CLAS/LO SLOVENSKE NAR Ishaja mk dan razen nadelj ia prainikor. t dali j aZMjrt Suašaja ssš Holidaja. PROSVETA LETO—YEAR XXV. BOMBNI UPAD NA KITUSK ®erak in V^m TOVARNO s-ra Viham ralai pomoči ■ PODPORNE JEDNOTE Chiafro, VL, petek, 12. februarji (February 12), 1002. ----- ■ i — — - - - - - ——--------^ . , ■ i rs- ■ ---j^c ——n » ■ n,i ii 1,1, naa—bcbi, j UM. M UM n»Ciiffi— rmm oI M*rek «. 107» Act «1 Ur^nljM ta spravatškl »sistezli Subaerlpttoa |8.00 Pri eknploziji je bHo pet ubitih in 16 ranjenih. Ameri Aki pomorščaki v nevarnosti. Kita Jaki trgovci podpirajo vladno politiko proti JaponakL — Prihod francoskih «et v Sangaj Šangaj, 11. febr. — Pet žensk je bik> ubitih in 16 ranjenih, ko je bomba, katero so vrgli japonski letalci, tre&čila v kitajako bombažno tovarno, ki se nahaja v ameriški sekciji inozemske kolonije. Poročnik J. S. Cook in IS a-meriikih pomorščakov, ki so bili nastanjeni na drugem koncu tovarne, ko se je pripetila eksplozija, so ušli poškodbam. Bombni napad je bil izvršen ob 10 JS0 danes zjutraj, ko je bilo krog trideset žensk na delu v tovarni. Bomba je preluknjala streho in napravila precejšnjo škodo v tovarni. Med ženskami je nastala velika panika in zmešnjava. Ameriški generalni konzul v Sangaju Edwin S. Cunningham je takoj odredil preiskavo in sestavil protest, katerega Je poslal japonskim militarističnim avtoritetam, ki so odgovorne za napad. ■Japonci se pripravljajo na odločilno bitko, da prisilijo kitajske čete na umik iz woosungskih utrdb. Včeraj so dospele iz Japonske nadaljnje čete in opazovalci sodijo, da imajo Japonci več kot 20,000 oboroženih mož pripravljenih sa novo ofenzivo. Kitajske trgovske zbornice in Vflo THRfpGf^vfcHlrl bila objavljen* vest, da je japonska vlada dovolila $14,600,000 za militaristično kampanjo v Sangaju. Trgovci vidijo v tem znamenje, da se Japonska pripraviš na dolge bitke, da prežene Kitajce iz Sangaja. Združena narodna . trgovska bornica, katero tvori nad triti-oč organizacij širom Kitajske, e obljubila, da bo z vsemi sred-tvi podpirsla oborožen odpor >roti Japoncem. Francoska križarka WaWeck-tousseau Je včeraj priplula iz laiphonga, francoske Indokine, batalijonom kolonijske infan-erije. Te čete se bodo pridru-le posadki, ki je sedaj v službi francoskih koncesijah. 6 kri-arko je prispel tudi Pierre Paa-uier, generalni governer Indo-ne, katerega je vlada poslala v Ungaj, da prouči situscljo. _■ . red loga za revU jo zakona e federalnih rezervnih bankah Washington, D. C., U. febr. V administracijah program ekspanzijo kreditnih olajšav predsednik Hoover uključil sitem federalnih rezervnih bank. ■Po končani konferenci s de-nokratsklmi in republikanskimi oditelji v kongresu je bilo naznanjeno, da bo danes kongresu »redložen načrt za fundamental-revizicijo zakona o rezervnih mnkah. kar naj bi vrglo v clrku-ijo krog ene milijarde dolar-v. To bo okrepilo kredit, obe-m pa bo znižalo vrednost do-rja in pognalo cene potrebš-n navzgor. Predloga bo liberalizirala re-skontno oblast federalnih re-rvnlh bank, da bodo lahko iz-ijale vrednostne papirje poleg >t. V senatu bo predložil pred-dnikov načrt senator Glaas, v >odnji zbornidi pa kongresnih tj B. Steagal. se spoprijela v be-Kongres ni imel ustavne oblasti, ko je dovolil dve milijardi dolarjev privatnim korporacijam, je dejal Borah Washington, D. C, 11. febr.