List as kor loti dola v • akaga I|u4atva. DtU»' ol so opravldtni do VMgt kar produclrajo.
This papar lo 4ovotod to tho Intoroota of tho working olaoo. Work-oro aro ontltlod to all what tKors»r«»di.« •
»4 «mi aiiMf, Dm. t, laoT. al U* pm* offto* u.d#i Um aai .f UM|NH .r Sara» M. i
lata.
Office: 2146 Blue lalaad Ava.
"Delavci vseh dežela, združite te
PAZITE!
na Atovtlko voklopa|u-kl oo naKa|a i>«>l.g va« éoga naalovo. prtloplta* noga opodsf sil na ovitku, Ako (301) |o êlovllka . • todat vam o prihodnjo Atovllko naéoga Ilota patata narodni no. Prooi-I, ponovi to t« tako|.
Slcv. (No.) sat. Wood-oproščen!
Porota izrekla. da mllionar ni
kriv podtikanja dinamita.
Porotnik izjavlja, da ao bili podkupljeni.
Boston, Mass., 7 juu. — Willism M. Wood, predsednik American Woolen Co.1 in večkratni miliouar je bil danes pred sodnikom John C. Crosby oproščen. Porota je so-glssno izrekla, da Wood ni bil v nobeni zvesti s podtikanjem dinamita v hiše štrajkarjev v Lawrence lansko leto, kakor se je glasils obtožbs. skrstka — da nedolžen. Dalje je porota oprostila tudi Fredericha E. Atteauxa, druzega bogatega tovarnarja, kateri je bil z Woodom obtožen zarote proti delavcem, dočim je bil Dennis J. Collins, trgovec s psi, spoznan krivin v dveh točkah obtožnice toda oproščen na treh ostalih točkah. Collins je spoznan krivim le toliko, da se je domenil, da prenese več funtov dinamita v neko delavsko dvorano v Lawrence; obtožbo pa, da je Collins prejel od Atteauxa ček za $20<X) za svoje delo, je porota ovrgla.
Tako se je končal eden izmed najbolj važnih sodnih procesov v Ameriki. Prvič v zgodovini ameriškega kapitalizma bili so kapitalisti postavljeni na zatožno klop radi zarote proti delavcem. Ob času glasovitega štrajka predilcev v Lawrence. Masa., pred enim letom so nsšli v psr privatnih hišah. kjer so stanovali št raj kar ji, večjo količino dinamita. Takoj so kapitaliatični listi razbobnali po celi Ameriki, da so dinsmit nabavili štrajkarji. s katerim hoče-
•0*o« ti v zrs4. velike predilne tovarne. Istočasno js pa kot po naključju prišlp na dan, da ima John J. Breen. član šolskega «veta v Lawrence, v svejem stanovanju par sto funtov dinamita. Breen je bil takoj aretiran, toda pri zaslišanju je izpovedsl, da ni v nobeni zvezi s štrajkarji, pač pa da mu je bilo "od druge strsni" nsroče-no skriti dinsmit na gotova mesta. tsko ds bo sum padel na delavce. Kaznovan je bil z globo $500, toda o svojih sokrivcih je pa trdovratno molčal. Državno nravdništvo je pa celo zadevo predložilo velepforoti, hi je po skrbni preiskavi izrekla obtožbo proti lastnikama predilnic Woodu in Atteauxu, Collinsu, trgovcu s psi v Csmbridge. Mass. in proti W. H. Rice, lastniku kamnoloma kot glavnim krivcem podtikanja dinamita. Tretji lastnik predilnic E. W. Pitman, kateri je bil tudi obdolžen sodelovanja v zaroti, se ie psr dni pred izrekom velepo-rote ssm usmrtil.
Kljub temu, da je delavstvo oe-le Amerike nspeto priČs kovalo kako ae bo ts obravnava končala, izid iste ni presenetil nikogar; presenečeni «o morda le naivneži, ki še vedno verujejo v nepri-stranost in pravičnost kspitsli-stičnih sodišč. Cels obrsvnavs, katera je trajala kaka dva tedna, je bila največja farsa, kar se jih je še odigrslo v tempiih ameriške. justice. Kapitalista Wood in Atteaux sta oproščena, toda Collins, kateri je le navsdni pssji trgovec, je pa spoznan krivim, da je prenašal dinamit v svrho, ds ga akrije v dvorani, kjer je imela organizacija Industrial Workers of the World avoja zborovanja. Kdo se ne smeje! Kskšen povod bi imel ubogi pssji trgovec, ds bi se sam na svojo i>est znašal nsd fttrsjksrji, od katerih ni bil čisto nič prizadet t Najbolj smešno je pa bilo, da so obtoženci ksr po vrsti vsi zvrsčali krivdo na Pitma-na, kateri je mrtev. Krasno vlogo razredne aolidamosti je igralo tudi veliko dnevno časopisje. Večina listov je obrsvnsvo krstkomslo ignorirala kakor bi nič ne bilo, dočim je neksj dnevnikov poro-čslo le v krstkih notiesh, ki so bile kje med oglssi. (Kakšen kontrsst
Chicago, HU 10. |unf|* (Jone) IMS.
Leto (VoL) VIII.
med temi notiesmi in ps dolgimi članki z velikanskimi naalovi prvih straneh v procesih proti Hsy-woodu in bratoma McNamara pred nekaj leti!
Da je bila sodna obravuava proti kapitalističnim dinamitardom škandal prve vrste, trdimo lahko z mirno vestjo že dsnes, a bližnja bodočnoat bo prinesla dokaze za našo trditev. Da je porota podkupljena, govorilo se je na skrivnem še med obravnavo. Koncem obravnave, ko je bil razglašen razsodek, se je ps jsvno govorilo, da je bilo najmanj deset porotnikov podkupljenih. Splošno mnenje o podkupovanju je tako veliko, da je celo Woodov glavni zagovornik. Harry F. Hurlburt, zahteval javno zaslišanje prič, ki kaj vedo o tem. Diatriktni pravd-nik Pelletier je odredil, da se preiskava glede podkupljenja »»orote prične prihodnjo sredo. Porotnik Morris Shuman, kateri trdi, da je menda edini, ki se ni dal podkupiti. bo glavna priča..On je že razodel Pelletieru, kako so ga nagovarjali, da naj ''prav glasuje" za kar dobi dobro delo v tekstilni tovarni in £100. Shuman še neče povedati, kdo je bil tisti človek, s katerim je imel tozadevni pogovor. toda povedal na je, da je bil pogovor sledeči:
Ko se je Shuman vračal domov v petek zvečer ustavil ga je pred vratmni dotični človek in vprašal: "No. ali si se že premislil t"
44Kaj mislite f" vnrašal ie Sruh-BISl
"Je že dtftfro. Nikar se ne razburjajte. Kako bi se vam dopadla dobra služba T"
"Jaz sem zadovoljen s svojo se-danjo službo; sli ksj hočete vendar?"
Mož se je neksj časa obeta vijal. potem je nadaljeval počasi: "V takih slučajih — hum? — mi smo ie večkrat tako naredili — bati se ni treba prav nič — dobim vam prijetno službo, samo eno uslugo mi morate narediti. Glasujte prsv, kadar bo šlo za — kriv ali nekriv. Tako se dela v vsakem slučaju, kadar so "veliki ljudje" prizadeti m se prav nič ne bojimo — deset porotnikov ie imamo na naši strani"
Shuman je molče odšel v hišo. Psr ur pozneje je bil poklican na telefon in dotičnik, kateri je govoril ž njim, je povedal, da je v hotelu Daniš. Bnumau je poglasu spoznal, da je to ravnotisti človek. kateri ga je malo prej ustavil pred hišo. Dozdevalo ae mu je že, kaj hoče in z namenom, da zve vse. odgovoril je po telefonu: "Vem kaj hočete, ali jaz ne morem tega storiti samo za službo. Kako bi bilo s tisoč dolarji t'
"Toliko pa ne morem dafti", odgovoril je glas na drugem koncu.
"Petsto dolarjev?"
"Ne — naredimo pa lahko za tristo in službo."
"Dobro. Ali podpišete pogodbo?"
"Ne. Ako ste zadovoljni pojdite
k advokatu--kateri že ve, kaj
ima storiti."
S tem je bil pogovor končan in Shuman je takoj celo stvar razodel distriktnemu pravdniku — kakor sam pravi.
Ali je to kaj novega ? Prav nič! - Tako se sodijo kspitslistični zločinci.
Živels ameriška justica!
Včasih ss pripeti, da katsremo dopisniku nikakor ni viti, ako ne priobčimo njegovega dopisa. U-rednik "Proletarca" ss ne smatra aa kakšnega gospoda ali zagovor nik» abeolutisma. Vse sporne točke glede lista naj gredo v bodoče pred direktor!J "Jugoslovanske delavske tiskovne dražbe ,— katera izdaja "Proletarca." Zato pošiljajte vse pritoibe glede nerodnosti lista ln drage spore tičo-če se "Proletarca" na predsednika "tiskovne družbe" sodr. Fr. Podlipoa, 5039—25. Pl., Ohioago,
m.
Dobrodelne dražbe.
Po celem svetu je znano, da nikjer humbug tako krasno ne cvete, kskor rsvno v Ameriki, med meščanskimi in kapitalističnimi krogi, kateri »e oblačijo v svilo in baržun, vozijo v avtomobilih, ter seveda žive na stroške pridnih delavcev, katere za plačilo naziv-ljajo — razcapance in "burne".
lienuharska burioazna svojat vedno po strani gleda in špekulira, kako zajeziti val delavstva, katero zbrano v socialistični stran ki — zahteva večje svobode in novih pravic. Kapitalistične stranke dobro vedo da socialistična stranka tvori cvet delavstva katero se neče zadovoljiti z tistimi reforma-mi katere jim "dobri" gospodarji ponujajo še le tedaj, kadar se že boje da pojde pod starimi gospodarskimi razmerami vsa kapitalistična družba k vragu.
Starostno zavarovanje ni cilj socializma vendar je pa starostna pokojnina v današnji kapitalistični družbi neobhodno potrebna stvar, katero bi morale človekoljubne (?) Združene države že zdavnej uvesti, ako jim je kaj za to, da tisti delavci, kateri so vse svoje življenje delali za druge, na starost od lakote ne poginejo v cestnem jarku.
V današnji buržoazni družbi «e usta no vi ja jo različne dobrodelne družbe. Vodstvo teh družb imajo v rokah kapitalistični eksperimenti in njihovi hlapci kateri so zvesti zaščitniki današnjega suženjskega sistema. Te vrste družbe z sladkimi govorancami mažejo nezavedne delavce pod nosom ter jim obljubil je jo nekakšno "amož-no", ako bodo bodo ostsli zvesti
tradicijam, in poslušni hlapet gospodov kapitalistov.
V	Chisagi so dne 6 in 7 junijs zborovali profesorji rszličnih a-meriških vseučilišč ter drugi bogati patriotje, kateri so dsli celi komediji naslov: "Prva smeri-kanska konferenca — družbenega zborovanja.".
Konferenco so vodili ljudje, kateri od delsvske mizerije in trpljenja nimajo nsjmsnjšegs pojma. Kdo jim potem more zameriti ako se od starostnega zborovanja, materinskih pokojnin ter od minimalnih delavskih plač streljali kozle, ter premlatili na cente prazne slame.
Ako kapitalisti in meščanski re-formatoriji mislijo da bodejo z praznimi obljubami še nadalje slepili delavstvo, potem so gospodje v zmoti. Kdor misli, da bode za jezil val socializma je ravno tak tepee, kakor tisti, kateri misli, da ako bo porinil kazalec na uri nazaj, da potem ne bo vshajalo več solnce ob določenem času. Lenuhi in .zajedači delavskega razreda trepetajo, ker se boje, da se ne poruši stavba, katera protektira vampirje ki žive od žuljavih delavskih rok. Ne dobrodelne družbe in kapitalistični reformatorji, temveč delavci sami se "morajo ki se tudi bodo potrudili, ds napoči tista doba. ko bodo delavci dobi-vsli polno plsčo zs svoj produkt.
Well, novs tarifna postava je pod streho. Mar mislite, da bode za vas sedsj kaj boljše? Niči
V	rudnikih v Cumberland, B. Canada so delavci na itrajku. Delavci. ne bodite v to kraje dokler bode trajal boj med delavci in kapitalisti. Edinols solidarnost delavcev, lahko stre verige kapi
pregled.
• • •
Ns hodite za delom "v Porcu-pine. Ontario. Canada. V Porcu-pine so prsmogarti na itrajku.
fttrajk v Bingham Canyon, U-tah ie vedno traja. Delavci, ne hodite v ta krni iskat dela, dokler ne bods itraik končan. Bodi mo ljudje in bratjs, ne pa izda 1aloi delavskih interesov. "Bing ham Miner* Union, it. 67 W. F of M."
Znali revolucij on a rn i pisatelj, ruski princ Peter Kropotkin, ka-teren je švicarska vlada mislils pregnati iz švicarskega ozemlja —se je sedaj iziavil, da prosto-volino zapusti ft v ico, ter da se bode nekaj čaaa ustavil v Londonu na kar ae	j* »talno naselit«
v Italiji.
• • •
5000 Oaribaldovoev je dne 2
junp* v rdečin srajcau posetilo maiheli otok "Cor.rera" v bližini Rima, kjer je znani bojevnik za zjedinjenje Italije — Oiuaeppe (Jaribaldi atarejši, (preživel zadnje dni svojetra življenja.
•	• o
7000 brivcev je na štrajku v liost on u. Okoli 5000 teh štrajkar-jev je organiziranih v I. W. W. uniji, kateri «o priredili veliko parsdo po bostonskih ulicah. Pri-, hližno 2,000 štrajkarjev pa spada k A. F. of L., kateri so sicer tudi na štrajku. toda parade po mestnih .ulicah se niso hoteli udele-žeti. fttrajkarji zantevajo krajši
delavai čaa in boljšo plačo.
•	a •
V	Hew Yorku je zborovalo 2000 brivskih Immmov, kateri ugibljejo kako bi med brivskimi pomočniki razdrli solidarnost ter uničili I. W ,W. unijo. Brivski bo«si so mnenja, da edina dobra uniis v
Ameriki je "A. F. of L."
•	o •
V Edinburgh na Škotskem je 80,000 delavcev, kateri so zaposleni v ladjedelnicah, napovedalo Štrajk. Delavci so avoje zahteve pismeno predložili svojim gospodarjem, in ker so ti odgovorili da nečejo povišati delav vtu§^jiaSe ss 5 odstotkov, «o delavci sklenili. «1« si iz štrsjkom
pribore svoje zahteve.
•	• •
V	Hazleton. Pa., kjer je tovar na za izdelovanje spodnjih oblek, so delsvke že dalje čaaa na štrajku. Vendar je pa tudi v tej tovarni nekaj deklet, katere so za dovoljne iz sedanjo slsbo plačo in dolgim delavnikom, ter igrajo sramotno delo skebov. Premogar ji. kateri spadajo k "Mine Workers Union" so šli pred ome ujeno tovarno za pikete. ter skušali te dekleta pregovoriti, da naj nikar ne delajo dokler bode tra jal štrajk. To seveda policajem in tvornlčarjem ni bilo všeč, zato so premogarje vrgli v ječe, nakar »o bili še le potem zopet izpuščeni na pro«to ko je vsak položil
♦500 jamčevine.
•	o •
V	Peoria, 111., je 43 delavcev od I. W. W. v ječi napovedalo lačni štrajk. Delavci so obdolženi, da so druge delavce zapeljali k štrajku, nakar jih je modri sodnik obsodil v ječo zaradi izsiljevanja. Delavci pravijo, da rajši lakote pomrjejo. kadar pa. da bi jedli. Ako ne bodejo hoteli niče sar jesti potem jih bodejo seveda morali izpustiti na prosto, ako biriei nečejo, da bi delavci od lakote pomrli.
•	a •
V	Patersonu. N. J., so porotniki spoznali krivim uredniks socialističnega lists, Alexander Scotta, kateri je v listu se vneto potegoval za štrajkarje ter na redil dobro pridigo načelniku pa-tersonske policije Bimsonu in njegovim uniformirsnim poms-pačera. Kszen. ki je določens zs ts preatopek je do 15 let, ali #2,-000 globe, ali pa oboje. Delavci, to ie kapitalistična justies. Urednik, kateri se predrzne odprto povedsti kapitalističnim beričom kar jim gre, vržejo v ječo. dina-mitards. kateri je podtikal dinamit z namenom, da spravi delavce na vi«JW (Wood) pa oproete.
o a •
• Lumber Jaoki" v Marshfield.
North Bend. Bandon, Cokquille, in Mvrtle Point, vsi v Coos Bsv okrožju, Oregon — so na štrajku. Delavci ogibljite se teh krajev!
LITVTN8U SOCIALISTI 8E PRJKLOPLJO K S. P.
Litviuski socialisti, ksteri so do sedej imeli svojo federacijo, katera je bila neodvisna od angleške
socialistične strsnke, ao us svoji konvenciji, katero so obdržsvsli pretekli teden v Philadelphia, Ps. skoraj soglasno sklenili, ds se njihova samostojna soc. organizacija priklopi skupnej sociali-stičnej stranki v Ameriki.
Na konvenciji, katera se vrši v "New Academy Hall so enoglasno sprejeli resolucijo ki se glasi. Mi litvinski socialisti, zbrani na aedmej redni konvencijo naše socialistične federacije priznavamo, da je socializem znastven in ekonomski nauk, poleg tega pa tudi priznavamo, da je za delavce nujno potrebno, ako hočejo brez prelivanja krvi izvojcati "iantski boj med delom in kapitalom, da se vsi delavci organizirajo tudi politično v socialistični stranki. Zato poživljamo člane naše «oc. federacije, da se izrečejo za združitev s skupno stranko.
Resolucija pojde sedaj na referendum litvinske soc. organizacije. Kakor hitro hode glasovanjv končano, in če se večina izreči za združitev, potem tudi takoj Li-tvinska federacija dobi na gl. stanu soc. stranke svojega tajnika prevajalca.
Litvinski socialisti so antireli-giozni, zato dolgo čass tudi niso hoteli ničesar slišati od angleške «oc. »tranke o kateri so se svoje-časni ponavljali posamezni prero ki "krščanskega socializma". Se daj. ko so litvinski sodrugi pre pričani, da je šel kršanski socializem v Ameriki ie zdavnej rakom žvižgat, ter se umaknil znanstvenim naukom Marksa in druzih velikih ekonomov, so ps tudi litvinski sodrugi prišli do prepričs-nja. da je najbolje, ako se združeni bojujemo proti sovražniku človeške družbe — kapitalizmu.
VLADNA PREISKAVA ZAPAD-NO VTRGINJ8KEGA ŠTRAJ KA.
Glasom Kernove resolucije, katero je zvezni senat prejel z veliko večino glasov — pod pritiskom protestujočega delavstva — ima senatna preiskava dognati: 1) ali eksistira v Paint Creeku in drugih okoliših premoga peonaža ali prisilno delo? 2.) dali so bili kršeni poštni zakoni? 3.) dali so bili kršeni prisiljevalni zakoni in 4.) dali je bila kršena državna ustava.
Preiskovalni komite ima tudi polno moč dognati, dali so biti državljani (štrajkarji) aretirani, zaprti in sojeni proti zakonitim potom, dalje kupijske razmere z ozi-rom na kršenje Shermanovega protitmst. zakona, uvažanje strel nega orožja in eksploziv in sploh vse vzroke rebeljona v W. VirgS-niji. Preiskovanje bodo vodili sledeči senatorji: Swanson iz Virgi-nije, predsedatelj; Shields iz Tennessee in Martine iz New Jersej, demokrata ter Borah iz Idaho in Kenvon iz Iowe, republikanca.
Komite ima moč preiskovati med zasedsnjem kongresa ali med počitnicami in poročati mora na prihodnjem rednem zasedanju kon gresa (v decembru. 1.1.) Preisksva bo nsjbrž trajala kake štiri ali pet mesecev.	•
SODRUGI 1 Vsak socialist bo moral naročiti "PROLETARCA", kajti Ust živi samo od svojih naročnikov.
Vsak socialist bi moral širiti "PEOLETARCA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLETARCA", ksr le na U način se aamore osigurati napredek našemu listu, ter ga povzdigniti v dnev nik. Delavci na krov! JAKO VAŽNO VPRAŠANJE? "Ali sem is poslal zaostalo naročnino za ' Proletarca"? Se nel —
Modre postave«
PKKMOGARJI V W. VA. OBTOŽENI NA PODLAGI 8HER-MANOVEGA PROTI TRUST J AÄKEG A ZAKONA.
Obdolženi konspiracije.
Charlestown, W. Va. 7. junija. — Predsednik U. M. W. of A. John P. White in 18 drugih uradnikov te unije so bili danes ns . zveznem sodišču obtoženi, ds so kršili Shermanov protitrustjan-aki zakon.
Obtožnica je sestavljena na podlagi štirih točk. Ena od teh obdolžuje splošno konspiracijo z namenom, da se vse premogsrje v W. Virginiji primors, da postanejo člani Unije, tako, da bi bili premoga rji v tej državi na tekmovalnem stališču s premogar ji v za-padni Pennsylvaniji, Ohsji, India-ni in Illinoisu.
Prva in tretja točka se glssits, da se pridela v W. Virginiji 40.-000,000 ton premoga, katerega 15 odstotkov se porabi v državi, osta- • lo se pošlje ps v Ohio, Michigan, Wisconsin in ostale tekmujoče teritorije in da tekmujoče države dovažajo reraog v iste kraje.
V četrti točki se obdolžuje, da je cilj in namen premogarske unije ustsnoviti monopol dels v pre-mogokopih in določsti tsko visoko ceno "kegom" v W. Virginiji, da bi olajšala in omejila tekmo na trgu premoga in tako omogočila premogarskim baronom v štirih tekmujočih državah s premo- . gsrskimi magnati v W. Virginiji in tako omejili prodajo v rečenih trgih W. virginjskega premoga.
Imena obtoženih so:< John P. White, predsednik U. M W. of Americs; Frsnk J. Hayes podpredsednik in sledeči organizatorji: Thom Haggsrty, Marco Ro- . man, Jos. Vasey, Geo H. Edmonds James Centreil, Ben. F. Morris, Charles Hatley. Dalje so še obtoženi sledeči uradniki od 17 districts U. M. W. of A.
Thomas Cairns, predsednik, Clarence C. Griffith podpredsednik, James M. Crago, tajnik. Jam. Diana, John Mutter, W. S. Reese, Rome Mitchell, F. D. Stanley, U. S. Cantley in A. D. Lavender pod-odborniki.
Predsednik Willson se je pred kratkim ustil, da bo Shermanov protitrustni zakon izjema za delavske unije in fsrmarje. Sedsj bo imel demokratični Willson priliko pokazati, 'koliko so vredne njegove besede. — Mi seveda vemo, da mora Woodrow plesati, kakor godejo demokratični in ostali kapitalisti. Predsednik Willson ima lahko um in voljo, a moči nima. ,
DELODAJALEC V8TRELIL DE.
LAVCA.
Emil Ehrman, predsednik Ehrmann Manifacturing Co. v Terre Haute, Ind., je 27, m. m. ustrelil do smrti voznika Edwarda Wade. Čim je morilec izvršil svoj zločin, nabralo se je na licu mesta okrog 3000 delavcev iz bližnje tovarne in policija je imela precej opravka, preden je morilca odpeljala n* varno. Ehrmann je zmerjal in odganial delavke, ki so pik Mirale tovsrno, ker je bil štrajk. Nato je prišel Wade mimo na svojem vosu in zaklical tovarnarju, da naj pusti dekleta pri miru. Ehrmann je pa potegnil revolver in ustrelil ns vozniks, ksteri se je tskoj mrtev zvrnil. Sedsj se pa kspitslistični morilec odgovoril, ds je streljsl v — silobranu!
Sodrug Simon Fabjančič je na agitacijskem potovanju po Mountain in po druzih zapadnih državah. On je pooblaščen izvrševati vse posle tičočs ss lista "Proletarca". Sodrugs prosimo, naj gredo temu socialističnemu agitatorju kolikor mogoče na roka.
PKOliVCTARRC
Iz naselbin*
MILWAUKEE. WIS.
Xavadiio je, da začne proti vročim proletnim časom pojemati društveno pihanje. Seje se sla-bo obiskujejo in tudi . agitacija vsaj nekoliko zastane po nekaterih krajih celo tako, da Škoduje celemu gibanju. V Milwaukee pa je to ravno nasprotno letos. Moj namen ni opisovati delovanje nemških ali angleških sodrugov v tem času. temveč samo naših jugoslovanskih.
Že več mesecev se opazuje neko tiho gibanje ki je podobno nekakemu iskanju; skoro nenadoma ne da bi kedo posebno na to delal so se pričeli sodrujri povpraševati, kaj jim je storiti, da dosežemo večje uspehe. Iz tega je sledi lo, da smo skupno pričeli posvetovanja, ter tako prišli do zaključka, da nam je potreba več skupnosti, več energije, pred vsem pa več učenja. In to je naravno; ali zamoremo kaj doseči če smo sami nesposobni agitirati in učiti druge? Do sedaj nas je ločevalo mnogo napačuih pojmov, toda sedaj smo na tem da jih odstranimo. Pri prvi seji, ki siuo jo imeli skupno s zastopniki drogin skupin v Wis. smo našli pravo pot in priznati je treba, da smo se je takoj oprijeli in pričeli delovati; to pa ni kako hipno razpoloženje, temveč je izraz globoke želje za dosego uspehov, ter za povzdig sa
mega sebe za vzgojitev agitatorji- ' ■
Nad vse zanimiva je bila ta seja ; trdo so zadevali skupaj duho vi, zmaga se je nagibala sem ir tja, tako da smo se nazadnje raz-ili ne da bi pri&li do sporazuma kaj prav in ob enem praktično za dosego uspehov. Da pa v tem v-prašanju pridemo do jasnega m sodrugi soglasno sklenili, da se v tej zadevi skliče poseben shod na katerega bodo poklicani za po jasnitev sodnice: E. T. Malms, H Bartel urednik tukajsnega nemškega lista Vorwärts in Cvetkov. Cela skoro tri ure trajajoča debata je bila skoro izklučno za ta predmet. Takoj pri začetku je prišlo na dnevni red vprašanje o literaturi. In takoj se je videlo, da so bili sodrugi v tem različnega mnenja. Med tem ko je eden del zastopal mnenje da se sme rszšir-jati med delavci samo socialistična literatura, in da je vse drugo škodljivo, je drugi del, ki je pa kmalu dobil mnogo pristašev trdil in razjasnjeval, da je dobro in za začetnike cek> neobhodno potrebno, da se jim dade lahko razumljivi in zdravi spisi, ki omogo čujejo človeku duševno povzdigo da jih nauče misliti. Seveda so tu di oni izkliČevali ono literaturo, ki ima namen človeka posuroviti, to so spisi, kteri so prinešeni na trg samo iz namena, da se ljudstvo vzgaja v «lepe patrijotične* (kimavce, ali v verske fanatike; ali kakor zloznana 14 Schund literatura."
stokrat iu stokrat več, nego potrebuje duhoven za svoje razkošno življenje. Pri K. 8. K. J. so du-
i v- i hovniki samo zaradi tega, da uči-ua klerikahzraa in surova sila ka- ^ ^ morajQ kle*epia.
pitalističnih strank. Mi se pri-u ^	m ,ju
pravi jamo na boj zrt\ovati noct-|
t »t l*l( m i
dje utepljejo nekaj delavcem v glavo, za kar sami ne dajo piška-vega oreha.
Med raznimi budalostmi pripojim. Vsem ^«.ruK«M. H«.,	dopisnik tudi liat
h0l	A. da naj ga čitajo delavci
tukaj in v stari domovini To-raj čtivo, kakorfinega prinaša o-menjena cajtenga, naj bi bila du-ševna hrana slovenakih delavcev v Ameriki in stari domovini. Potom takih časopisov naj bi se de lavec po v spel do višje stopnje i
in o tudi te lepe poletne večere in se uriti da bomo za mogli tem izvrstueje rabiti uaše orožje, to je naš razum. Vsem sodrugom pa, ki so se
truda, pa kličemo ven ioc brez brižnosti, čas je, da napnemo vse svoje moči.
Obiskujte seje in debate in pomagajte niši t i stavbo kapitalizma in njega glavno oporo nevednost in brezbrižnost ljudstva. F. K.
~	*	f,rmftIzobrazbe. Delavec, ki priporoča
Kako postopajo trustovsko	| dcUvcem take bedast oče, nazad-
s dolavci.	¿.„Injaltvo in časopisje katero je pro-
Znan« nam J, to. «U J. kn*»J ,l,l„v,c j, v re,-
,n»t"W.r,1.0o, ^P'1	Lfi pomilovanj, v rod«, Toda ne
',0W.rP;^' ie J^v^Jbo n* «oapodin., tudi .lovske-«tih pripoinala p*Tv.ko unijo. «>" delavcu .e je * av.Uti ,
p, kjer «rti. d.Ul»7i'P,?dn? ie »TP t,iso n"ki ¡7 močno »nt.nhir.ni. «» J« del.vAem e..oP»jn k.r g.
niso
vso močjo iste «.tir.. V zadnjem «'" v re«iei kaj naue. ter■ «n » vw> loucjo I.ic».	1, „,,; podboja k orKunuacui, bodi si Ste
i«" H je nahajalo v pek.n, P- J■	«	J	y
•B.ot Hroa. ' to precej o	k ;	glJv„ieo v roki 1.-
rand, p,kov K.kor l, Uo e kom	J. I del,Tako	.
p.mj. zvedel« da skna« t. aajana n	J £	«g.
pekovaka un.ja org.n,ar.t. orne- «« P produkta, njeno delavmoo je po v„l„,n.h v» «a	delar*,„.
z.tol. iskati unijake delavce m j ,	Tovirniiki delava,
deloma odpustila, z namenom jiti s časom vse iztrebiti. Njih delo pa se je hitreje vršilo kot so sami
želeli kajti delavci vidoč odpu.š-,	. ,	. ...
ienje' kolkov so vedeli, da njih "•*<*» delavatva v Amer.k., reit,
zadene ista uao<la in to o prvi pri- P*	* «'""
naselbina po veČini na napredni
Kako nesramne »o zahteve tn,-	Seveda nam bi radi ,»kra-
kovskih bosov nam k.že dogodek dh nai razum ». delodajalci -
kapitalisti, najhujši so pa fan
Lloydell, Pa.
Dosti sem že čital o napredku
Sodrug Anton fterjak,
katerega je ubila železniška lokomotiva iu bivši socialistični kon-stablcr v Aurori, Minn.
ODMEVI SISTEMA
**zdravilo" naredilo Eisnerju že "'«jen v gl. uradu, ae j« pomotama sive lase zadnje dni.	| *P*aal aapačai «"lan ¿a blagajuika, me-
»U> imena blagajnika je bil upiaau za-pianikar, društvo j« čarter nazaj posla to v glavni ursd, gl. tajnik je izbri»al nepravo iuif Is upi asi pravo iin»>, ker m pa pozna, <la j« bilo brusno, teli zarsdi .	,|t*,g,l, d> ** u,Pr»v» «Ki^iarter U »Uri
Saj m razrednega boja! Dogod vaame naznj. Po kraji> dihati »e odo-ki V W. Virginiji in V Pattersoim bri, da Ml naredi drugi ¿srier.
Bolno in trohlo West Virginijo bo navsezadnje ozdravil le socializem.
so le mirovne konference.
SUFRAOETKE, DELEGATI NJE. NA POTI NA KONGRES V BUDAPEST.
Dr nit v o èt. 7U ¿tli, da ae poroda viski luenec vgla«ilu inntlovanje med dru-étvi in Zv«zo.
Nadaljevanje a pritožbami proti gl. blagajniku.
I. nadzornik teli pojannils o anirtni-ni »obrata Maljavsc, dlsnu društva it. 15.
Ulavni tajnik pojaanjuje, da je n«-
23. maja v "Baur Bros." pekami.
lati dan je obiskal to pekarno sam Mi, « ^ »as najraj« Po*»7^** I poroko jzjavila. da ni nobena za-
n__I>/\lr lina 1 i«
1 v nUnrn« kor bolgarski konjeniK! ibtskor___; . . .
—■ Dr. Harr?y W, Wiley, bivši vladni kemik pravi: "Oil je že,i da mnoge bogate ameriške dame, ki imajo navado negovati pse, zamenjajo svoje pasje ljubčke za otroke in s tem pokažejo svoj materinski instinkt. Na tisoče je otrok brez mater iu zopet na tisoče žen brez otrok in prvi potrebo-jejo zadnje. Kadarkoli vidim bogataško gospo s psotu v naročju, nehote mi pridejo na misel osiroteli otroci, katerih ie na tisoče in tisoče po zavodih in ki bi se lahko odgajali v bogatih hišah, kjer pa imajo pse namesto otrok."
— Mrsr O. E. Heye, žena milio-narja in bankirja v New Yorku, je pri sodišču v tvoji tožbi za raz
Geo. Ward. Poklical je v pisarno šest pekov, koje je smatral za linijske delavce. V začetku je skušal delavce odvrniti od njih orga
pehoto na Balkanu.
Žalostni pa smo, a ko pogledamo ¡Slovake in Poljake, kateri so še
nizacije, ker pa ni dobil povoljnih | najmanji za 200 M ^¿J^
pravljivka, kakor jo smatrajo.
Res je" — rekla je 4tda sera v enem samem mesecu izdala $561 za vino in likerje in $59 za cigarete, toda to ni nonena (!) za-pravljivost. To je bilo za goste." — Predsednik Wilson je apeli-
Sufragetke. katere so sklicali v Budapest kongres pod imenom "The International Woman Sui-|"dil ¿«k na dediče Msljsvcove. Za anfrage Alliance", kateri se ima vr- k«U *s»a p» pride blagajnik nazaj v ¿iti od li do 20. juniji V glavnem urad t»jaik», da ne more po »lat i ieka mestu Transiltaniie, so ¿e na po- v >Uro domovino, da je boljSe, èe natu, ter kmalu dospejo do svoje-h'1! "H im* b,a«^nikA' d» bodp ™ ... , .	. ,	po»lal gotovi denar v ataro domovino,
ga cilja, da otvonjo soje zborova-L jmk*je Mredn na im<< bu°
nje, ter dajo vedeti modrokrvnim L,jnika, tU odpošlje denar Maljavco
ogrskim ciganskim grofom, da	Vim dedičem. Isti éaa pa ko je imel de-
tudi ženske hočejo imeti v jav-	nar Maljsvcovih dediéev, je tudi imel
nem življenju iste pravice, kakor	za izplavati dediče po umrlem »obratu
njihovi moški konkurentje.	*>«snt, čtanu dr. 6t. 40. Ker pa i»ti ¿aa
Delesratinje SO dne 4. junija do-	ni im*1 naslova dedičev pO umrlem »o-
spele V Berlin, kjer so se jim pri-	bratu Maljave- in tudi ae police (eer-
dražile pruske delegatinje. Iz	pikata), je blagajnik po»lal denar
Berlina odpotujejo	v Dresden,	Vegan-
, , .	- a . .. tovim. Maljavcovi dediči še niso izpls-
kjer se jtm bodejo	5—6. junija .. , , . .	: T
J. ,	, , , "V. . K«ni, ker še do dsne» nims gl. odbor
pridružile saxonske delegatinje naillov dediÄeVf kakor hitro vm hodf v
7—8 in 0 junija bodejo v Pragi,	redu v»s zadeva, »e takoj izplača »mrt
10—11 in 12 pa na Dunaju. Dne	nina dedičem. Ček »e bode naredil isti,
13. junija zapuste delegatinje	kot bi ae imel nakazati Vegantovim I)una< ter se na parniku "Dona- dedičem, j
va" odpeljejo proti Budapesti.	n- nsdzomik »e pritožuje proti gl. Delegatinie od 44 National A- bl»*ajniku, zakaj da je nagovar^l gl.
merican Woman Suffrage Amocî- ^¡ivb.ts^ " ^^ ^^ X ation" so: Dr. Anna Howard 'Vu* V"	4 • ,
_	i	\ë' t t	nsdzornik »e pritožuje, ker ae ga
Shaw za Pennsylvanie; Miss Ja-L <lo,iilo (ia ni apiMl zapiinikÄ seje
ne Addams in Mrs. J. T. Bowen 4. jan»arijs 1913 tako, kot ae je skle-za IU.; Mrs. Stanley McCormick nilo na seji. Sledi daljša debata, med za Mass.; Mrs. Henry Villiard in debato čita Bombač celoletni račun iz Mrs. O. H. P. Belmont a N. Y. ; I leU 1912.
Miss Runtz—Ress za Conn.; Mrs. ^«»ti preostanek dne 31. avgusta 1.
Zadeva bo kmalu pojasnjena Sodrugi, ki so tako zelo idealni, bodo kmalu spoznali da v tem vprašanju niso dovolj globoko po gledali v bitstvo socializma in kar je» glavno, da so veliko premalo zasledovali zgodovino njegovo, in razvoj ter taktiko med raznimi narodi in kar je glavno koristi nam je prinesla ta debata. Tisti dan se je tjidi sklenilo, da pričnemo jugoslovanski sodrugi skupno s predavanji in debatami; odločilo se je. da se snidemo vsaki torek v prostorih skupine št. 9., kjer se ima vršiti predavanje.
Koi prvi torek se je vdeležilo debate blizu trideset sodrugov in nekaj tudi drugih. Mislili smo, da ostane pri tem in se veselili; toda na naše začudenje se je dru-jrič število skoraj podvojilo vzlic temu. da %o imeli Slovenci ravno •ta večer važno sejo gospodarskih druStev. In sedaj stojimo v tistem se prikritem delovanju, ki postaja vsak dan silneje. Čudno je to; nič »e v javnih pogovorih ne imenujemo prihodnjih volitev, a natančnemu opazovalcu je takoj pri opazovanju jasno, da se bližamo delovanju, ki bo vse prejšnje postavilo 'V senco. Kdor sam ne vidi, ne verjame koliko privlačne sile in koliko vspehov tiči v te vrste delovanju. Cela organizacija postane živahnejša; vidrti je kakor bi se brusilo orožje za prihodnjo bitko in to ie resnica; orožje brusimo. in m pripravljamo na boj, da si priborimo nazsj ksr so nam ic-' trgsli temni elementi, hinavftii
odgovorov, ».' »pravi na ene^a od- dje ie »pijo kakor ja,beci aredi ločno zahtevajo«, d. opua.i unijo '»»'-/« k.r „m f.tn poved^
ei in z.to ,ndi ^«o^Un^vbe ^^Z^TLuTrZ^ .««tih v Wa9binfonn. da po-
ranada u n »«ko dr.go plaeati. Za p<Aop.ti «.«jo c.nn.ko predlogo ,n ob-spauaiu,	p« ne spatiaiu u	nlačati o<l #20 enem poživlja ameriško ljudstvo
kompanijo zakar me tudi nič ne Hj	^na ^ j tej ^^ A x
veže nanjo." Dotičnika je seveda ^*»- Za	pripomogel toliko, da senatna
dobrohotni delodajalec pustil	»^sj zasleduje «mogoč
koj izplsčati, češ d. stem ostalep^^^ * J«»	CliTši ne agitatorje". Ali ni žalostno, da
oplasi a motil se je. Ostali so I <hr^vnik ukrade	tiarf dt mora predsednik in zvezna zborni-
snemali prvega in zapustili	za zavzeti akcijo, tla zabrani «ve-zvani "Knochenmiihl". šal, da ^ittfmu »„.ainesau" zločinsko vme
ni bilo dovoljeno odslovljenim se £ J« to P« naa zgodilo	pred | ^ y ukoDodaj8tyo1
posloviti od	^d nedolgim čssom je Ml v ~ Huerta, okrvavljeni «prod-
£	t« Htukajšnjem rovu smrtno poškodo-Ulnik" Meksike, je zadnji teden
Delavci, tukaj vam je vzgiea	» dobil posojilo 75 milionov pezov v
kako postopajo ^^ firme ¿»^	er bU tnkaj. Parizu. Denar so odšteli pariški in
^ nV izPdel^ P^n.7u^ -jimi premogarji splošno prilju- londonski bankirji. Huerta je do-
T vJ4^iUlrfl k«^ bljen. Ko so smrtno presrečnega bil posojilo vkljufc temu, da Zed. kruha zahtevajte odločno kruh z J	?	tri države še niso pripoznale njegove
44union label , kateri ec^ni vam|	duhovniiJa, (1a .se	razbojniške vlade. «Posojilo" je
irpove. Duhovnik je tudi prišel,	najbrž obljubljeni denar za strmo-
nakar se je vsedet na stol ter za-	glavi jen je Maderove vlade. V Mek
hteval o<l soproge, ds naj mu po-	siki imajo veliki lopovi svoj dsn.
Pueblo Colo	i kaže cerkveno knjižnico. Soproga -^loa. M. Coldwell, kateri je
^ , ... ! .	I je bila seveda vsa zmešana vsled- nedavno vodil štrajk v Hopedale
O tukajšnjih delavskih	možrve ne«ei«, ter dotKne knjii- Mass., je bil 5. jun. obsojen na
rah ne vem kako bi se izrazih fice ni mogla hitro dobiti. D„hov- tri raMloce ječe radi «grozilnih ramo vsaki dan 10-—11 IZ, pol	komodno na stoin ter besed" na nekem shodu. Coldwel
nekaterih krajih še ve*i ur na dan. I. ^ 1>mir||joi5e|?a ^p^ izi>0. je bil socialistični kandnlat za dr Da pa so na*i žepi vkljub temu	dokler nJ prepriial> ds U.aVnega blagajnika v dotični dr
vedno prazni zato pa pridno skr- y ^^ plaval po $1. za cer- žavi pri zadnjih generalnih volit-be naši delodajalci — kapitalisti. key nft megec Rayno tako je tu- Vah. Kaj pa je s svobodo govora* Kar delavec zasluzi v potu »voje-K. ^^ ^ rno gUyvaiko žensko. __ Dnevno kapitaUstično časomaobraza, mora po> drugi poti_ zo- Toraj yse dpU 8am0 Zft denar, pUje roda 0 Uravnavi proti mi pet vse naza.T, znositi v^nenasitno	$1000 njeffove letne pla?e. ioi.^.dinamitardu Wood,rie v
malho delavskih takonščevalcev To naj ^^ za danW4 Kar zelo kJratkih ob.kuPnjh noticah, ki
Vsakdanje življenske potrebe Le dela tige ^ moTam poročati, Ln navadno fikrite k ie med insera irredo vedno navzgor, tako da de- dg dela ge tukaj samo ^„^k je ti Ali ni kapitalistično časopisje lavec vkljub svojemu 84 urnemuin velika draifinja.	I ,ni meri ra7.rednozavednoT
tedenskemu garanju ne more »z-	dray vgpm zavednim de
hajati, osobito ako mora Preiw-| mi	Anton Oerbec.
garantira, da je izdelan od orga niziranih delavcev
Prisadeti
C.l A. Benedict za Wise. ; Mrs. Rmina B. Sweet. Mrs. William Tod Helmuth in Mrs. F. Nathan za mesto New York ; Mrs. Anna
1912 $8.738.24. Vseh dohodkov od 1. septembra do 31. decembra 1912 $13.-011.62. 8kupaj $21.749.86.
Skupni izdstki od 1. septembra do 31. decembra $10.565.12. Čiati preoata-Maxwell za Tex. Poleg tega pa nek 31- .^„bra leta 1912 $11.184.74. spremlja delegatinje se 14 dru- N»,ialje ae &e priiteje uevmeni čeki irih žen, da pmnajajo svojim VO- $937.50, ne|>orabna ročna blagajna Uj-diteljicam v t>oju za žensko eman-1 nlka $22.65. Torsj skupne gotovine dne cipacijo.	31* decembra 1912 $12.144.89. Gorenja
Gibanje za ženske pravice pod- 8Vot»	v Prvi «»»rodni banki v
pira tudi soc. stranka. Socialistič- Conemaugh, Ps., vloženo na 4% $9..
v ...	-i Aa 025.26. Ravno v isti banki ns tekoči
na stranka stoji na pruicipih, dal ^^ ^ ^ ^^
naj ženske uživajo iste pravice i|M konvenclji. Neporabna roina
kot moški. Dasiravno se ne stri- bUgajna ujnik> $22ft5 pritosnkljsj
njamo z taktiko bojevitih london- gj blagajnika $^2.95. Skupaj $12.
skih sufragetk. ker se iz naail- 144.89. '	^
jem druaega ne doseže kot jeČe;l Zveaini inventar vreden $1.073.05.
zato pa upamo, da bodejo zastop- Sledi 30 minut odmora.—Nsdaljevs-
nice ženskega gibanja zbrane na nje po odmoru.
kongresu v Budapesti spremeni- Nadalje se debatira o zadevi Vidriha
,	«__/v H*» Bombača in listin, za koje se je Si-
le svojo bojno taktiko, ter se o-	a!1 . ' . . , .
...	.	...	, . • tar pomot il; katera zadeva je aicer že
prijele naukov socializma, kater I ^ predloK ^ 9e d#baU
jim garantira svobodo in enakost PodpiMno> Predn0 se da na glaaovsnje
V človeški družbi.	I predlog, pojssnjuje tajnik, da se j«
pronaAlo na letni reviziji, da je plačal
Kjer ni srca, ni usmiljenja. Ka-|Več listin poprej, predno je storil po-
pitalist nima srca ; on ima le želo-1 moto za $13, iz svojega žeps^ potem ko
dec in mošnjo. Zastonj je torej kapitaliste prositi usmiljenja.
Sodrug Milan Lučič pojde na a gitacijsko potovanje sa Jugoslovansko soc, časopisje po I1L in v St. Louis, Mo. Sodrug Lučič jo po-1 pajk odgovoril, ko so mu odkrili
so bile listine zvezina last. Predlog, da se debata zaključi, sprejet.
Med debato Sitar pripozna, da je naredil pomoto, katero pa je že pripoinsl takoj, ko se je pronadla in iato tudi takoj ravnal.
Delegat (f) vpraša nadzornike, kaj
oblaščen pobirati naročnino in O- primsnkljsj. Psjk pripozna ,da je izja-glase, sploh sa VSO posle tičoče »e vil, da ne bode nikdar pripoznal istih
Proletarca.1
ljati večjo družino. Taka je torej prosperiteta pod vlado derao-kratsko-kapitalistične administracije!
Fridemannovo "zdravilo" ne obota dosti.
Dr. PVie^lmannovo "zdravilo"
Ronald, Wash
H Ker še ni bilo nobenega dopisa I proti jetiki kaže in njegov iznaj-Slučajno mi pride v roke neki iz te hribovite naselbine, sem se ditelj ima sedaj še slabše čase ka-neodvisni list iz Clevelanda. Ta- jaz namenil, da Sitateljem "Prole- kor jih je imel prve tedne, ko je koj na prvi strani ugledam dopis tarca" nekoliko opišem nase raz prišel 25. februarja v Ameriko iz tukajšnje naselbine, iz po4 pe- mere. Kar se tiče dela ni ni? po- Veliko Priedmannovih pacijentov, resa nekega "A. O." O. dopisnikUebnega, zato ne svetujem nobe-Lkaterim je vbnzgnil svoj serum, hvalisa netko tukajšnjo društvo,|nemu rojaku semkaj za delom ho-[je že pomrlo; najhujši udarec mu katero pripada k K. S. K. J. Toraj delavec priporoča svojemu trpinu podporno organizacijo, . __ ___________ |
katere imajo zagovorniki teme|"pečlarjev" se dobro razumemo, I Tubercular Institute v omenje-prvo besedo, ter so najhujši nas- in smo tudi napredni. Nekaj dru- nem mestu. Kljub temu pa dr. protniki vsacega napredka. Naš* zih je pa, kateri so bolj podobni Friedmann še ni izgubil vse koraj-duhovniki, posebno mlajši peteli- jolietskim gorilam, ter stegujejo že — tako pravijo — in še vedno ni, so najhujši sovražniki in iz- svoje jezike, da je groza. Seve- upa, da se serum obnese, "Moj korišeevalci delavskih mas, kate-lds nas vse to nič ne prestaši. Pre- zdravilo je le proti tuberkulozi, ne ri z kapitalisti vred, tako reko? pirati se in dokazovati takim lju- pa proti smrti", pravi on. Naj-roka v roki poneumnjujejo in tla ldera nekaj česar ne razumejo, po- manj korajže pa ima Morita Kisner čijo k tlom revnega mezdnega su- meni ravno toliko, kakor nositi v New Yorku, kateri je kupil od
¡o društvo, nemu rojaku semkaj za delom ho-	jc ze pomrlo: najnujsi uaarec mu
L K. J. To- Miti. Ravno toliko zaslužimo, fa	je pa zavdal zdravstveni depart-
tvojemu šo se preftivemo, na ječmenovec pa	ment v New Yorku, ko je zadnji
lizacijo, pri še zamisliti ni. Kar nas je tukaj	ukazal zapreti njegov "Kriedmann
žnja. K jolietski jeilnoti pripada-1 sove v Atene.
jo skoro vsi slovenski-dnlmvni v| Delavei. lo ¡»ogumno iuiprej, pa
i vse. Va
prejeli v slučaju bolezni ali smrti I g* eden za vse!
Ameriki. Seveda ne rjito, da bi bodemo premagali vse. Vsi za ene-
kaksno fiodporo, kajti kato4iski delavec znosi svojemu "pastirju"'
Z socialističnim pozdravom.
Opasovalee.
Friedmanna ameriške pravice za izdelovanje njegovega seruma Kisner je že odštel za "zdravilo' $50,000 in glasom kontrakta ima odšteti še 75.000 dr. Friedmannu Pravijo, da je drago plačano
računov, plalal pa bode kolikor hod» izpovedal državni revizor, da je pri-mankljaja.
Nadaljevanje o bolniških nakaznicah. Predlog, da se naj preiftčejo nakaznice tddi pred II. konvencijo. Proti predlog, da se nsj bolniške nakaznice preiskujejo le od II. do III. konvencije. Sprejet proti predlog. S tem pred-logo/n odpade predlog na včerajinji se-[ji sprejet, ds se raziskuje bolniške ns
ZAPISNIK
IZVANREDNE KONVENCIJE SLO VANSKE DELAVSKE PODPORNE ZVEZE Cleveland, Ohio.
XVIII. SEJA. Otvoritev seje ob 7. uri zjutrsj, 15. maja 1913.
Čitanje zborovalcev, navzoči so vsi,|kaznice izza pred II. konvencije, izveemii P. Justin, Penko, ki ao se o- Delegat (f) vpraSa, kako je o nekib prostili.	znakih, kateri so bili narodni za 14
Čitanje zapisnika XVII. seje, kateri kar, se na predlog sprejme.	pajk j^jasnjuje, da so naročili zna-
Gl. blagajnik vprava, zakaj ae dru- Qi\ br. Sitarja po 28o rolled gold, da Stvo it. 30 pritožuje radi čeka $400, ka g0 M znaki na pregled v zla-teri je poneverjen. Del. društva St. 30 Lamo, katera je izpovedala, da ni taka povdarjs, ds je gl. blagajnik sakrivll, tvsrims, kot je prodana, zakaj ni sporočal na vse tri odbornike I)glje	blagajnik, da niso bili
društva, da je poslal ček na blagajnika J 7naki narei<,ni (lesna roka v drsni,
pa je bilo v znaku leva roka v levi, za-
Iruštvs.
Hlagajnik sporoča, da je sporočal vsem uradnikom, in ček pa je poslal na blagajnika drtietva.
Ula\ni blagajnik sporoča, da je banka zakrivila v prvi vrati, daljo povdar-
rsdi tega je tvrdka popustila cono za polovico, to je prodala je družba znake po 14c komad Zvezi.
Delegat (f) vpraša, kako je a zlatarji, sko zaznamujejo znake z 14 kar.,
ja, da to ni niksks krivda gl. odbora. I	pa ni90 u kar.t Sitar pojasni.
Društva zahtevajo vsako smrtnino ta -k ^ tvHka odgovorna za iato, kar za koj. Nočejo dati prav gl. odboru, «fc°Lnlimujc Dalje poroda, da edino mero-dela previdno s smrtnimi izplačili. Tu- d||jno mri)o karatov je v W'ashing-kaj je toraj dokaz, kako je treba biti t jj q previden v izplačilih «vezine blagajne. |	«*t 11 k
Debata se nadaljuje o bratu John Kir*, član dr. št. 68. Predlog, ds se mu da kako mala pomoč. Proti predlog, da se mu ne da pomoč. Sprejet predlog.
Predlog, da se mu ds za pomoč $10. Sprejeto z večino.
Društvo št. 53 se pritožuje radi ne
snje oi
Pismcns častitka od dr .št. 8, SDPZ. Za društvo Abram, tajnik.
Zaključek seje ob 12. uri dopoldne. Dodatek; Bombač čita račun zsradi tega. ker se je govorilo, da Bombač ni hotel pisati v zapisniku primsnkljsjs,
rednega poslovanja, posebno poliee H» P» ni B°mt>ač P'**'» d« > P^msn (certifikstl), so prepozno dospeli is gl. klKi vzrok, ker je mialil, da bode med urj|(ll|	zapisnikom objavljen celoletni račun.
Del. druitva št. 69 poroča, da nima V zapisniku 14. asje ae glaai pravilno jo čist čarter in sicer, ko js bil čsrtsr | plača nadzornikov $2.50 letno.

XUL »EPA.
Citanje zborovalcev, navzoči vsi, is-v it* uti i Oabrenja.
Oabrenja m udeleii seje med člta-ajta.
C i tanj* zapisa ika XVIII. m j«, koji m odobri.
Sitar proei, tla m mu izplača potem, ko bode predložil račune, kar j« plačal aa Z vato. Sprejet predlog, tla s« splača proti pobotnicama in spričevali.
Tajaik prečita pismo od dr. ftt. SO. 8. D. P. Z.
Droit v o it. 20 ieli, da se reii zadeva Frančiške Petrič, ker ni dobila pravil-ao bolniško podporo, dalje, da so imeli dva bolnika, izmeti katerih je dobil aden prav bolaiiko podporo, eden pa ae. Sklene se, da se prepusti zadeva prihodnjemu gl. tnjniku.
Br. Povie sporoča, dn je dobil pismo od zdravnika dr. Ornhekn, kateri odklanja mesto vrhovnegn zdravnika pod temi l>ogoji, kot jih je konvencija določila.
II. porotnik br. Svobodn ieli pojasnila, kako da je dobila sestra Penko dve (»orodne nagradef Pajk pojasni, da je bil en ček vrjen ua Zvezo. Isto potrdi Sitnr, Ha se je nazaj vrnjeni ček razveljavil. H« vzame oa znanje.
II.	porotnik Pintnr se pritožuje proti predsedniku porotnega odbora, zakaj ni pritoibe razsojal v sporazum skupnega porotnega odbora, II. porotnik je dobil samo dva pisma ozir. pritoibe.
III.	porotnik Krivec se pritožuje isto tako proti predsedniku porotnega odbora.
Al. Bavdek poroča, tla je bil v tiskarni, ter da bi rati vedel, koliko zapisnikov naj se naroči. Sprejet predlog, da se naroči 200 izstisov celega k on venčnega zapisnika, kateri se iiua hra niti v gl. uradu. Na vsako društvo raz pošlje tajnik en iastis.
Druitvo it. 36 se pritožuje proti gl. blagajniku, kateri je poslal namesto pobotnice žaljivo pismo. Pajk po v dar ja, da v kakoršnjem tonu se j« njemu pisalo od društva, v takeui tonu je on odgovoril.
.Delegat dr. št. 11. ne pritožuje proti gl. blagajniku zaradi nekega pisma.
Druitvo it. 40 se pritožuje, zakaj ni bil podpiaan na pobotnicah tudi tajnik Blagajnik pojasni, da gl. tajnik ni hotel pisati od janoarija t. 1. pobotnic, ko tak tudi ai mogel podpisati pobot nic.
Dr. it 50 vpraša, zakaj da je zahte val gl. tajaik pobotnice od društev f Br Pajk mu v kratkem očrta navskrižje med gl. tajnikom in blagajnikom.
Pajk predlaga, da naj se uredi, da v prihodnje vsako večjo nabavo zvezinih potrebščin naroči nadzorni odbor, v soglasju ia priporočilu gl. tajnika. Pod pirano ia »prejeto.
Delegat (f) predlaga, tla bi se točka t pravilih sprejeta ovrgla. Točka se glasi: da more biti 00 članov starega društva in 20 novih članov v enem mestu, ako se koče vstaaoviti novo druitvo. Podpirano in sprejeto.
PTedlog, da ker ima staro druitvo 30 članov, se v istem mestu lakko ustanovi novo druitvo. Proti predlog je, da se ne določi števila staremu dru-itvu. Sprejet proti predlog.
Pajk vpraša, kako je z društvom v New Alexandria, Pa., ko je bilo ven-dnr tam društvo odklonjeno.
■ Sledi daljša debata, med katero pojasni tajnik, tla se ni v druitvo nobeden sprejel izmed tisti, kateri so bili stavkokasi. Na predlog se debata zaključi.
Predlog sprejet, da se odšteje od vsake smrtnine $100 za pogrebne stroške.
Vprašanje, ali je dolžan g), uradnik hoditi z bolniki k zdravnikom brezplačno f Dalje, ako je opravičen gl. uradnik dobiti povrnjene stroške in zamude čaaa.
Predlog, da naj bode vsak uradnik opravičen do povrnitev stroškov in zamude časa iz zvezine biagajne. Sprejeto.
Dodatek. Član glavnega odbora, kateri zamudi dnevno delo zaradi kakega važnega posla, dobi povrneno dnevnico $3.50. 01. tajnik je pa opravičen do plnče na uro, ako je zamuda izven dolžnosti gl. tajnika. Vse take zadeve se morajo predložiti seji skupnega gl. in pomožnega odbora.
Vsako druitvo sme, ako vidi nujno potrebo, predlagati potom gl. urada v glasilu kak dodatek k pravilom. Ako podpira predloga seja gl. ia pomožnega odbora, ter 10 društev, potem da gl. tajnik na sploino glasovanje. Tak predlog, ako je odobren z večino, postane pravomočen ia «e smatra za pravila. Ako vidi gl. odbor kak nedostatok v pravilik, valja isto tako, da m da aa sploiao glaaovaaje.
Proinja članice dr. it. 62. prosi, ako jI koaveacija dovoli delati smodke t znamko 8. D. P. Zvese. Konvencija ji dovoli, da sme delati satodke s znamko 8DPZ.
čitanje častitk.
Častitka od Vid. Rovaniek, član dr. it. 1. 8DPZ.
Zaključek seje ob 0. uri popolda«.
XX. SEJA.
Otvoritev seje ob 7. uri sjutraj, 16. maja 1913.
('¡tanje zborovalcev, nnvsoči vsi, Is-vzemii Zabrič, Kaker in Bombač.
Citanje zapisnika XIX. seje. Med H-tnnjem zapisnika a$ vdeleii sej» Kaker in Zabric. Predlog, da se zapi»nik XIX. seje sprejme, podpiran in sprejet.
Olavni tajaik ieli, da »e reii zadeva ročne blagajne blagnjnikove, i«
ltfll mesecu septembra, ker ai nič vknjiženo; zakaj se je iadalo is ročne blagajae. »ledi daljin debata med debato s» vdeleii sej» br. Bombač kat«ri ■e oprosti.
Pred». Nadzornega odbora pojasni, •I» j» nadsorni odbor proaaiel, da j» dotičnik $40 pravilnim potom izplača-nih, ter da se je isto i» nn II. konv«n-eiji rešilo. Po končani debati s» sprejme predlog, da se pregleda ie enkrat po tr»k delegatih račun.
Debata o popustu pri zveznih naročilih.
I. nadzornik poroča, dn mu j» blngnj-aik prodloiil $2.15 dokodkov katere j» dobil od tiskarne kot popust. 01. tajaik pojaaai, da je bil v tiskarni in govoril i lastnikom tiskarne, kako je s dot ičurm popustom $2.15. Tiskarnnr pojasni, da je prišel Pajk v tiskarno in rekel, da it* toliko j» naročila Zveza v tvoji tiskarni, todn še do dnues še nisi dal niti eentn za Zvezo. Nato je dal tiskar $2.15 za korist Zveze. To izjavo j» tiiknrnar pripravljen potrditi z pri-sego.
Predlog, tla se «ia predsedniku $10.00 m podpredseduiku $3.00. »prejeto.
Oba se zahvalita za dovoljeno. Br. podpredsednik Jo». Žele pokloni dovoljenih mu $5.00 $2.50 v»zvezino blagajno in $2.50 šolski družbi Ciril Metodovi v Ljubljani.
Delegat dr. št. 16 vpraša ako sme bolnik med časom bolezni skušati z delom. Predlog, tla se mora vsak bolnik ravnati edino po pravilih. Sprejeto.
Stavljen je predlog,'da se ovrže sprejet preti log kateri ne glasi, da se vknji-ži zapisnik v knjigo. Sprejeto.
Sprejet predlog, dn se rokopis v snopič, ter se hrani v zvezinem uradu.
»ledi 30 minut odmora.
Nndnljevanje po odmoru.
Debntn o plači za dvorano. Tnjnik pojasni, dn Instnik dvorane se j» izrazil, dn nnj konvencija določi plačo.
Predlog, da se plača $50.00 za ves čas konvenčnega zborovanja. Proti predlog za $5 dnevno. Sprejet predlog z večino.
Nadaljevanje debate o popustu $2.15 Pajk pojasnjuje, «Ia je bil v tiskarni, ko je nesel plačo za zvezane tiskovine, je rekel: Ti tiskarnar, sedaj mi pa daj popust, tiskarnar mi odgovori, kak popust f Mi ne damo nikakega popusta. Nato rečem jaz, zakaj ga pa dai Sitarju, mar ga daj meni. Nato reče tiskarnar čakaj nekoliko, grem vpraiati brata. Ko je priiel nazaj je prinesel tiskarnar ček za $2.15.
Sitar povdarja ponovno, da je lastnik tiskarne izjavil, da bode pod prisego dokazal,, da ni dni nikdnr nikakega popusta Sitarju.
Državno znpriseženi strokovnjak računstva pride v dvorano, dn sporoča kaj je pronnš«l iz pregledovanju knjig. Državni pregledovalec knjig čita račun knkor je pronnšel v knjigak. Poroča, da je čistega primankljaja $528.50.
Predloži tudi račun kateri znaša $265.00 za delo pregledovanja.
Delegat f vpraša gl. blagajnikn ali pripozna Pajk, da je vedoma storil pri mankljaj.
Pajk povdarja, da ni nikdar namenoma storil primankljaja. Plačal pa bode vse do centa. Delegat vpraša kako bode z računom katerega je predloiil državni revizor, kdo bo«le delo plnčnl držav nemu revizorju f
Znklju«Vk seje ob 12. uri dopoldne.
XXI. SEJA.
Otvoritev seje ob 2. uri popoldne, 16. mnjn -913.
ritanje zborovalcev, navzoči so vsi.
Čitanje zapisnika XX. seje, kateri »e z malo popravo sprejme.
Delegat f predlaga, da pride dobe se«lno v zapisnik poročilo državnega is vedenca. Predlog sprejet.
Nadaljevanje debate o računu kdo bo«le plnčnl revizorjn.
Predlog, dn se debata zaključi, pod piran in sprejet, ker se je o tej stvnri že nn tretji seji rešilo.
Br. Pavlovčič želi obtožbo proti svoji osebi, kateri ima kaj obtožbe proti njemu.
. Predlog, tla se da br. Pavlovčiču zaupnico. Predlog sprejet z 30. glasovi. Pavlovčič se za zahvali in proai, dn »e mu dn pismeno sknzilo zaupnice z pod pisi konvenčnegn odbora. Predlog spre jet, dn se mu da pismeno izknzilo* za upnice.
Predlog, dn mora Pnjk plačati revi zorja in primankljaj v 60 dneh, ako se pa pronajde pozneje, dn ni njegova krivda, tedaj se mu povrne nnzaj iz svežine blagajne. Predlog podpiran in •prejet.
Pajk vpraia Vidriha, kje j« dobil sa sebna pisma Pajkova.
Predlog, da se isobči svesine izko-riičevalce in tudi kdor zagovarja iste Predlog, da se mora dokazati kdo je iskoriičevalec.
Delegat t poroča, da mu je druitvo aaročilo, da »e izobči izkofiičevake ia ajik zagovornike, povdarja, da je is korlMevalee Zvese Pajk. Zagovornik njegov pa je Rovanšek hi Bom*»ač.
Predlog, da ae da odboru nezaupnica
Za predlog, da »e isobči izkoriščevalce glasuj 24 glasov.
Predlog, da s« Isobči blagajnika Pa j ka, ker ni uredoval pravilno. Proti predlog, da »e vsakega isobči kdor ni uredoval pravilno. Konkurentni pred log, da »e ne isobči nikognr.
Koncem sgornjinjih predlogov sledi daljin debata, kntere s« vdeleii vs» zbornica. Predlog, da »e nndaljuje » se-jo toliko časa, da se konvencija konča Koncem debat» H jUvl predlog, da »e
da Kovaaiku, Pajku ia Bombaču a» zaupnico.
Proti predlog, vam kateri so urado-vali aepravilao, se da neznupnieo. Proti predlog sprejet.
Sitar poroča, da želi nek rojnk ako mu zbornica dovoli delati smodke z grbom 8. D. P. Zvese. Zboraica dovoli le nn uuijske isdelke devati grb »DPZ. 30 minut odmora. Dadalje vanj» po odmoru. Brat Kocjan vpraia kako iuin gl. odbor plače. Delegnt predlaga, da se pla ča gl. odboru od časa odhodn do pri hotln «lomov, kar rabi za pot. Proti predlog, da se plača samo čas zborova nja. Sp-ejet predlog.
Na dnevni red prid» volitev glavne-gn odbora. Predlog, da se imenuje knn-didnte javno, voli pa tajno. Proti predlog, dn se imenuje kandidate tajno in voli tajno, »prejet proti predlog. Volitev predsednikn. Kandidntje:
Frank Pavlovčič dobi 26 glas.
Josip 2ele ........................ 3
Josip Zorko ......................10
Ivan Kaker ...................... 2
Mihael Kovanšek.................. 1
Jakob Breučič ....................t
Nikolaj Povše .................... 6
Josip Marinčič .................... 1
Ivau Ooriek ...................... 1
Vil jam »itar ...................... 1
Josip Mencin .................... 1
Na ožjo volitev gredo Frank Pavlovčič, Josip Zorko in Nik. Po vse. Frank Pavlovčič dobi 2f* glas.
Josip Zorko ......................14
Nikolaj Povie ....................10
Pre«ise«lnikoui izvoljen z veČino Frank Partovčič.
Volitev podpredsednika.
Kandidat je:
Jakob Brenčič dobi 1 glas.
Ivan Kebol .......................15
Josip Zorko ......................27
Zofka Birk ....................... 1
Alojz Oregorič .................... 1
Ivau Prostor ..................... 1
Nikolaj Povie .................... 6
Martin Ktiuar ........T........... 1
Na ožjo volitev gredo Josip Zorko, Ivan Rebolj in Nikolaj Povše. Ivan Rebolj «lobi 15 glasov, Josip Zorko 32 glasov, in Nikolaj Povše 6 glasov.
Podpredsednikom izvoljen z večino Josip Zorko.
Volitev tnjnikn.
Kandidat je: '
Alojz Bavdek «lobi 25 glasov.
Frank Bartolj .................... 2
Nikolaj Povše .................... 6
Viljem Sitar ......................11
Ivan Kaker ......................6
Andrej Bombač ...,................ 2
Andrej Vidrik .................... 1
Ivan Rebolj ...................... 1
Alojz Oregorič .................... 1
Za na oijo volitev odstopi Nik. Povše. Na oiji volitev gredo Alojz Bavdek, Viljem Sitar, Ivan Kaker. Alojs Bavdek dobi 34 glasov, Viljem »itar 13 glasov, in Ivan Kaker 6.
Tajnikom izvoljen A. Bavdek.
Volitev pomožnega tnjnikn.
Kandidntje: Ivan Prostor dobi 15 glnsov.
Andrej Vidrik .................... 5
Viljem Sitar ......................2
Frank Bartolj ............ ^...... 2
Jakob Brenčič .....?.............. 1
Andrej Bombnč ..................2
Alojz Sterle ...................... 1
Ivnn Ooriek ......................2
Ivnn Kaker......................4
Ivan Rebol ...¿..t................ 1
Josip Marinčič .................... 2
Atefan Zabric ....................4
Jakob Kocjan .................... 1
Avgust Strajner .................. 1
Josip Mencin .....................1
Nikolaj Povše .................... 3
M. Klinar ........................2
A. Pintar ........................ 1
J. Amalc ......................... 1
M. Rovanšek ..................... 1
Z. Birk .......................... 1
Krašovee.........................
Na oijo volitev gredo Ivan Prostor, dobi 40 glasov, Ivan Kaker 8 glasov, Andrej Vidrik 3 glasove, Atefan Zabric 1 glas.
Pomožnim tajnikom izvoljen Ivan Prostor.
Volitev blagajnikn. Kandidat je:
Jos. Žele dobi 35 glasov.
Jos. Svoboda ....«................ 1
Al. Oregorič ...................... 5
Ivan Pajk .......................5
Iv. Kaker ........................ 2
J. Brenčič ........................
Fr. Bartol ........................ 1
J. Marinčič .......................1
M. Klinar ....................... 1
Iv. Brezovee ...................... I
Ker j» izvoljen br. Jo»ip Žel» knn didatom s nndpolovično večino, »e ne voli ožjo valitev.
Blagajni f om izvoljen Josip žele.
Volitev pomožnega blagajnika.
Kandidat j»:
Josip Marinčič dobi 20 glasov.
Alojz Oregorič ....................
Jakob Brenčič ....................
Ivan Amalc ...................... 1
Ivan Rebolj ...............|......3
Mnrtin Klinar .................... 1
Ivan Kaker ......................2
Jnkob Rupert . ................2
V H jem Si Ur ........... ..........I
Alojsij Sterle ..................... *
Ivnn Pečnik ...................... 1
Nikolaj Povše ...................2
Josip Oorc ....................... I
Ivnn Pnjk ........................
Mihael Rovnniek..................
Andrej Vidrik ....................
Na oijo volitev gredo Mariačič, Brenčič, Gregorčič. Jo». Marinčič dobi 35 glasov, Al. Gregorčič 7 glasov, Jak. Brenčič 10 glasov.
Pomožuini blagajnikom izvoljen Jo sip Mnrinči«.
Volitev zaupnika:
Kandidntje:
And. Vidrih dobi 20 glnsov.
Jak. Breučič ...................... g
Anton Orbec ................. i
Ivnn Brezove«; ............................1
Jos. Oorc ......................... j
Al. Orefor« ....................... 3
Viljem »itar ......................3
Jak. Kocjan ......................4
Mihael Rov»usek .................. 3
Fr. Bartol ........................ 2
M. Klinar ....................... 2
Franc Tomaž ič .................... 1
Iv. Kaker ........................ 1
Povi»..................,........ 2
Kocjan se odpove kandidaturi. Na ožjo volitev gredo: And. Vidrih dobi 34 glasov, Jak. Brenčič 16 glasov. Zaupnikom izvoljen Andrej Vidrih. Volitev nadzornikov, Kandi«lntje:
Viljem »¡tur «lobi 24 glnsov.
Jnk Brenčič ...................... 4
Aajn............................ 2
Hočevar........................1
Brezove«-............,........... I
Rebol........................... 1
Bartol...........................4
Povie..........................5
Kocjan.......................... 2
Klinar............'............... l
Oorc...................«........ 1
Pajk ........................... l
Tomažič . . ;...................... g
Kaker........................... 3
St. Zabric ........................ 1
Iv. Ooršek ....................... 1
Al. Oregorič ..................... 1
Na oijo volitev gredo Vil. Sitar dobi 34 glasov, Nikolaj Povie 13 glasov, Ivan Kaker 1.	,
Izvoljen preilseiluikom nadzornega o«ibora Viljem Sitar.
Volitev II. nadzornika.
Kandidntje:
N. Povše dobi 10 glnsov.
Rupert..........................I
Tomaži«' ..........................11
Pintnr.......................... 1
Kaker .......................... 9
Zabrič . . . ...................... 1
Pajk ....'........................ 1
Amalc........................... 2
Kocjan.......................... 2
Str le............................2
Čečnik....................i_____ 1
Bizjak . t......................... 1
Rovnniek........................ 1
Zupančič........................ 1
K rase ver........................ 1
Ooriek......................i... 1
Jezab........................... 1
BrenJV.........................1
Rebol........................... 1
Bartol......................... 1
Nn ožjo volitev gredo Tomnžič dobi
11» glnsov, Povie 18 glasov, Kaker 12 glasov.
Na oijo volitev gresta Tomaiii dobi 27 glasov, Povi» 25 glasov.
Izvoljen II. nadzornikom F. Toiuažič.
Volitev III. nadsoraika.
Knndidatje:
Znbric dobi 8 glnae.
Pečnik.....................'..... 1
Kaker..........................13
Rebol . . . ........................2
Povie......i....................15
Oabrenja........................ 1
Mencin ......................... 1
Zupančič........................ 1
Amalc........................... 2
Kocjan .......................... 3
Klinar .......................... 2
Ooriek......................... 1
Aajn........................... 2
Bartol........T................. 1
Bizjak.......................... 1
Oegorič.......................... )
Vrkovšek ............'............ 1
Brenčič.......................... 1
Ru(>ert......................... 1
Rovanšek........................ 1
Nn ožjo volitev gresta Nik. Povie dobi 18 glasov, Iv. Kaker 28. Iv. Kaker se odpove. Na ožjo volitev gresta N. Povie «lobi 39 glasov, J. Rupert 5.
Izvoljen III. nadzornikom Nikolaj Povie.
Volitev pretlsednika porotnega odbora.
Kaudidatje:
Rebol «lobi 2 glasa.
Bartol..........................
Ooriek.........................16
Kocjan.......................... 7
Rupert . . ....................... 1
Pajk............................ 1
Oregorič.........................3
Svoboda ......................... 1
Karlinger........................1
Krivec . ..........................1
Vrkovšek........................ 1
Birk...........................3
Strle............................ 1
Zupančič......................... 1
Brenčič...................i.....2
Aajn . . . . ........................ 2
Krašovee........................ 1
Oabrenja....................... 1
Nn ožjo volitev gresta Ooršek dobi 26 glasov, Kocjan 17. Izvoljen predsednikom porotnega odbora Iv. Ooriek.
Volitev II. ¡»orotnika. •'
Kaudidatje:
Kocjan dobi 18 glasov.
Karlingar.......................7
Krivec.........................5
Rebolj............................ 2
Pečnik..........................2
Bevec .... ...................... 1
Oregorič........................2
Birk............................ 1
Kočevar ....................... 1
Zupnnčič........................2
Svoboda.............J........... 1
Aajn...........................1
Brenčič.......................... 1
Bizjak.......................... 1
Ori»ec........................... 1
Rupert......................... 1
Bartol........................... 1
Klinar.......................... 1
Brezovee ....................... 1
Na ožjo volitev gredo Kocjaa dobi 24 glasov, Knrlingnr 18 glasov, Kriv»« 11 glasov.
Isvoljen II. nndsornikom J. Kocjan.
Volitev III. porotnika.
Kandidatje:
Pitaar dobi 1 glas.
Bizjak.......................... 1
Karliagar.......................23
Mencin.........................3
Bombnč......................... I
Brneč ič......................... 1
Pajk ...........................2
Rebol..........................2
Birk............................2
Zabric.........................1
Krivo«..........................9
Na oijo volitev greata Karlinger dobi 35 glnsov, Mencin 12 glnsov.
Izvoljen III. porotnikom Al. Karlin-
g*r
Volitev delegntov zn združitev organizacij.
Predlog, da ae izvoli iste itiri, kateri bodejo imeli več glnsov in tajno.
Proti predlog, da se voli vsakega posebej knkor uradnike.
Sprejet pre«llog.
Izid volitve:
Kaker 3, Prostor 1, Zabric 8, Sitar
2,	Rovanšek 5, Rebol 8, Povše 2, Peč nik 1, Zupnnčič 2, Bnrtol 2, Pavlovčič.
Mirk t, Bombač 1. Korbar 2, Klinnr
3,	»trle 1, Strajnar 1, Kocjan 1.
Izvoljeni «lelegntom »tefnn Znbric.
Tvan Rebol, drugi se odpovedo kandi-daturi. Glasuje se še enkrat zn druga dva delegata.
Izid druge volitve je:
Birk 10 glnsov, Pnvlovčič 3, Bnrtol 7, Rupert 1, Brenčič 4, Sitnr 7, Prostor 2, Mnrinčič 3, Povie 4, Strle 1, Vidrih 1, Krivec 1, Pajk 2, Mencin 1.
Izvoljen je delegntinja Birk. Bnrtol in Sitnr gresta na ožjo volitev. Na ožji volitvi dobi Sitar 29 glasov, Bartol 22.
Izvoljeni delegntje zn združenje or-gnnizacij nn sestnnek dne 14. janunrija 1914. Atefan Zabric, Ivan Rebolj, Viljem Sitar, Zofi Birk.
Pajk pojasni, da je II. nadzornik rn-čunnl 6 dnevnic po $2.50 za pregledovanje računa pred konvencijo. Br. Vidrih pordčn, da popusti 3 dnevnice, to .je, zahteva samo tri dnevnice.
Predlog, dn nnstopi novo izvoljeni odbor svojo mestn dne 1. julija 1913. Podpirano in sprejeto.
Br. Pnjk poročo, dn Imn iz primnn-kljnjn nn posojilu pri nekem člnnu Zveze $100.00.
Pre«lsednik konvencije pozdravi de-legnte in delegatinje, se zahvali eleve-lnndskim rojakom v imenu delegneij» zn nnklonjenost.
Zaključite v seje in III. konvencije ob 11. uri svečer, dne 16. mnjn 1913.
Alojs Bavdok, zapisnikar.
Zofi Birk, po m. zapianiknrea.
Konec.
A	A^A^aA	J^kA^A^AA^^A	A Ajj^^^kJ^A	A4A A»A	A A A». A^A	A
o 0 a	0 o o *» ir
Delavci v Chicagi	in okolici
VSI NA
T f
»I»
Socialistični Piknik
v Riverview Park
♦T»

v neneljo, dne 15. junija, 1913
Govorili bodo znameniti govorniki:
DEBS, D ARROW IN CUNNEA f Duncan McDonald Seymour Stedman
talnik in blaga|nlk United	¿lan UUnolske
Mine Workers of Illinois.	postavodafe.
i
I
i T
t
Oori omenjeni govorniki zanimajo vsakega delavca. Vriili »o ia i» vri« velik» ia vaia» uloge v arae riškem delavskem gibanju. Govor «n»gn bo bolj zanimiv kot drugoga, kar govorili bodo Is Inotnih izkušen o velikemu delavskemu gibanju in boju v Ameriki. Na pikniku bo veliko druge vsakovrstne zabave In rasvordila. Rivervlear park je eden največjih in najbolj opremljen s vsakovrstnimi rečmi ki »o namonjone sa veMlje ia rasvsdrilo v Ckteagi. Cisti dobiček j« namenjen v podporo »oc. časopisju sledečih nnrodnoeti: engleiki, nemški, judovski, polaki, češki, slovenski, italiaaski, krvataki, ivedeki, let vinski, ruski, slovaiki In finski.	—_______
k Do piknika vozijo sledeče kare: Western Ave.. Belmont in Roscoe Boulevard.
—	I
Ustopnina	centov. |
prolbtakkc
prolitaric
UflT M lMTCKStl DKLAVSKSGA
ljudstva. IZHAJA VSAKI TOHEK.
Laatmik ia ¿«U)«U1J.
i kiatika tiskorsa Srsibs v Ckkafe. III.
Marotaiaa: Za Ameriko «.00 aa eelo leto, 1.06 i* pol lota. Za Evropo $2.50 ia eolo loto, $1.25 u pol lota.
190 <iffir"' M »prtm»mki M—iiMm
PROLETARIAN
Obué md p«bU»h*d Ivut Tu »o a* by
ftoath Stark Work««« » Pobfekiaf Coa«paay Chicago, bUsste.
QlAdlo Slovanska organizacij« Jngosl. socialistična Zvsse ▼ Ameriki
Sabceriptioa rstoo: l'nitod State« and Oseada, $2 00 s joar, $1.00 for half joar. Foreign countries $2.50 a year, SI M for half year. Advertising Ratee os agrément.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLET AREC
1146 Bitte Island a vs. Chicago, 111
DELAVCI POTREBUJEJO ZDRUŽITVE.
Vse skučnje katere se imeli delavski sloji in jih še vedno imajo med seboj, je ena najvažnejših, da se moramo «družiti in uporabiti našo moč združeno. Osebe ali male posamezne družbe, katere nočejo spoznati tega načela, kot edino sredstvo v pomoč delavske mase in se še protistavljajo takim povodom v delavskem gibanju, so zapeljani fanatiki ali pa plačeno orodje sovražnih nasprotnikov delavčeve zavednosti. Tako dolgo, dokler bo delavska masa razdeljena v dve ali več stroji, ostane popolno lahko za kapitalistično družbo, da izkorišča in polni svoje žepe z (bogastvom prialulenim iz žuljev delavskih rok ter jim daje ugodnost postati popolnim vladarjem vsega imetja in pro-kucije katerera bi morala pripasti dela vat vu. Le tedaj ko se bojo vsi delavci skupaj združili — stali skupno vsi za enega in eden za vse in se borili skupno v slučaju, da je tega treba — edino tem potom nam ie mogoč, zagotovljen napredek. Ze tisoče leta delavec je bil duševno ubit in mučen — zatiran. Poneumnjem in ignori-ran v razne supersticije in religiozni fanatizem, delavstvo iza pradobe je bilo lahko viktimiza-rati a koristi sebičnih kapitalističnih krvosesov. Dolgo je vzelo predno so pričeli misliti ssmi zase za avojo korist in pričeli izpozna-vati, da ao izkoriščani. Ampak zadnje eaae so se začeli prav mar-velozno zanimati za skupne združitve v močne organizacije unij in vse naokrog ao pričeli tudi politično se organizirati vsi v eno močno politično organizacijo. Kakor vse kaže, ne bo dolgo, ko bode delavstvo dovolj zsvedno in vzelo vsvoje rdke čessr je bilo oropano izza pamti veka svoje dobe.
General Jožef Sechler Cox, kateri je vodil svojo armado leta 1894 in je njegovo ime dobro znano vsakemu šolskemu otroku pravi takole: Nezadovoljnost delavstva pomoga I. W. W. Kri bode teklo ob cestnih jarkih leta 1914. Kapitalisti bodo skušali vničiti štrajkarje z vojaštvom. To bode hujše od vsake vojske. Nezadovoljnost ljudstva se množi dnevno z vsako spremembo carin. Delavec je vedno nezadovolnejši. In to po-menja splošne štrajke, hudo revščino in uboštvo. Z voditelji I. W. W. na krmilu in radrkalci A. P. of L. se druüjo skupaj — štrajki pomenjajo hudo zlo. Poglejte v Lawrence, Mass., West Virginijo, Pateraon in okolice malih naselbin v Coloradi. I. W. W. dobi ali zgubi svojo borbo. Ti se nikdar radi tega ne rssdelejo sli rszdvojijo temveč ostajajo vedno skupno močnejši od dne do dne. Csrine (tarifi), Ctrsjki in nesporazumi predlogov denarnega $£-stems in njih vedne spremembe, bode pripomolo I. W. W. voditeljem do izvršitve svojih idejslov — in solidsrnosti delavskega proletariate. V trenotku, da postanejo približna močni r avoji sdru-ženosti širom Amerike, bodo skušali vničiti komunikacije in bodisi v kateri državi — vojaštvo bo takoj poklicano za v nasprotno. Tu kaj bo priČetek in gotov sem, da se bo tudi doksj hitro rszširjsl. To 'ksr želno pričsku-jejo. Ti popolno zsupsjo, ds njih cilj bode * vojno med delsves in od kspitalistov najetim vojaštvom, kamor se tudi nadejajo po-
polne zmage. Dozdeva ae mi, kot da vidim dva politična ognja v ijteklu. Prihodnje leto mislim, da ta dva politična ognja «e bodete pričela rivsti drug proti drugemu, dokler se ne umakne eden popolnoma drugemu in tedaj bo konec vaaj za kratko dobo, dokler se ta kapitalistična nenasi-tost zopet nepovrne, kar bo gotovo izkušala ob vseh svojih prilikah. Pritrdil je h koncu avoje profecije, da on ni baš najboljši profet, vendar pa bi želel, da se to ne vreaniči. Da se take notice dobe po raznih buržoaznih listih danes ni več čudnega.To so ljudje ki spišejo slične stvari kot v pogum idiotom kapitalistične družbe, da bi se tu in tam napravile male reforme, katere naj alužijo potem za podalšanje življenja kapitalistični družbi. Vendar se pa razvidi, da ta buržoazna družba uviduje konec avojega obstanka. Svoj cilj ima pred očmi in boji se prehitrega poloma v svojem razkošju. Ni'dvomno, da omenjeni general Cox je veliki bogataš in bankir, ter mu smrdijo take združenosti zavednih delavcev v močne organizacije. Zopet dokaz, da ako smo združeni se nas boje, zato delujmo, da se združimo čim prej mogoče in da postanemo ena sama močna politična organizacija s katero se bomo lahko nostavili v bran in na krmilo. N> prelivanja krvi temveč izobrazbo nas mora privesti do tega, da ko pridejo časi volitve da si postavimo svoje kandidate, ter Bi naredimo svoje postave in stem rešimo delavsko maso. Brez izgube krvi premago-mo sovražniki, — kapitalistično družbo. Časi prihajajo, ko se bomo morali skupno organizirati ali pa nastopiti kot opisuje Cox. Prelivanje krvi bi bilo zelo neumestno, to lahko danes razumi vsak otrok. Mi nečeino,da vničiino ono, kar smo s svojim trudom pri-štedili do sedaj. To nam napravi še večje gorje, in morali bi zopet vse še enkrat prenoviti, kar bi nas stalo zopet novih žuljev in znoja. In vse to bi bilo brez potrebe! Ne tega ne storimo do skrajne sile, ampak naredimo lahko dosti mirnim potom, da širimo izobrazbo od ust do ust in priredemo vsacega poedinca v našo organizacijo v sredo političnega boja, v delavsko socialistično stranko. Kolikor hitrejše se bo naša stranka množila, tem hitrejše so bode manjšala nasprotna stranka in mi bodemo zmagali s svojo politično "revolucijo" — socialistično stranko.
sprememba nam je ustvarila nove ljudi — novodobni, moderni p'<>-letarijat, ki je tako pomnožil vrste obstoječega zavednega pro-letarijata.
^In kakšni so stiki tega novodobnega proletarijata ? Prav nič boljši kakor ao bili stiki proletarijata minulih atoletij. Delavca se smatra man je vrednega, uva^e-vanja nedeležnega. In tudi v pre-letarijat se je zajedlo prepričanje, da mora biti tako.
Proletarijatu se uailjuje veliko vprašanje: Kako naj bi ae to odpravilo? Kako naj ai pridobi delavec pravice, ki mu gredo? Pro-letarec si bo priboril svoje pravice le s svojo lastno močjo. Zato pa se mu nudita dve poti, ki ga gotovo dovedena do cilja.
Ena pot je spoznanje samega sebe. Treba je, da delavec spozna svojo lastno moč, Bvojo krepko dijšo in svojo ustvarjajočo nenad-domestnost. Druga pot je skupna solidarnost.
Gotovo se dandanes vse še ne da izveati: Ali vi proletarci, ste stol zemlje! Vaa je na milijone in milijone po vsem avetu, vi ste živi stebri, sloni na vaših ramah ves svet. Vi ste prav tako potrebni kakor zrak, morje, zemlja. Vi u-stvarjate bogastvo. Brez vas so zelo zrak, morje in zemlja brez vrednosti. Kajti vaše delo je tista moč, ki jih stori človeštvu koristne. To ste vi, proletarci! To si ti, ki riješ dan za dnem v rud niku. To si ti, 'ki orješ in seješ Ti, ki tkeš, tešeš in zidaš! To ste vi proizvajalca nenadomestna, u stvarjajoča moč! Nenadomestni ste vi živi in oživljajoči! Torej zbudite sf iz svojega ponižnega tavanja.
NA&A POT.
DELAVSTVU.
V davnih dobah človeštva ni bilo med posameznimi ljudmi toliko razlike, kakor se je pojavila pozneje in jo opazsmo še dandanes. Toda ta doba ni trajala dolgo; kmshi so se dvignili iz ljudstva posamezniki, ki so si z bogastvom, ali čem drugim pridobili moč in so jo skušali uveljaviti na ta način, da so pričeli gospodovati drugim ljudem. Ti oblastniki so se šteli za vzvišene nad ljudstvom, svoja dejanja in sploh vse svoje početje so smatrali za nekaj višjega, medtem 'ko so se jim ideli manj «redni oni, ki so bili goapodarjeni. To mišljenje se je polagoma polastilo celo ljudstva samega in se je izpopolnjevalo bolj in bolj, čim več oblasti je bilo v rokah posameznih mogotcev. Treba je le pogledati v zgodovino in našli bomo dokazov na izobilje. Saj je znano, da je smatral graščak kmeta za avojo živino in je z njim uganjal najhujše nasilnosti. Proletarijat minulih atoletij, kmečki stan, je bil brez časti, ugleda. In celo sam se je smatral za man je vrednega. Ta snžnjost in to ničvredno, sramotno kleče-plaztvo se menda nista ukorenila v nobenem narodu tako kakor med Slovenci. Tako globoko sta se ukorenils, ds ju opsžsmo še dsnes v tej splošnoznsni slovenski plohasti in bojazljivosti.
Tsko se je zgodilo proletsrijs-tu minulih stoletij, kmečkemu stsmi; tako se godi z njim še dandanes, da nima poguma in sile. A-li prišel je nov čas, ki nas je mahoma postavil v novo življenje. Krog nas so zrastle tovarne a čudovitimi atriji, ki jih gonijo silne moči, elektrika in para. Skozi dežele se vijejo želesnice. Pod zemljo pa rijejo kakor krtovi ljudje in apravljajo na dan podzemeljske zaklade, razne ruda. In le nekaj se je sgodilo. Vas ts
Živimo v dobi, v kateri se ruSi jo in padajo stari veljavni nszo-ri in se poraja novo, sveže življenje. Da se je pričel ta plodonosni preobrat, to so provzročile delav ske množice. Ker je Proletariat pognal staro, ozkoarčno življenje z uglajenega tira. je sedaj nje gova dolžnost, da uredi razmere, v katerih naj poteka novo življe nje in da spravi v soglasje svoje zahteve z realnostjo tako, da se niti za trenotek ne ustavi tok no vega časa, ki bo prinesel vsake-mur to, kar mu gre. V resnici to ni lehko delo! Poedinec ga ne more izvršiti, posameznik, ki ima globok razum in proroški duh, le hko pokaže le pot, ki vodi do cilja. Da pa ae pot ugladi, da se ki tajski zid predsodkov, v katerih ječi še pretežna večina ljudi, čimprej poruši za to pa je treba sto in sto rok, treba je sto in sto toplih src, ki so prežeta z nesebičnostjo in z žarko ljubeznijo do človeštva. In (Iplgo čaaa najbolj zaničevan razred se je dvignil, da popelje človeštvo na višavo, kjer je za vse dovolj solnca. Goste vrste proletarcev so na delu. da zgrade atavbo nove družbe od te melja do vrha. Ns pravo pot jih je pripeljal Msrx, ki je s proro-škim duhom zsklicsl: "Proletarci vseh dežel, združite se!"
Proletarci so slišali njegov klic, postal jim je vodil pogum jim je vzkipel v zasužnjenih dušah, podali so »« zvesto rn>kp k vzajemnemu delu. Premagati jim je bilo zapreke, pred katerimi bi poedi nec klonil glavo in malodušen krenil na stare, uglajeno pot. Ali edinstvo, bratstvo jih je napravilo močne, da se niso strašili ne za prek, ne bojev.
Pri svojem delu niso za-metavali tudi najskromnejših mo či. Krepka moška pest je zamahnila prva, prožne, gibčne roke žen ao gradile dalje, straana navdušenost mladine je obdajals njihovo delo. In tsko valovi socialistično delo in objems ves svet s svojim gibsnjem in združuje mofcs, ženo in mlsdino.
INDUSTRIJA IN NAR0DN08T
Pomanjkanje industrije je v sedanji dobi usodepolno za vsako človeško skupino; narod brez raz vite industrije mora zaostajati za veležnduatrialnimi narodi gospodarsko, valed tega pa tudi kultur no. Pogled na industrialne drža ve %<e, da narašča njih narodno bogastvo v progresiji, s katero se ekonomično napredovanje agri kulturnih dežel aploh ne da pri merjati. Najvažnejši razlog je ta, da je razvoj industrije v tržnem Š€ bolj ps v tehničnem osjru sko-rsj neomejen, poljedelstvo se pa
sicer lahko izboljšuje do neke točke, katere pa nikoli ne more prekoračiti, ker je odvisno od premnogih neizpremeujljivih faktorjev. Zemlja se n. pr. lahko z naravnimi in umetnimi gnojili popravlja, a to izboljšanje nikoli ne preseže gotove, precej ozke meje. Produkti zemljišča, ki so tudi zelo odvisni o<i faktorjev, na katere ne more človek prav nič vplivati, od podnebja, od lege, od vremena, se ne morejo s človeškim prizadevanjem tako pomno-ževati, kakor produkti tovarne, ki se lahko dozidava, razširja, oskrbuje z boljšimi delavnimi sredstvo, spopolnjuje z novimi meto-dsmi.	,
Če hoče poljedelstvo — kateremu ae mora seveda prištevati tudi živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo — zvišati svoje dohodke, začne prekomerno izkoriščati kon zumente; njegova višja rentabili-teta postane nevarna splošnemu blagostanju naroda. Industrija poveča veliko ložje obresti svojega kapitala z večjo in racionalnejšo produkcijo.
Agrikultura na določenem prostoru lahko redi precej omejeno število ljudi. Pregostega prebivalstva ne prenaša, ker ne bi na* šlo dovolj plodov. Induatrija koncentrira prebivalstvo in daje ns tesnem prostoru zaslužka velikim množicam. Industrijalci narodi se množe in njili prebivalstvo se zgoščuje, agrikulturni se ne morejo, ker ne morejo rediti svojih sinov in hčera. Če narašča ljudstvo v poljedelskih krajih, se mora izseljevati.
Slovensko izseljevanje v Nemčijo in Ameriko je posledica ne-industrialnosti sloven. krajev. V poljedelstvu ne najde prebivalstvo dovolj zaslužka; tarnanje posestnikov delavcev ne pride v postev za ta pojav, kajti dohodki, ki bi jih izseljenci imeli, če bi o-stali doma in obdelovali tujo zemljo, bi bili zanje nezadostni.
Če bi po vseh deželah prevladovalo poljedelstvo, J)i bila ta prikazen manjšega pomena. Ker se pa pri drugih narodih skokoma množi industrija, s tem pa tudi bogatstvo in prebivalstvo, je agrarizem z narodnega stališča naravnost nevaren. Narod, ki živi pretežno db poljedelatvu «e Številno ne more razvijati v enakem razmerju, kakor industrijal ni narodi in postaja za uspešne narode boljinbolj neaposoben. Če je tak narod že od začetka majhen je nevarnost očitna. ,
Agrikultura ne more ustvarjati enakega bogatstva kakor industrija. Resnično je pač, da ostane največji del industrialnih dohodkov v kapitalistični druUbi v žepih kapitalističnega razreda. Toda od večjega bogastva mora priti več med ljudstvo, kakor od manjšega. Dobro organiziran pro letariat si lahko kaj pribori tam, kjer je kaj: ne pa tam, kjer ni nič. Bremen se bojeviti nižji sloji ložje rešujejo, kjer je bogatstvo, kateremu se lahko nalože kakor pa tam, kjer ga ni. Vrhu tega je pa industrija prisiljena, dajati večjim množicam dela, ki ga potrebujejo za svoje obogate-nje, medtem ko mora poljedelstvo odganjati ljudi, katerih ne more rediti s svojimi odmerjenimi pri delki.
Višje blagostanje industrialne ga naroda, koncentracija indu-strialnega prebivalstva pospešuje kulturo; poljedelske razmere jo ovirajo. Industrialni delavec ne živi v raju. Ampak položaj kmet-skega posla ne da primerjati z njegovim. Predvsem že na zaradi kričeče razlike zaslužka. Veliko naaprotje je ne le v višini dohod kov, ampak tudi v obliki. Tovarniški delavec, rudar, železničar, dobiva plačo v denarju in k večjemu majhen del v naturalijah (drva, svečavo, stanovanje); po ljedelski delavec vidi komaj kaj denarja, pretežna večina njegove ga zaslužka je naturalrta. Industrialni delavec lahko razpolaga po svoji volji s svojimi dohodki, kolikor jih pač je; poljedelski ni ma a čim razpolagati. Prvi lahko kolikor toliko porabi za kulture svrhe, drugi nima ničesar za take namene.
Industrija vstvarja večje kolonije, obljudena središča v katerih se lahko snuje in razvija šolstvo, znanstveni in umetniški zavodi, čitalnice, knjižnice, gledališča. Na kmetih se najdejo komaj naj pohlevnejši sledovi vsega tega. V velikih zvezi tudi kupčijakega —• razvoja, se vsako socislno delo,
ložje koncentrira in sistematično vravuava kakor na deželi, kj^r je prebivalstvo raztreseno in je iz-ključenp vsako sodelovanje večjih množic.
Pospeševanje in povzdiga industrije je nujno potrebna za vsak narod, ki hoče obstati, zlasti v kapitalistični družbi f najbolj potrebna pa je za tako maloštevilen narpd kakor je slovenski. Indu-strislizirsnje je neizogibna važna točka narodne politike. Brez nje mora v kapitalističnem svetu majhen narod prejalislej poginiti.
MOJE LIBBDE IN LEVITI.
Napisal May Kesin n.
Slovenci v Clevelandu bojo vstanovili, narodno gardo, — ki ae bo zvala "Petrovi Mušketirji", koja bo čuvala "Nj. Veličanstvo" Petra Streloviča pred Anarhisti', kateri mu groza (?) z pismi. Poveljnikom "Petrovih Mušketirju" bo imenovan tribun — Qint Antonij Grdfnicus dunvir.
Čudež vseh čudežovt- Dopoldne je bil na konvenciji nominiran "Proletarec" za glaailo S. D. P. Z., popoldne je že dobil — Peter Strelovič "grozilno" pismo, v katerem mu preti "Jones iz Ribnice" da ga bojo socialisti (?) živega sežgali. Znat se more si je mislil fant. Sedaj kriči in sramoti Slovence, po kapitalistično-Teak-cijonarnih angleških listih. "Gl. Naroda" in "Am. Slovenec" mu aekundirata —; vsa čast takim listom . . .!
"The postcard, written Jones of Ribnitz in Slovenian read. Ribnitz is a town in the Auatrian province of Carniola, the native land of the Slovenian peopl^." Tako piše urednik "Clev. Amerike" v 128 štv. "The Cleveland Leader", v listu, ki je največji protislovauski zagrizenec, 'kar se jih tiska pod božjim solnem. To-raj Ribnica na Kranjskem je gnezdo anarhistov, slovenske mafije — in lamano nere (zavratnih morilcev in črae roke).
Po logiki otročeta Lojzeta se iz Ribnice importirajo anarhisti v Ameriko. Rojaki tako toraj piše slovenski žurnalist in urednik "Clevelandsfce Amerike" v angleških listih o nas Slovencih, ter pribijk našo neomadeževano čast na sramotilni steber pred forum cele ameriške javnosti. Lepa sodba od lastnih rojakov, od katerih žuljev živi in žre ta človek? Fej te bodi!
Denuncirati in sramotiti, ta bedni, skromni in povsod zatirani slovenski narod, zna že vsak cigan, toda moža, ki bi se potegnil za našo čast, ga ni dal ne bog ne hudič . . .
Vsak svojega imamo: Grki "Efijalta" . . . Žil je "Iškar jota" . . . Srbi "Brankoviča" . . . Hrvatje "Nastiča" . . . Slovenci pa "Petra Streloviča". — Živeli izdajalci, denuncijantje in pravo-katorji!
Z črnimi bukvami in Kolomo-novim žegnom, — ni šlo dolgo, jaz dvomim, če bo šlo tudi z grozilnimi pismi —? Kaj pravi Mr. Anton Dite —?
Nemški pregovor pravi r "Der groesste Schuft in ganzen Land, ist und bleibt der Denuziant", je vseskozi resničen.
e
"The Cleveland Leader" pise: "The Clevelandska Amerika is one of the most progresaive (?) newspapers, printed in a foreign language in Cleveland. Editor, Mr. Pirc repeatedly has taken bold stands in support of movements for the advancement of the interest of hia (Slovenian) people." 'Gloria in sxoslsis Deo', tudi nam ae je rodil "Mesija"!? s
Spidpurška "Edinost" je piss-la delegatom, pred konvencijo S. D. P. Z. "Glejte na dobrobit "Zveze" in njenih društev, blag-rovali vas bojo nežna srca tistih članov, kojim bode On, ki je nad nami — odkazaT lepše mesto nad zveedami, mesto, kjer ni trpljenja ne tuge. On bode preskrbel (?) za člane Zveze — lep prostor tsm gori." Ali ste čuli modrost Špic-nurškegs Krjavljs, ljudje božji? ( emu ae vbijamo tukaj ns zemlji čemu jednote in zve^e, čemu skrbimo zs bodočnost, zs bolne, stare in onemogle, ko je On — tsm gori nad zvezdami že za vse preskrbel ? Jsz bi svetoval temu Krjavlju ds nsj jaha svojo koso, ter nsj se pods tjs gor v zračne višave, pogledat in se osebno pre-
pričat kako je preskrbljeno za nsa gori nad /w/.daiui. fj jaz sem prepričan, da ko se bo zopet povrnil, nensjde več svoje cajtenge niti v registru — ga vit verne duše v vieah . ..	jp
Po konvenciji se je pa silno razjezil ta Krjavljev panflet — nad delegati, ter jih vpraša, da kdo jim je dal pravico sklepati za združenje S. N. P. J. In ta list
nosi še načelu zapisano 'Edinost'I
•
Jaz bi svetoval Slovencem, da naj razpuste vse jednote in zveze. Njih «blagajne naj prepuste n< katerim našim časnikarjem, da i vstanove trust, koji bo brez konkurence molzel in izkoriščal "c< njene rojake". In mir bode zavli dal.
Vrag naj vzame zdravnika kojt bolnika, letiplje in pripoveduj' I da je bolan, ozdraveti ga pa nezr j ' ali neče. Če je mož poklica ♦ naj mu pove vzrok bolezni in a zdravilo, da ozdravi ... Te beseds nsj si pokliče v ppomin urednik i "Našega Berača", kadar bo spet piaal članke o delavskih listih. — •
Pregovor pravi: časi se spreminjajo in mi žnjimi. Toda nikjer ne tako hitro kakor u glavi urednika "Našega Berača". Še ne- i bode tako kmalu leto, odkar se je pojal v avtomobilu po Clevelan- j du, ter pridigal kako velike važnosti je "Olasilo" S. N. P. J., zs. izobrazbo naroda, ako je urednik j mož po "božji voTji", (mislil je * sam sebe). V "Little Bohemia" hotelu v Chicagu, je obljubljal delegatom zlate gradove — iz blagajne S. N. P. J. če bojo delovali za njegovo stvar. Ko je pa "njegovo stvar" vrag vzel je pa začel pisariti, da "Glasilo" je brez-potrebno in staroveško. Ko bomo zapeli "Njegovemu beraču" "Re-quiešcat in pace", Slovenci ne-boino potrebovali nobenega lista več . . .?
•
Urednik "Cl. Amerike" se jezi na Ahasverja štv. 2, ker je pisal v "Gl. Sv.", da je S. D. Zveza njegova — coklja. Na S. N. P. J. ae zopet jezi ta človek, ker ni hotela postati coklja — Kržeta in Petra Streloviča, po načrtih koje sta skovala dne 3. sept 1912, v Kogojevi kol i vi ... Niti vrag mu ne vstreže.
Kapital 8hže od nekdaj lasti pravico da združevanja. Kapitalisti se zbirajo in določajo cene produktom. Ali imajo tudi delavci isto pravico? Kapitalisti se zbirajo v palačah, delavci se pa ne smejo shajati še niti na cesti. Kapitalistov nihče ne moti, med tem ko proti delavcem nastopajo vse orga nizirane sile družbe. Kadar se bo-gatini zbirajo, je to business; kadar se snidejo delavci, je to "zarota izdajalske drhali". — Robert Ingersoll.
Miss Anne Morgan, hči nedavno umrlega finančnega carja, je izjavila pred nekaj dnevi, da minimalna plača za dekleta je neumnost. Po njenem mnenju bi morala vaaka delavka prihraniti od vsake plače par centov za slučaj stiske in vprašanje morale bi bilo s tem rešeno. Morala — pravi Miss Morgan — se ne sme meriti po dolarjih in centih. Sure! Morala Morganove, ki je po očetu podedovala tri milijone, pač ni v nevarnosti, če se meri po dolarjih, če prav nikdar ne prime za delo. Še takih gosk se manjka, da bi kaj "podučile" delavke.
Belo snienjstvo je samo en oddelek mezdnega suženjstva. Ako hočemo živeti novo življenje, potem moramo zrušiti cel kapitalistični sistem ter ga nadomestiti s socialističnim, nakar izgine tudi suženjstvo.
o e o
Veliko smolo bi ippeli kapitalistični in meščanski listi, sko bi dolgo časa ne bilo nobene vojne. Ksj bi ps potem pisali v svoje liste?
e • s
Kapitalisti ne delajo nič, kljub temu pa posedujejo neizmerno bo gastvo. Kapitalisti posedujejo tudi vas. Delo ustvarja kapital. Vi delate. Samo to je vrag, ker dru-zega ne poaedujete kakor mize-rijo.
s s •
fttrajkarji v Weet Virginiji so morali celo zimo prezebsti v napol podrtih bsjtsh, qo glavah so jim pa leteli policajski koli. To je kspitslistični sistemi
PROLETARIO
Disciplina.
(Teodor Cvetkov)
Socislktična atranka pa ni aa mo bojujoča organizacija. Ona j* tudi velika šola, kjer ae delavcem tolmačijo vsi zakoni, ki vladajo v družbi, kjer se prikazujejo pota za delo, ki naj roti i sad za splošno dobro, za napredek in procvit delavstva. Poleg tega ae nikdar ne pozabi na vsestransko nao-brazbo delavstva, 'kakor iz priro-dne vede, zgodevine, astronomije in modrofrlovja.
. Oči vidno je torej, da je med disciplino socialistov in disciplino cerkev in vojaštva, velikanski prepad.
Pogoji uspešnega dala.
1 Vsaka misel je načrt nekakšnega dela; je vodilo vsakega dela. Miael ni le kazalec dela nego pot k delu samemu. Koliko dela je bilo zgrešenega, in se še vedno zgrešuje, samo zato, ker so bile misli o započetem delu napačne, ker so bile diktirane po nečistih
—	ne pravih motivih. Lej>a in o-pravičena misel, ki odgovarja dostojnosti, reaniei in pravilnosti o razumevanju življenja, je najnujnejši predpogoj za vsako vapešno delo v korist človečanstva. Socializem ima popolnoma samostojno teorijo, svoje modroslovje in svoje vsebujoče razumovanje vseh ži-vljenskih pojavov. Radi tega je potrebno da se člani socialistične stranke, ako hočejo da bo njih delo pravo in vspešno, ravnajo po načelih socialistične stranke, načelih socializma. Kajti vspeh vsakega dela,, kakor' vidimo povsod
—	so kretnje proti eni in isti smeri. Potrebna je torej predvsem harmonija med članom organizacije. Star pregovor: sloga jači nesloga tlači" je na mestu tudi za socialiste. Solidarnost med delavci, sloga in vzajemno razumevanje, so predpogoji za vse drugo. To vodi k vspehu. Majhne domišljije in posebni nazori o tem in onem tu niso na mestu, ker so škodljivi. Sloga delavcev temelji na njih lastnih interesih; kajti delavci jsnajo le enega nasprotnika — in ta je krivičen gospodarski in političen sistem. Interesi delsvcev so, da uničijo gospodarsko neenakost, da preneha izkoriščanje človeka po človeku, da se. odpravi versko poneumnjeva-nje, da se odpravijo militarizem, vojske; da neba pomanjkanje in ljudska beda. Enakost v skupnih interesih zahteva od delavcev, da so edini — složni, da se organizirajo. Ti interesi jih vodijo pa tudi k spoznanju, da je treba imeti za vspešen boj enake načrte. Naravno ae po pričakuje od delavcev, da se strinjajo z vsemi malenkostmi, ki jih prinese seboj delo in boj. O mnogih manj važnih točk, imajo člani socialistične stranke lahko svoje nazore in mišljenja. O rečeh, ki se ne tičejo strogo razrednega boja, imajo posamezniki lahko svoje mnenje in svoj okus. Celo o uprašanju pro^ svetnega dela in organizacije morejo imeti socialisti svoje posebna mišljenja; kajti nikomur se še ni posrečilo in se mu tudi ne bo, kar todi ni potreba — zjednačiti misel ljudi v eno samo misel. Misel je svobodna. Ali v glavnem oziru — v temeljnem načinu razumevanja in delovanja — se morajo zlsgati vsi člani. Kajti ne mogoče ai nam je predstavljati Socialistično stranko, ki bi ne bi imela skupnega dela in bi bila brez pravega razumevanja glavnih načel socialističnega modro-slovja in prakse!
Pripravljanje sa novo življenje.
Socializem ni samo obris politične teorije, on obsega skupno življenje posameznika in družbe. Njegovi temelji ao znanstveni, in vsak tisti, ki se želi seznaniti ž njimi, jih mora proučevati in poleg tega resno delsti. Pred vsem je potreba poznati človeško zgodovino. Reformiranje človeške družbe v bodočnosti, ni mogoče irvršiti brez boja v sedanjosti. A brez načrta, ki mora biti ustvarjen na podlagi preteklosti in sedanjosti, tega ni mogoče računati ns vspehe. Zakoni, ki so delovali prej in sedaj v političnem in gospodarskem življenju družbe, mo-rajo biti jaani vsakemu nsobrsže-nemn človeku. Socislisem je v glsvnem teorija, da za 'bodoče življenje človeške družbe, ki bo
osnovana na jednakosti, svobodi in bratstvu. Ali brez znauja pro-šle zgodovine, si ne bi bili vatanju ustvariti temeljnih načel, kako naj izgleda bodoča družba. Zato je najnujnejše za vsakega organiziranega socialista, da zaaleduje vsakdanje življenje in posebno da zasleduje vsakdanje delavsko gibanje v raznih državah, o življenju delavstva, življenju bogatašev, političnem razmerju vojskah in gibanju raznih verskih sekt.
Po fizičnem zakonu narava ne pusti ničesar praznega, ne aktivnega. V kraju, kjer se nam na prvi mah zazdi, da ni ničesar — obstoji vendar materija. Ta zakon veja tudi za ljudske glave. Duševno obzorje vsakega človeka je izpolnjeno z vsakovrstnimi mislimi in občutki. Pri ljudeh, ki nimajo pravega pojma o vzrokih pojavov v življenju, obstoji vseeno nekakšno tolmačenje teh pojavov. To tolmačenje je lahko popolnoma napačno, a ker ne pozna drugega — boljega, se ga vzlic temu drži. Kdor ne more razpravljati o večjih in važnejših rečeh, se mora držati malenkostnih, da tako izpolne prostor svojega duševnega življenja, kakor je začrtano v prirodi. To velja tudi za socialiste, ki ne poznajo socia-liatičen nauk in ki se tudi ne briJ gajo za pravilno razumevanje socializma in delavski razreden boj.
Če je resnica, da temelji socializem na znanju, potem je gotove tudi resnica, da se agitacija socializma ne more voditi brez pro-svete. Prosveta in znanje se pa ne morejo vršiti brez učenja, brez duševnega dela. Kakor je no-trebno kretenj našemu mišičevju, da zamore uspešno napredovati in razvijati se, tako je potrebna gimnastika tudi našemu mozgu, a-ko hočemo, da bo pravilno razvit in da ne začnemo hirati duševno.
Noben delavec ne more priti do pravilnega pojmovanja socialističnega nauka, ako nima veselja do učenja in se ne trudi za svoj um-stveni razvoj. Kdor začne socializem razumevati, postane navadno tudi njegov pristaš. Ali razumevanje socializma predstavlja s svoje strani tudi druge naobraz-be. Vsled tega se lahko opaža, da najinteligentneji in naj bolj pametni delavci navadno pridejo in se upišejo v socialistično stran ko, med tem ko se tisti, ki se um stveno nerazviti, drže vstran in se navadno socialistom rogajo. Pameten človek prav lahko razu me glupca, naohratno pa glupce ni vstanu razumeti pametnega. Nam socialistom je kaj lahko spo znati tiste delavce, katerim ni mogoče pojmiti njih interese in da vidijo v nas svoje sovražnike. Oni nas večkrat prezirajo in mr zijo, ker nas ne poznajo, ker jim ni jasno, da je naš boj njih boj, da so naše stvari njih stvari in da mi delamo za njih osvoboje nje izpod jarma izkoriščanja in krivice.
Vsled tega je glavna naloga vsakega socialista, da širi med delavci znanje in presveto. Toda kako naj socialist, ali Holjo član socialistične stranke širi znanje, ako ga ne poseduje T	,
Znanje in volja sta najglavneja pogoja dincipline, katera morata da vladata v socialističnih •vrstah. Disciplina pri nas znači poslušnost socialističnim idealom, delo v soglasju pravil socialistične stranke, medsebojna sloga in solidarnost v celokupnem našem delu. Vsak delavec, ki postane član naše stranke in nje zasledovalec, mora pretrgati vse vezi, ki so ga preje vezale na predsodke in mora prispevati vse svoje življenje zahtevam in načelom socializma.
Socializem ne pomeni same gospodarske enakost človeške družbe. Socializem se bori za temeljito predrugačenje; dati hoče vsakemu posamezniku enake gospodarske in politične pravice. To se seveda najnujnejši pripomočki, katere zahtevamo, da se nam je mogoče razvijati duševno, da začnemo živeti naravno, da postanemo plemeniteji moralneji in popolnejši v vsakem oziru.
Cilj življenja je v popolnitvi življenja v moralnem in umnem napredku, to je v viško človeške sreče. Cilj socializma je tudi po-
polnitev človeka v okvirju socialistične družbe.
Cilj naše agitacije ni same v tem, da dobimo člane v organizacijo. Vsak član socialistične stran ke še ni dober človek ali dober socialist. Treba je torej, da postane dober, Zato se mu morajo prikazati vse strani našega življenja, treba ga je uvesti v naše delo in v razumevanje tega dela. Vsak člau mora zapopasti, kolike vrednosti so naše knjige, brošure in naše časopisje, pretlavanja, shodi in slučajne šole.
S tem, da je življenje danea te-ško, smo si vsi edini; dobro verne, tla smo obkroženi z vseh strani z duševno temo, razbojništvom in vae vrsto zločini. Ampak to vendar ne znači, da se moramo zgubiti v tem gnjusnem življenju, vtoniti v blatu ikorm>cije in neznanja. Res je sicer, da mno prisiljeni živeti pod pritiskom sedanjih razmer, ali tudi te razmere imajo svoje meje, zato izgovori za socialiata ne veljajo. ,
Mnogo je še naših sodrugov, ki se »qrušČajo v kartanje, pijačo in druge, na prvi mah malenkostnih stvari In skušajo to opravičiti s sedanjimi razmerami. Tudi sodrugov je, ki začno semtertje s kšeftom najnižje vrste, pa se o-pravičujejo z istimi razmerami, češ: "če tega ne začnem jaz — pa začne drugi; zakaj ne bi storil torej tega iaz?" Ampak to je slaba opravičba. Raztegnite malo to prqvilo, pa boste takoj na jasnem, kako jo neziniaelno! Kajti na ta način bi se lahko vse opravičilo: "Če ne kradern jaz, bo drugi; ako ne izkoriščam jaz, izkoriščal bo. drugi." Zakaj si potem socialist T Ali iinaš kaj pravice do tega imena?
(Konec |»rihodnjič.)
PETROV NOVčlč.
Lansko leto je slavil 'Kvirinal' petdesetletnico zedinjenje Italije. (Vatikan pa bi bil imel dbhajati-ju-bilej Petrovega novčiča.
Slavnostno razpoloženje je zrno tila roparska ekspedicija v Tri-politanijo, od katerega si obetata enake dobičke papeški "Ran-co Romano" in italijanska vlada. Veliko jubilejno striženje ovčic se je preložilo zato na letošnje leto, zategadelj je prav koristno, ds ae nekoliko pomenimo o bistvu Petrovega novčiča in o njegoti uporabi. V svojem opisu sledimo zanimivim izvajanje mdr. theol. Rutilija, Vsakdo ve, pravi Rutili, da živi papež čisto neodvisno in da mu ne manjka posvetnega bogastva. in če rečemo človeku, da "živi kakor papež, "označujemo s tem življenje, polno udobnostij in razkošja. In navzlic temu to velikansko beračenje v imenu vzvišenega siromaštvs, ki ga pa ni! Petrov novčic bi lahko primerjali dušni loteriji. V resnici upajo verniki, da si kupijo kotiček v nebeškem paradižu, čevrže-jo oboloa v papeževo pušico, in tudi ubogih na duhu ni malo, ki še verjamejo pravljico o usmiljenja vrednem jetniku vatikanskem in ki se dado pregovoriti, da so te zbirke namenjene za dobrodelne namene, za izpreobrača-nje nejevernikov in za odkopava nja nedolžnih zamročkov.
Kam pa se v resnici stekajo ziate reke Petrovega novčka? Nedavno je amerikanski kardinal Oibbons, ko so bile zopet na dnevnem redu kardinalskega kon-klava prežalostne finančne mize-rije vatikanske, zahteval javnih računov. Potem je dejal, bodo a-merikanski katoličani sami zbrali, kolikor bo treba, ali pa še več. Predlog pa je bil soglasno odklonjen. Vatikanske eminence so ae naskrivoma muzale in potihoma smejale amerikanskemu dobri ja-nu. In na uho so si bržčas drug drugemu šepetali: "Če se objavi bilanca svete stolice in če se razglasijo nameni, za katere se porabljajo zbirke vernikov, bi kaj naglo ueahnil poslednji soldl"
Ampsk nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito in marsikake skrivnosti vatikanskih financ se le odčasadočasa pokažejo strme-Čim očem izza gostega pajčola-na. ki jih zaatira. Letna bilanca Vatikana se giblje od šestih do o-smih miljonov za redne izdatke. Polovica tega denarja izvira 5z rente od petdesetmiljonske glavnice, naložene pri domsčem ban kirju poglavarja katoličanov, pri Rothschildu v Parizu. Drugo polovico donaša Petrov novčič. 0-stali dohodki množe rezerve. Kakor vidimo je Petrov novčič pre-
cej izdaten potoček papeške blagajne, ki pa ne donaša vaako leto enake vsote. Kadar finance nazadujejo, tedaj ae začne hrupna, kričava reklama t velikim bobnom, da se privabijo v Vatikan večji zneski, tako je prišlo 1. 19<X) v papeško k h ho dobrih osemnajst miljonov.
Papež za svoje osebne potrebe ni navezan na Petrov novčič in tudi ne na redni proračun. Narobe, iz bogatih darov, ki jih dobiva v izobilju, še celo polni kase Petrovega novčiča. Te — pet po številu — so shranjene v dveh shrambah "poleg papeževega sta novanja." Četudi ugodi tej ali oni denarni prošnji, ki jih dobiva, mu ostaja *v njegovi osebni šatuli še zmerom več ko preveč. V kateri izmed 11 tisoč vat i kan skih soban pa stanuje beda. za katero so namenjene denarne zbirke revnih in najrevnejših katoličanov? Pred vsem dobivajo kardinali pri kuriji — povprečno 25 po številu — ki nimajo druge dolžnosti na božji zemlji, kot da bivajo v Rimu vsaif po triindvajset tisoč lir pače (piatto cardina-lizio) in poštne odškodnine. V cerkveni državi so bili namreč kardinali uživali oprostitev od poštnine; ko je bilo cerkvene države konec, je papež odloČil, da dobivalo kardinali iz cerkvenih blagajn po tritisoč lir odškodnine zs poštnino. Vse to znese na leto več nego pol miljona lir. K temu je treba prišteti še stopet-desettisoč lir "stanovanjske do-klade." Če računamo še slučajne izdatke za izredna odposlanstva, posebne honorarje itd. se ne motimo, če trdimo, da izdaja Vatikan samo za kardinale pri kuriji miljon lir na leto.
Drugi miljonček, ali natančnejše 8o0,000 lir žrtvuje Vatikan za svoje diplomatične zastopnike, za nuncije, internuncije in apostolske delegate, ki uživajo od 16,000 do 60,000 lir redne plače in pavšale za druge izdatke. Če upoštevamo še tajne fonde, za cerkvi prijazno in oficiozno časopisje, ki naj v klerikalnem duhu preparirajo javno mnenje — saj je splošno znano, da ima Vatikan svoj lastni tiskovni urad in najeto časopisje — je treba prišteti še nekaj stotisoč lir, ne glede na TfiHijanske liberalne liste, ki stoje. če že v pogodbenem razmerju, vsaj v intimnih odnošajih s pape-«kim državnim tajnikom.
Stopimo še za korak ^alje. V Vatikanu je osem ali devet uradov — Cariche di Corte, — katerih potreba je razvidna iz širo-koustnih naslovov, n. pr. papeški generalni poštni ravnatelj, najvišji konjar, tajni hišnik« nosilec zlate rože. praporščak svete rim-*ke cerkve itd. Četudi se eden ali drugi imenovanih gospodov, ki nimajo nobenega opravila pod božjim solncem, zadovoljuje le z golim naslovom, večina pa hoče poleg zvenečega naslova še zvenečo plačilo, tako da je treba računati na vsakega povprečno po 6000 lir na leto.
Tem stroškom se pridružujejo še izdatki za cele bataljone slu-žinčadi in za pet oboroženih gard; za plemiško stražo, za grajsko stražo, za švicarsko stražo, za žandarme in za pompirje. Sam bog ve, koliko denarja gre za te uradnike, in vojake, za koliko o-bremenjnjejo bilanco svete stolice, zato da pasejo lenobo po Vatikanu in se sprehejajo pred vrat-mi s helebardo v roki.
Ampak pri vseh teh bedastih izdatkih bi človek navsezsdnje le mislil, 4& »e porabi nekaj miljonov za koristne reči. Kaj še. Znana je marsikatera dogodbica, ki kaže, da se tudi ostanek ne porablja za cerkvene svrhe. Različni cerkveni ljudje, ki so opravljali naročila le malo let, le po nekaj mesece*, so zapuščali Vatikan i ogromnimi, miljonskimi i-metji. In od časa do časa prodirajo tudi v javnost govorice o ro» pu, o tatvinah in poneverjenjih v Vatikanu, govorice, ki slone na trdi podlagi. Sicer pa je prav ve-Tjetno ob taki babilonski zmešnjavi, ki vlada v vatikanski u-pravi, da se izdatki nič ne zapisujejo, nič ne kvitirajo in da ni sploh nobene poštene kontrole.
Zadnji oatanki dohodkov se porabljajo v namene, ki jih je treba še prav posebno omeniti. Lev 13. je bil strasten borzianec in Petrov novčič je prav izdatno u-porabljal za Svoje denarne špeku-lasije. Kdo bi se ne spominjal hrupnega škandala, zvezanega z imenom monsignora Folchija, ki

suumwntsiUM—'
VABILO
VABILO
na veliki zabavni izlet ali piknik
— katerega priredi —
Slov. pevsko in izob. drš."Bled"
»r^e—^BbaT^^————wjm i i i
V NEDELJO, DNE 1(5. JUNIJA, ■a prastari! »odr, A. Mraaja is Fr. Kis, sa Park Nill. Cfaaasgfc, Pa.
•	VSPOBED
1.	Na pikniku bode pev. »bor 44Bled" proizvajal izbrane in najnovejie skladbe slovenskih peami.
2.	1'iHmonoMa bode doatavljal zaljubljeni mladini poročila za vetarai aeataaek.
Kralj kuhinakega oaobja Jaka Krevljaat akuftal bode zadovoljiti vsa cega in aladkosnedeia z dobro in nebeiko-okuano difotimi prigriaki. Armada nntakarjev bode imela v kleti pod Koaovo hišo akrb, da ne bode nobeden opravičenih udeležencev mogel pritoževati se, da jo iejo trpel.
5 Dekleta bodejo r.amogle priavojiti ai vsaka vsaka po enega zalega
fanta ako bodo znale dobro kegljati. 6. Prosta zabava i. t. d.	-
Kot razvidno, na izletu bode obilo zabave, društvo bode ae potrudilo zadovoljiti vsakega. Uatopnina za molke $1.00, ¿enake proste.
Opomba, Park Hill je oddaljen 15 minut hoda is Conemaugh proti Houth Korku. Iz Johnatowna in Conemaugh vozi poulična kara naravnoat do Park Hill kjer ae bode vriil piknik.
Na veaelo svidenje kliie pripravljalni odbor, blov. pev. in isob. dr«. "Bled".
3.
4.
lasimmiasaMaaasssssoassa

Vabilo na veselico
katero priredi
Slov. soc. klub štv. 76, Euclid, 0.
DNE 15. JUNIJA, NA PROSTEM PRI SOD. KAftOL KOTNIK U
Uljudno vabimo Slovence in Hrvate posebno Se člane soc. klubov iz Clevelanda in okolice, da nas blagovole v obilnem Atevilu posetiti.
Tisti ki ae boste vozili s poulično karo iztopite na 126% Nottingkam.
ODBOR.

-
VABILO NA VESELICO
katero priredi
Slov, soc. klub štv. 27.
v acMK tee IS. |ulja v gradiča Min C«<lhnw»<i. t.
Pojasnilo za vožnjo is Clevelanda. Vzemite Ut. Clair karo ia m peljite do Collinwoods, ko kara na glavni ulici zavije na levo — izstopite dol ter pojdite naravnost do Emriha (trgovca z vinom) tam se obrait* na desno in po pet minutnem hodenju ste na prostoru kjer se vrti veselica. V slučaju slsbegs vremena se veselica vrti potem drugo nedeljo.
Katerega veseli lahko pride na nsalov 1158 E. 61st 8t., Clevelasd, od koder gremo skupno na lice mesta. Začetek veselice ob 2. uri popoldan.
A. Oradiahsr, organizator.
Dobra domača kuhinja.	Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAURAC1JA -IN POOL TABLE-
M. Poldruga«
1816 So. Centre Ave.
ga je Lev 13. uporabljal pri svoji borzni igri. Dolgo časa je bil prav okreten in izpočetka so ¿le špekulacije prav ugodno od rok Ampak leta 1890 je imel hudo smolo in je na borzi zapravil več miljonov papeskega denarja, nabranega od vernih katoličanov. Polchi, ki je imel mnogo akritih sovražnikov v Vatikanu, je a tem zapravil papeževo milost, izgubil svoje zaupno mesto in zapustil Vatikan. Vsa zadeva je tedaj prodrla v javnost. Monsignore Polchi je zaman čakal na obljubljeno rehabilitacijo vsled česar je sklenil maščevanje z objavo svojih zapiskov, papeževih navodil, kompromitiranih oseb itd. Papež Lev 13. je tedaj s posredovanjem ie sedaj žive osebe rotil Polchija, da naj odneha od svoje namere in monsignore se je udal. Ta izkušnja je papeža izučila in odslej je skrival «v<oje zaklade med knjigami, pod tapetami in po luknjah, kjer so jih odkrili šele po njegovi smrti. Kdo ve, ksm so naposled izginili.
Končno pa je znano, da si vatikanski prebivalci dovoljujejo najrazkofcnejse in najrafiranejše zabave in orgije, ne da bi jih pri trni motila obljuba devištva in celibat. To je vsakomur znano, kdor ima količkaj vpogleda v razuzdano življenje rimake dn-horčine, Vse to pa omogučnje s svojim zlatim .blagoalovom Petrov novčič tako je in tako ostane tudi vprrhodnje-
PRIPOROČILO
Upravnik "Proletarca", sodro* Frank Podboj gre ta teden na daljšo agitacijsko potovanje po vzhodnih državah.
Naj prvo obišče rojake po In-diana, Ohio. Pennsylvanie in West Virginia. Sodrug Fr. Podboj ima polno pravico pobirati naročnino, oglase, ustanavljati nove klube, sploh za vse posle, kar spada v področje "Proletarca" i» Jugoslovanske socialistične zveze.
Slovenske delavce pa prosimo, da naj gredo sodr. Podboju koli kor mogoče na rok».
Začasno npravntftvo "Proletarca" prevzame sedaj sodrug Jofo Zavertnik mlajši
"NAftl ZAPISKI".
Kdor se hoče podučiti, kaj je so socializem in kaj soefasttsti feoèsjs, ta naj s» naroči na NašeZaptake
katera revija se odUkoje po tvojih originalnih in interessstnih člankih.
"Naii Zapiski " so ediaa slovenska znanstveno socialistična rovi. ja, ter jih nrtdnje sodrug dr. H. Turna, odvetnik v Oertd.
'Naii Zapiski " izhajajo aaessč no v obliki leposlovnega Usta (magasin) ter stanejo sa oalo Wts aa Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Natth Zapiskov", ulica Trsk Kraljev, itev. 16, Gorica, Primorsko, Anstrija.
Svropsjsld roparji se bshajo s redovi, ameriški pa * dolarji.
Razno
ADVERTISEMENT
$528.50
J ; We recommend that the Society purchase a Cash liook and that ?all ('ash Receipts be entered therein on the day on which the Cash is '.received, and that *t be so arranged that the deposits into the bank 'accounts be reconciled at the end of every month.
WE HEREBY CERTIFY, that we have examined the recorded «Cash transactions of the SLAVONIAN WORKWOMEN'S AID 'SOCIETY — EAST OONEMU7GH, PA., as shown by the books of ^account and record submitted to us for the purpose of this exainina-«tion and that, in our opinion, based upon all the reeords and data ¡available, the anexed exhibits showing a shortage of $528.50, are ! correct
I J Very truly yours,
( : (Seal), *	* Signed. Ernst &Ernst '
t ' ' '	Certified Public Accountants.
V SLOVENSKEM PREVODU SE GLASI: j.	CLEVELAND, 15. MAJA, 1913.
*; Delegatom na konvenciji Slovanske Delavske Podporne Zvese, i	Cleveland, O.
\ . Gospodje: Na va£o zahtevo pregledali smo knjige finančnega •(tajnika in blagajnika Slovanske Delavske Podporne Zveze v Kast
fConnemaugh, Pa., za čas od 3. julija 1911. do M. aprila 1913. in o tistem predložimo tukaj naše poročilo. * Na* pregled bil je samo za beleženje vseh dohodkov, ki so bili vknjiženi v knjigali finančnega tajnika naredili pa nismo nobene ve-«rifikacije od kod so ti dohodki izvirali, držali smo se v Megs navodila, •da so vsi- dohodki pravilno vknjiženi. Vse zabelježena izplačila spod-I pirali smo z vrnjenimi bančnimi čeki, izvzete so bile le one svote kate-|re so pokrivali še nevrnjeni čfki dne 30. aprila 1913 ki1 niso bili še f izplačani in vrnjeni vašemu blagajniku z banke do tistega dne. Ka-fčuni, ki jih izkazujejo knjige finančnega tajnika dne 3. julija 1911. I so bili nepravilni za svoto 262.50, ta svota predstavljala je nevmjene fčeke tstega Časa, zraven tega dobili smo še za $116.00 čekov za katere 'je beležba pričala za nevmjene skupno nevrnjenih čekov dne 3. julija 1911. za $378.50.
Znašli smo, da je bilo knjigovodstvo Zveze zelo nepopolno z pre-gledovalnega stališča. Balance izkazane v knjigah, kot lastnina Zveze niso se vjemale z balancami aktualno naloženimi na banki skozi eeli čas, ki so bile pod pregledom.
Priili smo na velike poteškoče pri iskanju zahilježenih prejetih svot, ki so bile naložene na hranilne uloge, to radi metode, po katerej se je prijemke bilježilo v knjigah Zveze.
Kot del tega poročila prilagamo izjavo zahilježenih denarnih transakcij, ki izkazujejo primanjklaj denarja dne v 30. aprila 1913, za $528.50, to na podlagi nam predloženih zahilješkov, katerih podrobnosti razvidne so popolnoma v gornjemu poročilu in v poročilu o "podrobnostih in primanjkljaju zabiHježenih denarnih prejemkov.
Vidno je, da ni bilo nikakega primanjklaja v času od 3. julija 1911. do 31. julija 1911. in v času od 1. jan. 1913. do 30. aprila 1913. PrimanjkUj $528.50 se je pripetil v sledečih časih:
Od 1. ang. 1911. do 31. dec. 1911..................$478.40
Leta 1912........................................ 50.10
liearstovo časopisje piše, da .mir nam je le tedaj'fcaaigu ran. kadar bo naše inoirfko obrežje krog in krog zadelano z velikanskimi drednavti. Potemtakem je treba tnir — streljati med narode.
<4Na svetu» ni nič novega niti ne »o" — pravijo neznaniči. Čudno: v svetem pismu nikjer ne beremo o brezžičnem brzojavu.
Razredni boj se je pričel tedaj, to so se po javili razredi v človeški < ružbi in nehal bo, kadar prene-lajo razredi. Dokler bodo obstoja-i delavci in kapitalisti, tako dolgo bo obstal tudi razredni boj — in mora obstati.
Skupaj..........$528.50
Priporočamo, da si Zveza nabavi "Cash book" kamor naj ae vknjižujejo vse svote tisti dan ko so sprejete, vse naj bo vrščeno na tak način, da se bo vse bančne uloge lahko pregledalo, bančne račune naj sc zaključi vsaki mesec.
Potrjujemo da smo pregledali vpisane denarne transakcije Slovanske Delavske Podporne Zveze v East Conemaugh, Pa., kot so izka-zavale knjige predložene v ta namen. In da, po našemu mišljenju in aa podlagi vsih mogočih bel ježkov in datumov, da priloženi izkaz v kateremu je razviden primanjklaj $528.50, je pravilen.
Vsi odkritosrčni	_
(Pečat)	Podpis: ERN8T A ERNE8T,
zapriseženi javni računovodja.
Osebna svoboda in gospodarska suinoat so sestre; obeh oče je liberalizem.
LISTNICA UREDNIŠTVA,
A. M. Chisholm, Minn. Vašega dopisa ne moremo priobčiti, kjr nam je sličen dopis že poslal sodr. M—5 i« Aurore, kateri je bil v zadnji številki J'Prolet area M priob čen.
R. O. — n. Cleveland, O. Vaš
dopia 8e vleče kot morska kača, ter zgleda kot plačan oglas. Pošljite kaj druzega, ker nas ne za-nimajo družinske razmere.
Ahasver It. 3 Prihodnjič.
I. Z. West Newton. Pa. Istota-ko. Pozdrav,
Nemild cesar, po milosti nezavednega ljudstva zajedač Nemčije — je velik prijatelj miljonarske obitelji "Krupp". Well, to je popolnoma logično. Kruppova tovarna isdeluje modeme brzoatrel-ne topove, s katerimi se hitro po-strelja nezadovoljne delsvce.
CEDAR RAPIDS IOWA
delavci v glaee-rokavicah. (To je prav gotovo Kunschak/ova izmišljotina), Ou pa je videl Aa laatue oči, da hodijo prav tako umazani na delo kakor tukaj. »Schuhiueier je tudi svetoval svojim poslušalcem, uaj ae uikar ue poroee, ker bi morali potem deliti kruh a svojimi otroci iu tako je Sehuhuieier »okriv, da ae ou (Kunschak) ui oženil. Schuhiueier je tudi dejal, da urejajo delavci otroke le v korist podjetnikov in je poslušalcem svetoval, da naj nastopijo z vso odločnostnjo proti fpodjeitnikom, Zivlj enje muVje pa pokazalo, da so bili Schumeierjevi nauki deloma napačni. Zato mislil, če zadenem Schumeierja, zadenem človeka, ki ima mnogo krivic na vesti. Tako se je porodil v njem sklep, da umori Schumeierja.
(Konec prihodnjič.)
i Stranka H
Mariana, Pa.
V naznanilo članom soe. kluba štev. 105.
Na zadnji klubovi seji se je sklenilo, da se vrse v prihodnje klubove seje vsako četrto nedeljo v me«, ob 2 uri popoldne v prostorih sodr. Val. M uma. Opozarja se člane, da pridejo redno in vai na sejo^
TRPEČE ŽENSKE
Ženske, ki trpijo bi morale čitati sledeče pismo, katerega smo pred kratkim prejeli:
"Bila sem tako bolna, da niaem smela zapustiti postel je dokler nisem prijela rabiti Severov Regulator, toda sedaj sem popolnoma zdrava, ter lahko opravljam svoje delo kakor sem ga predno sem bila bolna opravila."
. Mrs. BARBARA VACHAL.
R. No. 1, Box 11, Kose, N. l)ak.
Severov REGULATOR
Soc. klub štev. 107. lluntington, Ark. bode imel svojo prihodnjo sejo 3. nedeljo v mesecu, to je 15. junija.
Med drugimi točkami bo na dnevnem redu razprava o socializmu. Dolžnost vsakega je, da se seje udeleži.
F. Senger, tajnik.
je uspešna tonika in zanesljivo zdravilo zoper ženskine bolezni in nerednosti. Cena $1.00 v vseh lekarnah ali pa od nas po sprejetju cene.
Čitajte nafto knjiiico "zdravje za tenske", katera je ovita okoli vsake steklenice Severovega Regulatorja in katero poftljemo na katerikoli naslov zastonj.
150.000 irtev alkohola. Iz Pariza javljajo čaaniake vesti: Ravna telj javnih uboinie in bolnišnic fpospod Mirman, je predložil ini niatrstvu statistiko, iz katere je razvidno umrljivost v letih 1906 do 1910. Zaključni uspeh tega poročila je: 150.000 Francozov, ki sedaj umirajo v cvetu svoje mladost^ bi utegniLo živeti, če bi se odpravil alkoholizem. Nasprotniki parlamentarne republike »o imenovali tretio francosko republiko "država birtov". In ne po krivici. Na podlagi parlamentarne republike vlada navidež suvereni narod. Poslanci so pravi sužnji vo-licev, ne pa zastopniki. Ne sužnji vsen volilcev. kar je še slabše, nego sužnji takozvanih vplinejših volilcev. In ni jih vplivnejših volilcev kakor so birti in trgovci z žganjem ... Pustošenje alkohola ni omejeno na Francoskem le na neposredni vpliv alkoholizma in na umrljivost otrok. Mirmau kaže, kako natančno se ujemata statistiki o umrljivosti za tuberkulozo in poraba alkohola. Leta 1910 je uinrlo na Francoskem 85 088 oseb za tuberkulozo», to je, 217 od 100.000 prebivalcev, dočiin znaša ilotično število za Nemčijo Italijo, Španijo 160, za Angleško in Belgijo 139. Vsa nevarnost te velike umrljivosti za tuberkuloze. Da je boj proti alkoholu, ki ga naglasa ravnatelj Mirman rea ono, kar utegne zmanjšati umrljivost otrok v resnici zmanjšala. Umrljivost otrok na Francoskem je padla ie v letih 1906 do 1908*. Od 1000 otrok iih umrje v prvem letu namesto 135 samo 100. Francija izkazu ie tukaj manjšo umrljivost nego Nemčija, Belgija in Italija. Da je splošna umrljivost na Francoskem mnogo večja nego skoro v vseh drugih deželah, je vzrok alkoholizem in tuberkuloza, ki jo alkoholizem pospešuje.
Tiskovni fond za dnevnik.
A. S. Pozarel. Cleveland, O. $1.00 Louis Bric, Herminie, Pa.. 1.00 L. Kuhar, Bear Creek, Mout." .25
M. Skriner, Byesville, 0......25
T. & H. Coal Co, Piney Fork 2.00
A. Ileršič, St. Louis, Mo.....50
V. Cankar,...............50
J. Barut...................50
M. Spech...................25
A. Petrovich . . ...........50
R. Spech................25
Neimenovan..............10
J. Tempfer . /.............10
V. Paulich............. .10
J. Stonich................20
F. Bižčak...............10
J. Petre..................10
Neimenovan..............10
Socialist .................15
J. AVokoni . . <............26
F. Kralj..................25
«T. Bolovich..............25
F. Cergonja..............25
C. Supak.................25
V, Pusovnik..............10
M. Petric...................„ .25
(Neimenovan . . . . .*.........10
A. Biikovic..............25
J. Madler..................10
P. Ivanetič.............05
J. Skubic ..................15
F. Ferenčevič . . . .........10
J. Lukežič .............25
V. Sever . . . ............ 1.00
Zadnja izkazana svota ... 167.10
NAJBOLJ&E OBLEKE
izdeluje pe meri so drug J. KRAINO, 317 Florida St, Milwaukee, Wla
Ter popravlja, čisti pegla hi barva atars.
Najboljša dalo in najniije cene.
Kadar nemore-te dobiti pravi Richter painex-peller pri vašemu lekarnarju pišite na
M. JOVANOVICH 84 — 8th Str. Milwaukee, Wis.
PRODAJA ftlTKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Po-oblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in css. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVEN SKO — SRBSKA AGENCIJA.
TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in rsetaT-nurijo, domačinom pe svoj saloon, vsem skupaj pa vse.
IG. KUS LJAN '
229—1st A rs.
MILWAUKEE. WIS.
POZORl SLOVENCI! i POZOR!
SALOON
s moderslsi ksrUlttes ttvoè» piva v ssSAk&k Is htiljhil
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D«
Zdravnik aa sstrasjo lui nal Is raaocolalk.
tadrarniika preiskava bresplaèao—pis tati ja la adravila, 1924 Bos Iataaé ▲v*, Chicago. Ureduje od 1 d« S p»
Ed.; ad 7 d» S svsèsr. Izven Ckieag» vali bolniki naj pi»«je slovensko.
Skupaj
$178.65
MARTIN POTOK AR,
ÎCSS Se. Oso trs A vs. Okicag«
PROCES PROTI KUNSCHAKU
CARL STROVER
Attorney at Law
Zsstsps si mil ssdittih. St. sobe 1009 IIS It. WASIINCTON STREET,
CHICAGO, ILL. . Telsfon: Main 3989
Dunaj, 19. maja.
Morilec sodruga Schuhmeierja atoji pred svojimi sodniki. Današnja dopoldnevna razprava je bila namenjena njegovemu zaslišava-nju, in Kuschak je bil zelo zgovoren. Sodišče je dobilo priliko, da si je moglo napraviti dokaj zvesto sliko tega nenavadnega morilca. in že obtoženčevo zasliševanje je pokazalo, kako nedolžna žrtev je padla z umorjenim Schuhmeier-jeflCKer je dejanje samo nedvomno in je bil morilec prijet takore-koč v trenotku zločina, tako da ni bilo kaj tajiti, je pravzaprav edino ' zanimivo vprašanje tega procesa morilčev nagib. Kako naj se razlaga zločin, ki je učinkoval po vsej državi in daleč preko njenih meja, predvsem pa na Dunaju kakor strela iz jasnega neba t Kaj se je zgodilo v tej diibi. preden je poro-dila strašno idejo umora, kaj mu je stisnilo revolver v roko, kako je dozorela v njem zadnja odločnost zločina T
Kunschak ne pripada onim zločincem, ki d oži ve po »torjenem hudodelstvu notranji preobrat. On ni izmed tistih, ki se zapro sami vase pa plašno branijo vpogled v svojo bridkost in molče; pa tudi izmed onih ni, ki v določenem trenotku odpno vaa okna svoje duše in postavljajo nagibe in dejanja v polno luč resnice. Kunschak govori veliko; skoraj bletav je. S svojo gostobesedno«« : pa noče razodevati, ampak zavaravati. V njem ni kesanja pa tudi volje brezobzirnega prizpavanja. Da je bilo njegovo življenje zgrešno, je pač jasno. Ali iz vsesra tega. kar je bilo danes slišati, ni mogoč* izčrpati ne enega inomentja, ki bi obrazložil nujnost njegovega dejanja. Nobenega nepreboljivega u-J,* darca mu ni prizadejalo življenje, niti klofute ne tako skleče. da bi mogla povzročiti obup, iz katerega bi se bil razvil zločin. Tudi strast ni mati njegovega groznega dejanja; pred sodiščem stoji sko-rsj bneztempersmenten, in videti je, kskor ds deluje v njem ssm in-telekt.
Baffst
Ina ss raspolago veakevrstas piva, visa, saisdks, L t I
Izvrstni prostar sa okropêUo. Z7SS W. asth fe,	Chicago, DL
Toi. Laws dal« 1791
Nove zaloge premoga. Preteče-no zimo so okoli Ribnice na Pohorju iskali premog, kjer so ga tudi na Več krajih našli in sicer v velikih množinah. Na Pohorju se bo torej v doglednem času odprla nova industrija naše stroke, ki bo prinesla v kraj novo življenje. Obenem bo tudi nastalo novo delo za našo strokovno organizacijo, Unijo rudarjev avstrijskih.
L STRAUB
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodoYtce, mineralne rode is runih aetpojoffc pijač. 1SS7 So. risk st Tel. Canal 14«
AVSTRO-AMERIKANSKA črta.
NIZKE CENE.
Papež «u Kristus
v engle&kem |ezlku.
Poživljamo duhovnik« in katolifta no, da sanikajs fakts, ki «o v t«j knjigi, v katerej dokaiemo, da j« rim «Ao-ksteliSka cerkev nekrsčanska. — Vsaka »tran po«i»taj odpira cvii. 224 strani. Cena 26c s pottnlno, S aa |1
Vsak, molki ali Ionska, interniran ▼ ameriških institucijah in t svobodi, bi moral naročiti ve! komadov te knjige in jo raaliriti med prijatelji in znanci.
AMERICAN LIBERTY PUB. CO , Dept. 149. B«z 111. Chicago, 111.
Delavci delajo železnice, in delavci vodijo ves obrat na železnicah. Ampak profit ne gre v žepe delavcev, temveč v žepe tistih, kateri v vsem svojem življenju še niti eden dan niso pošteno delali. Mar ne zgleda to otročje.
Velike ugodnosti:
električna loč, izvrstna kuhinj», vino zastonj, kabine tretjifs razfred a na parnikn
Sledeči pamiki odplujejo ob 3 uri popoldan iz New Yorka:
Argentina . . . - 28. ma|a Oceanic .... 7. |nni|a Martha Washington ., 14. |nsl|a
Vzrok vspeha.
Neredno in nepravilno čiščenje želodčnega soka lahko nastane vsled razdrašenja želodca samega ali pa vsled oslabelosti živcev, ki zalagajo Žleze. Ker je težko in skoro nemogoče za ljudi dognati vzrok bolezni, zato je zelo važno, da izberejo tako zdravilo, ki deluje ob enem na želodce in na živec. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in to je vzrok za njegov velikanski uspeh. Isto deluje naravnost na želodec, stimulira žleze za ponovno delovanje in daje istočasno inoč živcem. To zdravilo obenem učinkuje na čreva, ozdravi zaprtje in vse bolečine in nerede vsled toga provzrocene. V lekarnah »los. Tri-ner, 1333—1339Ho. Ashland Ave., Chicago, Tli. Za otekline in opahke rabite Trinerjev Liniment.
Advertisement.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 10—12 predpoldne in 0(j 7—p zvečer. V sredo in nedeljo večer nenraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 8996.
Za vse informacije se obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. & C0
fiia'l Act's. 2 Washington St.. Nt« Yirt
ali pa na drage uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
W V^Vatno uprašanjs?
I lih mi opravil
M mM w n^tji » »)ctn»jt I
Konzular^^XAS*
vojaškeAßr™'16ron t%i¿yy/)Milwaukee,Ws.
Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.,
331 Oreeve St, Oonsmaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
----
moderno urejen sslun
Telefon 11»!
8
PKOLETABIC
Kaj piše Jaka Štrigelj.
. Pikierjev kevder, Chicago, 1913.
Heio, «odr. urednik: —
Dane« Vam imam poročati važno in veeclo novico, namreč da aem po dolgem »tikanju in kolo Tratenju staknil tiato reč, ki ji pravimo delo in ki je podlaga vsi gvobodi, ki si jo moremo pred atavljati navadni ljudje — izvzeni (i seveda urednika "Našega berate M. Gotovo Vas bode zanimalo kaj delam. Moj žab je ekstra fajn. Posebno če se pomisli, da 08tane moja aktivnoat kot Va* poročevalec ne le nepretrgana, ampak valed značaja mojega žaba, celo •povečana, vas bo novica razveselila. Je8rr, prav fajn žab imam. V PiMerjevem kevdru sem za peden tarja. Pedenam pa samo kranjske ko8timarje, katerih je vsak dau dovolj. Ob sobotah in nedeljah je pravi krajnaki drenj. Valed tega misli Pihler zidati poseben oddelek za Kranjce, kjer bom mene-žaril jaa sam. — l^hlerjev kevder je poznat zaradi svojega mednarodnega kevdrovanja po vsi Tika-gi in precej daleč tudi izven Či-k age Tu se snidejo vsi umetniki, filozofi vse vrste, nemški, ogrski. slovanski in ostali pesniki, ki kujejo verze. In kdor pride enkrat okoli, ta pride zopet, ker doW "free lunch" in "free pouk". Mi smo 'kratili ta tunel za "kevder univerzo".
Do tega žaba sem prišel cisto po naključku. V Colizeurau, kjer sem bil na razstavi misijonarije. sem ae srečal z Vodopivčevem Matiče-tom. Dobil sem ga v turškem haremu, kjer je poaVušal misijonarja, ki je predaval o Mohamedu in koranu in zakaj je v Turčiji toliko cuckov in beračev. Matičeta poznam še iz Kravje doline, ko smo •Skakali okoli z hrzostrelnimi hlačami. Po kratkem posvetovanju sva aklenila, da se podava v Pih-lerjev kevder, ofrišat najne spomine iz Kravje doline, kajti "svet .v ^ikagi" je naju spravil vspričo tolikih duhomornih vtisov popol noma iz duševnega ravnotežja.
Pri Pihlerju ava dobila že lepo krdelo naših Gorenjcev, ki so ae ravno pričkali z nemškim peden-tarjem radi pijače. Naročali so namreč noaebno vino, za katerega pa niso vedeli pravo ime. Ker sem videl, da ae ne razumejo, sera se ponudil za tolmača. To je pomagalo. Veaeli, da je vse dobro izteklo in da so dobili česar so že-ieli, so ae vrstile flase, da je bilo kaj. Star Pihler je pa takoj spoznal trick; videl je,da je tu nekaj zanj, zato je prišel k meni in me prašal, če bi prevzel za kranjski oddelek mesto pedentarja. "Sur", mu odgovorim, "pa še kako rad. To "bo zame najbolj primiren 4ab. Jas namreč atičem po tajzih in se podajam v Kranjake naselbine, da isnajdem štof za druk, tukaj bo pa ravno narobe :tiati ljudje, za katerim atikam, bodo prinesli Rami štof semkaj. To ae pravi z drugimi besedami, da je hodil do zdaj Mohamed k gori, odslej bo pa hodila gora k Mohamedu, bajgaš nazaj, to bo fajn! — That's the itof'M
In tako smo ae vglihali. Od zdaj ▼ naprej bodo prišle vae važne no-vase is Pihlerjevega kevdra. Pre-akrbel aem ai tudi izven Oikage dobre koreŠpondente, da obdelu-jejo itof po sunanjih naselbinah, tako da bom imel vse per mail erder, ktfkor ae danea že vse vrši a ostalim komercializmom. Valed te«a aem dal drukat 1000 viritnic. katere aem razposlal na vse kraje Združenih držav mojim znancem is prijateljem. Viritnice se glaee: "Jaka Stri gel, ex-hobo, kralj ta j sov, care of Pihler-a Bamaement, Mgr. of Carniolian Wein Dept. Či-ksgo. Zanesljivi poročevalci ao se v odzvali iz Clevelanda, New Torka * Indianapoliaa, Dulutha, St. Loui-ss, Milwaukee in iz vseh večjih aaajnarakih kemp.
Iz tega je razvidno, da bodo dvoje vrste artikelni v Proletar-
cu, eni iz Pihlerjevega kevdra, in drugi pa v obliki piaem, ki jih bom dobival potom mail ordra od mojih poročevalcev. Znanosti in novosti bodo torej zelo obsežne in zanimive. Iz kevdra bodo prišle najbolj interesantne debate naših ljudi in ostalih umetnikov. — Pozabiti ne smem povedati, da hodijo v kevder tudi Tonetovi bratje, to povem zato, ker bo mogoče privabilo v kevder univerzo tudi njega. Do zdaj ga še niaera zapazil; in jo navadno mahne vedno v Hia-marck hotel, ki je pa, kar se lunet-niškega užitka tiče, daleč za luno napram Pihlerjevem kevdru.
Jearrr, kakor izgleda Immo imeli še prav fletne čase s tem kev-drom. Well, kako se bomo kaj sukali na bodočih debatah, bom že poročal. — KoneČno naj še ome-iim, da itnara v kevdru tudi brez žični brzojav in čitalnice, kjer se nahajajo vsa dela poznanih klasikov; dalje je tudi galerija prismuknjencev. to je takih, ki so postali svetovni znani vsled svoje neumnosti in domišljije. Teh slik je vsepoluo po steni in v albumih. Za ta prostor bora preakrbel sliki tudi od Lojzeta iz Clevelanda, da da bomo imeli tudi Slovenci en simbol v tej zbirki. Dalje se nahaja poaebno soba za « asopise. Iz teh časopisov trgibljejo vizitorji umetniki, kako visoko stoji kakšeu narod v literaturi in časnikarstvu, značajnosti, humorju, idiotizmu itd. Na steni visi' velika, črno pobarvana tabla in vsak umetnik zapiše, ko je pregledal vsebino lista, svoje mnenje no tablo. Iz te table jemljejo poteui posebni kler-ki census o stopnjah kulture tega ali onega naroda, tega ali onega kraja, kjer se list tiska itd.
Vae te stvari bora od časa do raso uoročal. '"»'-nr iih najde»»* Za zdaj pa midhaj in serbus! —	Vaš Jaka.
V PODUK FARJEM IN FAR ÔKIM PRIVRŽENCEM
Po "A. 81."
Pogostokrat ho pisali proti državni šoli, v kateri se lie podučuge verskih blodenj, naši nevedni farji in nji-h tajni privrženci: So-Ja-rae, Kranjskičič in urednik "Našega Berača". Ti idijotje, nežna-lice in veniči so trditi, javkali in tožili, da so javne in državne šole za nič, pravzaprav od muh, ker se v njih ne uči, da vsega mogočni in neskončno dobri bugec sedi na tri-nogatem "šuštarskem" stolu in mimo gleda, vkljuh njegovi neskončni usmiljenosti, kako kapitalisti, farji in njih privrženci odirajo vboge in siromašne delavce. Te. veničem prav nič ne zamerimo, ako danes nič ne znajo. Saj še tisto ni ostalo v njih možganski kaši, kar jim je katehet s palico pri krščanskem nauku vbijal v glavo: "Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe !"
Mogoče ni človeka na svetu, ki bi ne spoznal, da so njih možgani že zvodeneli, ko jih je mati prvič za roko peljala v šolo, ker so bili preneumni, da bi se bili v prvem letu naučili abecede. Po dokončanih "študijah" — obljubljali »o namreč, ko so hodili v ljudsko, srednji ali kmetijsko šolo, da bodo postali farji najslabše vrste, zato so jim profesorji poti modernim farškim vplivom pripomogli, da so lezli od razreda do razreda, pa so naposled prišli ravno isti tepei i^ šole, kakor so šli v njo. Mesto mo-žgan so imeli v svoji shrambi aj-dovico. Da nič ne znajo ti fantki učiteljčki, je razvidno iz tega, da vsa njih učenost obstoji v tem: Kdo bo zmagal Krist ali Belcebub? Odpadnik, krivoverec, Krist je trpel za vse. — Kdor to zna, je med njimi učenjak. Krajnakičič ai je a to znanostji pridobil svojih $40.-000. So-Jarac ima mastno nlogo na banki, dasiravno prireja bakanaJe v hotelu, ki nosi ime po nekem poznanem nemškem državniku, v drulbi avojih dveh prijateljev — pridaničev. Urednik "Našega Berača" ima avtomobil, ker zna po receptu farjev dobro farbati tiste, ki po pameti ne bodo nikdar izve-ličani. Ali grajevredno je, da ti trije gospodje res ne anajo več. Dvajset in več let so trgali hlače na šolskih klopeh. V dvajsetih letih pa tudi tepec lahko postane človek, če hodi v šolo. Hodili so v ljudsko, srednjo, nekdo je obiska-val kmetijako šolo, dva sta bila celo v lemenatu, pa vendar ostanejo vai trije tepe!, ako denemo njih znanje na tehtnico. Dobro bi
bilo, da bi se ti trije učenjaki za leteki s svojimi bulicami v trdo skalo, da bi ae njih možgani malo premaknili, ker ni kriva šola, ako so ostali "afue ".
Kdo inialite, da je tako neumen, da bi verjel, da je šola kriva vaše glupoeti. V šoli so vas učili matematike, geometrije, prirodoznan stva, zemljepiaja itd. Profesor vara je razkladal, kako je naatal svet brez božje pripomoči. Učili so vas zgodovine na podlagi mater» lističuega naziranja. Vzlic temu ate oatali oali, ali ate pa falotje, ki izrabljate ljudako nevedo v svojo korist. Ako se sklicujete na sodru-ga lVrnerstorferja, ki je hodil v tako šolo kakor vi, potem ste sami izrekli, da ate tepci in Lažnjiv-ci. Tepci 8te, 'ker v vaših možganih ni oafalo toliko, kakor v aodrugu Peruerstorferju. Ležnjivci ste, ker v "Lažnjivem Kljukcu" z dne 6. junija niste ¡»onatianili cele izjave sOdruga lVrnerstorferja, marveč ste le to prinesli, kar ste čitali v svojem farškem bratcu iz Ljubljane. Lažujivci ste, ker So-Jarac, Kranjskičič in urednik "Našega Berača" dunajske "Arbeiter Zei-tung" odkar so v Ameriki, sploh niso videli! Lažujivci ste, ker niste povedali, kaj sodrug Perner-storfer misli o današnjih klerikalcih , o takih ljudeh, kakor ste vi.
So-Jarac Kranjskičič in urednik "Našega Berača" ste H euli. Zakaj! Zato, ker ste tako zabiti in neumni, da mislite, da bo pameten Človek verjel vašim lažem. Ro-drug Pernerstorfer se je nekaj naučil in postal socialist, vi ste pa [»ostali sprideni farji, — namreč dva, tretji farški petolizee jima pa sekundira, ter hoče po vsej sili vsiliti slovenskemu ljudstvu, da je aocializeiu politična stranka.
Nekdo laže — rai ali vi. Mi pravimo, da lažete vi, ker od sleparije in goljufije živite. Kot lažnjiv ci podtikate socialistom, da so trdili da socialistična stranka ni politična. ampak samo ekonomična. Loj>ovi! To je zrastlo na vašem možganskem gnoju, ker vsak socialist, ki je preštudiral abecedo socializma ve, da je aocializem gospodarski nauk, ki ga je sprejela socialistična stranka v svoj prodam.	_
domaČa vest.
Gospod Krže, bivši tajnik S. X.
N. P. J. pri vsaki priliki rad smukne v slovenski Rim — Joliet, da se nekoliko popajda&i z svojimi zvestimi bratci. Mi ne vemo, katerega lK>lj ljubi: Ošnofanega Janeza, Janezovo kuharco, ali pa znanega zagrizenca, bivšega predsednika K. S. K. J. — Niraaniea. Ako bi bil "Komar" še "ledik", |H>tem bi bila ta skrivnostna "sfin-ura " hitro rešena, ker bi bili takoj na jasnem, d» se hodi fant "ženit" k Janezovi kuharci.
Dotična notica v "Ainerikan-skein Slovencu" z dne 3. junija se glasi:
— O. Frank Krže iz Chieage in g. Josip Črne, železniški uradnik v Clevelandu, O., sta bila zadnji petek, na "Memorial day", na obisku v Jolietu. Imenitno ju je pogostil g. Anton Nemauič z izvrstno ogrsko kapljico v našem jolietskein "Rathskellerju", to je, v kleti tvrdke Slovenian Liquor Oo.
Te notice nismo ponatisnili zaradi škodoželjnosti, ker gospod Kr£e " »a '' delati " fane " ?? ?! ter lastuje "zlate rudnike" v Mišiga-nu!!! — pač pa radi tega, da ne bodo slovenski delavci mislili, da je gospod (Krže kakšen svobodo-mislec ali r>a še celo socialist
.Lojze Strelovič, po domače Jones of Ribnitz, Komar, po domače urednik "Vašega berača" in lastnik zlatega rudnika v Mišiga-nu, Kranjski čič in So-Jarac ured nrka "Rimskega Katolika" v Jolietu so po sod bi strokovnjakov napravili «vezo, da zagiftajo vae socialiste, kakor podgane in tako omeje razvoj socializma. Papež, ubogi jetnik v Rimu, jim je poslal svoj žegen po brezžičnem brzo-jsvs.
Kdo ve, če ni ieegn na potu zgubil svojo čarodejno moč in bodo socialistoržrci skuhali tako kašo, da bodo aami pocrkali zanjo.
— Boljše js biti tramp. kakor pesek v Mišisanu prodajati za zlat rudnik, ali pa po receptu ma-lovrednesra farja Kranjskega?iča in še manjvrednega njegsovega tovariša So-Jaraea slepariti lju di, da bodo po smrti živeli srečno v socialistični družbi v nebesih.I
— Ako bi vzeli logiko lastnika zlatega rudnika v Mišigauu in njegovih prijateljev Kranjskega-čiča iu So-Jaraea za pravilno, tedaj ao bili vai preroki od Abrahama do Kriata in še mnogo let po 'Kristu tudi njegovi namestniki— pa»>eži — navadni bedaki, ker niso imeli takrat še srednjih šol, v katerih bi podučevali benediktinci, pa tudi ne lemenatov, v katerih bi učili sleparsko uavdahnenc ljudi, kako lahko s pomočjo metafizike in scholastike' postanejo skrajno dovršeni ljudski sle|>arji.
Lojze v Clevelandu zagovarja neki list, rekoč, da je dober. Morda je pa Lojze "stric" od vseh beračev.
Lojse v Clevelandu stoka, da mislimo socialisti v Chicagi zgraditi velikansko hišo, 'ki bode veljala en milijon dolarjev. Lojze je v zmoti. Babilonski stolp mislimo zgraditi, kateri mora veljati najmanj eno miljardo dolarjev. Lojzeta pa bodemo nastavili za vratarja, da bode pobiral grozilne karte iz Ribnice!
ADVERTISEMENT POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kralj "hobotov" znani J. Kad« How je na potu po vshodnih državah "Unije" da organizira svoje pod ložu ike. V New Yorku je imel v "Manhattan Lvceum' sited, n»1 ' -♦erem je dejal, da misli v New Yorku ustanoviti v««*, učil išče za "vandrovee". Mi |>ri-poročamo. da naj za profesorja na tem vaeučilišču nastavijo nekega slovenskega gospmU kateri zelo rad čveka od osebne svobode, za kar se bode morda iz vandrov-ci dobro razumel.
Tintomaz za Erie jezerom se jezi ker ženske nečejo dopisovati v njegov list. Zaradi tega jih je proglasil za pokvarjene. Aha že vemo, dotični fantičejc smatra za dobre ženske — prostitutke!
— Pobožen avinjar. Iz Tešina poročajo: V torek zvečer so aretirali tukaj daleč naokolo znanega redovnika in profesorja verona-uka Ivan Šuscika, in sicer zato, ker je zvršil zločin nad osemletnim in dvanajstletnim dekletcem Šueeik se je zlasti trudil za organizacijo mladine in je bil tudi načelnik tiskovnega društva, ki izdaja v Tešinu krščansko socialni list "Oatschlesische Post", Vse, kar se je dalo, so oblastil storile, da bi prikrile duhovnikovo početje, a ker sta napadeni dcklici hčerski oficirja, niso mogle zabra-niti ovadbe.
— Tald ao! Iz Inoinosta poročajo: Dva pobožna razuzdanca je je dobilo pred kratkem inomoško deželno sodišče. Eden od njiju je Romeo Weber, kteri je organist v župniji Hötting pri Inomo8tu, drugi pa je kuhar v inomoškem jezuvitskein konviktu. Oba sta zvrševala hudodelstva na dečkih, in sicer na tako ostuden način, da ni primernih besed, ki bi do-velj označile njiju hudodelstvo. Organist je uganjal svoje podivjanosti kar na koru cerkve, kuhar pa v kuhinji. Organist je zvrnil zločin nad približno 12 dečki, jezu-vitski kuhar celo nad 30. Razuz-danec iz höttinske cerkve je po-leg tega oženjen in je svoje žrtve traktiral z alkoholom. Kuhar pa je zvabil dečke s sladkarijami in je plačeval dečkom, da so raje pri hajali k njemu po vstopnice za kinematografske predstave. Weber je bil navdušen krnčansko socialni (klerikalni) agitator in je bil na shodih najglasnejši kričač, pri volitvah neutrudljiv priganjač za krščansko socialno stranko. V Bo zenu je bil zaradi enakega zločina že enkrat kaznovan. Ali njegovi črni prijatelji ga zaradi tega niso zapustili, ker je bil tako vnet agitator in so rau preskrbeli službo v Ilöttingu. Drugi razirzdanec je je-zuvitski pater in kolikor je doslej znano, je že leta in leta uganjal te avinjarije.
"Amerikanski Slovenec" ima patent na blatne psovke, general ne laži, mojstrsko obračanje resnice rta glavo in na kapitalno neumnost — that's all.
Demokratje ao veliki prijatelji delavcev. Kdor ne verjame, naj gre štrajkat v West Virginijo.
Ako delavci hočejo imeti to kar jim gre, potem ni potreba, da ao tiho. Delavci naj povedo glasno in jasno, kaj da hočejo.
Kasparjeve Državne Banke
)e Ba|eeae|e ta aalbsll sigurne.
Nafta psrobrodns poelovnica j« najveija na Zspsdo tn ima vas nsjboljAe oceanska ¿rt« (linij«). Sifksrts prodajamo po kompanlfsklk cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSK DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA.
K as par Driavna Banks kwpa|e In prodala In zamenjal« denar vseh driav
sv«ta. — Pri Kaaparjovi Drtavni Banki se izplača ca K6 $1, bres odbitka -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje S* obresti. - Slovenci postre-
fi- Banka
v slovenskem |c*lku. - Banka ima $6,118,821.66 premoženja.
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blut Island Avl.,
CHICAGO ILLINOIS
...................................MMMMMM
: POZOR BRATJE SLOVENCI! I
Ali as veste kje je dobiti saj bolj te mee p« najnlijl ceni? — Ootev« < v sovi prvi Slovenski moderno urejeni mssaiei
Fcrko Bros., 271—iit Avc. Ii Park St i
Tu se dobijo aajokaoaejte svete is prekajeae KRANJSKE KJLO ! SASH, kakor tudi jetrne ln krvave domačega iadelk* ter aajokuanejte < FREKAJENO MESO; vse po najnttjlk canak.
Pridite is prepričajte se eami o uaiih cenah kakor tsdi o kakoveetl ! našega blaga.	4
NIZKE CENE IN DOBEA POSTREŽBA je naše geslo. Ho posablte tu torej obiskati v aaii novi mesnici v Joe. Tratafcke- J v«si poslopja
MILWAUK*K, WI». Teietse: Seutk MIK ! .....................................................

CLEVELANDČANI POZOR!
Belaj & Močnik
: 6205 ST. CLAIR AVL, CLEVELAND, OHIO. i
<
KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo Z
o moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. !
< ► i
Izdelufeva obleke po na|nove|šl modi. ♦♦«♦♦♦«♦♦a aa#♦♦»«»o«o»o»
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Bine Island Avenue vogal Loomls ulice
Ckleafo.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PaiOSKDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
NsAe podjetje je pod nadsoretvom "Clearing Housa" ftiksdkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzem* tudi «lege poitne hranilnic« ZdT. driav. Z vrtu je tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 6:80 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure sveder; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 18 ure dopoldne.
Denar vloften v nato banko nosi tri procenta. Bodite uvejsrenl, da jo pri na« denar naložen varno in dobttkanono.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna=
214S-SS Bine Island Avenae, Cklcago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" m "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
......................................................
Restavracija in kavarna "Jugoslavija".
1184 — W. 18 Str.,	CHICAGO, DLL.
- Domats kuhinja. Odprto po dnevi in ponoCi. Unij«k« cigar«! -
E. RICHTER, lastnik.
Conemaugh Deposit Bank
M MAIN STR.
CMEMAN». TL
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER, blagajnik.