bodisi pri dijaških ali drugih društvih.
Prosim dijaštvo, da premisli čez praznike i program i Statute, da se udeleži v lastnem interesu vseh zborovanj.
Evgen Lovšin, stud. ex. acad. et juriš.
Vinica, Belokranjsko.
Dnevne vesti.
— Drzna lopovščina se je zgodila dne 10. t. m. na glavni cesti v-Šiški. Med 6. in 7. uro zvečer je peljal Rus Ivan Mašin s parom konj, nizkih belcev, iz mesta. V sredi Šiške ga vstavita nek štabni narednik, visoke postave, podolgovatega obraza, v dolgem plašču in še drug narednik, majhen širokih prsi j in črnih	e.	k. /.ume-
vala sta takoj a strogim glasom legitimacijo od voznika; Ko jo ta pokaže, izjavita, da ni veljavna, vržeta Rusa z voza, se vsedeta na voz ter oddirjata proti Št. Vidu. Rus teče do svojega poveljstva, javi tam zadevo vzame na-to konja rujavca z gigom (dvokolesnim vozičkom), ter dirja za njima proti Št. Vidu. Onkraj Št. Vida ju dohiti. A ko ga spoznata, nameri stalni narednik nanj s puško, narednik pa skoči z voza ter mu nastavi bajonet na prsi, ter zahteva, da takoj stopi iz voza, Rus, ki je bil brez orožja, se je udal, nakar je narednik skočil na voz. V diru sta oba lopova pognala proti Gorenjski. Kdor zamoro podati oblastvom v navedenem slučaju kake vesti, naj to stori takoj pri bližnji orožniški postaji. —-Ob tej priliki pa se občinstvo opozarja, da naj v dvomljivih slučajih od oseb v vojaški obleki zahteva legitimacijo. Vsaka vojaška oseba, ki dobi kako službeno nalogo, dobi od svojega poveljstva tudi legitimacijo, pismeno pooblastilo, v katerem je natanko pojasnjeno, kaka službena dejanja da sme zvršiti. Občinstvo naj bo previdno, da ne obsedi. V dvomljivih slučajih naj naprosi vedno priče, posebno še občinske može ali orož-ništvo. V slučaju izvršenega prestopka ali hudodelstva pa naj ga precej in takoj javi orožnikom. Le ako vsi sodelujemo, bo mogoče taka in podobna hudodelstva zatreti. SHS Štacijsko poveljstvo v Ljubljani.
— Poverjeništvo za socialno skrb nujno potrebuje natančen kataster vseh strokovnih delojemalskih in delodajalskih organizacij na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Zato pozivamo vse tozadevne organizacije, da v lastnem interesu v najkrajšem času sporoče podpisanemu poverjeništvu naslednje podatke: 1. ime in sedež organizacije. 2. Število članov dne 1. decembra t. 1., imena vodilnih oseb, višina članarine, pravila, socialne uredbe. 3. Ali ima organizacija posredovalnice za delo, njena ureditev in kdo jo vodi. Narodna vlada SHS v Ljubljani. Poverjeništvo za socialno skrb.
— Služba uradnikov oziroma uradnic pri poverjeništvu za socialno skrb. Poverjeništvo za socialno skrb bo v kratkem potrebovalo več uradnikov oziroma uradnic pri državni posredovalnici za delo in njenih podružnicah, ki bodo ustanovljena na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Radi tega se naj pismeno oglase pri podpisanem poverjeništvu vsi oni, ki so že kedaj delovali v kaki posredovalnici za delo in bi bili pripravljeni prevzeti službo pri državni posredovalnici. Pismenim priglasom je priložiti dokazila o tozadevni sposobnosti oziroma o tem, da je priglašeni že deloval v takem uradu. Razun tega je opisati v priglasu osebne sposobnosti. Narodna vlada SHS v Ljubljani. Poverjeništvo za socialno skrb.
— Poziv slovenskim zdravnikom! Poverjeništvo za narodno brambo rabi posebno za obmejne kraje Slovenije slovenskih vojaških zdravnikov. Vsi tisti slovenski aktivni zdravniki in pa oni, ki niso drugače ve-
j zani in imajo veselje do vojaške službe, se poživljajo, da i se prijavijo narodni brambi, zdravstveni referat, da se tako izpopolnijo vsa vojaška mesta s slovenskimi vojaškimi zdravniki.
— Izplačilo plač za uslužbence pravosodne uprave iz zasedenega ozemlja. Množe se slučaji, da prosijo uslužbenci pravosodne uprave na zasedenem ozemlju, ki so tu na dopustu ali so pred Italijani zbežali, za nakazilo oziroma izplačilo službenih prejemkov, ker jim je za enkrat onemogočeno dvigniti eventualno že nakazane zneske na službenem mestu. Da se tem nameščencem pomaga, je poverjenik za pravosodje odredil, da nakazuje l>redsedništvo višjega deželnega sodišča SHS v Ljubljani na tozadevne ustne ali pismene prošnje zapadle zneske kot- predujme potom finančne deželne blagajnice v Ljubljani ali pa potom kateregakoli davčnega urada v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, ako podpiše uslužbenec reverz, ki se mu dopošlje, in verjetno izkaže svojo istovetnost ter službeni čin in dokaže s potrdilom županstva, da biva sedaj izven zasedenega ozemlja.
— Narodni svet v Ljubljani poroča o razmerah v zasedenem ozemlju: Iz Opatije danes v Ljubljano došli potniki pripovedujejo: Italijani nadaljujejo svoje nasil-stvo proti Slovncem in Hrvatom. V Opatiji hočejo prisiliti slovenske in hrvatske stražnike, da morajo nositi italijansko uniformo in grozijo z zaporom, ako bi se ne pokorili. Kot tajni agent italijanske oblasti fungira bivši nadporočnik v avstrijski armadi, trgovec v Voloski, Ceh Frizek, ki sistematično ovaia naše ljudi. Istotako je v službi laške špijonaže trafikant Štirn, ki se je pri prihodu Italijanov v Opatijo dal prekrstiti v Frontinija. Zanimivo je, da je oče tega Štirna-Frontinija bil doma iz Kamnika, mati je Hrvatica. Našim ljudem trgajo italijanski vojaki in poitalijančena opatijska fakinažft žnno-rikanske, francoske in angleške kokarde raz prsi. Od slovenske in hrvatske inteligence, kar je ni zbežalo, so Italijani vso zaprli. Ljudstvo je obupano, toda veruje trdno v odrešenje težkega italijanskega robstva. —■ Na Grobelniku nad Sušakom se Italijani zakopavajo, prepletajo strelne jarke z žičnimi ovirami in betonirajo podstavke za topove. Isto se godi tudi na Goriškem ter zasedenih delih Kranjske in Koroškf* T"i~' '	T"
pripravliairv _ 'O]SK0 z nami. (Menda ne bodo
imeli prilike!) — V Rokavcu pri Opatiji so v noči od nedelje na pondeljek dne 15. t, m. našli oropano in zaklano gostilničarko Hrvatico Kinkelo in njeno služkinjo. Italijanska preiskava je dognala, da So bile žrtve zabodene od italijanskih vojaških bajonetov.
— Prenos vložkov iz deželne deske štajerske in koroške v deželno desko kranjsko. Zemljišča, ki so vpisana v deželno desko štajersko ali koroško, pa leže v območju Narodne vlade SHS v Ljubljani, se uradoma pre-neso v deželno desko kranjsko v Ljubljani ali, če lastnik to predlaga, v zemljiško knjigo tiste občine ,v kateri leži dosedaj v deželno desko vpisano zemljišče ali njegove glavne sestavine.
— V Poljčanah se je vršil v nedeljo, dne 15. t. m. dobro obiskan shod. Shodu je predsedoval sodrug Papež. Poročal sodrug Malovrh o zahtevah delavstva v novi državi. V nad eno uro trajajočo mgovoru je poročevalec obrazložil zahteve delavstva. Ljudstvo je povsod navdušeno za republikansko ustavo. Politična organizacija lepo napreduje. Dobilo se je tudi nekaj naročnikov za »Naprej«. V Poljčanah bo stranka dobila trdna tla.
— Tobačni založniki in trafikanti se opozarjajo, da jim je pri oddaji in prodaji tobačnih izdelkov strogo ravnati se po veljavnih predpisih in da jim je točno vršiti dolžnosti, ker bi imel vsak večji nedostatek v poslovanju oziroma kršitev veljavnih predpisov za posledico pogodbeno odpoved.
— Nesreča na železnici. Iz Budimpešte poroča včeraj Lj. k. u.:	Glasom dunajskega
kor. urada poroča ogrski kor. urad; Na postaji Godollo so potniki delavskega vlaka, ki je vozil iz Budimpešte v Miskolcz, napolnili vse posode z bencinom, ki so ga vzeli iz tam stoječega tovornega vlaka in so nato nadaljevali vožnjo. Med postajama Godollo in Aszod je ta bencin eksplodiral, najbrže ker je prišel v do-tiko z gorečo cigareto, nakar je bilo hipno nekaj vozov v ognju. Z vseh strani so prihiteli pomožni vlaki in so nudili ponesrečencem prvo lioinoč. Ranjenih je okoli 100 oseb. Uvedena je stroga preiskava. _____________________
Umetnost in književnost.
Iz gledališke pisarne. Danes zvečer ob pol S. Planquettova opereta »Cornevillski zvonovi« za abonement »B«. — V torek ostane gledališče zaprto. — V sredo dne 25. t, in. popoldne ob 2. Špicarjeva otroška igra »Pogumni Tonček« za »B«-abonement. — Zvečer ob pol 8. opera »Prodana nevesta« izven abone-inenta. — V četrtek, dne 26. t. m. poix>ldne ob pol 3. opereta »Michujevi hčerki« izven abo-nementa. — Zvečer opereta »Cornevillski zvonovi« za »C«-abonement. — V petek, dne
27. t. m. opereta »Comevillski zvonovi« za B«-abonement.
»Cornevillski zvonovi«. Ljubek in prijeten je njili Klas, sega do srca, da se širi v blaženem uživanju njihovih tonov. Najlepši so ti glasovi v vsej opereti, nekaj skrivnostnega zveni iz njih, kakor pravljica i^ davnih dni. Sploh je še muzika v tej opereti še največ vredna, lahka, je in fina, dejanju primerna. Vsebina operete je malo zavozlana in je v kratkem naslednja: Bivši stari marki Cornevillski je pred leti zbežal iz dežele vsled političnih vzrokov. Premoženje je zapustil v oskrbo Gaspardu, ki je tekom let prenehal misliti 'na Corne-villsko gospodo, ker sc tudi markijev vnuk ni nič javil, tidlno v trgu živečo dedinjo Germaine je vzgojil kot svojo nečakinjo in jo hoče omožiti z nekim uradnikom. Premoženje Cornevillov si ie pa prisvojil in ga skril na starem gradu. Da bi odvrnil ljudi od gradu, je uprizarjal t.am strašenje, in po okolici je šel glas, da prebivajo v gradu duhovi, Pred leti je rešil iz vode Germaino rnarqui Henri Cornevillski, ki se je takrat nepoznan mudil v teh krajih. Ker je moral nenadoma spet oditi, je pustil nezavestno deklico na bregu. Postopač Gremi-cheux jo je našel in se priglasil za njenega rešitelja. Germaina je prisegla, da se poroči samo s svojim rešiteljem, in dasi ne ljubi Gremicheuja, vendar hoče držati svojo’ obljubo in so upira vsem Gasparovim prigovarjanjem. Pri Gaspardu pa služi Resa, katere rod je tudi nepoznan in ki ljubi Gremicheuja. Prične se domišljati, da je rojena visokega rodu. Dejanje prične na trgu dekel; kdor je na ta dan sprejet v službo, je vezan za gotov čas pri svojem gospodarju. Henri Cornevillski, ki so je vrnil v domovino zopet nepoznan, najame Reso, Gremicheuja in pa Germaino, ki skuša na ta način odtegniti se Gaspardu. Isti dan pričenja Ijubavno nagnenje med njo in Henrijem. V drugem dejanju sc odloči Henri preiskati kljub svarilom grad. S seboj vzame tudi Reso in Greiniclieuja. V dvoranah najdejo vsepolno znakov, ki kažejo, da se je neznano človeško bitje večkrat mudilo v njem. Med drugimi najdejo tudi listino, kjer je vpisano, da je bila mlada grajska gospica izročena pred leti Gaspardu v oskrbo zaeno z velikim grajskim premoženjem. Po raznih znakih postane verjetno, da je Resa ona grofica. Ko čuje Henri Gerntainino zaobljubo svojemu rešitelju, spozna v njej deklico, ki jo je rešil smrti on sam ter sklene kaznovati Gremicheuja. Isti dan
-J!: nnenavrtn v gradu, ko zopet straši, zavit v belo rjuho m ga ukaze pnjen.	 .	ko Ja mu
ugrabijo prigoljufano zlato. V tretjem dejanju se jilete vozel dejanja. Resa, ki igra nenadoma ulogo bogate grofice, poroči na koncu Gremicheuja, ker preda Gaspard Henriju listino, ki je dokaz, da je prava plemkinja Germaine, Gremicheu prizna Henriju, da ni on rešil deklice, nego spozna v njen častnika, ki mu je takrat izročil nezavestno deklico. Gaspard spozna v svetlem trenotku v Henriju ntarkija Cornevillskega, na kar se zvrši njegova zaroka z Germaino. Lepo opereto so primeroma slabo igrali, zato morda tudi ui imela uspeha, kakor bi ga bila lahko dosegla. Pomanjkanje operetnih moči je očitno. To dokazuje tudi — Danilo. Pohvaliti pa je treba Skalsko, ki je s svojim simpatičnim nastopom splošno ugajala. Mohorič ima malo prešibek glas, ostale vloge pa so bile bolj srednievrstne._______—	p	—
Zadnje vesti.
Dr. Korošec pride v Ljubljano.
Zagreb, 23. dec. Dr. Korošec se odpelje danes zvečer iz Zagreba in pride ponoči v Ljubljano.
Funkcije Narodnega Vječa prenehale.
Zagreb, 23. dec. Funkcije Narodnega Vječa so prenehale, člani N. V. pridejo v državno Vjččc, ki sc sestane za mesec dni. Povodom imenovanja vlade države SHS je bila 22. ob 10. uri dopoldne seja poverjenikov N. V., dalje vlade za Hrvatsko, Slavonijo in Istro, v tej seji Se je sklenilo, da stavijo svoje mandate regentu SHS na dispozicijo. Isto so storili vsi veliki župani in so stavili svoja mesta banu na razpolago.
Notifikacija države SHS. Zastava. Grb.
Bel g rad, 21. dec. Današnja seja ministrskega sveta je sklenila, da se ima vsem državam notificirati konstituiranje nove vlade in prositi priznanja nove države. Vsa poslaništva in konzulati se bodo zvali poslaništva in konzulati države SHS. Državna zastava SHS v horicontalni legi zgoraj modra, sredi bela, spodaj rdeča. Državni grb je beli dvoglavi orel. —
Aprovizaeija.
Prodala kruha na Sv. dan. Na sv. dan v sredo, dne ; 25. t. m. so prodajalne kruh cel dan zaprte. Stranke J dobe kruli za sredo že v torek.
Prodala praških klobas na ubožuo akcijo. Mestna aprovizaeija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v (iosposki ulici v torek, dne 23. t. m. popoldne, strankam z rudečo izkaznico »B« od št. 900 do 1200. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram stane 8 K.
S seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 20. decembra 1918. Peku Kavčiču v Spod-
nji Šiški, Celovška cesta 2, se dodeli odslej moka in bo sam pekel kruh. Peku Tomšiču iz Mirne pri Gorici bo tudi dovoljeno peči kruh, kakor hitro dobi v Ljubljani primerno pekarijo. Moke za kruh ima aprovizaeija za enkrat dovolj na zalogi, dočim ji bele moke za kuho primanjkuje. Prihodnji krušni teden se honorira izkaznico za moko z 1 kg in sicer dobi vsaka izkaznica za pol kilograma bele moke in pol kilograma črne moke. — Na B-izkaznice ubožne akcije se razdeli 1 vagon jabolk po 2 K za kilogram. — Mestna občina je prevzela od vojaštva v Dobrem polju večjo množino drva, ki so zložena na postaji. Teh drva je približno 1200 do 1500 kubikmetrov. Županu Mtt-sterju iz Kumpolj pa ni bilo všeč, da prevzema mestna občina drva tik kolodvora v Dobrem polju in je začel na enkrat vsiljevati drva,’ki so zložena v Brezju pri Kumpoljah, to je približno 7 kilometrov od kolodvora. Pričel je navzlic izrečnemu naročilu, da prevzame mestna občina le drva na kolodvoru, voziti drva iz Brezja. Mestna občina ljubljanska tega samovoljnega ravnanja župana Musterja ni mogla trpeti in tnu je zato prepovedala, še naprej dovažati oddaljena in s tem tudi vsled dovoza veliko dražja drva iz Brezij pri Kumpoljah. Župan Muster je hotel vsiliti oddaljena drva samo vsled tega, da zasluži lepe denarje pri voznini. .lasno je, da bi bila mestna občina zelo škodovana, če bi dopustila prevzemati drva, ki jih sploh ni kupila in poleg tega veliko dražja vsled visokih prevoznih stroškov. Končno mestni občini popolnoma zadostujejo drva na kolodvoru v Dobrem polju, ki jih je do 1500 kubičnih metrov. V Ljubljani je sedaj dovolj drva in jih vsakdo lahko dobi, kolikor hoče, samo na mestni magistrat mu je treba priti po nakazilo. Toliko v odgovor na Muster-jevo v Poslano« v »Slovencu« glede dobrepoljskih drva.
Izdajatelj In odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Llnbljanl.
Št. 16.726.
Razglas.
Pobiranje pasjega davka za leto 1919 se
bode pričelo z dnem 2. januarja 1919.
Ta davek je plačati v okrožju ljubljanskega mesta za vsakega psa, izvzemši za one, ki so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih znamk najkasneje do dne 20. februarja 1919 pri mestni blagajnici proti plačilu
osem kron.
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranju pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. februarja 1919 nadalje vse one pse, ki se dobe na ulicah brez veljavnih znamk.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 11. decembra 1918.
Zahvala
Vsem, ki so spremili našega ljubljenega sina
Lojzeta Privšek
k zadnjemu počitku, zlasti so-drugom pevcem ter prijateljem in darovalcem vencev izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
V Hrastniku, 19. decembra 1918.
Rodovina Privšek.
Predilnica in tkalnica v Tržiču
sprejme takoj sposobnega, zanesljiv, in treznega
%	ve«
kocijaza
ki zna s konji dobro in ljubeznivo ravnati ter se zamore pri kočiji in težki vožnji porabiti. Mlademu, krepkemu, oženjenemu možu se daje prednost. Stalna služba je zagotovljena. Vstop takoj. Osebna predstava in ponudba zaželjena.
Dražbeni oklic.
V petek dno 27. t. m. ob 9. uri dop. se bo prodala na Vrhniki
1 lepa, velika, lesena baraka
in sicer potom javne dražbe. Kupnino bo položiti takoj v gotovini.
V Ljubljani, dne 22. decembra 1918.
Po nalogu poverjenika za javna dela in obrt Jelenc« stotnik.
ibbbbbbbbbb
najboljše kakovosti zopet dobe n e v n i h n ah v
/1	--- /	L V U d II V
.. /^%/ ialooi tovarne čevljev ...............................
v Ljubljani (Bregu).
f Pismena naročila se vsled sedanjih razmer no izvršujejo, ter se priporoča osebni nakup. =====
BBBBBBBBBflBflBflflB
Čevlji i gumijevimi podplati
so zopet tukaj. Zadnjič je namreč zaloga surovin pošla.
Cena: moškim čevljem . . K 85‘-ženskim čevljem . . „ 73--
ZALOOA ČEVLJEV ,PEKO‘
Peter Kozina & Co.
.	.	.	.	Naročila	po	pošti	se	ne	Izvršujejo.