— Federalna ^dpomoč in vprašanje, da li sme zvezna vlada priskočiti na pomoč državam in posameznikom, je izvalo najo-strejšo debato v senatu v tekočem zasedanju. Bila je bitka med senatorjem Fessom in Borahom, ki je pričela, ko je Fess pobijal LaFollettovo predlogo, ki pred-vtduje apropriacijo $375,000,000 za podpiranje žrtev depresije. Borah je večkrat prekinil ohij-skega senatorja v njegovem govoru, ko je zagovarjal stališče administracije. Borahove sarkastične opombe so izzvale navdušeno ploskanje na galeriji, kar je Fessa spravilo v silno fcadre-go. Borah je v svojem formalnem odgovoru na Fessova izvajanja napadal ustanovitev rekonstruk-tivne finančne korporacije. Dejal je, da kongres ni imel ustavne moči, ko je dovolil dve milijardi dolarjev privatnemu bizni-su. "Ohij&ki senator ne bo našel nobene avtoritete za organiziranje finančne korporacije", je rekel Borah, "razen morda v diktaturi sovjetske Rusije. "Na eni strani je materiali-zem, na drugi humanitarnost. Trdim, da je bila ameriška vlada ustanovljena, da skrbi sa svoje državljane." "Do sedaj smo vedno mislili, da mora ljudstvo vedno podpirajo je prekinil Fess, Borah trdi, da mo- m ;rir» "Bili so časi", je odgovoril Borah, "ko je prevladovalo mišljenje, da vlada ne sme nikdar podpirati ljudstva, pač pa ljudstvo vlado, toda ta filozofija je bila odpravljena z ameriško revolucijo. Vladna moč Je v rokah ameriških državljanov. To je njihova vlada in je bila ustanovljena zanje. Branili so jo v krvavih vojnah ln dali življenjs zanjo, in vlada, ki noče podpirati svojih zaščitnikov — njena zastava je umazana cunja, ki o- kužuje zrak, v katerem vihra". ——————— t Trgovska zbora)«* pobija Države bodo prenehale podpirati brs^mealna, ako bo koagree dovolil apropriaclje, pravi Strawn < - ^ Waahlngton, D. C. — (FP) — Si las Strawn, predsednik Ameriške trgovske zbornice, je naznanil, da bo njegova organizacija vgtrsjno pobijala vladne apropriaclje za podpiranje Žrtev depresije. Njegov argument Je sllčen o-nemu, ki ga je rabil senator Black Iz Alebame v teku debate o U Follettovi predlogi, ki pred-viduje $376,000,000 aa brezposelne. Kakor Black tako tudi Strawn trdi, da bodo državne ia mestne vlade odklonile nadaljnje podpiranje bednih, ako bo kongres sprejel La Follettov načrt. ladna komMje etopils aa prste St. Louis, Mo. — Radi nečed-bojev med elektrarakimi itrakotrji je federalna obrtne ilsijs izdala vrsto ukrepov, a Imi prepoveduje "robuet-' Oartode Hooverjevim indivi-ilistom v tej Industriji. Iz teh t repov jr razvidno, da se kon-itorjl poslužujejo vseh metod ti svojim konkurentom, ed do Francije zi London, 11. febr. — Ust Dai-ly Ezprsss Je objavil članke, v katerih namiguje, da Je Franci ja zaveznica Japonske. Svoje sumnfcerije Met utemeljuje ns dogodkih v razvoju krize v Sangaju. Nekatera dejstvs upravičujejo sumnlčenje. Prvo je. da se Japonska stalno uplrs mirovnim načrtom veieelt drugo 0e Je dviganje cen delnic francoskih munlcljsklh podjetij. Ust pravi, da Japonaka ne M mogla vzdržati svojega nekonv promlsnega stališča, ako je ne bi podpirala evrdpska zev Dalj* trdi. da Jepoosks naročila munidje financira Francija, kar potrjujejo poročila, da obstoja med Francijo la Japonsko tsjns KENTUKISKE OB USTI IZGNALE PISATELJE Obtožile so jih, da podžigajo ni dar je na odpor. Kempanijakl pokojnik obstreMl rudarja Plneville, Ky., U. febr.-wCla-ni komiteja pisateljev, ki so prišli na tukajšnje premogovno po» lje, da pomuKajo rudarjem v njihovem boju proti opešatorjem, so bili sinoči aretirani in obtoženi nespodobnega obnašanja. Obtožbe so bile pozneje umaknjene, nakar so jih deputiji odvedli do državne meje in jim zabičili, naj se nikdar več ne prikažejo v rudarskih okrajih. Horace Rollins, policijski pro-sekutor, je zavrgel obtožnice na priziv Alan Tauba, newyorškega odvetnika, ki je bil z enajstimi pisatelji vred aretiran. Pisatelji so spremljali tri truke živU, ki so bila namenjena za naaiče-vanje rudarskih družin. Taub je prosil tudi sa protekcijo pred po-bojniki. Zupan J. M. Brooks v Pinevil-lu je ukazal pisateljem, naj takoj izjrinejo iz drŽave. Dejal je, da so prišli na premogovno polje z namenom, da povzroče nemire med rudarji, ki lahko re-zultirajo v krvolltju. Harold Hic-kerson ln Doris Parks, člana pisateljske grupe, se nista hotela pokoriti ukazu, nakar sta bila pridržana v zaporu. Pisatelji, ki so bili izgnani, so VValdo Frank, Malcolm Caw-ley, Edmund Wilson, Mary Hea-ton Vprae, Polly Boyden, Benjamin Leider, dr. Elsie Reid Mit-chell, John Henry Hammond, U-ston Oak, Quncy Howe In A. M. Ma fM«*^^^ ' Na južnovzhodnem premogovnem polju, kjer je National Ml-ners unija razglasila ^avko 1. januarja, je zadnje dni vladal mir. V Brush Creeku je kompa-nijski pobojnik obstrelfl rudarja Harry Simsa, ko se je slednji približal premogovniku. Pobojnik je bil aretiran, toda pozneje, ko je bila položena zanj kavcija $8,000, je bil izpuščen iz zapora. . / / Veliki izgredi v Pragi Praga, 11. febr. — Pri velikih komunističnih demonstracijah, ki so bile včeraj v Pragi, je bilo več sto oseb aretiranih, med temi tudi ve£ komunističnih poslancev. Šestnajst žandarjev Je bilo ranjenih v izgredih. Mnogo civilistov ranjenih v bitkah V kaliju flangaj, 11. febr. — Več kot tisoč oseb, med temi polovica civilistov, ki ao bili ranjeni v bitkah, se zdravi v bolnišnicah, ki Jih vzdržuje Kitajski rdeči križ. Med ranjenci je tudi veliko šte-vilo žensk ln otrok. Hud mraz v Evropi London, 11. febr. — Anglija in itodnja Evropa se zvija te dni pod pritiskom silnega mraza. V Besarabijl Je bilo včeraj 88 pod ničlo (Fahrenheit) ln enajst o-seb je zmrznilo. Dijaki alisttčnl Tokio, U. febr. demonstracija pi ponske vlsde v Sangaju je bi pred državno unh Policija je I kov, ker so se nega shodk,'na vorniki pozivali stavi imperiall Krog osemsto zbralo pred glavi niverze ter ski hod po tokijskih so rdeče zastave volucionarne pesi bila policija, ki in aretirala vodit proti imperiji Prva javna politiki ja-andžuriji in ^včeraj v teku lili 25 dija-proteet-so go-«tvo, naj u-vojno. lentov ee je vhodom u-pr i red iti po-Noelll »vali re-Pozvana je Ikov IzTraunJka, naselbini Trina Frank Mikulič, 88TSNPJ, podv kili v bolnišnici, okreva. j Ia Warrena, O. Frances Jug sta hajala petlndvaj ga akupnega zi nja v krogu teljev, ki so ju ] iskom ln darili.( Iz ( levelanda. kovich, njegova soproga Angela Siskovich.ln Louis Zorko sabili zadnjo soboto nominirani aa kandidate Hocialikčne stranke za okrajne u^aiA in državno zbornico; prvi jeaandidat za o-krajnega komisarja, zadnja dva pa za poslanca v državni legis-laturi. — Umrl ie^ohn Kastellc, — V bližnji a je moral društva št. operaciji na limo, da hitro Anton in 7. t. m. ob-tnlco svoje-ega živijo-ln prija-netill z ob- doma Is KneŽaka; tu ne zapušča nobenih sorodnikov. — Antonu in Mary Kočevar je umri 18-me-sečnl sin John. Dalje je umrl Fr. Zaplata, star 56 let in doma is Sv. Petra na Kraau; v Ameriki Je bil 10 let ln zapušča tu dva brata, v aaarcrn kraju pa ženo. Meato v Wyomlng odpra- vilo davke Torrlngton, Wyo., 11. febr. — To mesto je raj aa prebivalce, katerim je bilo odvzeto breme plačevanja davkov. Mestni uradniki so včeraj objavili proračun zs tekoče leto ln naznanili, da ne bo treba plačati niti centa davka za vzdrževanje mestnih departmentov. Profiti mestne elektrarne in vodovoda bodo pokrili vse stroške administracije. V zadnjih dveh letite je mesto znižalo davke za 50%, dasl Je napravilo mnogo izboljšav, obenem pa Je reduciralo ceno elektriki za 1)5% ln plačalo dolg v vsoti $28,000. I0BRI IZGLEDI ZA ZAVAROVA- NJE V OHIU Izčrpanje miloščine širom drža ve je en vzrok. Tudi governer-jeva komisija naklonjena aa varovanju Cleveland, a — (FP) — Ne-zadostna sredstva milošdinskih organizacij za podpiranje bednih v tej državi bodo poepešila zakonodajo aa zavarovanje proti breaposelnostl, ki postaja Imperativna. Razmere ao skoraj ne- __vzdržne po vseh industrijskih je razi)ršiiafkrtJih- Blagajne privatnih in ' V miloščinakih organizacij ae na glo Črpajo. Tlaešem odrekajo podporo, drugim jo pa reducira* jo na polovico. Družba štirih o-seb prejema v Clevelandu $6 na teden, v Columbuau $8JS0, v Ll-mi le $3. Enako je po drugih mestih. Te dni je bila zaslišana pr%d governerjevo komisijo sa formu-Uranje zakonmlaje za omiljenje brezposelnosti delegacija la dvanajstih mest, ki je urgirala aava-rovanje. Vodila ata jo državni tajnik aoc. atranka Vellen ln njen governerski kandidat Sharta. Po lajavl Yellena je komlaljž naklonjena zavarovanju. Njen pododaek pod vodstvom profesor j s Leisersona dela aedaj ha predlogi, oziroma priporočilu, Id ga bo v kratkenf predložil skupni komisiji. V aprilu ln maju p* komisija namerava prirediti aaali-šanja o predlogi v raznih meatih širom države. Strašna naarafa v Tezssut Lubbock, Te*. — Tukajšnji pridigar, raverend R. C. Campbell, Je obtožil pri vodstvu državnega tehnološkega učelišča štiri profesorje, da uče — ateizem. Predssdnlk zavoda je uvedel preiskavo. """"i *ia "i j»rifioi/iii HVSSVij*' ■ za socialistično predlogo v svr-ho, da bi jo predložila v odobritev legislaturl. Ta predloga predvideva breaposslnostno podporo za vse industrijske delavoe, ki zaslužijo manj kot $8000 na leto. Podporo bi pričeli prejemati en teden po Izgubi dela. Za financiranje zzvarovanja bi drŽava dobila sredstva potopi dohodninskega davka ln v to avrho obdavčila vae dohodke nad $WKK) na leto. Davki bi bili stopnjeval-ni: čim večji dohodki, temvečji davki. Aponlji čuvaje St. I/ouls, Mo. — Eksekutlva socialistične stranke, ki Je te dni zborovala v St. Louisu, svari a» meriško ljudstvo pred novo ava> tovno vojno, katera ae lahko ia-clmi na Daljnem vahodu. Na da* lu vidi tajne alle, ki ao že odprla mlin vojne propagande, da aa-pletejo Združene države v krvavi plee In ustvarijo med ameriškim narodom vojno pathoao. "Medtem ko eVet še trpi od fizičnih, ekonomeklh ln moralnih ran /.adnje vojne," pravi akseku-tlva, "se na Daljnem vzhodu razvija nov konflikt, ki zopet groai potegniti Človeštvo v barbarski samomorilni vrtlnae, v katerem bodo uničeni alabotnl ostanki moderne eivillaaclje. "Kapitalistični sistem a avojl-mi nHzogibnml nacionalnimi boji za tr«s In kapitalistične vlade s svojo neizogibno Imperialistično in militaristično politiko ao ravno tako impotentne sa vadr-žanje miru med narodi kakor ao nezmožne preskrbeti sredstva življenja aa svoja ljudstvs. "Kapitalizem postaja a *aklm dnevom bolj baokrotee in nevaren mini In prospariteti ln celo ogroža golo eksistenco ljudstva. "Predrto je storjen zločin proti človeštvu, prodno je ljudstvo 14 (i«i#l« potegnjeno v novo, uničujočo svetovno vojno, dviga so> dslistlčne/tranka svoj glas protesta In svari pred zlobno In aa-V<< nI na za lastne grahe. «1 InduMtrljska demokracija bo ed- Columbua, 0, — Edino indu-atrijaka demokracija, ki bo dala moč v roke delavcev, more odpraviti induatrijake depreaije, je dejal Powera Hapgood, bivši or» ganlzator rudarske unije, na shodu, ki ga Je akllaal tlbaralnl dijaški klub na državni univerzi. njivo ve vlade tako nekompro-mlsno ln vneto kot emo ml odla> čeni upirati ss slišni politiki naše vlade. "Pridružujemo ae klicu tovnlh delavaklh In soclaliatlpF armad: 'Proč z vojno In krvollt-Jemt Naj živi soelaJna pravilnost in mednarodni mir'!" