Naročnina mesečno 25 Din, za innzetn-atvo 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
U red n iit vo je * Kopitarjevi ul.6/111
SLOVENEC
, Ček račun: Ljubljana št. lO.MO in 10.349 za ins^rote; Sarajevo štv. ?56>r< Zagreb Stv.39.0tl, Pruga-Uunaj 24.797
U pra v a: Kopitarjeva 6, telefon 299J
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 In 2090
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
s:
Na pot
vseslovanske politike!
Pakt med Rusijo in celo vrsto evropskih držav, ki se jim pridružuje tudi Turčija, se nam bolj in bolj prikazuje kot največji mednarodni dogodek po vojni.
Vzhodnii pakt po svoji mednarodno-pravni formalni utemeljitvi sloni na Kellogovem dogovoru in se nam po tej obliki predstavlja kot plod onih prizadevanj po ohranitvi miru na svetu, ki imajo svoj osrednji organ v Zvezi narodov v ženevi. S te strani pomeni pakt vzhodnih držav, ki mu je brez vsakega dvoma centralna os Rusija, priključitev največje slovanske države k evropski politiki in sicer k oni, ki jo vodj po Versaillu Francija s svojimi zavezniki in prijatelji. To je pač dejstvo ogromnega pomena za Evropo, zakaj vsak ve, da
Up_____i___.. n nADttm Irnn4inan4n na
v
gOS[,-------„ ------ -------- —„ —	. .
rencam, od katerih eno zopet pokopujejo v Londonu, ne more umiriti zato, ker je Rusija po revoluciji 1918 prenehala biti organičen nd v političnem sostavu Evrope. S tem, da bo Rusija odslej zopet enakopraven in enakovreden žiniitelj pri določanju pravcev mednarodne politike in pri oblikovanju politične bodočnosti svetovnih držav, je odstranjen glavni vzrok dosedanjega kaosa in je politično stanje sveta po vojski šele v resnici normalizirano. S tega vidika vzhodni pakt kot vez, ki veže Rusijo in Francijo preko Poljske in Male antante, pomeni ogromen plus ne samo za Rusijo, ki se je rešila svoje petnajstletne izoliranosti — ampak y enaki, če ne v še večji meri za Zapad, ki je zopet podal roko Vzhodu, kojega sodelovanje je skozi vsa stoletja evropske politične in kulturne zgodovine neobhodna potreba normalnega razvoja in plodotvornega dela tako na področju politike kakor na področju vseh drugih območij duhovnega udejstvovanja našega ilemena. »Rusija je Evropi nujno potrebna«, ,;nkor je to formuliral eden največjih evropskih diplomatov grof de Maistre.
Po drugi strani pa je vzhodni pakt. ki je že pred leti vzniknil v glavj najboljšega diplomata, ki ga ima sodobna Rusija, Litvinova, čisto svojevrstna tvorba, neodvisna od ženevskega zamisla ureditve sveta, kar je izraženo po črti, ki po tem paktu veže od najsevernejše obrobne države Rusije preko Poljske in Romunije Baltik s črnim morjem in s Turčijo. Zakaj skupaj s črto od Pariza do Moskve znači to, da imamo v Evropi, segajoč prav do njenega osrčja, blok prijateliskih držav, zvezanih no paktu miru, ki štejejo vsega skupaj 300 milijonov duš — pač najogromnejša mednarodno-politična tvorba, kar jih je kdaj bilo na svetu. Tu imamo novo Zvezo narodov, ki v okviru ženevske združuje države prav posebnega tupa, v kateri pa odločno prevladuje slovanski element. ki ji daje njeno najznačilnejšo noto.
Rusija, ki je dala inicijativo za ta pakt je ravnala iz svojega zdravega narodnega slovanskega instinkta, ko je uvidela potrebo, da se ustvari s tem paktom neka tesna skupnost vseh slovanskih držav, ki so brez dvoma nosite) iice te politične zveze. Po dolgem kole-banju so boljševiški sovjeti naši j pot napi v svojo rusko dušo, ki je nobena še tako internacionalna razredna doktrina ne more potlačiti in baš Litvinov je eden iz onih sovjetskih državnikov, ki se te linije tudi zavestno držijo in so ji v sedanji ruski generaciji pomagali do prodora. Veliko je k temu pripomogla politika onih evropskih držav, ki so iz svoje podzavestne in zavestne protislovanske usmerjenosti začele zadnje čase z uprav peklensko rafiniranostjo rnšiti verzajsko mirovno pogodbo, ki je osvobojenim slovanskim narodom srednje in vzhodne Evrope zasigurala dostojen položaj in besedo v svetu. Sovjeti so videli, da je ta politika — kli se je bila pred leti zarodila v nekaterih londonskih krogih, katerim ne gre v račun, da male države veljajo toliko ko velike, se je potem zgostila v Mnssolinijevem umn v načrt zapadnoevropskega direktorica, ki naj spravi zlasti našo državo pod kuratelo, in je končno dobila obliko divje pošasti v liitlerjev-ski zamisli, da se iz rnskega telesa iztrga ITkra-jtina — končno naperjena proti njej kot največji slovanski državi in ie iz tega izvedla edi-no pravi zaključek, da Slovani spadajo v velikih potezah mednarodne politike naravno skupaj. Da vzhodni pakt v resnici predstavlja koalicijo slovanskega elementa proti agresivnim namenom predvsem italijanskega in nemškega fašizma, to je jasno razvidno iz dejstva, tla italijansko časopisje še danes o njem molči, nemško pa ga kratko beleži s čustvom skrajne presenečenosti in nejevolje. Naši neprijatelji dobro vedo in čutijo, da vzhodni pakt pomeni smrtni udarec njihovemu načrtu oslabitve slo-vanstva v srednji Evropi in na vzhoda ter jn-goizahodn.
Kar se tiče nas. hočemo v smisla šestdeseti etne tradicije našega lista in našega naroda v tem momentu povdarjati predvsem to, da je v življenjskem interesn naše jngoslovanske države in vseh Jugoslovanov, da se srečno za-početa vseslovenska smer naše politike dosledno, neomajno in odločno nadaliuje, zakaj le v nji je zajamčena svoboda vseh Slovanov in njihov politični in kultnrni napredek, da izpolnijo v svetu svoje visoko poslanstvo ustanovitve pravega miru, socialne vzajemnosti na osnovi pravičnega, resnično krščanskega družabnega reda in pravega bratstva narodov. Materialistična miselnost stoletja je dolgo tlačila naš čut in smisel za idealne dobrine, za osnovno važnost idej. za pomen duhovne skupnosti in je polagala prevelik povdarek na gole (motne in gospodarske interese, misleč, da le »ni in v prvi vrsti oni jamčijo skupnost narodov. To pa ni res. Višji in močnejši so. kar *o ravno slovanski misleci vedno zabičevali. dnhovni interesi in treba je, da idejo vseslo-vanske vzajemnosti oživimo v vsej njeni moči! Najbližja nni«M!n i»n je zdaj, dn Sf vključi v novo zvezo še Bolgarija, da bo slovanska veriga sklenjena. Večno mesto v Paothcott« slo-
Odmevi z vsega sveta:
VZHODNI PAKT JE DOGODEK EPOHALNEGA ZNAČAJA
„tzvestia4i se posebno vesele podpisa Jugoslavije
Moskva, 5. julija, ž. Današnja »Izvestja« objavljajo člonek, v katerem n oglašajo, da je podpis konvencije v Londonu velik uspeh mirovne politike sovjetske vlade, in posebno naglašajo važnost in pomen, da je to konvencijo razen Romunije podpisala tudi Jugoslavija, ki do sedaj z Rusijo ni bila v diplomatskih odnošajih.
Francija je zadovoljna
Paril, 5. julija, tg. Danes je imel pred zu-nanje-političnim odborom senata daljše poročilo Paul Boncour ter v njem podal glavne točke zadnjih mednarodnih sporazumov. Predvsem je obravnaval pakt četvorice, problem podonavskih držav, francosko - italijanska pogajanja, predvsem pa je govoril o sporazumu med Rusijo in vzhodnimi evropskimi državami. Poudarjal je, kako se je Francija zadnje čase trudila, da bi prišlo do sporazuma med vzhodnimi evropskimi državami. Njegovo stališče je odbor enoglasno sprejel. Francija smatra za svojo dolžnost, da pride še pred zaključkom razoroži tvene konference do privatnih pogajanj med posameznimi državami. Razlagal je zahtevo Francije po razorožitveni kontroli.
Dva avstrijska glasova: „Treba je pogledati samo ogromni teritorij..."
Dunaj, 5. julija.
»Arbeiter Zeitung« pravi o vzhodnem paktu: »Čuje se kakor šala, ampak je resnica, da se bo z londonske konference, ki je hotela premagati svetovno krizo kapitalizma, vrnila domov z vidnim uspehom samo ena država, in to je Sovjetska Rusija. Na vzhodu nastaja nov politični sestav, ki ga tvorijo na eni strani Rusija, na drugi pa Poljska in Mala zveza, ki spopolnjuje francosko-ruski pakt o nenapadanju in ki daje Rusiji možnost, da se posveti mirnemu dela.«
»Neue Freie Presse« ugotavlja, da »je potreba pogledati samo na karto, da se prepričamo, kako velik je obseg teritorija, ki ga zajema vzhodni pakt. Podpisi, ki jih prinaša domov Litvinov, to ogromnega pomena in dokazujejo, da se na svetu vrši velik prevrat, dočim mi v nemSki srednji Evropi trpimo pod pritiskom cele vrste tragičnih sporov.«
Berlinski listi: »Vzhodnega pakta ne gre podcenjevati44
Berlin, 5. jul. Iz komentarjev, ki jih priobču-jejo tukajšnji listi, je razvidno, da bočejo podpis pogodbe o nenapadanju med Rusijo, Poljsko, Malo zvezo in drugimi obmejnimi državami podcenjevati, da bi se javno mnenje zaradi popolnega poloma Hitlerjeve protiruske politike preveč ne razburjalo.
Predvsem ugotavljajo listi, da je Hitler takoj po svojem nastopu obnovil nemško-rusko pogodbo iz leta 1926. Takrat so Rusi potrdili, da nočejo svojega stališča proti Nemčiji nikakor menjati. V resnici bi po mnenju tukajšnjih političnih krogov Rusiji ne bilo lahko potesniti v ozadje Nemčije, ker jo rabi prav tako gospodarsko kakor politično. Sovjetska Rusija se tudi ne mara spraviti v popolno odvisnost od Francije in njenih zaveznic. Ne smemo pa nikakor prikrivati, da je ruska iniciativa r Pragi, Varšavi, Bukarešti in Belgradu našla takoj odziv prav radi pakta štirih, po katerem so se čutile vse te države prizadete. Prav tako je ta pakt zadel sovjetsko Rusijo, ki je videla v njem zrno proti-sovjetskega bloka z dejstvom, da nova pogodba nikakor ni odstranila vseh spornih vprašanj med posameznimi pogodbeniki. Kljub temu bi po mnenju tukajšnjih političnih krogov ne bilo pravilno podcenjevati londonskega sporazuma, ker odkriva določeno smer ruske diplomacije.
Po najnovejših dogodkih na Daljnem vzhodu — tako ugibajo Hitlerjevi listi dalje — je kazala ruska diplomacija precej nervoznosti; posebno se nikakor ni mogla otresti more, da stoji zopet pred poskusom osnovanja novega pro+isovjetskega bloka. Toda kmalu se je Moskva pomirila in zasnovala velikopotezen načrt, ki je za pogodbo o nenapadanju s Francijo rodil še najnovejši pakt.
Litvinov poide v Pariz in na Dunaj
Parit, 5. juKja. AA. Iz Londona poročajo, da bo sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov danes odpotoval iz Londona v Pariz, nato pa pojde t Avstrijo. V Parizu bo Litvinov gost francoske vlade.
Nemsho-japonska zveza proti vzhodnemu paktu i
Iiondon, 5. jul. ž. >Dailv Telegraph< poroča, da se t Berlinu vodijo pogajanja za sklenitev tajne pogodbe med Nemčijo in Japonsko. Ta sporazum t ki ; naperjen proti Rusiji. To je po mnenju »Dailv Tele grapha« tudi glavni rilj Rosenbergovega potovanja r Ijondon. Rosenberg je baje t Londonu pripravil tla za pogajanja.
1 mmmmmmmmmmmmsmmmmmmmmmmmmmm
' vanskih državnikov si ho zaslnžil oni jugoslovanski državnik, kateremu bj se posrečilo to veliko delo, ki bi šele kronalo stavbo jugoslovanske in slovanske vzajemnosti, kakor t« j" zrli v duhu pred seboj naši največji iu najboljši ljudje.
*z razgovora s poljskim poslanikom Schwarzburg-Guntheriem :
Važne informacije našega bet grajskega dopisnika o nastanku pakta
I. Belgrad, 5. julija.
Londonski pakt med Poljsko, Malo zvezo, Turčijo in Rusijo je v glavnem delo poljske vlade in poljska republika je v tej novi važni skupini držav na evropskem vzhodu po številu prebivalstva, po svoji zemljepisni legi in po svojem političnem vplivu na Rusijo najpomembnejši iaktor. Va3 dopisnik je smatral za potrebno, da se na merodajnem mestu, to je pri poljskem poslaniku v Belgradu g. Schwarzburg-Giintherfu, iniormira o stališču poljske vlade do novega pakta, ki odpira povsem novo dobo v mednarodni politiki na evropsko-azijskem področju. Iz več kot enournega razgovora s poljskim poslanikom, ki je danes ena najbolj vidnih diplomatskih osebnosti v naši državi, se lahko kar označi mnenje poljske vlade o novi sklenitvi pakta:
Največja zasluga gre Poljski
»Londonski pakt je v bistvu \aJen, čeprav še ni zaključna etapa v zunanjepolitičnem programu, ki ga je zamislila povsem samostojno in neodvisno poljska vlada takoj po podpisu Briand-Kellogovega pakta pakt miru v Parizu. Tedaj je Poljska pri i.a do prepričanja, da bo mir popolnoma zagotovljen Sele tedaj, če se bo Sovjetska Rusija udeležila varnostne organizacije. Zato varšavska vlada tudi ni Zgubljala časa in je takoj podpisala tako zvani moskovski protokol, ki je razširil Briand-Kellogov pakt tudi na evropski vzhod. Nato sta Rusija in Poljska pristopili k podrobnejšim pogajanjem z jasno izraženimi željami, da pride do širokega mirovnega pakta o nenapadanju, ki naj bi ga podpisala Sovjetska Rusija, Poljska in njena zaveznica Romunija ter eventuelno tudi Turčija. V tej zvezi je treba samo opozoriti na potovanje tedanjega državnega podtajnika za zunanje zadeve in sedanjega zunanjega ministra Poljske Becka v Ankaro na sestanke, ki jih je imel na otoku Principo v Marmarskem morju, njegova pogajanja v Bukareštu ter ponovne obiske maršala Pilsudskega v romunski prestolnici.
Diplomatska prizadevanja poljske vlade, da pripravi tudi Romunijo za podpis nenapadalnega pakta z Rusijo, so se razbila ob trdovratnem odporu sedanjega zunanjega ministra Titulesca, ki je podpis odbil in tako prisilil poljsko vlado, da je pakt s Sovjetsko Rusijo podpisala sama. Za poljskim podpisom je prišel tudi francoski. Nad polj-sko-sovjetskim in francosko-sovjetskim paktom pa ni nobenega očetovstva, pač pa jc pravilno mnenje, da je francoska vlada podpisala svoj pakt z Rusijo več ali manj radi tega, ker ni hotela dopustiti, da bi se Poljska od Francije popolnoma od-ccpila in pričela povsem samostojno politiko na evropskem vzhodu.	..
Med tem ko je bilo poljsko zbližanje z Rusijo načelnega značaja, je precej verjetno, da jc bilo francosko zbližanje s sovjeti le taktičnega pomena.
Zavezniška fronta te strniena
Poljska vlada je bila nekoliko razočarana, ker ni mogla Romunije povesti s seboj na poti do Ru-
Toda v svojih prizadevanjih kljub temu ni hotela odnehati. V zunanjem svetu je nastalo mnenje, , da je nastal med Romunijo io Poljsko nepremost-
ljiv prepad in da je konec njunega zavezništva. To je dalo poljski diplomaciji še nov povod, da je s svojimi posredovalnimi predlogi nadaljevala akcijo v Moskvi in Bukareštu. Njen trud ni ostal brez uspeha, ker se je tudi sovjetska vlada s svoje strani trudila, da končno olajša sporazum. V Londonu so vsi ti napori poljske diplomacije bili končnoveljav-no kronani, ker je tudi Romunija pristala na pakt z Rusijo, in sicer prav za prav pod istimi pogoji kakor lani, ki jih tedaj isti Titulescu ni hotel sprejeti. Poljska se čuti neizmerno srečno, da se na jondonskem paktu nahaja sedaj tudi podpis Romunije, ker je sedaj zavezniška ironta strnjena. Če so se londonskemu paktu pridružile še druge države, kakor Mala zveza in Turčija, tem bolje, ker sc je prijateljski krog s tem še povečal, a cilj poljske diplomacije bi bil dosežen tudi s samim pristankom Romunije. Pristop Male zveze, ki sta ga enako želeli tako Poljska kakor Rusija, je bil torej dobrodošla in domala nepričakovana ter zato tem srčnejše sprejeta nagrada za dveletno trudapolno delo, da se Sovjetska Rusija pritegne v Evropo in pomaga v zvezi z drugimi državami ohraniti mir med narodi.
Lahko se torej mirno trdi, da je londonski pakt rezultat dveletnega iskrenega sodelovanja poljske in sovjetske diplomacije. Razni drugi dogodki so prišli na pomoč in so pomen tega sodelovanja št povečali in uspeh dvignili nad vsa pričakovanja.
Protest proti zahrbtnim nakanam zapada
Francoska levica nam ni naklonjena
Kaj je poganjanja pospešilo? V prvi vrsti vse stranska želja, da se napravi konec nesmiselnemu in poniževalnemu izrivanju Sovjetske Rusije iz Evrope in da se zasadi na slovanskem vzhodu slovanska lipa iskrenega miru. V drugi vrsti pa je storil svoje tudi pakt štirih velesil, spočet iz nemoralnega požcljenja po nadvladi velikih nad malimi. diktatorskih nagonov velikih držav, naperjenih proti slabejšim. Poljska je le tendence napačne politike odklonila, dobro se zavedajoč, da jo to lahko stane izgubo francoskega zavezništva. Oprla na porajajoči s*? blok vzhodnih držav je lo tudi 7. mirnim srcem riskiraln. Države Male zveze so na praški konferenci privolile v pakt štirih, ker so to nekako morale pod pritiskom francoske levičarske vlade (o tem je »Slovenec* svoječasno točno poročal; op. ur.) Francoska vladna levica malim državam v srednji in vzhodni Evropi nI naklo njena. Zato jo je bilo treba začasno kupiti in ceua je bila pristanek praške konference na pakt četvorice. Medtem ko je bila Poljska teh obzirov prosta, se jim je morala Mala zveza ukloniti, toda že to dejstvo samo je Malo zvezo napotilo k razpoloženju o potrebi večje prožnosti v izbiri svojih zaveznikov, na katere se lahko naslanja v potrebi. Pot je bila Mali zvezi odprta v smeri, kjer so jo čakale Rusija in Poljska. Pot je bila toni lažja, ker se je v družbi Poljske in Rusije nahajala že tudi zaveznica Mali zvero ,namreč Romunija, ki je j tem postala nn-I ravna posrednica.
Iz teli razlogo\ je trditev, d.-t je londonski pakt I Jriv, dobro premišljen in organiziran protest o t rop-
skcga vzhoda proti zahrbtnim nakanam pakta ištirih, I __ #	##	_ t „ ,
IMpolnoma upravičena, in zakaj ne bi povedali res- j f£(jf gf> gOCVf V 1 fDOVljott resnična.	j
Treba pritegniti še Bolgarijo !
Poljska diplomacija je s tem, da je pripeljala Rusijo kot nosileljico miru v Evropo in da je organiziral« evropski vzhod v solidno trdnjavo miru, pridobila za človeštvo velikanske zasluge, ki jih 31 objektivna zgodovina ne bo odrekla. Naloga vseh držav ki so se hotele strniti v to fronto miru in sodelovanja, je, da odslej še nadalje delajo v podrobnostih in izoblikujejo načine sodelovanja, kajti sedanja etapa ni zadnja in slediti ji morajo še druge. Slediti mora obnovitev rednih odnošajev med Rusijo in državami, kjer jih še ni, poiskati jc treba se slovansko Bolgarijo, potem pa še Madjarslko in Avstrijo. Vstop Poljske v Malo zvezo jo sedaj oddaljena možnost, toda posebne pogodbe med Poljsko in državami, ki so članice vzhodnega^ bloka, niso izključene, da ne rečemo, da so zaželjene. Bodočnost bo o tem odločevala in pa seveda obnašanje držav, ki so se skrile jkkI streho četvernegn >akta. Londonski pakt je zgled, ki naj bi ga tudi Jruge države ali skupine držav posnemale. Kadar bodo tudi te ponovile formulo miru, ki izhaja sedaj iz Londona, se bo lahko vsa Evropa vsedla h konstruktivnemu delu za povratek izgubljenega etičnega ravnovesja in materialnega blagostanja.
Tovariš Litvinov je zadovoljen
Jlzborno uspela karikatura slovcčcga slikarja Dessoja v Londonu)
Polom gospodarske konference
London, 5. julija, tg. MacDonald bi na vsak način preprečil popoln polom londonske gospodarske konference. Hull jc predlagal MacDonaldu, nnj 'vi še , nkrat apeliral na Roosevelta, katerega po-danica ie naletela na vsesplošno nerazumevanje. Rooseveit pripravlja novo poslanico, ki jo pričakujejo še za danes popoldne. Vsekakor pa smatrajo časopisi, da je konferenca mrtva. »Financial News« pravi, da delegacijam ne preostane sedaj ničesar drugega, kakor da se podajo na pot. Kljub temu pa so še optimisti, ki verujejo na nenadno zboljšanje položaja, in siccr so to Angleži in njeni do-minjoni, kakor tudi nekatere severne države. Splošno še trudijo, da hi preprečili v javnosti vtis, da je prišlo do breznačrtnega poloma konference, toda c ljub temu bomo najbrž doživeli pogreb svetovne gospodarske konference.
Balbo se je dvignil
London. 5. jul. tg. Italijanska letalska esksdra
le danes popoldne ob 13.05 startala proti Reykja-•iku na Islandiji. Letalski minister Balbo upa, da 10 preletel to 1500 km dolgo progo v 7 urah.
Odseki za carine naj se ukinejo?
Belgrad. 5. jul. I. V času, ko predsednik vlade in posamezni ministri na raznih shodih poudarjajo potrebo dekoncentracije uprave, se pripravlja, kakor doznavamo. v finančnem ministrstvu načrt za okrnitev delokroga finančnih direkcij z ukinitvijo posameznih odsekov, in siccr v prvi vrsti odsekov za carine, ki baje niso pokazali pravilnih rezultatov.
Z namero finančnega ministra absolutno ne moremo soglašati, ker smatramo, da je obstoj teh odsekov popolnoma koristen in umesten. Samo njihov delokrog se mora še razširiti odnosno povečati. Na ta način bi bil potem rezultat delovanja teh odsekov tudi zadovoljiv.
Proti ukinitvi teh odsekov pa dovolj govorijo že sami gospodarski interesi posameznih pokrajin. Centralni uradi so že itak preobremenjeni z malenkostnimi zadevami, ki bi se lahko reševale že pri najnižjih upravnih enotah, in bi se z nameravano ukrnitvijo delovanja finančnih direkcij to breme lamo še povečalo in še bolj ovirala centrala v nji-lovi širokopoteznosti.
Redovnice pri prosv. ministru
Belgrad, 5. julija. 1. Prosvetni minister je danes sprejel predstavnice vseh ženskih redov v naši državi, ki so prišle k njemu zaradi ljudskih šol, 'ijer poučujejo redovnice. Prosvetni minister je dc-jutacijo ljubeznivo sprejel ter ji obljubil, da bo upoštevat njihove prošnje in želje.
Pravilnik
za železniške nameščence
Belgrad, 5. julija. AA. Na predlog generalnega ravnatelja državnih železnic je prometni minister odobril pravilnik za železniške nameščence. Ker je ta pravilnik zahteval globokega proučevanja glede na izpremenjene razmere pri železnicah v zadnjem času, je dolgo 'rajalo, preden je njegova stilizacija prišla v sklad /. današnjimi zahtevami tehnike, tako da bodo določila tega pravilnika lahko veljavna ■a daljšo dobo let. Dozdaj <s<> se direkcije pri svojem delu ravnale po raznih starih pravilnikih. ki so ne samo zastareli in nepopolni, tem-icč s„ tudi izdelani na raznih bazah.
Sedanji pravilnik za službo vsebuje v glavnem dva delu, administrativni in tehnični del. Pravilnik postavlja v.so strojno službo pri vseh direkcijah na enotno in sodobno bazo. Ker po-ubi strojna služba skoraj polovico celotnih izdatkov Za izvršilno .službo, se nanjo že od nekdaj polaga največja pa/nja; zato se sme pričakovati, da se bodo /. uvedbo tegci pravilnika dosegli tisti rezultati, po katerih streme tudi •jstfllc železniške uprave.
Žrtve pretirane racionalizacije
Sarajevo. 5. jul. I. Namesto ustavljenega dnevnika .Narod bo pričel v najkrajšem času izhajati dnevnik • Preuoiodt.
Trbovlje nudijo danes povsem spremenjeno lice. Medtem ko so preje prevladovali na trboveljskih cestah in ulicah trdi rudniški obrazi, so sc sedaj možje umaknili v ozadje in ostali doma. Na ceste pa so prišle same ženske, ki so sc zbirale na križiščih in protestirale proti bedi. Orožništvo, ojačeno doloma s policijo, je le s težavo krotilo razburjene ženske. Pri vsej bedi, kakor zgleda, trpe največ otroci, katerim se že na obrazu nožna lakota.
Xe trpe pa samo orezposelni, ki jih je okoli 1500 v Trbovljah in Hrastniku, mnogo bolj važno jc v tej bedi pomanjkanje, ki ga trpi zaposleno delavstvo. Medtem ko so lirezposolni povečini samci, imajo zaposleni delavci velike družine: saj je znano, da imajo rudarji največ otrok. Povprečno imajo zaposleni rudarji po 5—G in še več otrok. Očetje pri teh velikih družinah so delali meseca maja še 12 šihtov, meseca junija pa samo 11. Umevno jo torej veliko ogorčenje med rudarji. To ogorčenje jc izbruhnilo z vso silo na dan pri zadnjem izplačilu, ki je bilo v petek zjutraj. Ravno pri tem ogorčenju se je pokazalo, da je v zelo veliki meri kriva v rudarskih revirjih pretirana racionalizacija rudnikov, ki jo je izvedla TPD. Glasnice tega ogorčenja so bile rudarske žene, družinske matere.
Trboveljski rudarji, ki so zaposleni v tako zva-nem »Herrcnschichtu«, dobijo za vsak Silit 38 Din, in to so najboljši delavci kopači. Od 11 plačanih šihtov na mesec pa jim še odtegujejo za razne socialne dajatve in davščine zaslužek treh šihtov, tako da dobi najboljše plačani kopač, vozač in sploh delavec boljše kategorije komaj približno 300 Din na mesec. In vsi ti so sami družinski očetje. Že dolgo velja v Trbovljah sklep trgovcev, da ne zaupajo rudarskim družinam nič več živil, odkar njihovi očetje ne zaslužijo. Ogorčenje rudarskih žen pa ni veljalo toliko nizkemu zaslužku, temveč bolj neenakomerni razdelitvi dela. .Medtem ko delavci na »Herrcnschichtu« dobijo slabša mesta, tako zvane slabše številke v rudnikih, dobijo akordanti dobre številke, tako da celo v času praznovanja napolnijo prazne vozičke in produkcija v rudniku prav nič ne nazaduje. Na ta način jc umevno, da delavstvo toliko praznuje v rudniku.
„Ali naj delajo vsi ali pa nihče"
Ko je bilo v petek zjutraj izplačilo, se je polastilo rudarskih žena veliko razburjenje, ker so bili pri izplačilu odvzeti tudi vsi odtegljaji in so dobili delavci vsega komaj po 80—100 Din za zadnjih 14 dni. Takoj v petek dopoldne so se ženske zbrale in šle pred rudniško ravnateljstvo, kjer so glasno demonstrirale ter zahtevale živeža in odpravo krivičnega sistema, ki protežira akordante. Padali so ostri medklici tudi proti paznikom in pisarjem v rudniku, katere so ženske dolžile marsičesa. Ženske so torej energično zahtevale živeža in pravične razdelitve dela. Že v petek dopoldne je bilo izdano geslo: »Vsem enako delo. Ali naj delajo vsi ali pa nihče!« Ravnatelj inž. Loskot se je trudil, da bi potolažil razburjene ženske. Obljubil jim je, da bo ustregel njihovim zahtevam, obljubil pa jim je tudi vagon moke, ki jo bo ijudnik baje brezplačno razdelil med stradajoče rudarske družine. Konec teh demonstracij pred rudniškim ravnateljstvom je nn-pravilo orožništvo, ki je demonstrirajoče žene raz-gnalo.
Pred občinski urad
Ženske pa se niso razšle, temveč so strnjeno odkorakale pred občinski urad, kjer so ponovile iste zahteve, kakor pred rudniškim ravnateljstvom. Zahtevale so od župana, naj javi višji oblasti, v kakšnem bednem položaju so Irboveljski rudarji. Župan Vodušek je raztolmačil ženam, da občina pač ne more mnogo storiti, obljubil pa je razna manjša zasilna dela, kjer bodo dobili možje nekaj zaslužka. Tudi pri tej demonstraciji je posredovalo orožništvo, da so se žene razšle. Žene so tedaj sklenile, da drugi dan, to je v soboto, ne sme nihče na delo, če ne gredo vsi. Glasno poudarjajoč svojo zahtevo: Vsi na delo, ali pa nihče!« so se ženske v petek razšle.
Zensfte postavijo straže
V	soboto zjutraj točno pred začetkom dela so bile že pred rudniškim ravnateljstvom postavljene ženske straže. Ženske, ki so se sicer dostojno, mirno, toda energično obnašale, niso pustile nobenega na delo, razen jamskih požarnih straž. To stražo so ženske držalo v soboto, nedeljo in ponedeljek noč in dan. Te tri dni je delo počivalo.
„Dosti je iarbarije, ne bosfe nas več farbali i"
Razpoloženje rudarskih družin v Trbovljah 30 skušali v soboto uporabiti v svojo korist narodni socialisti, ki so sklicali »pri Forteju« svoj sliod. Toda račune narodnih socialistov so zopet prekrižale žene rudarjev. Prišle so na shod in glasno demonstrirale proti prirediteljem shoda. Žene so klicale: :>Dosti je farbarije, ne boste nas farbali! Sploh moški nimate nič govoriti. Me žene bomo same uredile! Vsi na delo. ali pa nihče! Nikar,nam ne govorite.« Noben narodno socialistični govornik ni prišel do besede, zaradi česar se je moral shod prekiniti.
Obrtniki na strani žen
Obrtništvo v Trbovljah se je takoj pokazalo solidarno z rudarskim delavstvom in je celo podpiralo ženske straže pred rudnikom. Trboveljski obrtniki, zavedajoč se, da v revirjih ne bo imel nihče zaslužka. če ga ne bo imel delavec, so pošiljali ženskim stražam hrano in čaj, ter jih celo bodrili.
K banu!
V	soboto so rudarske žene izvedele, da se v Laškem mudi ban dr. Marušič. Rudarske žene so poslale takoj k banu posebno deputacijo, ki jo je ban prijazno sprejel in ji obljubil svojo pomoč. Žene so bile z banovini odgovorom zadovoljne. Ban jc namreč obljubil, da bo nakazal 40.000 Din podpore za Trbovlje in 10.000 Din podpore zn Hrastnik. Baje jn fa podpora že nakazana.
Disciplina in red
V	Trbovljah vlada vse le dni od petka največji red. Rudarske žene, ki obvladujejo ulice, so zelo
1 disciplinirane in niso potrebne ostro intervencije od I strani orožništVa in policije.
V	ponedeljek ob pol 12 dopoldne sla bila Ul t -I cana Irboveljski župan Vodušek in okrajni glavar | iz Laškega dr. Kosi v Ljubljano na konferenco k
banu. Rezultat te konference še nI znan.
Dunajska vremenska napoved: Nekoliko Io.
I ulcie. iasno vreme, vetrovi.
Ženske sftfičejo shod
Ženske so že v soboto sklicale za danes ob 3 popoldne javili shod pred rudniško restavracijo. Včeraj je bilo v Trbovljah normalno delo ter so delali vsi »Herrenschiclitlerjh: in tudi akordanti. Tudi danes je bilo normalno delo v rudnikih. Shod rudarskih žena pred rudniško restavracijo pa ni bil dovoljen. Sicer so prišle ženske iz vsoh Trbovelj na glavno cesto ter hotele na shod, vendar pa je oblast razpršila zbirajoče se ženske.
Izredne odredbe oblasti
V Trbovljah sla nabita in razmnožena dva razglasa: Eii oglas je izdal okrajni glavar v Laškem dr. Anton Kosi. Ta razglas je datiran 4. julija 1933. Razglas prepoveduje, sklicujoč sc na zakon o notranji upravi in na obrtni zakon, vsako zbiranje, shajanje, zborovanje in sestajanje prebivalstva, kakor tudi posameznikov na cestah, trgih in vhodih v rudnike, v javnih lokalih in drugod. Izvzete so lc osebe, ki so zaposlene pri delu. Vse točilnice alkoholnih pijač sc morajo zapreti ob 20. Po tem času se gosti ne smejo zadrževati več v lokalih, niti sc ne sine dajati pijača na doni. Ob 21 so morajo zapreti vsa hišna vrata. Ob tem času mora biti prebivalstvo . v svojih stanovanjih, katera lic sme zapustiti do 4 zjutraj drugega dne, izvzemši osel), ki so zaposlene pri rudniškem delu in pa v zelo važnih in nujnih ter neodložljivih primerih. Prestopki te narcdiic. v kolikor ne spadajo pod naredbe kazenskega zakonika in zakona o zaščiti javne Varnosti in reda v državi ali druge zakone, se kaznujejo po zakonli o notranji upravi z denarno globo 500 Din
ali z zaporom od 1—G dni. Narcdba je takoj veljavna.
Odredbe za nujno odpomoč
Trboveljski župan pa je izdal razglas ,0 rezultatu seje na kraljevski banski upravi. Te seje so se udeležili zastopniki banske uprave, rudarskega glavarstva, okrajnega glavarstva v Laškem, TPD, cestnega odbora in trboveljskega županstva. V razglasil se obljublja: »V toku tega tedna sc bo delalo v revirjih TPD en dan več kot jc bilo razglašeno, to Se pravi 4 dni. Trboveljska premogokopna družba bo izvršila razen normalnega obrata še zemeljska dela. Zaslužek ho približno 100.000 Din, pri teh delili pa bo zaposleno izključno delavstvo TPD. Banska uprava je dala na razpolago Trbovljam 40.000 Din in Hrastniku 10.000 Din za najnujnejšo prehrano najbolj bednih rudarskih otrok in družin. Banska uprava bo v teku tega tedna začela t javnimi deli na cesti Trbovlje—Marija Reka—Št. Pavel. Zaposlenih bo, kakor pravi razglas 200 do 250 delavcev. Pri teh delili bodo prišli v poštev le rudarji. Nekateri samci bodo zaposleni pri gradnji ceste Litija—Radeče in pri razširjanju ceste Celje— Zidani inost. Na temelju občinskega proračuna za letos bo v teku letošnjega leta izvršena delna regulacija potoka Bobenj in bo zgrajen most v Hrastniku.
TPD jc dalje zagotovila, da ob določenih dneh praznovanja lic bo več producirala premoga, kolikor no bo zvezano z vzdrževanjem dela in se bodo šihti pravično razdeljevali med delavstvo ter bo izključena protckcija posameznikov.
Delavstvo je napram tem obljubam zelo skeptično in napetost ni ponehala.
Kapitutacija „iuhreriau pred Dottlussom
Hitler ponuja spravo!
t
Dunaj, 5. julija.
Berlinska oficiozna »Aussenpolitischc Korres-pondenz« jc priobčila zanimiv članek, ki je zbudil na Dunaju občo pozornost. Ta članek ne pomeni nič manj kakor to, da je Hitler uvidel, da Dolllussa ne bo ukrotil in da si želi sporazuma. Najprej hvali Avstrijo, češ, da je po svojih najnovejših odredbah napravila velik korak na poti k avtoritativni državi, kakor so to Italija, Rusija in Nemčija, in kakor se poskuša to sedaj tudi v Franciji in Angliji.
Potem piše Hitlerjev organ, da čisto lahko obstojata dve nemški neodvisni državi, v katerih pa naj bi bila na krmilu ista stranka. Dejstvo, če sc prizna Hitlerja kot Fiihrerja narodnega socializma, ki kot socialni in kulturni pokret ne pozna deželnih meja, prav nič ne škoduje neodvisnosti Avstrije. Nemčija že z ozirom na pakt četvorice absolutno ne misli na politično priključitev Avstrije k nemški državi.
List potem hvali pokojnega Seipla in priznava, da Dollfuss ubira njegove stopinje. Seipel je prvi naglašal, da je potreba, da vse nemarksistične sile združeno premagajo marksizem. Nemčija odobrava vse Dollfussove ukrepe, ki imajo namen, ustvariti na gospodarskem in socialnem polju revolucijo v smislu fašizma. Zato pač ni nobenega vzroka, da ne bi Dollfuss sprejel kot svoje sodelavce avstrijske narodne socialiste, ki imajo na svoji strani gotovo eno tretjino avstrijskega prebivalstva...
Odgovor Avstrije:
Izključeno!
Ta članek so v Avstriji sprejeli kot kapitulacijo Hitlerja, kar v resnici tudi je. Hitler je uvidel, da je avstrijsko grozdje prekislo in da polom njegove politike proti Dollfussu grozi njegovemu pre-
stižu v Nemčiji. Zato ponuja sedaj lojalno zadržanje Nemčije in spoštovanje avstrijske neodvisnosti pod pogojem, da bi Dollfuss napravil koalicijo z nazisti. Toda za to jc danes že prepozno.
Avstrijski oliciozni »Telegraf« pravi, da Avstrija pozdravlja prizadevanje Hitlerja, ako hoče popraviti odnošaje med Avstrijo in Nemčijo. Ako pa namerava Hitler na ta način doseči spremembo notranjepolitičnega kurza v Avstriji, potem se zelo moti. Zbližanje ali celo koalicija med krščanskimi socialci in avstrijskimi hitlerjevci je izključena. Odnošaji med Avstrijo in Nemčijo se morajo urediti tako, da ne bodo pri tem prišli absolutno nič v poštev odnošaji med Dolllussovo vlado in avstrijskimi naziti,
Dollfuss: „Prekasno"!
Dunaj, 5. jul. Kancler Dollfuss, ki so ga časnikarji vprašali za mnenje o Hitlerjevi ponudbi, se je pokazal zelo rezerviranega in je dejal, da ne ve, v koliko izraža ta članek sodbo nemških vladnih krogov. Vendar ima pa vtis, da je nemška ponudba nekoliko kasna, da bi liiogla Avstrija nanjo pristati. — V tukajšnjih krogih naglašajo, da predstavlja ta članek novo metodo vmešavanja v avstrijske notranje zadeve in zato sprejemajo to berlinsko gesto z veliko skepso.
Starhemberg: „Slabši od boljševikovl"
Dunaj, 5. jul. AA. Vojni minister Vaugoin je imel v Kiosterneuburgu govor, v katerem je ostro obsodil uvedbo koncentracijskih taborišč za katoličane v Nemčiji. Dejal je, da so kristjani že pred 2000 leti prelivali kri za svojo vero in zato se tudi nazistom ne bo posrečilo ubiti katoliške vere. — Za Vaugoinom je govoril knez Starhcmberg. Med lrugim je rekel: da je nacionalni socializem slabši 1 »d boljševizma in mora izginiti kakor marksizem.
Ali bo prišlo do honhordata
Vatikan je stavil svoje protipredloge Cllf ft€? ?
Berlin, 5. jul. V nasprotju z dosedanjimi vestmi javljajo, da pogajanja glede konkordata med Nemčijo in Vatikanom niso tako blizu zaključku, kakor bi morda v Berlinu želeli. Dejstvo je, da je Vatikan stavil svoje protipredloge, ld jih vsebuje 32 členov pogodbe, ki naj bi se sklenila. Najbolj delikatno je vprašanje vzgoje mladine, kakor tudi katoliške akcije; nadalje stavi Vatikan posebne zahteve glede vajenskih organizacij. Hitlerjevce je presenetilo, da je Vatikan prišel na dan z večjimi zahtevami — vsaj v Hitlerjevih vrstah tako zatrjujejo — kakor jih je stavil svojčas Mussoliniju. Berlinski tisk sc postavlja na stališče, da ne more Nemčija dati Vatikanu večjih koncesij, kakor jih je dala fašistična Italija v lateranskem sporazumu. Kakor znano, ugovarja na to Vatikan, da je položaj med Nemčijo, ki ne more ničesar dati v zameno za koncesije Vatikana, drugačen, kakor je bil po-
ložaj med sv. stolico in fašistično Italijo, ki je pristala na rešitev rimskega vprašanja.
V konkordatu naj bi bile tudi določbe glede katoliškega tiska. Jasno, da ni moglo biti med pogajanji govora o tem, naj Vatikan privoli v razpust centruma, saj je splošno znano, da se Vatikan noče nikdar vezati na politične stranke, pa naj si bodo tudi katoliške, toda on tudi ne more privoljevati v kakšen razpust. Tu bodo zdaj proučili vatikanske predloge in nato sporočili svoje mnenje v Rim. Von Papen ostane še nekaj dni v Rimu, bržkone do konca tedna. V Rimu se mudi tudi nadškof iz Freiburga im Breisgau dr, Grober, ki se tudi udeležuje pogajanj. V Hitlerjevi okolici zatrjujejo, da želi tudi Hitler, da bi prišlo do konkordata, toda vse kaže, da smatra kancler konkordat med Vatikanom in fašistično Italijo za precedent, ki ga hoče izrabiti v svojo korist.
Medtem, ho se Papen pogaja z Vatikanom
Hitlerjevci preganjajo duhovščino
Knrlsruhe, 5. julija. A A. Kakor poroča na-eijoualno socijalističiii organ Der Fiilner« jo policija aretirala nekega župnika češ da jc sovražno nastopal proti hitlcrjovstvu.
Kardinal Faulhaber zastražen!
Dunaj, 5. julija. AA. llciimvehrovski organ \Viener Mitagsblntt« doznavn iz Monakovegn, da je kardinal Faulhaber pod nadzorstvom hUlerjevskili čet. ki stražijo njegovo palačo noč in dan. Kardinal se lahko gane iz palače le tedaj, kadar mu hitlerjcvci to dovolijo, in šc tedaj ga spremljajo člani napadalnih oddelkov.
V i*ti zadevi prinaša Journal des Debat s« brzojavko i/ Berlina, p<> kateri je moral Hitler osebno in energično intervenirati, dn niso nn-eijonnlno soeijalistične čete aretirale monakov-skega nadškofa kardinala Fnuihnbcrja in bivšega kanclerja Briiningn. knr bi imelo /a po-slc-dico takojšnjo prekinitev že tako dovolj težkih pogajanj / Vatikanom /nradi konkor-1 dnin.
Odredba virtenberškega škofa
Wiirtemberg, 5. jul. tg. Wiirtembcrški ško( jc poslal svojemu duhovništvu okrožnico, v kateri prepoveduje v ccrkvi vsako politično izjavo tžr vsako kritiko novih notranjepolitičnih razmer v državi. Tudi v privatnem življenju sc morajo zadržati duhovniki napram režimu korektno. Katoliška cerkev, ki jc doslej vedno spoštovala zakonsko oblast, priznava tudi sedaj zakonito nacional-nosocialistično vlado.
Smernice katoliškim listom
Monakovo. 5. julija. Katoliška tiskovna zvezo (Der katholisohe Presseverein), ki ima v rokah mnogo listov na Bavarskem, je izdal na vsa uredništva,-ki so mu podrejena, smernice glede orientacije v novih političnih razmerah. Zveza zahteva od listov, da takoj prekinejo vse zveze s političnimi -strankami, kolikor so sploh obstojale in da se takoj prilagodijo sedanjim razmeram. Dolžnost listov je, da se zavzamejo za politiko sedanje vlade, ki se poteguje za narodno osvoboditev nemškega naroda nadalje za ureditev državne avtoritete.
SARGOV
KALODONT
Kongres jugosL katehetov v Zagrebu
Zagreb. 3. julija.
h cele Jugoslavije so zbrani te dni . upniki katehetskili društev v Zagrebu, da pretresajo aktualna vzgojna in veroučna vprašanja, da se posvetujejo in iščejo skupnih stikov, da si izmenjajo misli, da ai določijo enotne smernice v vzgojnem delovanju, da se navzamejo novega ognja za svoj visoki in velevažni poklic.
S klicanjem sv. Duha in s skupno sv. mašo, ki jo je opravil nadškof dr. Anton Bauer, so zbo-rovalei pričeli v ponedeljek zjutraj svoje konference, ki so razdeljene na cele tri dni. Prvi govor, ki ga je imel insgr. dr. J. Gunčevič, prof.-katehet v Zemunu, je bil namenjen kateh. tovarišem samim. V jedrnatem, s citati iz sv. pisma prepletenem razmišljanju je pokazal, kako naj preveva dih božji katehetovo osebnost in vse njegove napore v šoli.
Otvoritev kongresa je potekla brez običajnih formalnosti. Kanonik in unriv. prof. Stj. Bakšič je kot predsednik »Bratovščine za poučevanje krščanskega nauka.« ki so jo oživotvorili v zagrebški nadškofi ji. pozdravil vse navzoče, osobito Slovence, in naglašal, kako koristno in naravnost potrebno je, da se od časa do časa snidejo vzgojitelji in veroučitelji naše mladine, saj so časi tako težki. Poleg gospodarske krize tarejo naše ljudstvo razne nesreče in neprilike: širi se nevarni in brezverni komunizem, valovi pohujšanja pljuskajo na mladino od vseh strani, slabo čtivo, pretirani šport, telesna kultura z zanemarjanjem duha — in še marsikaj moramo smatrati kot oviro vzgoje za plemenitost srca. Marsikateri katehet takorekoč oma-guje pod težo negativnih vplivov, zato je prav. da išče pomoči in sveta pri tovariših, pri skupnih sestankih, kjer se nasrčemo novih moči za novo delo.
Nato se je konstituiralo predsedstvo kongresa. Kot predsednik je bil z vzklicem pozvan dr. Mirt, kanonik in vodja dijaškega konvikta v Mariboru, ki je predsedoval, ko so bili na vrsti slovenska referati. Načelnik katehetske sekcije BKN., pro-fesor-katehet dr. Janko Oberški, je vodil druge referate. Kot častni predsednik je bi imenovan prof.-kanonik dr. Gr. Pečjak iz Ljubljane. Tajniška mesta so zasedli izvoljeni gg. svetnik Čadež, tajnik »Društva katehetov v Ljubljani«, prof. J. Bogovi?, predsednik katehetskega društva v Mariboru, prof. Ferdo Heffler, urednik »Krščanske škole« v Zagrebu in prof. Krsto Stošič iz Šibenika.
Kot prvi referent je nastopil G. Butorac, prof. r Kotoru. Njegovo predavanje o »važnosti verske in nravne vzgoje v nasprotju z modernimi stru-jami« je bilo nadvse aktualno. Pokazal je težke, d a si dostikrat skrite rane, ki razjedajo in uničujejo zdrava krščanska načela med našo doraščajočo šolsko mladino. Kako pobijati indeferentizem, kako razpršita nevarnost marksizma, kako tempe-rirati pretirani razmah za telesno kulturo, kako razjasnjevati druge moderne zablode, vse to je referent točno raasvetlil, kar je zbudilo dolgotrajno oehato.
Prav tako razgibno je vplival s svojim izredno zanimivim in uvaževanja vrednim govorom prof. Bogovič iz Maribora. Naslov njegovemu referatu je bil: Psihološke dispozicije sodobne mladine, Vzgoja dela včasih pogreške prav vsled tega. ker ta in oni prav ne presodi duše in notranjih bojev in konfliktov, s katerimi se dostikrat bori mlad dijak. Mnogokrat se preveč goji intelektualizem na škodo vzgoji volje, ki jo treba pravilno voditi. Potrebujemo knjižic, poljudnih in primernih za mladega človeka, ki ga begajo razni dvomi, zmedena tovarišija; treba ljubezni in potopljenja, osebnega razgovora z dijakom.
Govor bo v celoti objavljen v slovenskih in hrvatskih glasilih.
Mnogo živahnosti in razgiba so zbudili referati o učnih načrtih za razne kategorije šol. Slovenca smo v tem oziru na boljšem, ker že imamo točno j izdelan in natisnjen podrobni in vzgojni učni na- j črt za osnovne, meščanske in nižje srednje šole. i Zborovanja se je udeležil tudi pom. škof Pre- j muš; biskup dr. Njaradi je poslal pismeni pozdrav, ker je bil zadržan.
2. dan
Zagreb, 4. julija.
no mesto v cerkvi. Nato je razložil, kaj je soditi o klasični polifoniji, o modernem cerkvenem petju s spremljevanjem glasbil, končno je proslavljal in navduševal za ljudsko petje, a ne toliko v našem pojmovanju, marveč za liturgično ljudsko petje, ki je na Hrvatskem tu in tam še močno razvito. Zahteval je, naj se v vse cerkvene moll-tvenike in pesmarice uvedejo liturgični teksti, ka-tehetje pa naj z njimi seznanijo mladino.
Po ogledovanju zakladnice zagrebške prvo-stolnice v popoldanski uri je sledila konferenca gospodov iz zagrebške nadškofije, kjer vpeljujejo po obširnih župnijah z mnogimi tisoči vernikov posebne odseke Bratovščine krščanskega nauka, v katerih se udejstvujejo s poučevanjem" mladine v verskih naukih tudi dobri lajiki.
Strela ubija
Najbolj privlačna, ker času primerna razprava je bila poverjena prof. katehetu dr. Marijanu Do-klerju iz Ljubljane. Imel je nalogo razložiti bistvo liturgičnega gibanja in pokazati, kako v to gibanje uvesti mladino naših šol, da bo aktivno sodelovala v liturgiji. Navezal .je svoje razmišljanje na delovanje slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda, katerih god smo prav sedaj praznovali. Z uvedbo slovanskega bogoslužja in slov. obrednega jezika sta približala oltar ljudstvu, ljudstvo oltarju.
Malo je vernikov, ki bi se udeleževali najsv. liturgičnega opravila, svete maše, tako pravilno in na popolni način, kakor so to prakticirali katoličani prvih stoletij, ki so z mašnikom molili, darovali in se udeleževali daritvene večerje (sv. obhajila). Liturgično gibanje in z njim v zvezi evha-ristično gibanje ima namen, da bi se ta pravilna udeležba pri presv. daritvi obnovila. To delo naj podpira tudi katehetov pouk v šoli. Predavatelj je nato razjasnjeval, kako bi se dalo to izvršiti v posameznih skupinah naših šol — do najvišjih oddelkov, ki se njih gojenci privajajo na »recitirano mašo« in na skupne molitve z mašnikom.
Liturgično gibanje je odlično oživotvorjenje tega, kar obsegajo zahteve delovnega princija v šolskem obratu. Delovna šola kliče in zahteva: Več aktivnosti v šolo, več združevanja z življenjem! Verski nauk ne sme ostati neizrabljen.
Prof.-katehet dr. Kalaj, svečenik uniatskega (grško-katoliškega) obreda je kot kc* eferent zelo zanimivo orisal liturgijo svet emaše po istočnem obredu ter sproti označeval, kako se verniki živo udeležujejo z mašnikom vred sv. daritve.
Oba govornika sta prav posebno podčrtavala, kako koristno in potrebno je mladini dopovedovati, da sta blagovestnika sv. Ciril, in Metod že v 9. stoletju globoko umevala pomen domačega jezika in ga uvajala v bogoslužje, pa tudi to, da ju je papež sam podpiral v tem stremljenju.
Na dnevnem redu so nato bili še številni referati, na videz manj zanimljivi, po besedi soditi manj pomenljivi: ali predavatelji so se znali tako poglobiti v vsebino, da so pričarali marsikaj novega in uvaževanja vrednega na dan. Tako smo se prepričali kako more popolno umevanje cerkvene umetnosti krasno služiti podvigu estetske in versko odgojo. (Predavanje prof.-kateheta dr. Matije Markova iz Varaždina.) Resnica, ki jo je dokazal, je izražena v kratki rečenici: »Umetnost pomaga veri, vera umetnosti«.
Prav posebno je elektriziral poslušalce katehet Ivan Kokot iz Samobora, ki je obravnaval temo: Cerkvena glasba in cerkveno petje kot vzgojno sredstvo. Petje naslonjeno na cerkveno liturgijo je integralni del službe božje. O liturgičnem petju velja znan rek »Bis orat qui cantat«. — Liturgijsko cerkveno petje je dvojna molitev. Po lepi, pravilni in ganljivi cerkveni glasbi je že marsikdo našel pot k cerkvi Kristusovi.
Govornik je nato ocenjeval in razjasnjeval bistvo gregorijanskega korala, ki mu gre prvenstve-
Mokronog, 3. julija 1933, Danes popoldne okoli pol 2 se je pripeljala ne preveč huda nevihta od Jevnice gori v naš kot. Le parkrat je treščilo, dežja je bilo malo, v
dobri uri je bilo končano. Arkotova mati v Mar-tinjivasi se je čudila, ker ni prišla domov 36 letna hči Marija. Po dežju jo je šla mati iskat na njivo, našla je pa v krompirju samo motiko. Par korakov v stran je pa ležala mrtva hči Marija pod malo smrekico. Šla je tja vedrit, pa jo je strela ubila. Drevo je nepoškodovano, dekle je pa po hrbtu vsa ožgana, gorenja obleka je cela, spodnja pa ožgana. Ta dogodek je močno pretresel vse ljudi.
Najstarejša Škalčanka umrla
Škale, 4. julija.
V torek se je na skalskem pokopališču zaprl grob Terezije Blekačeve, 921etne Ko-ševe mame. Visoka so bila njena leta in dolg je bil večer njenega življenja, a kljub temu je smrt vse pretresla. Saj je bila do zadnjega izredno dobro ohranjena in sveža. Marsikdo i je pri odmerjanju let prisodil veliko manj. Kar smejala se je svojim občudovalcem: »6em še krepka in še ne mislim na grob!«
Zdaj je pa odšla. Odšla je z njo priča življenja skoro štirih šaleških generacij. Šest škalskih dekanov je doživela in 57 kaplanov. Bila je Slomškova birmanka in je vedela o njem mnogo povedati. Odlikovala jo je izredna prožnost duha in spomin. Njeni podatki o zgodovinskem gibanju Šaleške doline so bili za čudo točni in številni.
Blag ji spomin!
* •
Poglabljanje Ljubljanice
Ljubljana, 5. julija.
Komaj je vreme le malo popustilo v svoji cmerikavosti, je poglabljanje Ljubljaničine struge in betoniranje dna v velikih skokih napredovalo. Ljubljanska gradbena družba, ki so ji povodnji in deževja v zadnjih dveh mesecih delo silno ovirala, je delo pospešila in tako organizirala, da gre res lepo od rok. Vodstvo nadzorstva pri grad-bi ima banovinski višji inšpektor g. ing. Petrič, za
radi tega izplakovan lansko leto poglobljeni de! struge od cukrarne do Kodeljevega, Smradu se nam torej letos ni bati. — Jez v sredi struge pa bo ustavljal vodo, ki bi ob plohah utegnila udariti v strugo skozi prelivno kamro zlivalnega kanala na levem bregu. Ta kamra je že pod jezovoma pod trimostjem in če ne bi bilo jeza v sredi struge, bi lahko mala ploha povzročila, da bi bila najnižja mesta, kjer se betonira dno, zalita z vodo
i 'ogled po strugi, kjer odkopavajo grušč in blato.
Pisma
Primskovskega gospoda
XVI.
Stare in nove reči
Ljuba Filomena, da si mi zdrava!
Danes je grdo vreme, ti bom kaj pisal . .. Neki gospe na Dunaju je prav slabo šlo. 15. listopada mi je poslala sladkornih stvari in se mi zahvalila, ker ji je mož postal zopet dober. Prej je rekla, da je mož tako oduren, da ga ne bo moč prenašati. Pisal sem ji, da naj se z mojo mašo sklene. Rekel sem ji, da jaz začnem maševati, ko solnce vzide in da naj reče: »O, ko bi gospod mene v spomin vzel pri sv, maši!« Seveda ne vem, katera duša želi, aa bi jo pri sv. maši vzel v spomin, pa vendar imam pri sv. maši namen, da bi pomagal Bog ti-rtim, kateri bi se mi radi priporočili v priprošnjo. To pa pomaga in tej gospč jc tudi pomagalo. — Bila je neka mlinarica, ki mi je tožila svoje nadloge, pa sem ji rekel, da naj to željo obudi, ko lotnee vzide, da bi jo pri sv. maši vzel v spomin, pa bo prišla v moj spomin, ker pravim: »Bog pomagaj tistim, ki bi se mi radi v priprošnjo priporočili, ko bi tukaj bili.« In tako pridejo v mojo priprošnjo. Od tistega časa se je mlinarici na bolje obrnilo. — Neka druga je tudi bila, ki sem ji prav tako svetoval in ji je bilo tudi pomagano, kakor zdaj tej gospž. ■. Seve, želja mora biti dobra in Bogu dopadljiva. Tukaj ne smemo želeti, da bi Bog nagnjenju sedmih glavnih grehov stregel, V nas tiči to nagnjenje; pa moramo Boga prositi, da bi to nagnjenje v nas zatrl, ne pa, da bi ga prosili, da bi on temu nagnjenju v nas stregel1...
... V stolp pojdi in doli skoči, pa se prčcej ubiješ; špirit pij, pa se tudi ubiješ in umreti boš moral, pa nekaj kesneje... Ubijavcev je veliko med ljudmi, ker so ljudje velikokrat vzrok smrti svojemu bližnjemu. Tega greha je veliko na svetu. Mož ubije svojo ženo, ki jo žali, da zboli in umrje ..
1 Potem pripoveduje H. o nekem pijancu, ki je bil na tem, da kmalu umrje, in pravi o njem, da bo
SmIu SVOJ "libijSVCC.
- Slede razna Gospodarska navodila Ln nekaj drugih stvari
... Kako prav je, da me oče ubogajo, da tako zelje sade, kakor sem jaz rekel. Kateri sade zelje, kakor jaz velevam, imajo dosti in lepega zelja, kateri se pa stare trme drže, tako rekoč nič nimajo; še takega zelja nimajo, kakor smo ga mi prešičem pokladali. Nekateri človek je svojegla-ven; ima tako bučo, da, ko bi se imel z bikom bosti, bi ga užugal. Ni vse staro dobro, ne. Ko bi se ljudje vedno starega držali, bi še zdaj z vejo orali... Po starem bi še zdaj ne bilo ne železnice, ne brzojava, ne drugih koristnih reči. Ko bi bilo vse po starem, bi šli ljudje na konec sveta, solnce in mesec s kolmi doli zbijat. Je že prav, da staro ohranimo, kar je dobro; če pa kaj novega pride, kar je bolje ko staro, moramo staro prepustiti in se novega prijeti. Samo nove vere se ne smemo poprijeti; stara vera, stara dvajsetica, staro vino: to je vse dobro, drugo staro pa ne vse.
Zdaj v adventu bo pri nas roinovenška po-božnost ... Pridi k meni! Po božiču pojdeva v L in v tisto hišo, kjer straši .. .
Le pridi me obiskat, se bova kaj pogovorila. Jaz sem že star, sem veliko videl, slišal in skusil; to ti bo prav prišlo in še drugim okoli tebe in za teboj, ko te ne bo več na svetu. Niso vse besede moje sv. evangelij, pa vendar so blizu resnice . . . Jaz imam rajši eno resnico ko 10 goldinarjev denarja. Resnica me bo varovala, da v trpljenju ne zaidem . . . Vednost jc več vredna ko denar. Zlata postelja je lepa, pa bolniku ne prežene bolezni, vednost pa. Nemški cesar jc star, njegov sin pa ima raka v grlu. Je sicer bogat, pa če kepo zlata priveže na vrat, mu ne bo nič pomagalo ... Pravijo, da mu mislijo vrat prerezati in raka izrezati. Pa to je nevarno, ker se zna rana prisaditi in to ga bo prej spravilo kot rak sam. Ko bi hotel iti v Lurd na božjo pot! Tam se gode čudeži, toda on je luteran in tega ne bo storil.'
No, zdaj pa zdravi bodite, dokler se ne vidimo in še dalje! ...
19. 11. 1887.«
1 Nato pripoveduje H., kako je lurška Marija čudežno ozdravila neko francosko deklp.
' Brez podpisa.
Gradbeni urad oziroma terensko sekcijo pa nadzoruje g. ing. Pogačnik. Vrhovno vodstvo pri vseh delih v Ljubljanici ima priznani statik Ljubljanske gradbene družbe, g. ing. Dimnik Stanko, izkop in betoniranje vodi stavbenik g. Hronek Josip. <
Pri betoniranju, ki je zaključek vseh priprav-i ljalnih del, je vedno lepo število gledalcev, ki se čudijo, kako se vsem mudi. Na levem bregu stoje i 3 stroji za mešanje betona, ki kar tekmujejo med seboj. Dva tovorna avtomobila jim sproti dovažata gramoz za beton in za posipanje po blatnem dnu. ' Ker je betonirano dno debelo 40 cm, struga pa ; široka okrog 23 m, gre na tekoči meter beto-niranega dna dobrih 9 kubičnih metrov betona, j Iz mešalnih strojev se vsipa beton po treh koritih v strugo, kjer ga razvažajo s samokolnicami. Po krajšem četrtem koritu pa vsipajo gramoz, s katerim pokrivajo blatno dno. Doslej betonirano dno meri v dolžino že 188 m. Ta dolžina je bila beto-nirana v 12 delovnih dnevih, ki pa so radi deževja razdeljeni na tri mesece. Rekord v betoniranju je bil dosežen v ponedeljek, ko je bilo za-betoniranih v dolžino nekaj nad 25 m dna. Ta dan so mešalni stroji namešali 230 kubičnih metrov betona in delali od petih zjutraj do 8 zvečer. Dno betonirajo v pasovih, ki so običajno široki po 4 m, vendar betonirajo navadno po dva ali tri take pasove hkrati. Obrežni zid, ki je visok dobrih 5 metrov in pol, stoji na nogi, ki gleda 1 m v j strugo. Na to nogo se priključi betonsko dno, tako da nastane, potem, ko je dno betonirano, j velikansko betonsko korito, ki meri v širino okrog 25 m, v višino pa 5 in pol metra. Ker puščata jezova pod trimostjem nekoliko vode, jo črpa manjša črpalka nad jezom v sredi struge v korito, po katerem odteka ob zmajskem mostu v jarek ob obrežju. Druga črpalka pa črpa talno vodo in vodo, ki jo pušča obrežno zidovje iz najnižjih mest, kjer pripravljajo dno za betoniranje: če pa je treba, pomaga še ročna črpalka. Danes so tudi zabili meter globoko pod betonsko dno zagatno steno čez vso strugo zato, da bo zadržala talno vodo, ki bi sicer vedno bolj zamakala strugo na mestu, kjer betonirajo dno.
Dotekajočo vodo ustavljata dva jezova pod trimostjem, zaradi večjih nalivov pa je še v strugi, nekako v sredi med frančiškanskim in zmajskim mostom še en jez iz ilovice. Jezova pod trimostjem ustavljata vodo, ki jo pušča zapornica v Trnovem, močna črpalka, montirana na obrežnem zidovju med spodnjim in srednjim mostom pa črpa doti-kajočo vodo v zbiralni kanal, ki gre za levim obrežnim zidovjem in sc pri Šentpetru izliva v že poglobljeno Ljubljaničino strugo. Jez ob levem bregu bodo v kratkem povišali, tako da se bo voda v strugi nad trimostjem močno napela. V tem delu struge bo stala voda tako visoko, da bo sama odtekala skozi začasno prebite odprtine v oba zlivalna kanala za levim in desnim obrežnim zidom. Ker bo na ta način odtekalo na sekundo okrog 300 litrov vode. «p voda v strugi nad trimostjem ne bo mogla usmraditi, pravtako pa bo
ter razmočena za nekaj dni; delo pa bi zopet zastalo.
Odkopavanje grušča in blata iz Ljubljaničine struge gre sedaj hitro izpod rok. Na treh tirih v strugi in s 140 vozički izvozijo iz struge na dan povprečno 800 vozičkov grušča, kar da okrog 650 kubičnih metrov. Ko je bila proga najdaljša, so merili tiri okrog 5 kilometrov. Vozičke prevažajo iz struge do Ravnikarjeve jame z 2 lokomotivama in 5 motorji na plin, oziroma bencin. Z izkopanim gruščem je doslej zasuta že prva tretjina Ravnikarjeve jame in gotovo je, da bo ob koncu zasuta vsa, saj je treba na dolžinski meter struge odpeljati okrog 65 kubičnih metrov grušča.
Od zmajskega mostu naprej bodo odvažal' grušč na štirih tirih, dno pa bodo betonirali tako, da bosta stala na vsakem bregu po dva mešalna stroja, kar bo delo zopet pospešilo. Da se bo pa zamuda radi slabega vremena čim manj poznala,
Betoniranje dna.
ok grade sedaj po nereguliranem strmem nabrežji', ki se dotika že poglobljene struge, prav strmo rampo, ki bo za šentpetersko vojašnico priključena na sedanji tir. Po tej rampi bodo še ta teden začeli odvažati grušč, ki leži v tistem delu struge, ki nima več obrežnih zidov. Konglemeratne gmote v tem delu struge bodo razbili s pnevmatičnimi kladivi. Grušč pa bodo odvažali z vozički, ki jih bo vlekla po strmi rampi jeklena vrv, katero bo navijal elektromotor. Na ta način bo narastel izvoz iz struge na 1000 vozičkov dnevno, hkrati pa bodo lahko opustili sedanje odvozne rampe ko bo treba belonirati dno nižje od šentpeterskega mostu.
Pri sedanjih delih delata po dve skupini delavcev. Prva od 4 zjutraj do opoldan, druga pa ves popoldan do 8 zvečer. Pri betoniranju je zaposlenih skupno okrog 60 ljudi, pri odkopavanju pa okrog 140. Pri odvažanju grušča okrog 100 ljudi, poleg tega na je zaposlenih sp lpnn štpviln nrnfp-Mjonist ov.tako da ima vsega skupaj v Ljubljanici zaslužek okrog 350 ljudi
Ljubljanske vestis
Prenovitev cerkve sv. Ftorijana
Celje
Ljubljana, 5. julija.
Prenovitev zgodovinske cerkvice sv. Florijaua zanima vsakega pravega Ljubljančana. Ljudje so z največjim zanimanjem zasledovali vsa prejšnja dela okoli cerkve in ureditev ulice. Spraševali so se, če bo prenovljena tudi cerkev nama. Ko so pred tedni začeli postavljati zidarski oder pri cerkvi, so sc ljubitelji starih zgradb vzradostili in začeli so znova prihajati, da vsak tiho nadzira, kako dela napredujejo.
»Slovenec., je o tej lični ccrkvic! priobčil že mnogo zgodovinskih podatkov, zato se danes omejuje "le na stavbni material, iz katerega je cerkvica zgrajena. Zidovje je zgrajeno mešano, iz opeke in golovškega kamna — peščenca. Stara opeka je zelo trpežna in odporna proti vsem vremenskim vplivom. Stara Ljubljana je namreč dobivala opeko za zgradbe iz mestne opekarne, ki se je nahajala v trnovem ob sedanji Opekarski cesti. Na mestu, kjer stoji sedaj prijazni Pršinov gradič, je bila velika opekarska peč. Pokojni prof. Ivan Vrhovec je v svoji knjigi »Ljubljanski me-ščanje prav lepo opisal poslovanje te opekarne in navajal tudi cene za opeko. Stari Ljubljančani so poleg mestno opekarne rabili pri zgradbah go-lovški kamen — peščenee, ki je drugače prav slab material, kajti je podvržen vremenskim vplivom in se rad razkraja. Prenovljenje cerkvice se vrši na stroške mestne občine in šentjakobske župnije, ki zbira tudi milodarc.
Prenovitev florjanske cerkve je prevzela stavbna družba Gradidom , pri kateri sodelujeta stavbenik g. Ivan Ogrin in njegov sin inž. arh. Gustav Ogrin. Ta tvrdka je nedavno prav lično prenovila
Olupove hišo pod Trančo. Že tvrdka jamči, da bo prenovitev cerkve tttaj&olldneje izvruena. Mnogo truda in spretnosti je bilo treba že pri postavljanju potrebnih odrov. Ko so začeli odstranjevati stari omet, so se pojavile velike težave. Zidovje vrh stolpnega zidca sc jo moralo na zunanji strani v precejšnji meri odstraniti. Slabo kamenje se je nadomestilo z opeko in betonom. V spodnjem delu, ki je manj izpostavljen vremenu, je zidovje še dokaj dobro. Ves stari omet, ki je bil že v razkroju, so je odstranil, nato so se rege« dobro iz-čistile in oblile s cementnim mlekom. Nato bo napravljen grob omet iz podaljšane cementne malte, za tem pa fin omet iz naravnega dolomitnega peska, katerega barve bedo napravljale malo rjavkast topel ton. Cerkve zato ne bo treba še posebej barvati.
Na zvoniku samem je bil popravljen ves gornji del strehe. Strešni opaž je bil že trhljen in je zato stolp visel skoraj 40 cm. Sedaj je bil nanovo naravnan. Streha je že pokrita s cinkasto pločevino. Ta dela izvršuje kleparski mojster g. Cotič, tesarska pa tesarski mojster g. Fran Martinec.
Ljubljančane tudi zanima, koliko je visok zvonik. Višina stopa nad trotoarjem do zidca meri 26.30 m, od zidca do jabolka 11.70 in. Jabolko meri v premeru 60 cm. Križ sam je visok 3 m, skupna višina zvonika do vrh križa znaša 41.60 m. Florjan-ska cerkev se je že prva leta po vojni pokrpala. Pobelili so jo kar na stari omet, kar ni racionalno in povzroča vedno nove stroške, ker omet ne starem ne drži dolgo časa vsled raznih vremenskih nekrilik, zlasti megle. Vsa dela bodo trajala tja do septembra. Dela sedaj zelo napredujejo vsled lepega vremena.
Kdo ho zmagal ? Sablia ali pero ?
To so naši nasprotniki! Junaška enajstorica častnikov, ki nam bodo v petek ob 9 zvečer skušali odnesti venec zmage v — žogobrcu!
Ljubljana, 5. julija.
Gornje vprašanje je kar čez noč postalo aktualno v našem nogometnem svetu. Pozabljene to liga-tekme, pozabljeno domače nogometno prvenstvo, vsa pozornost in zanimanje ljubljanskega Jio-i;onietnega občinstva ali, kakor pravi kolega športni referent, nogometne publike, je osredotočeno na veliko, edinstveno bitko, ki se bo bojeval a_ v petek zvečer ob 9 na igrišču Ilirije ob svitu žarometov. Spoprijeli se bodo v plemeniti (kolega
metni igri zastopniki dveh najbolj priljubljenih stanov v našem javnem življenju, namreč častniki in časnikarji. Na obeh straneh se temeljito pri-pravlajo na ta velevažen športni dogodek. Na^ zadnji nočni nogometni tekmi, je bilo baje več gospodov v častniški uniformi in tudi več znanih ljubijanskSh časnikarjev, ki so v bratski slogi strmeli pod noge imenitnim Dunajčanom, ki so se producirali po igrišču. To je zopet nov doka/, da bo tekma v petek res nekaj boljšega in da bo tudi ljubljansko nogometno občinstvo, ki je po mnenju
športni 'referent mi je neusmiljeno črtal ušesca, I naših športnih referentov zelo razvajeno, prišlo med katera sem vtaknil besedo plemeniti) nogo- t na svoj račun.
Ljubljanski živilski trg
Ljubljana, 5. julija.
Naposled je ljubljanski živilski trg vendarle .tosegel stopnjo, ki se spodobi za 1o, z ozirom na čudne muhe letošnjega premena prav za prav pozno spomladansko sezono. Bogato je bil založen danes s sočivjem, zelenjavo in tudi s sadjem. češenj je bilo danes na trgu rekordna večina, in sicer iz najrazličnejših krajev in tudi po najrazličnejših cenah. Najcenejše so bile domače dobrunjske, in si-'•er po 4 do 5 Din za [kilogram, proti koncu so jih nekatere ženice, ki se jim je mudilo domov, prodajale celo po 3 Din za kg. Precej je bilo danes na rgu bosanskih češenj ki so jih prodajali boljše po 5 Din za leg na debelo, na drobno pa po 6 do 8 Din za kg. Nekaterim so še zmerom najbolj všeč štajerske češnje, ki jih je bilo tudi precej na trgu. Bile so po C Din na debelo, na drobno pa po 7 do 8 Din za kg. Izbire je bilo dosti, vendar so naše gospodinje še vedno godrnjale nad cenami, ki se nikakor j Jc nočejo prikrojiti njihovim torbicam. Poleg češenj so se danes prikazale na trgu marelice, in sicer je prišla danes iz Velesa, kjer goje marelice na ogromnih vrtovih, prva pošiljka 1000 kg lepih marelic, drobnih in debelih, ki so jih prodajali na debelo po 7 do 12 Din za kg, na drobno pa po 0 do 14 Din za kg. Verjetno pa je, da se bodo morda v kratkem pocenile. Goriške breskve so prodajali danes lin debelo po 12 Din za kg. Dalje jo prišla iz Brčkega večja pošiljka bosanskih hrušk, ki so jih prodajali na debelo po (i Din za kg. na drobno pa po 7 Din.
Na stojnicah, ki so določene za prodajo jagod, borovnic itd. je bil danes tak naval, da so se ulovile ženice vprav boriti za prostorček, kamor so postavile svoje košarice. Borovnice so danes ponu-iale že po 1.2.") za liter. Kaj se to pravi, bo razumel vsakdo, ki se je kdaj pripogibal po eno uro ali Se telj. preden je nabral liter borovnic. Tudi rdečo gozdne jagode so se pocenile in so .jih danes ponujalo Ikmetic« že po 3 Din za liter.	_
Zelenjadni trg je že precej bogato založen in se naše cospodinje tudi ,glede cen ne smejo pritoževati. Novega krompirjn je že toliko, da dela uspešno (konkurenco staremu, saj je danes padla njegova cena že ua 1.25 za kg, kolikor je tudi cena staremu krompirju. Ohrovta. rdeče domače pese, repo in domačih kumar je bilo tudi že precej na 1rgu in 'udi cene nikakor niso bile pretirane. Naše gospodinje pogrešajo le šo domači stročji fižol, ki so še •ii prikazal na stojnicah. Prodajajo samo uvoženega, in sicer jo not.iral italijanski cook-fižol na debelo ■t 50 Din za Ikg, na drobno 5 do (i Din za ikg, novo-sadski rumeni fižol pa so prodajali po 3 do <! Din v.a kilogram.
Perutnine in jajr v zadnjem čemi ni več toliko na trgu. Mestno tržno nadzorstvo je namreč pokrilo painjo na prekupčevalce tega blagn.
v., m£*>)esi trmi sm rem' še kolikor toliko ust Ijene Človeka moti le velika razlika v renati g< vejega mesa. ki ga dobiš kilogram tudi ™ 0 Din, in celo 5 Din. seveda slabič kakovosti, dočim 1110-
Koncert »Šestnajstke« iz Olomuca bo drevi ob pol 9 v dvorani Celjskega doma. Zbor je na turneji in jc že nastopil v Ptuju, Zagrebu, Crikve-nici ter na Sušaku. Dirigent zbora je g. Jaroslav Tapal, član zbora moravskili učiteljev. Pozivamo celjsko narodno občinstvo, da se udeleži koncerta polnoštevilno in upamo, da nam ne bo treba po prireditvi pisati, da je bila dvorana zopet prazna. Kdor bi bil pa slučajno zadržan, naj izroči vstopnico drugemu.
JSr Priprave za vprizoritev Shake&pearjevc komedije »Sen kresne noči« so v polnem teku. Vsak večer sc vrše vaje, v mestnem parku jc tudi večji-del že vse pripravljeno za predstavo. Sedežev bo menda okrog tisoč, poleg tega tudi večje število stojišč. Vstopnice sc dobijo v predprodaji v knjigarni Goričar nasl. na Kralja Petra cesti, ,
0 Tombola Združenja vojnih invalidov. Dne 2. julija so pri invalidski tomboli dobili glavne dobitke: 1. 1500 Din Emil Pristošek, viničar iz Li-boj; 2. 1000 Din Veber Zofka, hčerka čevljarskega mojstra v Gaberju; 3. pohištvo invalid Kuhar Anton v Zavodni; 4. moško obleko Koklič Štefan, livar v Štorah. Tudi ostalih 11 glavnih dobitkov so dobili po večini ljudje iz siromašnih slojev. Tudi pri tej tomboli se je poznala kriza, saj je bilo prodanih 2000 tablic manj, kakor preteklo leto. Pri tej priložnosti izreka UVI, krajevni odbor Celje, vsem darovalccm daril najtoplejšo zahvalo, ker le tako je bilo mogoče poleg gori navedenih glavnih dobitkov dati občinstvu še 502 manjša dobitka.
.& Iz političnega življenja v Celju. Kakor smo zvedeli iz dobro poučenega vira, je organizacija Jugoslovanske narodne stranke v Celju že izvedena. Pobrani so že vsi potrebni podpisi. Sedaj se vrši organiziranje v gornjegrajskem okraju in je baje med tamkajšnjimi naprednimi krogi zanimanje za to novo stranko precej veliko. — Po drugi strani smo slišali, da mislijo tudi pristaši bivše socialistične stranke v kratkem času začeti z novim političnim delom. Toliko beležimo samo kot kronisti.
£3 Hilde Holovsky je umrla. V torek 4. julija bi morala priti v Celje znana prvakinja v umetnem drsanju gdčna Hilde Holovsky, kjer bi morala kakor običajno prebiti dalje časa. Toda namesto na počitnice v Celje je mlada simpatična drsalka istega dne na Dunaju umrla na posledicah operacijc slepiča.
0 Srebrne ure je raztresal. V torek je vzbudil pozornost Celjanov v Razlagovi ulici neki moški, ki je kljub gospodarski krizi vrgel od sebe sredi ulice srebrno uro z verižico. Občinstvo je o tem izrednem slučaju takoj obvestilo službujočega stražnika, ki je mladega moža spravil na varno. Pri zasliševanju se je ugotovilo, da je mož že pred tem prodal tri ure, dve jc prodal nekemu krošnjarju, obe skupaj za 32 Din, dve so dobili še pri njem, tako da gre pri celi stvari za osem ur. Vse ure so bile srebrne in so imele tudi srebrne verižice. Pri zaslišanju mož, Pečnik Franc, rojen 1902 v Zagrebu, vse zanika.
JZ Sestanek SK Jugoslavije bo drcvi ob 8 v Domu. Udeležba pri sestanku je strogo obvezna.
& Prva letošnja pokalna tekma sc bo odigrala danes ob pol 7 zvečer na Glaziji in sicer med SK Olimpom in SK Jugoslavijo.
Ptm
Neznani vlomilci so vdrli v hišo brodarja Antona Bezjaka v Gajcvcih in odnesli 750 Din gotovine, dva revolverja, obleko in perilo. Škoda znaša nad 3000 Din. Gotovina izvira iz mitnine, ki jo pobira Bezjak za prevoz ljudi čez Dravo Gajevci-Za-vrč in ki je lč\st banske uprave.
Namesto venca na grob pokojne Marije Cvi-klove jc daroval veletrgovec Alojzij Kraker iz Ptuja 200 Din za hajdinsko revno deco, 200 Din pa hajdinskim gasilcem.
Hudo ranjeni naborniki. Ob priliki naborov v Ptuju dne 3. julija je prišlo med vinjenimi fanti do prepira in prelepa, ki je imel za posledico, da so morali ptujski reševalci prepeljati z avtom v bolnišnico dva hudo ranjena nabornika. Stanje obeh ranjencev je precej nevarno.
Kolesa kradejo. Trgovskemu pomočniku Fr. Vaupotiču iz Ptuja je bilo izpred trgovine Riegel-bauer ukradeno dvokolo »Waffenrad«, vredno Din 1500.
Sv. Pavel pri Preboldu
Smrtna kosn. V nedeljo, dne 2. julija smo spremljali k večnemu počitku g. Martina Go-lavška iz šešč št. 50, ki jc v 80. letu podlegel možganski kapi. Legel je v grob mož blagega značaja, znan pod imenom »Kozlov Tenč« tudi izven mej Savinjske doline. Kjerkoli je bilo treba popravila v kakem umetnem mlinu — svojčas jih je sani postavljal — ali pri vodnjakih, so ga do zadnjega časa klicali in je vsikdar rad pomagal z dobrim svetom. Kot dolgoletni stavbeni mojster je svojčas pri stavbah novih in razširjanju 6tarili cerkev, zvonikov, dviganju
raš za količkaj prikupljiv košček plačati po 12 Din za kilogram.
Vse pa kaže, da je ljubljanski živilski 1rg prebolel krizo, v katero ga je vrglo letošnje vreme in da se bo odslej na njem razvijal tržni promet po starem tiru.
Dr. Volavšek
ordinlra zopet.
O Državni praznik sv. Cirila in Metoda. Včeraj, na praznik slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ki je obenem tudi državni praznik, je v vseh tukajšnjih državnih uradih počivalo delo. Počivala so tudi mestna podjteja. Predsnočnjem je v proslavo
praznika obeh svetnikov gorelo v ljubljanski oko- _________„..__„__
lici več kresov, od katerih je bil najlepši oni na i novjh zvonov itd. uveljavljal svoje izredne
vrhu Krima
© Šiška. Redko cerkveno slovesnost bomo obhajali v nedeljo 9. julija, ko bo v novi cerkvi sv. Frančiška ob 10 dopoldne daroval svojo prvo sveto mašo naš rojak preč. g. p. Kornelij G o r š c. Slovesnost bo povečana šc v tem, da bo slavnostni govornik novomašniku prvi šišenski župnik g, p. Ernest Jenko, kateri nam je šc vedno v tako dobrem in hvaležnem spominu, in ki jc sedaj gvar-dijan in župnik pri Sv. Trojici v Slov, goricah.
0 Zveza mladih intelektualcev v Ljubljani poslujo začasno v prostorih trgovske dopisne šolo v Pražakovi ulici 8/II. (ob Miklošičevi cesti) vsak ponedeljek in četrtek od 7—8 zvečer. Čkuii in interesente, posebno pa brezposelni tovariši se opozarjajo, da se radi informacij, vpisa in prijav borzi dela za inteligenčne poklice ozirajo na določene poslovne ure.
0 Dražba za dražbo. V juniju jc bilo na magistralni deski nabitih nad 50 dražbenih oklicev, ki so javljali, da se bo 15. julija na dvorišču mestnega magistrata začela javna dražba raznih premičnin v kritje neplačanih občinskih davščin. Večina teh oklicev jc sedaj razveljavljena, ker so zavezane stranke poravnale zaostale davščine. Na novo pa jc sedaj nabitih 12 oklicev za dražbe, ki se bodo vršile od 17. do 31. julija na omenjenem dvorišču. Na dražbo pride 12 raznih predmetov v skupni ccnilni vrednosti 110.600 Din. Med drugimi predmeti je zarubljcn neki avtobus, cenjen 120.000 Din, in na 2000 Din cenjen Chevrolet.
0 Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom, da bo med poletnimi meseci izposojalo knjige v knjižnici samo ob torkih od 17 do 19, dočim ob petkih knjižnica ne bo poslovala. — Odbor.
0 Damskc lahke obleke, krasna izbira od 80 Din naprej, pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
O Specialno izbiro modnih hlač in pumparc
dobite najccnejc pri Prcskcrju, Sv. Petra cesta 14.
Naročajte .Slovenca*I
zmožnosti o tej stroki. Bil je zaveden katoliški mož, dolgo časa — do smrti — tudi občinski odbornik. Kako jc bil pri vseli priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Blag mu spomini
Dovoljeno je zopet Katoliško izobraževalno društvo v št. Pavlu prš Preboldu, katerega delovanje jc bilo svojčas ustavljeno.
Razrešeni so sledeči občinski odborniki: Anton Stcnovec, pos. Sv. Lovrenc št. 33; Alojz IIuš, pos. v št. Pavlu št. 52; Janez Dcžnikar. pos. v Kaplji vasi št. 5; Franc Nklorfer, rudar v Šc-ščali št. 59; Ivan Orožim, pas. v Kapljivasi št. 41: Gregor Goropcvšck, pos. v Št. Pavlu št. 31; Anton Pilko, rudar pri Sv. Lovrencu št. 15; Alojz šlander, krojaški mojster v Latkovi vasi št. 63 in Jožef Turnšek, pos. v Kaplji vasi št. 39. Na novo so v občinski odbor postavljeni: Franc Derča, lov mojster v šeščali št. 21: Srečko Pečar. šol. upravitelj v pok. v Dolenji vusi št. 48: Jožef Kupec, pos. v Sv. Lovrencu št. 62; Alojz Druškovič, pos. v Latkovi vu6i št. 13; Ivan Ocvirk, pos. v Latkovi vasi št. 39; Jožef Potočnik. kmečki sin v Kaplji vasi št. 24: Karel Šri-bar, tov. delavce pri Sv. Lovrencu št. 20; Anton Golavšek, trgovec pri Sv. Magdaleni št. 15; Avgust Vcbor. pos. v Dolenji vasi št. 15 in Jakob 2gank, pos. v šeščah št. 26.
Cerkveni vestnih
Skupna molitvena ura v stolnici drcvi od 8 do 9, nato pričetek nočnega češčenja presv. Srca Jezusovega. Pri skupni molitveni uri bomo molili 12. uro: Za blagor domovine, pri nočnem češčenju pa iz knjižicc: Ura molitve v počeščenjc sv. ran in dragocene krvi našega Gospoda. Sv. Rcšnjc Telo ob celo noč izpostavljeno. Pri prvi uri ljudsko petje.
' ...	. • . ,....! r._____ -U	a Krt .. l-n_
Mosie pil Ljuilijuni. uievi i>\«i <'\> • ■>"
pelici Salez. mlad. doma pridiga sa može in fanle. jutri ob isti uri za žene in deklela.
puder DOUCE FRANCE
lllllllllllllllll!	mi	"
parfumerije LUBIN-PARIS
vsebuje skrivnost mladosti, ker
puder DOUCE FRANCE
lllilllltllllMIl	A ASAMA«
daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravlja črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, trajen in diskreten vonj
Že po prui uporabi postanete stalen odjemalec
PUDRA DOUCE FRANCE
LUBIN-PARIS
Dobi se s vseh apotekah, drogerllah In boljilh parfumerijal'
Novo mesto
■f- Davorin Bolite. Na Vidov dan jc umrl v starosti 61 let g. Bolite Davorin, sodili oficijal v pokoju in tajnik gostilničarske zadruge. Bil je zelo priljubljen in spoštovan, kar jc pričal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo veliko ljudi, ga spremili do njegovega zadnjega počivališča na šniilieliskcm pokopališču. Naj mu 6veti večna luč!
Popravek. V torkovi številki »Slovenca« se nam je vrinila neljuba pomota pri osmrtnici gc. Uršule Mikolič (ne Nikolič). Prav tako je treba popraviti ime Tleskovič v Pleskovič.
Nesreče. Šestletni posestnikov sin Štefan Ka-stelic s Hriba pri Semiču je zlezel na domači svinjak. Nenadoma mu je spodrselo, padel je na trda tla in si zlomil levo roko v zapestju. — Desetletni dijak Sava Kaimenšek iz Novega mesta jc v veži padel in si nalomil levo roko v zapestju. — 29 letni krojač Alojzij Marin iz Moravske gore pri Liliji je naložil voz sena. Med vožnjo se je voz s senom nagnil, Marin ga je hotel podpreti, da se ne bi prevrnil, pa jo naenkrat začutil hude bolečine na levi strani. Moral je v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Najbrže se mu je v notranjosti kaj pretrgalo. — Neki kolesar je povozil na mostu malega otroka, ki je šel v spremstvu svoje matere gospe Povšetove, in oddrvel naprej. Kljub močnemu sunku se olraku ni nič hudega zgodilo.
Kamnik
Tujski promet v drugem četrtletju. Tajništvo Tujsko-promelnega društva nam je dalo na razpolago statistiko o gibanju tujskega prometa v mesecih aprilu, maju in juniju. Iz nje je razvidno, da je obiskalo Kamnik v teh mesecih 69 tujcev: 52 Jugoslovanov in 17 inozemcev, med temi 10 gostov iz Italije. Pravo sliko o uspešnem začetku tujske sezone pa nam pokaže šele število nočnin, ki znaša 1998. Iz tega sledi, da je bival vsak tujec v Kamniku 4 tedne.
Naša Strelska družina, bi morala imeti na predlog strelskega okrožja iz Ljubljane v nedeljo svoj občni zbor, da se poravnajo spori in nesoglasja, ki so se zanesla v društvo in ki so bila največ osebnega značaja. Najprej se je vršil sestanek delegatov obeli list, da se pogovorijo o sestavi skupne liste. Sestanek je vodil delegat iz Ljubljane. Pogajanja so potekala v izredno prijateljskem tonu in izkazalo se je, da nasprotstva niso tako velika, da so jih ne bi dalo premostili. Zastopniki list so sporazumno določili, da se ponovno sestanejo čez 14 dni in takrat se bodo še enkrat pogovorili in sklicali že tretji občni zbor. Članstvo goji iskreno nado, da bomo po šestih mesecih ustanavljanja Strelske družine prišli vsaj do skupne liste, če že ne do strelišča in streljanja.
Kaj bo treba še urediti? Vozna pot, ki pelje od Erjavca ob levem bregu Mlinščice proti Produ, jc postala zadnje čase prav neprijetna, ker se je bodeča živa meja na obeh straneh poti tako razrasla, da z odprtim dežnikom sploh ne prideš naprej. Od voznikov in delavcev, ki uporabljajo to pot kot bližnjico v tovarno >Titani, smo čuli že več pritožb, ki so prav upravičene.
Licitacija gramoza v kamniškem okraju. Pišejo nam: Licitacija za dovažanje gramoza na ba-novinske ceste, ki so bile pred kratkim v kamniškem okraju, so bile prav vemo ogledajo težkih razmer, v katerih živi naš kmet. Udeležilo se jih je toliko zdražiteljev kot še nikoli in so v največ slučajih zbijali cene zelo nizko in prevzemal; vožnje za vsako ceno, ki je kljub vsem ozirom gospodarsko nespremenljiva. Toda, kaj se hoče. časi so težki in danes pride vsak dinar prav. Za dovoz gramoza na neko cesto je n. pr. cestni odbor postavil ceno za 1 m8 na 75 Din, vozniki pa so jo pri licitaciji v Moravčah zbili tako nizko, da je znašala najnižja ponudba komaj 19.50 Din. Poleg gospodarskih razmer pa je še drug vzrok, da s; ljudje tako zbijajo cene in si nagajajo. Za vzgled naj služi tole: Eni trdijo: gramoz je v naši občini, mi ga moramo voziti, drugi pa nazaj: ceste so v naši občini, mi ga bomo vozili. Iz trmo zbijajo eeue tako nizko, da se potem kesajo in grabijo za lasi1, ko vidijo, kam so zašli. »Zakaj pa tako zbijate ceno in si škodujete drug drugemu :, je pripomnil nekdo. — »Saj ne vem, kaj smo res mislili. Malo preveč smo pili, da smo bili tako v ognju,« Pravijo, da so včasih pri javnih dražbah postavili pred zdražitelje sodček vina, da so potem nagnali ceno čim višje. Cestnemu odboru bi bili zelo hvaležni, če bi opustil tako prakso, da se vrše licitacije vedno v gostilniških prostorih, čeprav je ponekod prav težko za prostor, bi se vendar morali ozirati na to. Priporočljivo bi bilo tudi, da bi se za licitacije določila za posamezne okolico točna ura, da ne bi bilo ljudem treba čakali 3 ure ali še več.
Ljutomer
Potujoča kmetijska razstava pride v Ljutomci v soboto, dne 8. julija. Od pol 9 naprej si jo občin stvo lahko ogleda na glavnem kolodvoru. Poskrb Ijcno bo za strokovno vodstvo in razlago. Razstav.i ostane v Ljutomeru samo ta dan. Obisk se pripr-roča.
Deževno vreme slabo vpliva na razvoj vinske trle. Hudo se je razmnožila peronospora, ki jo viničar preganja s škropljenjem. Nastavek grozdja je letos mnogo slabejši od lanskega, zato je pri-
irnli ln.i; ol..K„IS„
Vslod tnitn da
je povečalo povpraševanje za starim vinskim pridelkom in tudi cene so se nekoliko utrdile.
V djakovski katedrali po požaru
(Poročilo očividca.)
Djakovo, 3. julija.
Ko stopiš v Djakovcra na veličastni prostorni trg pred katedralo, opaziš takoj, da se je v prekrasni Strossmaycrjevi katedrali zgodilo nekaj strašnega. Ogromna rozeta na fasadi, katera je iz lepega belega istrskega kamna in katere premer meri 650 cm, katera jc prekrasno romansko kiparsko delo, je popolnoma uničena. Več stebrov, s katerimi je bila razdeljena na 16 romanskih pol, je od vročine razpokalo in v drobnih delih izpadlo, ostali so pa toliko poškodovani, da ne bodo več za rabo, kvečjemu če bodo služili kiparju za vzorec, če bodo na razpolago sredstva, da se nadomesti pokvarjeno. Za to rozeto so stale dragocene orgle, ki so tudi popolnoma zgorele.
Nadalje opaziš tudi že iz velike daljave zunaj na fasadi nad rozeto se nahajajočo krasno romansko sliko, križanega Jezusa. Ta slika je sestavljena iz majhnih keramičnih poslikanih ploščic, od katerih je vsled velike vročine več razpokalo in izpadlo ter bodo tudi te zelo težko nadomest jivc. Takoj sc opazi tudi velik kos manjkajočega okraj-nika z lepim romanskim okraskom nad glavnim vhodom, katerega so odbili težki kosi kamna, ki so izpadali iz rozete. Drugo na fasadi ni poskodo-no niti od besnečega požara niti od gasilcev. Ljudje, ki so videli požar, pripovedujejo, da so se pri tej rozeti valile take mase plamena, kakor bi bila cela cerkev napolnjena z gorečim bencinom.
Pravtako sc nudi žalostna slika tudi z leve in desne strani cerkve, ker so vsled plamena popokale od zadnje strani vse šipe v 6 rozetah; plamen je tudi rozete same precej poškodoval.
V katedrali sami je pa silno opustošeno. Na koru, kjer so stale dragocene orgle, je velik kup pepela, ki je pomešan s kamnom od rozete in ometom. Od orgel samih pa ni ostalo niti toliko, da bi mogel kdo vsaj med ogorki spoznati, da so bite to orgle. Na koru samem in tudi v bližini so odpadle silno velike množine plasti ometa, kateri pa še vedno odpada, vsled česar je tudi prepovedan vstop v cerkev. Največja in najtežje nado-mestljiva je škoda na freskah. Slike, ki predstavlja izgon Adama in Eve iz raja, je izpadlo dobro tretjino z ometom vred, isto je pri drugi sliki [Abrahamova daritev), kjer je izpadlo t in pol kv. metra z ometom vred, nadaljnje 3 so nepoškodovane; na levi strani je pa najhujše poškodovana prva, predstavljajoča Stvarjenje, slikarja Seitza; na tej sliki jc izpadel ves srednji del, Eve ni več,
Ne samo fotoamaterji, vsakdo bo odnesel najlepše spomine s
FOTOIZLETA V BOHINJ
Prijavite se: FOTOTRGOVINA JANKO POGAČNIK Tyrševa (Dunajska) ccsta 20; telefon 32-98.
Odlični gostje na Bledu
Bled, 4. junija.
Bled se je pričel zbujati in oživljati. Dan za dnevom prihajajo novi avtomobili iz raznih držav in krajev. Tudi vlaki skrbijo da prihajajo leto-viščarji kar v največjem številu. Ulice so oživele. Zabavišča so veselejša! Pričela se je prava sezona. Najbolj pa je povzdignil sezono prihod kraljeve rodbine, ki namerava celo sezono prebivati na Bledu. V spremstvu z dvorom pa je dospelo na Bled tudi mnogo odličnih gostov. Skoraj ves diplomatski zbor iz Belgrada se je preselil na Bled. kjer hoče preživeti počitnice, V nedeljo je dospel naš novi nemški poslanik v Belgradu gospod Du-four-Feronce, ki si je najel vilo »Dobroto«. Večletni, stalni obiskovalec in pravi ljubitelj Bleda jc ameriški poslanik g. Prince, ki se je našel« v vili Dalibor. Tudi madjarskemu poslaniku g. Altu ie Bled tesno prirastel k srcu. Ložira v vili Va-lenta, ki jo ima že več let v najemu. Iz Belgrada je dalje dospel novi češki poslanik g. dr. Well-ner, ki si jc najel stanovanje v najboljšem in naj-elcgantnejšem Grand-hotelu Toplice. Tudi danski poslanik na našem dvoru g. Biering je prišel na Bled. Stanuje v Grand-hotelu Toplice. Že skoro mesec dni se mudi na Bledu bivši minister g. dr. Švrljuga z gospo soprogo.__
TIPKA, PISALNI STROJI WOODSTOCK IN PISARNIŠKE POTREBŠČINE MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 15.
Koledar
Četrtek, 6. julija; Izaija, prerok; Bogomila.
Osebne vesti
— V Podgori pri Dolu obhaja danes sedemdesetletnico življenja g. Magdalena Šimenc, mati uršulinskega spirituala v Škofji Loki in Antona, znanega prosvetnega delavca v Dolu, Bog daj blagi materi doživeti še veliko let v zdravju in zadovoljstvu.
= Promoviran je bil na veterinarski fakulteti v Zagrebu g. Franc Rigler iz Loža, član J. A. K. D. Danice. Častitamo!
= Izpit so napravili za akt. pch. podporočnika narednika vodnika III, razr. Armin Kovačič in Anton Vire; za akt. topn. podporočnika naredniki Franc Lukan .Franjo Vidovič in Alojzij Falnog; za akt. konjeniškega podporočnika narednik Franc Pečan; za akt. inženjerskega podporočnika narednika Franjo Bonačič in Andrej Modričj za akt. zrakoplovncga podporočnika narednik vodnik III. razr. Bernard Jcranče; za akt. san. pomočnika IV. razr. narednika Jernej Hribar in Viktor Žnidar; ta akt. veterinarskega pomočnika IV. razr. narednika Valentin Scljak in Dušan Jakšič; za rez. pch, podporočnika rez, pch. podnarednik-dijak Drago-tin Zrimšck; za rez. inž. podporočnika inž. tehnične stroke kaplari-dijaki Ivan Knal, Jakob Bezlaj in Dražcn Gogolj; za rez. zrakoplovncga podporočnika rez. zrakoplovni narednik-vodnik II. razr. Vranjo Egcr; za rez. sodnega podporočnika kaplari-dijaki dr. Vladimir Fuks, dr. Imrc Gutman, Adolf Šika, dr. Edmund Kvintcr, Vladimir Pals, Milan Hcrcog, dr. Ivan Francoski, Nikolaj Bcrgl, Milan Mimor in Erih Kriš; za rez. san. podporočnika kaplari-dijaki dr. Ivan-Zvonimir Sušič, dr. 'mbro Bihlcr, dr. Alojzij Perko, dr. Viktor Čerčck, dr. Feliks Kirhbaum, dr. Ivan Ilušner, dr, Antc Pctrič, dr. Marijan Minkov, dr. Jožef Žitnik, dr. 'van Veronek, dr. Ivan Koklič, dr. Ivan Vinski, dr. Hugo Preža in dr. Jano Ilrubik: za rez. lekarniškega podporočnika kaplari-dijaki Ferdinand Hurlina Franio Štek in Božidar Gurski; za rez.
od Boga Očeta pa je ostal le še lepi obraz. Ostal je pa še Adam in lepa skupina angelov.
Silne mase plamena so se valile po srednji ladji okoli 50 m daleč do glavne kupole, ki je nad glavnim oltarjem, visoka okoli 45 m; v to je šla vsa masa plamena navzgor in pri malih kupolskih oknih ven, tako da je ponoči res izgledalo, da gori vsa notranja opTema. Na sredi kupole je bilo jagnje, ki je zapiralo ventilacijo v odprtino; jagnje je bilo iz lesa, kmalu ga je zajel plamen in je goreče padlo na veliki oltar. V cerkvi je bila taka vročina, da so na glavnem oltarju na zgornjem kovinastem križu, ki je 16 m visok in ni prišel nikjer v dotiko s plamenom, popustili posamezni deli, ki so bili zvarjeni s činom. Kakšna silna vro-i na je bila v cerkvi, se pozna tudi na levi strani zadnjih cerkvenih klopi, ki so že začele tleti, le malo je še manjkalo in bi se bile vnele s plamenom. Vsled silne vročine se je tudi dvignil v glavni ladji počez tlak in je popokalo tudi precej ploščic, ki jih bodo tudi zelo težko nadomestili.
Dva ogromna krasna lestenca, ki sta visela v glavni ladji na spletenih bakrenih vrveh, sta padla na tla, sicer ne previsoko, kar jc sreča, da se nista popolnoma razletela in ne poškodovala tal, ker ila silno težka.
Glavna kupola je močno poškodovana, ena fresko slika je izpadla z ometom vred, tudi ostala slikarija v kupoli je zelo poškodovana, če bo pa omet še držal, se bo moglo ugotoviti šele, ko bo postavljen oder in bo mogoče priti blizu.
Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno, in težko, če bo kdaj, delavci tvrdke Maurachcr niso zaprti, kakor smo svoječasno poročali; bili so samo zaslišani.
Koliko je škode, za enkrat ni mogoče ugotoviti, in se bo dalo šele takrat, ko bo vse popolnoma očiščeno. Škoda je vsekakor ogromna, gre pa vsa čast požrtvovalni požarni brambi, ki jc z velikanskim naporom preprečila razširjenje požara v podstrešje, s čemer bi bila v nevarnosti cela cerkev, nadalje gre velika zahvala gasilcem tudi zato, ker pri gašenju niso ničesar poškodovali niti na lepem inventarju, niti na lepo poslikanih
stenah.	. „ ,
Kolikor sem zvedel, je bila cerkev res zavarovana, pa seve veliko prenizko, Je pa upanje, ker je ta cerkev ena najdragocenejših umetniških svetinj, kar jih imamo v naii državi, da bodo priskočili na pomoč vlada, banovina in razne druge korporacije. V&i krogi se za to zelo zanimajo in zagotavljajo svojo pomoč.
veterinarskega podporočnika kaplari-dijaki Vladimir Šterk, Vladimir Lutomer, Milan Mašič, Juru Benkovič in Viktor Sporen; za rez, topniško-tehn. podporočnika kaplari-dijaki Miroslav Tajder, Vinko Mladina, Dragotin Černik, Franc Škarabot m Zdravko Favale; za rez. nižjega voj. uradnika IV. razr. san. stroke kaplara-dijaka Miloš Stergar in Jurij Rucner ter za rez. nižjega voj. tehničnega uradnika IV. razr. inž. tehnične stroke kaplari-dijaki Marjan Šlibar, Viktor Gril, Dominik Bovha, Milan Verft in Zdravko Hukovcc,
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAH V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC.
Na dlan roko izlijte malo »ALGE« in drgnite z njo vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se jo dlan ogrela in posušila, si zopet nalijte in drgnite. To ponavljajte večkrat, nato pa ovijte masirani del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati jc treba dvakrat do trikrat na dan, a po potrebi še večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olašanje bolečin. Kakor hitro občutite najmanjše nerazpoloženje, drgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko začetek težjo bolezni, ki sc z »ALGO« odstrani. »ALGA« se dobi povsod. 1 steklenica Din 14.—.
Osfale vesli
—	Mokronog vabi v nedeljo 9. t, m. vse, ki hočejo preživeti nekaj prijetnih ur na lepem Dolenjskem. Ob 10 dopoldne bo na Žalostni gori cerkvena slovesnost, nakar se vrši na prostem /.bo-rovanje bivših vojakov. Popoldne v trgu ljudska zabava, h Ljubljane bo vozil posebni vlak. Odhod ob 5 zjutraj. Cena za vožnjo, zajtrk in kosilo 45 Din. Hitite s prijavami, ker se sprejemajo samo še danes in v petek do opoldne! Prijave sprejema tajnik Zveze "bojevnikov v Ljubljani v trgovini »Orient« na Tyrševi cesti 15.
—	SPD sporoča, da je Triglav dostopen s Kredarice. Sneg je odstranjeni
—	Sprejem zdravnikov in lekarnarjev v voj. služio. Ministrstvo vojske in mornarice sprejme deset zdravnikov in pet lekarnarjev v aktivno vojaško službo in sicer v činu akt, sanitetnega ozir. lekarniškega poročnika, Prošnje naj se pošljejo sanitetnemu oddelku ministrstva vojske in mornarice do 10. t. m. Pogoji so razvidni iz službenega vojnega lista št. 21 od letos na strani 989—990.
Reklamno podjetje Reklam Rozman, Miklošičeva 15.
—	TovariSem in tovarišicam učiteljišča v Gorici, ki obhajamo letos 20 letnico službovanja, predlagam, da sc snidemo v krogu rojakov ob priliki velikega emigrantskega tabora v lepi Beli krajini v Črnomlju 6. avgusta. Če se s tem strinjate, prosim, da me do 15. julija obvestite, — Just Marte-lanc, učitelj v Črnomlju.
—	Velik požar v Banjaluki. V Banjaluki je predvčerajšnjim izbruhnil ogenj na tamkajšnji parni žagi Bosna Bois, ki je ena največjih lesnih podjetij v Bosni, Ogenj jc imel dovolj snovi, da se jc hitro razširjal in jo že grozil celotnemu kompleksu podjetja, katerega vrednost ccnijo na 50 milijonov dinarjev. Takoj so poklicali na ]>omoč več čet vojaštva, ki jo obkolilo gorečo objekte in pričelo omejevati požar. Po večurnem naporu se je posrečilo omejiti požar. Škoda je ogromna in je zaenkrat še ni mogočo oceniti. Podjetje jo zavarovano. Sumijo, da jo bil požar podtaknjen.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine št, 54 od 5. julija so objavljene »Dopolnitve pravilnika za izvrševanje zakona o kmetijskem kreditu, spravljenega v sklad z uredbo št. 77.762/V«, dalje »Uvoz tujih novin in časopisov, »Ratifikacija pakta o organizaciji Male antante, sklenjenega in podpisanega v Ženevi dne 16. februarja 1933«, Podaljšava začasnega sporazuma z Romunijo«. »Podaljšava veljavnosti trgovinskega sporazuma, sklenjenega z Grčijo«, Razpis — ustanovitev carinskih oddelkov carinarnice I. vrste v
Dravograd-Meži, v Remšniku, Pernici, Libcličah, Mežici, Koprivni in Solčavi«, >Razpis — pojasnilo o načinu plačevanja za blago, ki ga uvozijo italijanski kupci iz naše države v Italijo«, »Razglas o povečanju podšumarskih okolišev«, »Razglas o oprostitvi dravske banovine uporabe ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste«, »Izprašc-valna komisija za pravosodni državni izpit« in Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933«.
—	Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, bitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Ali bom ugajala? S tem vprašanjem odhajajo žene iz svojih oblačilnic, zadnji pogled pri odhodu pa velja lasem, ki s svojim sijajem in lepo polno obliko dajejo postavi pravi izraz in čud. Ves ta kras pa sc doseže z lahkoto: s tedenskim pranjem las s Pixavonom je uspeh zajamčen.
—	Luč z gora. Iz življenja mladega fanta. Spisal Fr. Welser, D. J. Poslovenil Jože Jagodic. S šestimi slikami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. izvodu 15 Din, vez. 22 Din. Ni kmalu povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska, kakor Luč z gora-. Mlad študent, i ki ima verne starše, pride iz lepih sončnih gorskih krajev v velemesto. Vse mu je tuje, neumljivo. Njegovi tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseh preračunanih zapeljevanjih ohrani čistost in vero neoskrunjeno. Pri tovariših začne njegova fantovska pobožnost in odločnost imponirati, njegov ugled raste, o Marijini kongregaciji začno govoriti s spoštovanjem. Vsem, ki še niso popolno, ina pokvarjeni, je ta mladi fant močna oporn v borbi za krepost. — Kako lepo je pisatelj orisal ljubezen do domačih planin, do matere, do domačih krajev in ljudi! Kakor da bi čital zgodbo našega študenta, ki se ustavlja brezverskemu toku. Prevod je uglajen, lep. Za dijake in druge fante prav lepo darilo.
—	Pri zaprtostih in hemeroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklostl jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz-Jose-iova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček.
f^amst
če jih ne negujete redno in pravilno. Lase in lasišče morale osvoboditi nesnage in masii, ki dušijo lasne korenine in tako privedejo do izpadanja las. Najboljše sredstvo za nego las je že dobrih 30 let
PIXAVON
in (Pimmi Mamptoti
Pixavon vsebuje najučinkovitejše sestavine katranastih sokov iglastih dreves, je brez vonja in barve ter prepreči, kakor je klinično preizkušeno, izpadanje las. Pixavon že desetletja priporočajo zdravniki in je znan kot dobro sredstvo za okrepitev lasne rasti, prepreči pa tudi nastanek prhljaja ter napravi lase lepe, duhteče in zdrave.
Mariborske vesti:
Mariborska zveza za tujski promet
Živahen občni zbor — Kritika in opozicije
V torek zvečer je se vršil v zgornjih prostorih hotela »Orel« VII. redni občni zbor mariborske Zveze za tujski promet, za katerega je vladalo tako v Mariboru, kakor tudi pri članicah Zveze s celega njenega področja neobičajno zanimanje. Zato je bilo zborovanje nenavadno obiskano ler so bili navzoči delegati vseh članic. Med drugimi so se udeležili občnega zbora zastopnik banske uprave dr. Šter in zastopnika mariborske mestne občine podžupan Golouh in obč. svetnik Ošlalc. -— Zbor je vodil zvezni predsednik banski inšpektor dr. Rataj. Že njegovo poročilo je vsebovalo razna presenečenja, ko je omenjal nerodnosti, ki so se godile preteklo leto v vodstvu poslov zvezine pisarne ter prisilile upravo Zveze, da jo odpovedala službo ravnatelju. Ugotovilo se je zlasti pomanjkljivo knjigovodstvo, ki je vzrok, da ni bilo mogoče predložiti občnemu zboru bilance, temveč samo blagajniško poročilo. — Poslovno poročilo je podal sedanji ravnatelj pisarno Končan. Delovanje zveze se je delilo na reklamno, propagandno in notranjo organizacijo. Članov šteje Zveza G ustanovnih ter 52 rednih. Vzdržuje se z biljetarnftmi v Mariboru, Celju in Rogaški Slatini, z dohodki kolodvorskih prodajahric na vseh večjih kolodvorih, z menjalnico v Mariboru, članarino ter dohodkom od davščino na prenočišča. — Poročilo o blagajniškem prometu izkazuje 3,989.187 Din denarnega prometa pisarne, 10,146.832 Din prometa menjalnice, 26.090 prodanih voznih kart za lmilj. 726.320 Din ter 432.157 čistega premoženja.
Napeto vzdušje, ki je vladalo na zborovanju že od začetka, se je še zgostilo po poročilu nadzorstva, ki ga je v imenu revizorjev podal ravnatelj inž. Dračar. Nadzorstvo je ponovno ugotovilo
pomanjkljivost v knjigovodstvu ler trgovskem poslovanju in je opetovano predlagalo tozadevne radikalne remedure, ki pa jih upravni odbor ni upošteval, kar je prisililo nadzorstvo k deinisiji. Knjigovodstvena dela za preteklo leto še sedaj niso zaključena, ker manjkajo tozadevni vnosi in knjige ter so skušajo sedaj nekako rekonstruirati. Redno knjigovodstvo se vodi po trgovskih načelih šel* od 1. aprila 1983. zopet dalje. Kritiziral je nadalje pomanjkljivo organizacijo notranjega poslovanja ter zahteval uvedbo razvidnejše kontrole. Končno je odrekel odboru razrešnico ter prosil, da se sprejme odstop nadzorstva. Poročilo nadzornega odbora je bilo povod ostri in dolgotrajni debati, ki se je zavlekla za več ur, da je trajal občni zbor od 17 do pol 23. Končno je rešil situacijo nadzorstveni odbor, ki jo umaknil svojo demisijo ter priporočal razrešnico, za katero so bili zborovalci soglasno, odbor pa ji je nasprotoval ler predlagal preložitev občnega zbora in izvolitev novega nadzorstva. Z razrešnico se je debata končno zaključila ter se je prešlo na naslednjo točko: sprememba jiravil, ki se jo izvršila tako, da bo šlel bodoči odbor 10 odbornikov, premoženje organizacije pa bo za slučaj razpusta upravljala mariborska občina potom posebnega kuratorija iz članov zadnjega odbora. Pri sledečih volitvah, ki so so izvršile z listki, jo bil izvoljen za novega predsednika Zveze prvi državni pravdnik dr. Ivan Jančič. V odboru so inž. šlajmer. Drago Roglič, G juro Valjak, ravnatelj Rogaške Slatine inž. Die-trich, mag. ravnatelj Šubic iz Celja ter Bruno Parma. Namestniki: Andrej Oset, Kravos in Golouh, Nadzorstvo jc ostalo dosedanje: inž. Dračar, mag. rav, Rodošek in Loos.
□	Prevzvišjoni knezoškof dr. Ivan Tomažič podeli v nedeljo dne 9. t. m. v tukajšnji stolnici ob 7 zjutraj sv. mašniško posvečenje.
□	Praznik slovanskih apostolov Cirila in Metoda so nam oznanjali v torek zvečer številni kresovi, ki so zažareli na vseh višinah okoli Maribora, na Kozjaku in Pohorju. Skupina Maratoncev je pohitela celo na daljno Peco ter zažgala tam ob meji na vrhu gore ogromen kres,
□	Dve novi sveti maši bosta letos v tukajšnji baziliki Matere Milosti, jn sicer v nedeljo dno t), t. m., druga pa dne 10. t. m. Dne 9. t. m. poje novo sveto mašo p. Ildefonz Langerholz, mariborski rojak. Ob pol desetih bo slovesen vhod v baziliko, nato slavnostna pridiga novomašnikovega strica in znanega nabožnega pisatelja Janeza Lan-gerho!za, župnika v Stranjah pri Kamniku, potem novomašniški blagoslov in slovesna služba božja ob veliki asistenci. Sodeluje vojaška godba in člani Glasbene Matice. Popoldne, ima novoinaSnik slovesne vcčernice.
□	Mladi pari. Zadnje dni so se poročili v Mariboru: Jožef Noubauer, natakar, in Frančiška Ranfl, tkalka; Janez Vorina, rudar, in Angela Leskovar, kuharica; Janez Drevenšek, Zelarski sin in Elizabela Lipnik, kmečka hči; Anton Kraner, posestnik, in Terezija Lorbek, kmečka hči; Franc Čepel, zasebni uradnik, in Erna Urbas. zasobnicn; Leopold Sagadin, krojaški mojster, in Marija Neu-reitor, šivilja; Franc Zaveršnik, hišni posestnik, in Marija Kellier, kuharica. Novoporočencem obilo srečo in božjega blagoslova!
□	»Maribor«, slov. pevsko društvo, ima jutri v petek ob 8 zvečer v društveni pevski sobi vajo.
□	SSK Maraton. Ob sredah in petkih sc sprejemajo na Livadi ob 20 člani, ki bi sc zanimali za boks. Javijo naj sc pri načelniku tcžkoatlctskc sekcijc Jojetu Vidicu.
□	Identiteta jc ugotovljena. Mladenka, ki je v torek zvečer ob času najžlvahnejšega prometa skočila z mosta v Dravo, o čemer smo včeraj poročali, se piše Zora Stcfanovič, stara 25 let.
□	Večerni koncerti pričenjajo. Mestno olepševalno društvo pričenja zopet z večernimi koncerti med tednom v mestnem parku. Prvi koncert bo drevi od 20 do 21.30. Igra vojaška godba pod vodstvom kapclnika Svobode.
□	Orožje na dražbi. Dne 15. julija bo na tukajšnjem okrajnem glavarstvu za levi breg v sobi št. 34 dražba zaplenjenega orožja. Pravico do udeležbe imajo samo osebe z orožnim listom.
□	Nesrečni kuluk. Eksekucijski oddelek tukajšnje davkarije ima sedaj polne roke posla z dražbami neplačanega kuluka na področju Maribora, Od pričetka junija do sedaj je bilo vsega skupaj 700 rubežni radi kuluka, primeroma iste število jih pa jc še razpisanih.
□	Deca prihaja in odhaja. Deca I. skupine iz Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju sc bo vrnila po enomesečnem letovanju v ponedeljek 10. julija. V Maribor se pripeljejo na glavni kolodvor ob 11,13. Starši se naprošajo, da jih pričakujejo na kolodvoru. — Deca II. skupine bo odpotovala v torek 11. julija ob 9.38 z glavnega kolodvora v Mariboru. Starši se naprošajo, da pripeljejo otroke pol ure prej na kolodvor. Prtljago naj prinesejo že dan poprej v ponedeljek ob 9 v Zdravstveni dom, Koroščeva ulica 3.
□	12:0 se glasi rezultat tekme med dunajskim in mariborskim Rapidom, ki se jc odigrala v torek popoldne na igrišču Rapida. Dunajčani so sc naravnost igrali z nasprotnikom, radi tega tekma ni nudila one zanimivosti, ki bi jo ob izenačenih nasprotnikih. Poset tekme je bil izredno lep. Rapid jc moral plačati Dunajčanom za nastop 12 jurjev.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate oaročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročale inserate in dobite razne Informacije. — Poslovne ure od pol 8 zju-| iraj do not i popoluuč in Ou 2 uO 6 popoldne. Telefonska štev. 3030
>Tour de France«: Pel minut odmora... Desno Italijan Guerra, zmagovalec tretje etape, levo Francoz Arch&mbaud.
Peklenske strahote
vome
Osemnajst generalov
v Evropi, Ameriki in na Japonskem je bilo na-prošenih — ne da bi vedeli drug za drugega — da povedo svoje mnenje o bodoči vojni. Njihovi odgovori so izšli v posebni knjigi v Londonu in Parizu letošnjo pomlad. Iz njih le nekaj malega.
Pehota pojde v ropotamo
Angleški general Fuller pravi, da bo v novi vojni izgubila pehota skoraj ves pomen; stroj bo nadomestil pešca, kakor je v industriji delavca, Pehota, ki je bila včasih merodajna na bojišču, bo postala tako brezpomembna kakor že pred njo konjenica. Pred modernimi tanki se bo mogla pehota tako malo braniti kakor trava pred kosil-nim strojem.
Motorizirane čete in pehota bi se morale že v mirnem času popolnoma ločiti, ker je njihovo premikanje popolnoma različno. Današnje vojaške vežbe in življenje v kosarnah je čisto nasprotje tistega, kar moderno vojevanje zahtev« Predvsem je potrebna tehnična izobrazba vojaštva. Namesto v kosami bi se moral vojak vežbati in učiti v garaži in tovarni. Že v minuli svetovni vojni so se izkazali šoferji, mehaniki, izučeni strojni delavci, z eno besedo: tehniki, kot najboljši vojaki. Potrebni so tehnični specialisti, ne pa ne-izučena masa, ki more služiti le topovom za hrano.
lemesta in veleobrate, rudnike, tovarne, mline itd. Vztrajnost civilnega prebivalstva bo odločala v prihodnji vojni, ono bo plačalo največje vojne žrtve. Najbrže se zračna brodovja niti medsebojno ne bodo napadala, marveč skušala pomesti smrt in uničenje le nad mase sovražnikovega civilnega prebivalstva.
Ozračje bo bruhalo ogenj
Švicarska kemičarka dr. Gertrud Woker >p-suje bakteriološka in kemična sredstva bodiče vojne. Med drugim navaja zažigalne bombe, ki razvijajo, kakor hitro zadenejo ob trd predmet, 3000 stopinj vročine. Jekleni tok te bombe, ki tehta samo 1 kilogram, se v ognju stopi in razlije kakor žareča lava, sežigajoč vse, kar doseže. Potem so druge, težje bombe, ki globoko prodirajo v zemljo in ustvarjajo v njej plameneča ognjišča, kakor bi zemlja sama gorela. Te bombe imajo nalogo, da uničijo vodovode, plinske napcliave in podobne naprave. Malo letal zadostuje za prenos potrebnega števila bomb, ki morejo vpepetiti raj-večja mesta.
Drug nov bombni tip so takoim-jnovane »bei-linske bombe«, ki morejo v območju 800—1000 metrov svoje eksplozije uničiti vsako živo bitje
Obramba nemogoča
Misel, da bi bilo mogoče velika mesta Pariz, London ali Berlin kakorkoli zavarovati pred zračnimi napadi, je popolnoma prazna. Nove bombe so tako močne in neodoljive, da so zanje najum-nejše zamišljena skrivališča brez pomena. Cele ceste bodo v trenutku v plamenih. Kako naj do-spo begunci iz zavetišč skozi goreče razvaline zopet na piano, če jih strupeni plini sploh že preia niso umorili?
Zakopani zakladi
V časih, ko še ni bilo denarnih zavodov in je gotovino vsak sam hranil, je bil v viharnih časih marsikdo prisiljen, da skrije svoj zaklad v zemlji, sam pa beži V tem ga je dohitela smrt in zaklad, za katerega nihče drug ni vedel, je ostal v naročju zemlje. Na take zaklade nalete ljudje slučajno zdaj tu zdaj tam. Tako so našli lansko jesen v Rimu na Via deli' Impero na velik zlat zaklad. To pa seveda v Rimu ni edini slučaj te vrste, saj so tam v vseh dobah pogosto odkrili zakopane zaklade iz davnih stoletij. Tako so ob koncu 18. stoletja našli v neki jami na Foro Romano 835 angleških novcev iz desetega stoletja. Kakor se je izkazalo, je bil to prvi prispevek anglo-saških katoličanov Sv. Petru v Rimu pod papežem Marinom I. (942-946). - Drugi zaklad so našli leta 1899. v hiši vestalk. Vseboval je 397 izvrstno ohranjenih zlatnikov, ki so bili zavezani v bel robec. Bil je to denar rimskih tesarjev iz let 337 do 472. Po vsej priliki je bil zaklad zakopan leta 472., ko je Rim temeljito oplenil barbar Ricimer. — Tretjo najdbo so odkrili, ko so začeli zidaiti mogočni samostan sv. Anzelma na Aventinu. Sveta stolica je bila ob koncu 18. stoletja kupila v bližini vile malteškega priorata veliko ozemlje, na katerem naj bi se sezidal benediktinski samostan s cerkvijo. Ko so podirali neki starinski zid, so naleteli na kup starih rimskih cesarskih zlatnikov. Delavci so se domenili, da si zaklad razdele in o njem molče. Toda eden izmed tovarišev, ki se je pri delitvi čutil prikrajšanega, jih je izdal in oblasti so takoj uvedle lov za zlatniki. Posrečilo se jim je ponovno zbrati domalega ves zaklad. Bili so krasni in redki zlatniki Lucija Vera, brata Marka Aurelija, s katerim je delil oblast, a je zgodaj umrl. Zlatniki so bili izvrstno ohranjeni in kakor novi.
Msgr. Tonjt, prvi škof anam^kega cesarstva (Anam je ikkI francoskim protekloratom). ki j<- te dni v Rimu urejel škofovsko nosvečenje.
Peš iz Sibirije v Ameriko
Mladi inženir Muravjov, ki je pobegnil iz Rusije in dospel v S. Francisko, pripoveduje, da je peš prekoračil zmrznjeni Beringov preliv. Potreboval je za to pot deset dni. Morje med Kamčatko in Aljasko je 55 milj široko. Zadnjih pet dni Muravjov ni spal niti pomoči, ker je zelo opešal in se bal, da bo zmrznil. Jedel je samo surovo kito-vo meso, s katerim se je založil, ko je našel mrtvega kita na ledu. V Aljasko je pritaval napol slep. Oči so mu onemogle od solnčnega sijaja na sneženi gladini. Prišel je do koče nekega misijonarja na Rtu princa Walc*kcga in moral več dni ostati v postelji. Muravjov je sporočil dopisnikom, da ni bil med političnimi preganjane!. Od kraja je imel pasjo vprego, a v Anadiru je pustil pse, ker jc videl, da jih nc more prehraniti. Šel je naprej po ledu sam peš. Ostal ie v Nomeu v Aliaski, dokler ' mu ni podelila vlada Zedinjenili držav dovoljenja I za bivanje v S Frančišku kicr je večja ruska kolonija.
Ludovico Ariosto, eden izmed velike trojice italijanskih epikov, ki .je umrl preti 100 leti: dne 6. julija 1533 v Ferrari. Najznamenitejša njegova pesnitev >Besneči Roland« je doživela dozdaj že nad sto izdaj.
Reševalno delo
po zračni poti
Rešilni oddelek švedske zračne plovidbe je proslavil desetletnico obstoja. Ustanovljen je bil za prevažanje bolnikov in dostavo zdravil prebivalstvu v onih severnih predelih Švedske, ki nimajo nobenih rednih prometnih zvez s kulturnimi kraji. Pri odseku uslužbeni reševalci so povedali o priliki slavnostnega kosila v Stokholmu več smešnih in tragičnih zgodbic iz svojega delovanja. Nekoč je bila poslana z letalom v Stokholm umo-bolna ženska, ki je sicer ostala popolnoma mirna ir prijazna. Med potjo jc nenadivo pobesnela, pri-
igrali ste torej v Monte Carin?«
»Da.«
•Ali ste dobili ali zgubili?«
»Ne eno ne drugo. Igral sem na saksoiou.«
Monakovčan Wolpert, ki jo dosegel nov svetovni rekord v lahki teži: dvignil je z obema rokama 102.7 kg; sam tehta samo 67 kg.
Zračna brodovja nevidna
Nedavno so se nad Londonom vršile nočne zračne vaje z letali, ki so na poseben način ple-skana. V svitu najmočnejših žarometov je bilo mogoče od 250 sodelujočih letal odkriti samo 16, ostala so bila zaradi svoje barve docela nevidna, dasi so letela čisto nizko.
Plinska smrt
Med plini, ki so pripravljeni za bodočo vojno, so taki, ki čisto neopazno proniknejo v telo in se žrtev zave, kaj se je z njo zgodilo, šele v trenutku smrti. Plin »zelena trava« povzroči, da človek na suhem utone. Pod učinkom tega plina potegnejo kapilarne krvne cevi v pljučih vso vodo vase, tako da pljuča v tem dotoku vode dobesedno utonejo. Dogajanje je isto, kakor če kdo utone v vodi, le da tukaj utone človek v lastni krvi.
Angleški inženjer Thornton s hčerko. Thornton }e bil glavni obtoženec v znanem velikem sovjetskem procesu zaradi sabotaže. Kakor znano, je ruska vlada obsojence te dni izpustila na svobodo — eno izmed znamenj novih, boljših političnih odno-šajev za pada z Rusijo.
Račun bo plačalo civilno prebivalstvo
Bodoča vojna se bo odločila v zraku, piše angleški major Bratt. Železnice izgube svoj pomen, čim bodo vse čete motorizirane. Tudi topniško najmočnejša armada na zemlji ne bo mogla preprečiti, da sovražno zračno brodovje ne bi preletelo njenih postojank in udrlo v obrambno ozemlje. Sovražno letalstvo se za njene postojanke, za njene trdnjave in železniška križišča najbrže sploh ne bo brigalo, marveč bo naperilo vso silo svojega napada naravnost na življenska središča: ve-
Mednarodni predpisi — prazna pena
Angleški major Lefebure piše, kako prazne so ! nade, da bi se kak narod v odločilnem trenotku, ko bi šlo za biti ali nebiti, dfžal mednarodnih predpisov in da bi sc dala s samimi predpisi preprečiti nečloveška bojna sredstva. Plinske maske bodo malo pomagale, ker prodirajo današnji plini tudi skozi maske. Lord Halsbury, vodja oddelka za razstreliva v angleškem vojnem ministrstvu, razpravlja o prednostih »difenylzyanarsina«; štirideset ton te snovi bo moglo zastrupiti in usmrtiti osem milijonov ljudi, to je celokupno londonsko prebivalstvo. Ameriški general Squier pa se navdušuje za nenevarni plin, ki pogrezne svoje žrtve le v štiriindvajseturno spanje, nato pa jih izpusti iz svoje oblasti in se zopet zavedo. Le žal, da je tako malo nade, da bi se vojujoče armade odločile za uporabo tega blago delujočega plina.
Mrs Roosevelt na počitnicah. Prva žena Združenih držav, gospa Roosevelt, je na svojem počita iSkem potovanju obiskala tabor brezposelnih deklet. Občevala je z njimi kakor tovarišica in si privoščila v njihovi družbi tudi gugalnico. Mrs. Roosevelt iz celega srca uživa počitnice, ko more biti neprisiljena v občevanju, kakor je bila vajena, predno so Američani potklicali njenega moža na preejsedn. mesto.
Zgoraj: Poletni dvorec Roosevelt o vih pri Catnpobello v New-Brunswicku.
i čela razbijati opremo kabine in hotela skočit skozi okno. Letalec je moral zapustiti krmilo i» zvezati nesrečnico. Dvoboj je bil dokaj dolg. Letalo je skakalo v tem času kakor žoga in zamudile več kilometrov poti... Drug letalec je prejel radio obvestilo iz oddaljene laponske vasi, kjer je nevarno obolela učiteljica. Ko se je prikazal nad vasjo in pričel krožiti po zraku, da bi poiskal primerno pristajališče, so se Laponci hudo prestrašili. Nikoli poprej niso videli letala in so bili prepričani, da jim streže po življenju. Vsa vas je takoj naložila sani, napregla pse in pobegnila v zasneženo puščavo. Begunci so odpeljali tudi bolnico . . . Letalec, ki ni vedel, kaj pomeni ta beg, je zasledoval sani, krožil nad zemljo in kričal beguncem: »Stojte!« A to je še povečalo strah. Laponci so menili, da »je veliki ptič že požrl enega moža in je zopet lačen«. Zatekli so se v bližnji gozd, ki so ga zapustili šele oo nekoliko dneh. Medtem se je nujne operacije potrebna učiteljica prehladila in umrla.
Vročina v Ameriki
Američani ječe pod valom neznosne vroči n«. Zaradi sončarice je bilo doslej že nad 100 smrtnih slučajev. Do dva milijona ljudi je zapustilo New York in odšlo na deželo.
KUITURJVf OBZORNIK
Na poti iz krize
Razgovor z upravnikom zagrebškega Narodnega gledališča gospodom Petrom Konjovičem
Letos spomladi ni zadela le našega slovenskega Narodnega gledališča težka kriza, ampak tudi zagrebško. V Zagrebu pa se jo finančni krizi pridružila še upravna kriza in koncem marca je bil imenovan za upravnika zagrebškega Narodnega gledališča komponist g. Petar Konjovič. Gotovo je, da ima novi upravnik lahko največ upanja na uspeh, saj ie bil malodane žc v večini naših jugoslovanskih gledališč, kjer je vedno zapustil trajne sledove svojega strokovnega znanja in požrtvovalnega dela. Dasi se pričenjajo gledališke počitnice, je g. upravnik Konjovič ves v delu: od ranega jutra do poznega večera pripravlja aparat, ki naj spravi zagrebško Narodno gledališče iz zagate, v katero je zašlo.
Kljub veliki zaposlenosti je bil g. upravnik Konjovič tako prijazen, da je sprejel našega poročevalca ter mu odgovoril na nekaj vprašanj, iz katerih more vsak razbrati načela, po katerih hoče g. upravnik speljati zagrebško Narodno gledališče iz trenutne krize.
Kako gledate Vi, g. upravnik, na krizo, v katero je zašlo zagrebško Narodno gledališče?«
I j rez dvoma je bil najhujši udarec za zagrebško Narodno gledališče to, da se je podrlo finančno ravnovesje, ki je zlasti pri taki kulturni instituciji nujno potrebno. Ker budžet še ni odobren, se da akcija za sanacijo določiti le bolj v grobih obrisih, plasti še zato, ker se je finančni pridružila še upravna kriza. Dejstvo je, da naša gledališka publika doslej ni bila organizirana in da ima Zagreb glede na število prebivalstva občutno premalo občinstva, ki zahaja v gledališče. Zaradi splošne krizo je razumljivo! da tudi gledališče ne sme imeti previsokih cen, in tako smo prišli v res paradoksni položaj, da se gledališke vstopnice približujejo cenam vstopnic za kinogledališčn. Razveseljivo je pač, da je bila letošnja sezona ugodneje zaključena kakor lanskn, vendar so v zadnjih treh letih narastli dolgovi Narodnega gledališča na 3 milijone in pol, poleg tega pa leži na gledališču še 5 milijonski hipotekami dolg. Že sama ta dejstva zahtevajo preureditev administracije, ki mora postati mnogo bolj elastična iti cenejša, število abonmajev se bo skrčilo, tako da bodo vsi lepo zasedeni. Poglavje zase ostane vprašanje propagande. Nemogoče razmerje med osebnimi in stvarnimi izdatki zahteva nujno preureditev. Doslej so znašali osebni izdatki nad 007«, v bodoče pa morajo tudi stvarni izdatki doseči primerno reciprociteto, kar bi bilo okrog 2 •">?,',. Zaradi tega je bila prva in tudi nujna potreba reduciranje plač. S 1. aprilom je bila izvršena splošna redukcija plač. Ob koncu sezone pa so bile izvedene še posebne redukcije.
Po kakšnem ključu pa so bile izvršene redukcije plač in redukcije osebja in kako so bili pri toni prizadeti drama, opera in tehnično osebje?«
Redukcija plač je bila izvršena tako, da je bilo višjim plačani odtrganih razmeroma precej več odstotkov kakor nižjim. To morda glede na zmožnosti prizadetih ni bilo čisto pravično, vendar je bilo treba gledati na to, da se pri majhnih plačah ne more prvič mnogo prihraniti in drugič, da majhne plače kaj hitro lahko padejo pod eksistenčni minimum. Ob zaključku sezone pa je bilo treba tudi reducirati osebje. Zagrebško Narodno gledališče ima nad 400 glav osebja in redukcija je zadela kakih 50. Najbolj je bila pri tem prizadeta Drama, pri kateri se je še najbolj poznnlo veliko število nsebja. Pri redukciji osebja me niso vodili zgolj umetniški vidiki, kajti reduciranih je bilo tudi nekaj nadarjenih mlajših moči. V splošnem je zadela ta redukcija le mlajše, od katerih bodo nekateri morda lahko našli mesta na drugih manjših jugoslovanskih gledališčih, ali pa se bodo še lahko posvetili drugim poklicem, ker še niso tako v živo zrastli z gledališčem. S prihrankom od teh redukcij pa bo nujno treba popraviti nekatero krivice, ki so se zgodile ob redukciji plač, kar jc pač razumljivo.
»Kako pa gledate na novo ustanovljeno Društvo prijateljev Narodnega gledališča?«
/, veseljem moram poudariti, da se je javnost ob krizi Narodnega gledališča izredno zavzela za svojo priznano kulturno ustanovo. Vem, da bo društvo moglo koristiti gledališču zlasti z organizacijo obiska in propagando. Za reševanje krize pa je tukaj najprej uprava, saj je to njena dolžnost. Prepričan sem, da bo Društvo prijateljev Narodnega gledališča ves čas iskreno zasledovalo delo uprave in če bo uprava storila svojo dolžnost, potem bo
Državne takse v stavbnih zadevah
lahko z veseljem sodelovalo. Društvo prijateljev Narodnega gledališča bo idealni prijatelj, ki bo gotovo storilo mnogo za gledališče.«
■»Kakšno pa je Vaše stališče do kinotaks?«
»Vprašanje kinotaks, o katerih bo odločalo ministrstvo, mora priti prej ali slej do pravilne rešitve. Saj je gotovo nerazumljivo, da pride na približno 20 našli predstav po naših gledališčih okrog 200 nemških tonfilmskih predstav na dan v vsej Jugoslaviji. Druge države se omejujejo v uvozu inozemskih kinotehnike in umetnosti, a mi smo brez dvoma preveč tolerantni, zlasti še zato, ker večina filmskega uvoza nima primerne kvalitete. In tako se dogaja, da naše občinstvo podpira inozemsko umetnost, še bolj pa ničvreden šund, kaznovani pa so v resnici kulturni prijatelji naših gledališč, ki | jim ne preostane drugega, kakor da z zvišanimi ; cenami spravljajo v ravnovesje gledališke proračune. In tako so končno kaznovani prijatelji domače umetnosti in kulture. Zato je brezpogojno pravično in celo naša sveta dolžnost, da branimo domaČo umetnost. Občinstvo, ki želi gledati tuje filme, naj plača dinar več in tako da malenkosten obolus za domače gledališče.*
»Kakšen pa bo repertoar zagrebškega Narodnega gledališča v bodoči sezoni?«
»Hodoči repertoar še nI določen, vendar je gotovo, da bomo pri izbiri inaterijala polagali precejšnjo paž.njo na kvaliteto, ne da bi pri tem zanemarili finančni efekt.«
»Ali smemo v bodoči sezoni v repertoarju pričakovati tudi kako slovensko delo?«
»Rad Vam obljubim, da ho zagrebško Narodno gledališče skušalo navezati čim tesnejšo stik«- z ljubljanskim narodnim gledališčem, in v programu Imam gostovanje ljubljanskih režiserjev kakor tudi Cankarjev »Za narodov blagor«. Prav tako pa bi vzel v pretres novejša literarna dela, če mi bodo predložena.«
Ob slovesu mi jo g. upravnik krepko segel v roko in naročil, naj prav lepo pozdravim Ljubljano, v katero tako rad prihaja.	J- H.
Stiristohtnica smrti L. Ariosta
ti. julija 1533.
Danes se dopolnjuje -100 letnica smrti enega izmed največjih italijanskih epikov. ki si je že za življenje skupno s slovitimi sodobniki Machiavelli-jeiii, Rafaelom Santijem in Tizianom utrl pot ne le čez meje svoje ferartke domovine, marveč celokupnega italijanskega kontinenta. To je Ludovik Ariosto. ki se je rodil H. septembra 1474. leta v lleggio in služil kesneje na ferarskem dvoru kot državnik in pesnik in ravno tam 0. julija 1533. leta umrl.
Pesniški Ariostovi prvenci so segali še po snovi sodobnih pesnikov, ki so poveličevali dela svojih mecenov, ljubezen dvorjank in podobno, vendar pa se je že tu ločil Ariosto od njih. in sicer v tem, da je pisal svoja dela v italijanščini, ki je poslej zmerom bolj izpodrivala latinščino kol književni jezik. Zaslovel pa je Ariosto šele z epom ^Orlando turlosoiyki ni nič drugega kot nadaljevanje nedokončanega Rojardovega epa Orlando intiamorato . Ariosto še je visoko vzpel nad srednjeveško vzdušje (dočim tiči Bojardo še ves v predstavah srednjega veka) in s čudovito fantazijo, bleščečim slogom, lahkotnim verzom in umetniško zasnovo zgradil mojstrovino, ki ni postala le vzor renesančnega ustvarjanja, marveč je prekoračila vse meje evropskih ilržav in doživela le v materinščini že visoko nad 100 izdaj.
Ariosto je bil po svojem značaju nežen, skromen, ljubezniv, radodaren. V delu Orlando furioso se harmonično prepletata dovtip in resnoba, močno je opisana ljubezen Orlandova do lepe Angelike in zlasti njegove pustolovščine in zmote. In prav to delo, ki je poleg Osvobojenega Jeruzalema najmočnejši junaški ep renesančne dobe, je pridobilo Arioslu najvišje častilce, med katerimi je bil tudi cesar Karel V., ki je Ariostu leto pred njegovo smrtjo položil na glavo lovorjev venec. Ariostov Orlando furioso . s katerim je vitpžka poezija Italije dosegla vrhunec, je še danes močno čitano delo, pred vsem pri ljudeh, ki hočejo pronikniti v prva umetniška ustvarjanja evropskih narodov.
Spori
Vienna : Ilirija 4 : i (2:1)
Okrog 2500 gledalcev se je zbralo predsinočnjim aa ilirijanskem igrišču, ki so prisostvovali zanimivi tekmi med avstrijskih profesijonalnim prvakom Vienno in našo Ilirijo. Gostje se sicer niso bogsiga-vedi kako potrudili, so pa v polni meri potrdili svoj sloves, ki ga uživajo v svetu ter so že s svojo današnjo igro zadivili vse prisotne. Njihova tehniku, precizno podajanje in štopanje, sploh vse, kar so nam predvedli, je moralo vsakogar navdušiti, tako <jn so nam ponovno potrdili renome dunajske nogometne šole. Tudi belo-zeleni so se dobro držali, videlo se jim je pa, da se imeli velik respekl pred gosti. Vsekakor je pa rezultat, ki so ga dosegli napram tako odličnemu zastopniku, za naš nogomet še vedno časten. Seveda onemu delu občinstva, ki hoče videti v naših fantih vedno samo zmagovalce — pa naj bo nasprotnik kakršenkoli — pa ni mogoče ustreči.
Ob tričetrt na t) se pojavita moštvi ter se predstavita sodniku g. Zupanu v naslednjih postavah:
Vienna: Horeschowsky—Rainer, Schmaus —Kaller, Uofniann, Macliu—Brosenbauer, Adal-breclit, Gschvveidol, Wortniann, Kreti.
Ilirija: Rožič—Berglez, Žitnik II.—Unter, Varšek, Belak—Ilovar, Lah, Svetic, Doberlet, Pfeifer.
Vienna ima enajstorico, ki je za Ljubljano senzacija prve vrste. Vsi igralci tvorijo strnjeno celoto, kol bi bilo lo eno samo telo. Vsi so vedno ua mestu, svojih moči nikdar ne uporabljajo po nepotrebnem. Njihovo točno podajanje bodisi z glavo ali nogo, sijajno Stopanje in driblingi so morali vsakogar navdušiti. Vsled točnega plasiranja tudi ni bilo videti pri njih kakega beganja po igrišču. Vratar IIoreschowšky ni imel prilike izkazati se. Enajstmetrovka, ki jo Je spustil, ni bila ubranljiva. Tudi ožju obramba ni imela preveč posla, ker Je njihov posel večjidel opravila halflinija. Vendar pa je Pfeifer večkrat ušel gesnemu halfu in branilcu, ker je bil hitrejši. V kolikor pa sta imela branilca posla, sta ga prav dobro opravila. Krilska vrsta je bila bolj ofenzivna iu največja opora izbornega napadalnega kvinteta. Napad je stalno oblegal svetišče domačih, kateremu se je približeval samo s točnim in preciznim podajanjem. Solo-akcijo so bile redke, ker ie vsakdo raiši podal onemu tovarišu, ki jo bil
bolje plasiran. Nikakega egoizma nismo opazil! pri teh igralcih, le tupatam je, kdo s solo dribljenjem hotel pokazati, kaj znajo ali pa kuko bi -se še bolj lahko igrali z domačimi, če bi hotel i.
Ilirija je imela prevelik respekt pred svojim nasprotnikom. Res je sicer, da so bili gostje neprimerno boljši tebničarji, vendar to belo-zelenih ne bi smelo motiti ter bi morali l isto voljo v boj, kakor napram šibkejšemu ali enakovrednemu nasprotniku. Belo-zeleni so bili vseskozi defenzivni razen nekaj akcij napadalnega kvinteta, ki so bile izvršene po krilili. Vratar Rožič se je parkrat prav dobro uveljavil, za gole, ki jih je spustil, pa njega ne moremo delati odgovornega. Ožja obramba je delala, kar je mogla, bila pa je tupatam nesigurna; v splošnem pa je svoj posel dobro opravila. Halflinija je bila še najšibkejši dol moštva ter se, je tudi kmalu izčrpala. Varška je bilo še največ videti, dočim .sla bila oba stranska tovariša samo defenzivna in še to ne zadovoljivo. V napadu je bil najboljši mož Pfeifer, ki je večkrat ušel pred gol gostov. Le škoda, da je dve svoji, izredno zreli Sansi, tik pred golom zasirelil. Desno krilo in leva zveza sla bila precej pod svojo običajno formo. Trudili in delali so pa vsi, kar je bilo v njihovih močeh, le prehitro se je enajstorica izčrpala. V tem pogledu bo treba še precej vaje, kajti fino igrati, zraven pa svoje moči hraniti, lo je umetnost zase, ki potrebuje specialnega treninga.
Začetni Udarec so imeli gostje, drugi del so pa domači otvorili. Gostje so bili ve.s čas v premoči, zlasti v drugem polčasu, ko so bili belo-zeleni že utrujeni. Gol za domače je padel iz enajstmetrovke, in sicer v 3!!. minuti prvega polčasa. Vienna je v 37. minuti zenačila, v 45. minuti prvega polčasa je pa še enkrat potresla mrežo domačih ter postavila 2:1 za svoje barve. Dva gola za ggste sta pa padla še v 2. in 28. minuti drugega polčasa. Kornerjev je bilo pet, in sicer trije proti domačim, dva pa proti gostom, a so ostali vsi neizrabljeni.
Sodil je g. Zupan objektivno; napravil je nekaj manjših napak, v splošnem je pa zadovoljil.
Ilirija rez. : Klan (Novo mesto) -1:3 (3:3). V predtekini je i]ii'ii;\nsk'i rezerva oreU!n.,rllla ilevel-skega prvaka Klana i/. Novega mesta. Sodil je g. Cimperinan.
Lanskoletne izpremenibe taksnega zakona glede kolkovimja prošenj za stavbna in uporabna dovoljenja so dalekosežnega pomena za vso one, kateri nameravajo zidati kakršnekoli stavbe, kateri jih že grade, so jih že dokončali ter jih nameravajo pričeli uporabljati. Državne takse z.a vse nove zgradbe Se odmerjajo povsem po novih vidikih. Ti so sledeči: Namen stavbe, značaj stavbe, velikost in vrednost stavbe. Najnižje so drž. takse za stavbe, ki služijo zgolj zasebni rabi splošno: t. j. 'kot ubi-kacije, zgolj za stanovanja ali za zasebno gospodarstvo v najožjem pomenu. Kakor hitro namen stavbe prekorači tu delokrog, jo taksni zakon v zvezi z, gradbenim zakonom uvrsli med privatne zgradbe, ki so namenjene javni rabi in dobe s tem pridobitni značaj. Pojem javne rabe se presoja po Jj 84. in 87. gradbenega zakona, je zelo širok in raztegljiv. Po definiciji gradbenega zakona služijo javni rabi vsa ona poslopja, v katerih so nahajajo prostori, ki služijo sploh za izvrševanje kateregakoli obrta: gostilniškega, kavarniškega, obrtniškega, trgovinskega, industrijskega, gledališča itd. So pa lahko še druga poslopja, ki služIjo javni rabi: pod ta pojem spadajo tudi šole, bolnišnice, če jih grade zasebniki. Taksni zakon pa omenja tudi s-tavbe, ki služijo pridobitnosti ter izrecno omenja občinske zgradbe pridobitnega značaja. Tako je podvržena plačilu drž. taks recimo, vsaka občina, ki si zgradi kako stavbo za katerokoli občinsko podjetje pridobitnega značaja, n. pr. eleklrarne, plinarne, klavnice, pogreb, zavoda itd.
Razen lega pride za odmero državnih taks v poštev velikost stavbe, čimvečja je stavba, tem večja je državna taksa.
Za presojo odmere državnih taks prihajajo v poslov tar. post. 1, 5, 43. 259 in 203 taksnega v zvezi s S 81. in 87. gradbenega zakona.
Iz pojasnil finančnega ravnateljstva posnemamo iledeče:
I.	Prošnja za izdajo gradbenega dovoljenja padlega taksi po tarifni postavki 1. taksnega zak. v znesku Din 5.—, slavbno dovoljenje pa taksi Din 20.-r- po tarifni postavki 5) taksnega zakona, v kolikor ni tozadevno odrejena posebna višja taksa. Ta višja taksa je predvidena v tarifni postavki 259. taksnega zakona v točki t, iki so glasi:
Za gradbeno dovoljenje za gradnjo zgradb pridobilnegn značaja v vaseii, kakor tudi za gradbeno dovoljenje za gradnjo vaških zgradb z več kot enim nadstropjem (S 131. gradbenega zakona) Din 30.—.
Taksa za gradbeno dovoljenje mora biti prilepljena in predpisuo uničena na dovoljenju samem.-
II.	Odobrilo* stavbnega načrta, in sicer vsak posamezen izvod podlega taksi Din tO.— po tar. post. -13 taks. zak., če ni odrejena posebna višja taksa. Višja taksa za odobrite* stavbnega načrta jo predvidena v tarifni postavki 25!). taksnega zakona v točkah 4. in 5., ki se glasita sledeče:
!. Za odobritev projekla za gradnjo občinskih zgradb pridobitnega značaja kakor tudi privatnih zgradb, namenjenih javni rabi (SS 8-1. in 87. gradbenega zakona), se plačuje od vsakega prostornin-skega kubičnega metra zgradbo Din 0.50.
5. Za odobritev projektov za vsa dela, s katerimi se izpremene konstruktivni deli, zunanjost in velikost zgradb, kakor tudi njih namemba (§§ 81. in 87. gradbenega -/.nkona), se pjačuje polovica takse iz točke 4. te tarifne postavke.v
III.	Taksa za uporabno dovoljenje znaša Din '20.'— po tarifni postavki 5. taksnega zakona in jo jtv prilepiti ter predpisno uničiti na dovoljenju samem. Vloga za izdajo uporabnega dovoljenja pa podlega taksi po tar. post. 203. taksnega zakona, ki se glasi:
iZa vsako zahtevo tehničnega pregleda, kadar naj se nova zgradba izroči kot izdelana ali obstoječa kot preurejena ali popravljena, začasno ali stalno (da se kolavdira ali superkolavdira) se plačuje:
a)	pri zgradbah, katerih pogodbena vrednost poslov znaša do 10.000 Din . Din 20.—
b)	pri zgradbah, katerih pogodbena vrednost poslov znaša do 100.000 Din Din 50,—
c)	za vsakih nadaljnih. če tudi le začetih 100.000 Din........Din 50,—
Vsak, kdor prosi za uporabno dovoljenje, mora na podlagi pojasnila ministrstva financ, oddelka za davke z dne 12. decembra 1932, št. 75.821 izdanega po členu 43. taksnega zakona v svoji prošnji navesti vrednost zgradbe; ter svojo prošnjo kolko-vati po tarifni postavki 263. taksnega zakona. Komisija, ki pregleda zgradbo, pa se mora preveriti, da li odgovarja naznačena vrednost zgradbe in v slučaju, da se je premalo plačalo na taksi, zahtevati doplačilo takse.
Ločili moramo torej sledeče: 1. prošnjo za stavbno dovoljenje za navadno poslopje, namenjeno izključno za stanovanja ali zasebni rabi, se kolku je z drž. takso Din 5.— ; za rešitev z odlokom pa se priloži drž. takso Din 20.—. Pri vaških zgradbah pridobitnega značaja ali pri vaških zgradbah z več kot enim nadstropjem pa znaša drž. taksa za prošnjo Din 5.—, za rešitev z odlokom, 1. j. za stavbno dovoljenje samo pa Din 30.—, skupno torej Din 35.—.
K stavb, prošnji je treba priložiti tudi načrte v treh odnoeno dveh izvodih; vsak načrt mora biti kolkovan z drž. takso Din 10.—, ker dobi načrt s stavbnim dovoljenjem tudi odobrilno klavzulo ali overovitev. En izvod takega načrta rabi stranka ali stavbni gospodar k prošnji na davčno upravo za davčne olajšave odm. davčno prostost novih stavb. Ker se z rešitvijo prošnje za stavbno dovoljenje dobi samo en izvod načrta z odobrilno klavzulo, naj vsakdo pazi, da tega načrta ne izgubi, naj ga ne daje iz rok in naj ga no uporablja pri izvrševanju gradbenih del, ker ga polir.ji navadno izgube ali pa napravijo neuporabnega.
2.	Prošnja za stavbno dovoljenje za posiopjo pridobitnega značaja ali za stavbo, ki bo služila javni rabi, t. j. gostilno, prodajalno, obrt itd., naj *e kol kuje kakor ona za navadne stavbe; za odobritev celotnega projekta stavbe, t. j. vseh načrtov pa bo moral stavbni prosilec položiti drž. takso po točki 4 tarif, prost. 259 taks, zak., t. j. za vsak prostorninski kubični meter nameravano stavbe po 50 par. Prostornina stavbe se meri od temeljev do višine strešnega Venca. Za odobritev projekta stavbe, ki meri n. pr. 2000 m3 v prostoru, bo moral plačali stavbni gospodar 1000 Din na državnih taksah. Tako za odobritev stavbnih načrtov mora prosilec položili pri stavbnem oblastvu (občini) obenem s prošnjo za, stavbno dovoljenje.
Pri prezidavi starih poslopij se plačuje samo polovična drž. taksa.
3.	Prošnja za uporabno in vselitveno dovoljenje za povsem novo stavbo ali preziduno poslopje so mora kolkovati po višini vrednosti stavbe. Radi tega mora prosilec v prošnji navesti vredrio.sl stavbe, za katero prosi uporabnega dovoljenja. Najmanjša drž. taksa znaša v tem slučaju 20 Din, alfo predmet ni vreden več kakpr 10.000 Din. Do 100.000 Din vrednosti se plača 50 Din ter za vsakih nadaljnih 100.000 Din še po 50 Din. Ako ie stavba vredna n. pr. (500.000 Din se prilepi lia prošnjo drž. taksa 250 Din. (Poleg tega pa mora
prosilec priložiti še drž. takso 20 Din za odločbo t. ,j. za uporabno dovoljenje samo.
Za pravilno pobiranje drž. taks je odgovorno Županstvo in dotičnu uradna oseba, ki te posle opravlja, t. j. obč. tajnik odn. občinski uslužbenec, Za nepravilno, zlasti prenizko odmero drž. taks. grozi zakon z visokimi kaznimi. Radi tega svetujemo vsem županstvom iu občin, uslužbencem, da vse prošnjo v stavbnih zadevah obravnavajo pravilno tudi po taksnem zakonu, ne pa po domače«, kakor se to dogaja neredkokdaj. Brez pismene ali protokolarne prošnje, naj se ne izdajajo nobena stavbna ali uporabna dovoljenja.
Pripominjamo, da se bodo poleg omenjenih drž. taks po novem gradb. zakonu pobirale še posebno občinske stavbne takse za vse stavbne zadeve. Za te občinske takse so bila v zadnjem času že objavljena v Službenem listu dravske banovine, navodila za pravilnik. Verjetno je, da občinske stavbne takse ne bodo manjše kakor državne; navodila jih predvidevajo precej več.
Razglas o oprostitvi dravske banovine od uporabe ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste v proraču. letu 1933 jo objavljen v -Služb, listu'. Oprostitev je izdalo ministrstvo za gradbe 14. junija. Obveznost ljudskega dela in odkupnine /.a občinske ceste ostane neizpremenjena.
Konkurz je razglašen o imovini Mernatovič Mirka in Marije v Celju, sedaj v Rog. Slatini; prvi zbor upnikov 15. julija 1933. oglasiti se je do 15. avgusta, ugotovitveni narok 7. septembra.
Poseben ugotovitveni narok. Okrožno sodišče v Mariboru je odredilo za preizkušanje naknadno prijavljenih in do naroka morda še prijavljenih terjatev do Kmetijsko ekspertno zadrugo, r. z. z. o. /.. v Mariboru poseben narok za 17. julij ob 10 <lo-poldno v sobi št. 8-1.
Borza
Denar
Dne 5. julija.
V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni le tečaji Berlina, Cttriha in Prage. Učvsrtili so se Pariz, posebno pa Amsterdam in Trst, dočim so ostali tečaji padli, zlasti London in Nevv York.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.85, na zagrebški je nadalje popustil na 8.00, v Belgradu pa je bil zaključen |io 8.60. — Grški I »on i so notirali v Zagrebu 40—12, v Belgradu 41 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2308.74—2320.10, Berlin 1360.14—1370.94. Bruselj 802.4(5—800.40, l.ondon 192.30—193.90, Curih 1108.35—1113.85, Nevv York 1263.82—4292.08. Pariz 225.90—227.02, Praga 170.79 do 171.(55, Trst 303.79—306.19.
("tirih. Pariz 20.38, London 17.34. Nevv Volk 385, Bruselj 72.45, Milan 27.15, Madrid 13.45. Amsterdam 308.90, Berljn 122.80, Dunaj 73.2t (58.50). Stockholm 89.20, Oslo 87, Kopenhagen 77.10. Praga 15.41, Varšava 58.05, Atene 2.97, Carigrad 2.18 Bukarešta 3.08.
Vrednostni pnpirii
Pri neenotni tendenci za državne papirje se je danes okrepila vojna škoda. Na zagrebški borzi .-ploh ni prišlo do prometa v drž. papirjih. Pač pa je bilo zaključenih 20 delnic Trboveljske.
Ljubljana. 7% inv. pos. 44 den., agrarji 27 don., vojna škoda 192—195, begi. obv. 32 den., 8% Bler. pos. 31—35, 7% lller. pos. 32—34, 7% pos. DUD 50—52, Trboveljska 135 den.
Zngreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 45 den., agrarji 27—28, vojna škoda 193—198, 8. 192 do 200, (i% begi. obv. 32—34 (32). 8% Bler. pos. 33—35, 7% Bler. pos. 32.33.50, 7% pos. DHB 52 bi. — Delnice: Narodna banka 3600 den., Priv. agrar. banka 208—212, Sečerana Osjek 145—152.50. Impeks 50 den., Isis 15—25, Trboveljska 140 do 150 (140).
Belgrad. Narodna banka 3790—38«*), Priv. agr. banka 213 den., 7% inv. pos. -14.50 15. agrarji 25 den., vojna škoda 198—198.50 (198), i\% begi. ob\. 33.25—83.50 (33. 35), 8% Klorovo pos. 34.25—35 (34.50), 7% Bler. pos. 32.50 den., 1% pos. Drž. hip. banke 5o zaklj.
Dunaj. Don. sav. jadr. 50,40. Aussiger Chetni-sche 171. Alpine 12.75, Trboveljska 15.10, Rima Murany 24.25.
Žitni trs
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad, okol. Sombor, sred. bč., gor. bč., bč. jiotiska, bč. ladja Tisa, bč. ladja Begej, gor. ban., srem. 215—220. -Ostalo nespremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 44 vagonov.
Budimpešta. Pšenica: okl. 11.80—12.20, zaklj. 12.05—12.07; marec 13.12—13.17. zaklj. 18.80—13.39. - Rž: okl. 7.30—'7.68. zaklj. 7.5(i—7.58; nmrec 8.47 do 8.60, zaklj. 8.61—8.62. - Koruza: julij 8.20—8.15. zaklj. 8.38—8.40; avg. 8.28—8.60, zaklj. 8.50—8.52; sept. 8.55—8.80, zaklj. 8.70—8.72.
Chieago. Pšenica: julij 59.25, sept. 61. december 64.50. Koruza: julij 49, septembei 50.50, december 51.50.
Radio
Programi Karfio-LjuliJjfTna i
Četrtek, 6. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Poročila. — 13 Čas, plošče, borza. — 18.30 Radio-orke-ster. — 19.30 Gospodinjska ura: Meso in mesne jedi (gospa Svetelova). — 20 Slike iz narave (Joža Herfort). — 20.30 Pevsko društvo »Slavec«. — 21.30 Radio orkester, — 22.00 Samospevi g. Franclo iz Zagreba.
Petek, 7, julija: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče, borza 18.30 Radio orkester 19.30 Reja malih živalic (društvo Živalica«) 20.00 Zaključno glasbeno predavanje (Sr. Koporc) 20.30 Prenos iz Belgrada, vmes čas in poročila 22.30 Plošče.
Dragi programi»
Četrtek, 6, julija. Belgrad: 20.30 Ljubljana, — Zagreb: 20.30 Ljubljana. — Dunaj: 20,40 Koncert za soli, simfonični orkester in operni zbor. — Budimpešta: 19.20 Koncert (violino in solo). — Leipzig: 20.05 Vojaška godba, — Milan: 20.30 Sly, opera Wolf-Ferrari. — Miinchen: 20 Plesna glasba iz raznih stoletij, — Praga: 21 Vojaška godba. — Varšava: 20 Koncert Radio-orkestra in 6olistov. — (Iz »Radio — BelgTad«,)
Petek, 7. julija: Belgrad: 20.30 Nabožne pesmi — Zagreb: 20.30 Radio orkester — Berlin: 20.10 Simfonični koncert Brno: 19.25 Narodne pesmi — Budimpešta: 20.45 Operni orkester — Frankfurt: 20.00 Opera > Car-men«, Blzet — Leipzig; 21.10 Solislovski koncert London: 21,30 Vojaška godba — Milan-. 21.20 Simfonični koncert — Miinchen: 20.00 Mandolinami koncert -— Pr,irfn: 19-25 Orkestralni koncer! 20.45 Violinski koncert — Rim: 21.15 Komorna glasba.	(Iz »Radiu-Beograd«)
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Dta 1'—; ienttovnnjikl oglasi Din 9'—. NaimanjSi znesek ta mali oglas Di» 10-—. MaU oglasi so plačujejo tsko} pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja te računa enokoionak* S mm visoka petltna vrstica po Dta 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba priloiltl snamko.
I
Letovišča
HOTEL »HOM«
v Podhomu, Gorje pri Bledu — oddaja penziie od 32 do 40 Din. Odda tudi več sob s kuhinio.
ssai
Trgovsko pomočnico
galanterijske stroke, iz-vežbano v engros trgovini, energično ter vajeno samostojnega sestavljanja in ekspedicije naročil — sprejme takoi v trajno nameščenje večja tovarna v Ljubljani. Zglasiti se je osebno s pismeno ponudbo in izpričevali med 11. in 12. uro dopoldne. Naslov v upravi »Slovenca«
4 sobno stanovanje
pritiklinami oddam z avgustom. GKnška ul. 6, »Vila Milada«, pri tobačni tovarni.	(č)
Kovaškega vajenca
močnega in zdravega takoj sprejme Janez Kra-šovec, kovač, Tomišelj, p. Ig. Hrana in stanovanje r hiši.	Iv)
pod št. 7524.
Učenca
ea modno trgovino sprejmem. Event. z oskrbo v hiši. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod »t. 694.	(v)
na
Zastopnike
i$£e posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojil. . Ponudbe na: »Kreditna zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. - Znamki za odgovori	(h)
Uradnico
samo prvovrstno pisarniško moč, popolnoma sa mostojno korespondenti-njo, z znanjem slovenske in nemške stenografije, r laljšo prakso, sprejme ta koj v trajno nameščenje večje tovarniško podjetje v Ljubljani. Zglasiti se je osebno s pismeno ponudbo in izpričevali med 11. in 12. uro dopoldne Naslov v upravi »Sloven ca- pod št. 7523. (bi
Dnosobno stanovanje	Vilo
za avgust, trisobno, kom- eno- ali dvostanovanjsko,
(b)
Pouk

Pouk
tečajih za pripravne izpite se je začel. Vpisovanje se vrši dnevno od 8. do 12. pri g. Bombaču na poljanski realni gim naziji.	(u)

Denar
Poceni posojila
počenši od 2000 Din do 500.000 Din za vse »vrhe, stanove in poklice, od-plačljivo v malih meseč obrokih, daieio »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljub Ijana. Mestni trg 25/1 — Iščejo poverjenike! (d)
Stanovanja
Dvosobno stanovanje
solnčno, komfortno, ko
palnica,	balkon, krasen
razgled,	oddam s 1. av
gustom.	— Informacije
Tržaška	cesta št. 8. (čl
Automotor
Avtomobile aH motocikle
I
svetovnih znamk, najnovejše modele, nove — pa tudi rabljena vozila — kupite lahko proti hranilnim knjižicam pri avto-tvrdki Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11.	(f)
Poiestva
fortno, za september odda Petan, Friikovec 1. (č|
Dve prazni sobi
tekočo vodo, vhod s stopnjišča, takoj oddam. Informacije: Tržaška cesta št. 8.	(s)
DBES33'
Dva lokala
za trgovino ali pisarno takoj oddam. Naslov: D. Rovšek, fotograf, Kolodvorska ulica 35/1. (n)
z vrtom, vzamem v najem v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vila ali hiša« 7511.
Hiša
podobna vili, z vinogradom, v dobrem stanju, naprodaj za 80.000 Din v Poljčanah. - Poizve se pri g. Šup, Poljčane 60. p
Trgovino
z mešanim blagom, dobro idočo, prodam v Ljublja ni. Najemnina 500 Din. Naslov v upravi »Slov. pod št. 7614.	(p)
iimiiiimiMiiiiiiiiiimiiiimimiiiiiiiii
Gostilna
s senčnatim vrtom in gostilniškimi prostori pod Rakovnikom — se takoj ugodno odda. Poizvedbe: Dolenjska cesta it 33-1.
miiiiiiiiiiiiiiiiimiiitiiimiiiiiiiiiiimmiiiiHimiiii
II
Pohištvo
i
4 stanovanjsko hišo
na lepem kraju v Zgornji Šiški prodam. - Prevzem hipoteke in nekaj gotovine. Naslov v upravi »Slovenca« pod 7611. (p)
EEB5H
Nogavice, rokavice
in pletenin« Vam oudi » veliki izbiri naiugodneit in naiceneie tvrdka Kari Prelog. Liubhana. Židovska ulica b Stan trt (1)
Gradbenega inženjerjo
ctadičara z odlično prakso v vodstvu gradb — takoj sprejmemo. Ponudbe naj se pošljejo upravi »Slovenca« pod »Silesia« 7588.	(b)
Sobo in kuhinjo
oddam blizu dolenjskega kolodvora. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 7562.	lč)
Glavni zastopnik
in inkasant z malo kav cijo dobi službo. Ponudbe pod »Zadruga« 7597 na upravo »Slovenca« v Mariboru.	(b)
Solnčno stanovanje
trisobno, s kopalnico in pritiklinami — oddam za takoi ali za avgust. Mariborska ul. 22/1. (ob vili Stadion).	(č)
Soba in kuhinja
vsemi pritiklinami se odda mirni stranki s 1. avgustom. Šiška, Gasilska cesta 19._(č)
Trisobno stanovanje
kopalnica, plin, v vili, v bližini bolnice, se odda za avgust. Istotam opremljena soba. Več: Bohoričeva 20/1.	(č)
Pohištvo
Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklo šičeva cesta, vhod z vo gala. Prodajamo tudi na vložne knjižice.	(š)
Kupimo
Domač motovileč
kupuje po najvišji dnevni ceni trgovina s semeni Josip Gagel, Ljubljana Semenišče.	(k
Pomladile vaše lice
za lO let
Znamenit zdravniški Izum no polju kozmetike.
Modna konfekcijal
Najboljši nakupi A Pre sker. 1 iubliana. Sv. Petra cesta 14	(11
Cvetlični med
pitanec, prodaja na de belo po 10 Din za kg čebelarstvo Bartolovič, Piškorevci, via Diakovo.
Sladko seno
lanskega leta, prešano letošnje, neprešano, prodaja celo leto na veliko in malo Amalija Lotts peich, Rimske toplice. (I)
Sedaj je lahko pomladiti uvelo in ostarelo kožo ter jo napraviti belo in svežo. Znanost ie naposled našla element, ki redi in pomlajuje kožo. Če se ta sestavina uvede v kožne tkivo z gladilnimi kretnjami, ki so prika zane na sliki »tev. 2, izginejo gube in bra zde. zajedalci, razširjene znojnice in vsi drugi nedostatki. Ta nov element, ki kožo redi in pomlajuje, se pridobiva od mladih živali in nahaja se v novi kremi Tokalon. Polepševalno in krepčilno delovanje te krame daje koži videz zdravja in mladosti, ki prihaja iz pod kožnega tkiva. Celo najgrše lice postane divno lepo.
Uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo rožnate barve zvečer pred počitkom. To sredstvo redi in pomlajuje Vašo kožo med snom. Kremo Tokalon, hranilo za kožo bele barv« (brez maščobe) pa uporabljajte
zjutraj. Ta krema beli in napenja kožo, osvežuje Vaše lice za ves dan ter omogoči najbolšo pripojitev pudra.
Bela Vaša polt in pomladitev koži, pa naj bi bila ta poprej v še tako slabem stanju, so uspehi, ki nadkriljujejo celo Vaše najljubše sanje. Iznenadili in očarali Vas bodo.
II
Obrt
Žične posteljne vloge
in zložljive železne postelje izdelute naiceneje ter spreiema iste v popravilo Pavel Strgulec. Gosposvetska cesta 13 Kolizei. Ljubljana Iti
Kaio
jeipren), ajdovo moko
vedno ireio oddat« m debelo veletrgovina
A. VOLK, LJUBLJANA
Reillm wu 11
Berite
-Slovenca*
in oglašujte v njem!
Ako želite, da Vam
bo dete tako zdravo in veselo -
dajte mu
asa krepitev krvi, živcev Iti teka .Energin' krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 lel 3 krat na dan po 1
malo žličko okusnega .Energina". .Energin' se dobiva v lekarnah t pollilerskih steklenicah po Din 35-—. S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA' na Sušaku. 3 steklenice .Energina* Din 11*—. 6 steklenic .Energina* Din 220'— In 1 zaslon). 12
steklenic .Energina* Din 440-— in 2 zastonj. (Odobreno po min. so«, politik« In nar. zdravja 8. »t. 4787 t dne 28.m»rca »St)
Vsakovrstno
zlato Upnie
po naivillib cenah
CERNE. iuvelir. Ljubljana, Woliova ulica IL 3
Tricikelj
rabljen, kupi A. Gmajnar, I Ljubljana, Cerkvena 19. k
JAVNA ZAHVALA!
Po smrti mojega ponesrečenega sina Aleksandra, ki je bil zavarovan pri Zavarovalni zadrugi »Croatia«, mi je ta izplačala vso zavarovano glavnico, čeprav nisem bil upravičen zahtevati izplačilo vsote, ker m bila premija vkljub podaljšanemu plačilnemu roku plačana. Dolžnost mi je ugotoviti izredno uvidevno postopanje zavarovalnice »Croatia« in se ji kar najtopleje zahvaljujem za kulantno v gotovini izvršeno izplačilo zavarovane vsote brez kakega odbitka. Zavarovalno zadrugo »Croatia«, ki je najstarejša zavarovalnica v državi, morem v vsakem o žiru kar najiskreneie priporočati vsem. ki hočejo preskrbeti svojce tudi po svoji smrti.
V Ljubljani, dne 4. julija 1933.	ALEKSANDER WISIAK.
Zahvaljujeva se g. dr. Hafnerju, da Je s svojo požrtvovalnostjo In Izvršeno operacijo rešil najinemu sinčku življenje.
Viktor in Lo]zha Pochyla Ljubljana—Jesenice, 5. VII. 1933
Dijaškim staršem!
Šola »H a j d u k o v i č< opozarja starše, katerih otroci so za kakšno leto izostali ali da ponavljajo razred ali da so izgubili pravico do nadaljnega rednega šolanja, da jih takoi vpišejo v to šolo, da nadomeste izgubljena leta.
Obstoja poseben tečaj za dijake, ki niso polagali ali so padli pri sprejemnem izpitu.
V sami šoli je pensionat pod zelo strogim in skrbnim nadzorstvom profesorjev.
Podrobna pojasnila in vpisovanje ves dan šoli Kajmakčalanska 58, Beograd VII. Tel. 20-752 (pri Borovem parku).
Zahvala
Vam, ki ste nam lajšali s sočutjem najtežje trenutke, vam, ld ste poslali vence na grob in spremili na njivo večnega miru našega nepozabnega pokojnika
dr. Maksa Pirca
odvetnika v Ljubljani
se najprisrčnejše zahvaljujemo.
V Ljubljani, dne 6. julija 1933.
ŽALUJOČI POKOJNIKOVI SVOJCI.
"s «.J
■o »jO	»q
O U 1	>
«>»	=00 s-S a
■i
O *
9 J.
«t o
- £ i C — « O. r
.«•5« "S
— £ a a
3W 4) 5 g "T* . ^ rfi A
Samuel Lover:
RORY 0'M0RE
Irski ljudski roman.
58
sirovega fanta, ki mu nisi kos in gotovo si bil več ko pogumen, Rory, da si se postavil predenj.«
»Nikdar se ga nisem bal,« je dejal Rory, »zlasti pa pa danes ne, ko sem videl, da je preveč pil. Sicer je to proti mojemu načelu, da bi položil roko na takega, a saj
ca.
3 J = a š " -- * E-- a
v
j • t
o B
I t«, = .2 -o
J a^03 a I 15
a . O .
o.So-9
S
o » M m o o
vt *r
O .
1.3 j 5 ® « >Q S » 3 >
(rt OO _ □ S <N o .3 s
OOoSs*
O -D
« I -■S s 2 .
n a
—	S —"O
-	as So. « . SJ >
• « io
•M* § ° i s « t
O 3
M
rr M •«*
M »j
•S oQ
I sl S« lili * -J„3-2 S n
Pa tudi Rory je molčal. Premišljeval je, kar se je j si videla, da je sam hotel!«
dogajalo v teku dneva. Ko se je spomnil vsega, kar sta govorila s Kathleeno, se je vedno bolj kesal, da se je stepel z njenim bratom. Bal se je. da je s tem propad med seboj in Kathleeno še poglobil. Molče je šel proti domu, se tolažil z mislijo na sestanek in razmišljal, kaj ji bo rekel in kako jo prepričal, da ji je zvest.
Conolly je vedel, da Reganovo obnašanje Mary ni ugajalo. Vedel je pa tudi, da bi se v njenih očeh ponižal, če bi ji povedal, da se veseli tega, da je njegov tekmec bil tepen.
Ker je vsakemu rojilo po glavi vse polno misli, so molčali in tako prišli na razpotje, ko se pot odcepi k
»Da, res je, Rory. Ti si nimaš nič očitati, saj si bil popolnoma miren.«
Prej, ko sta se zavedla, sta bila doma in prisedla k De I-aciju in Phelimu, ki sta že večerjala.
Med večerjo so materi pripovedovali, kako je bilo na sejmu. Ker so bili utrujeni, so šli kmalu spat.
Tisto noč so pod vdovino streho dobro spali vsi, le Rory ne, ker mu razburjenje minulega dne in upajoči strah pred prihodnjim dnem ni dal spati. Vseeno je pa zgodaj vstal, čeprav še nespočit in z vročo glavo. A znal si je pomagati. Šel je k vodnjaku in svojo vročo glavo večkrat vtaknil v mrzlo vodo, pa je bilo. Tistega dneva
0'Moreovi koči. Tam se je Conolly poslovil. Ko je odšel, ni hotelo biti konec. Ko se je končno vendarle zvečerilo,
' je Rory šel na kraj sestanka k velikim okroglim nasipom poleg mostu čez reko. Te nasipe so v starih časih napravili najbrž zato, da bi se voda vanje lovila, kadar bi reka prestopala bregove.
Prišel je seveda prej kakor Kathleen, ker ni hotel, da bi ona čakala. Čakal je že precej rasa, a Kathleene od nikoder. Postal je nestrpen in splezal vrli nasipa, da bi jo videl, če prihaja. Tu je stal, čakal in upal, dokler ni začela vzhajati luna iznad širokega pasu oblakov, ki so se srebrno obrobljeni, vlekli po večernem nebu. Začeli so se mu vrivati dvomi, da mu je Kathleen morda samo zato obljubila, da bi se ga odkrižala, ali da jo je kdo pregovoril, ali da so ga celo obrekovali. To bi bilo najhujše od vsega.
Še vedno je stal na nasipu in zrl v daljavo, da bi
je Rory prosil Mary, naj nikar materi nič ne pravi o pre- | tepu. »Samo skrbi bi si delala, hasnilo pa ne bi nič. 0 tem torej ne bomo govorili, niti z mr. De Lacyjem ne, veš, Mary,« je prosil Rory.
>Ampak, dragi Rory, ali ne bo mati zapazila znakovna tebi in sama ugenila, da si se tepel?«
»O, saj ni takih znakov na meni, da bi bili sumljivi. Ta nemarni pretepač k sreči ni pustil znaka svoje pesti na mojem obrazu.«
»Kako sem vesela, da ga ni, dragi Rory, zakaj grdo se mi zdi, če je mož od pretepa marogast po obrazu.«
»In če bi imel maroge, ne bi mogel pomagati. Saj veš, Mary, da nisem bil jaz kriv.«
»Vem. Oh, ko sem te videla, da si vstal, mi je srce kar unadlo. Zakaj kar groza me je bilo tistega strašnega,
ujel prvi obris nje, katero je tako željno pričakoval. A ni je bilo od nikoder. Zdaj se je luna, vsa jasna in srebrna, dvignila nad oblake. Rory pa je še vedno čakal, dasi je izgubil zadnje upanje. Spomnil se je na nevarnost, da je ob taki uri zunaj; pocenil je, se skril v okop nasipa in zopet gledal na breg reke.
Ko je že mislil, da je ne bo, in da ni več vredno, da bi še čakal, se mu je zazdelo, da vidi obrise postave, ki se mu bliža. Bliže in bliže je prihajala, vedno razločneje je videl, da je ženska. Še en trenutek, in njegovo srce je čutilo, da je Kathleen.
Ves srečen je skočil pokonci in stekel navzdol po nasipu, preskočil jarek, ki je bil ob robu polja, in že j« bil pri Kathleeni, ki ji je podal roko in ji pomagal če/, ograjo. Svetla mesečina ju je oblivala. Rory je opazil, da je na Kathleeninem čelu skrb, ki je niso mogli pregnati ne njegovi topli pozdravi, ne njegova goreča zahvala, da je prišla, ne vse njegove ljubeznive besede.
»Stopiva v senco mostu,« je predlagal Rory.
>Ne,« je hladno odvrnila Kathleen.
»A tu ob cesti in še v tako svetli mesečini ne moreva ostati, Kathleen.«
»Bova pa šla med nasipe,« je dejala in šla naprej. Kmalu sta bila med okopi v senci strmega rečnega brega.
»Hvala ti, Kathleen, da si držala obljubo!« je goreče začel Rory.
Kathleen pa še vedno hladno: »Kar hočeš povedati, povej hitro, Rory, zakaj dolgo ne morem ostati tu.«
»Povej mi odkrito, Kathleen, česa me dolžiš, da U bom vse razložil tako, da boš zadovoljna.«
In skoraj strogo je govorila Kathleen, ko je začela:
»Pred nekako tremi tedni si bil z doma za en dan, ali ne?«
»Bil,« je preprosto priznal Rory.
1a »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč.
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Loize Golobit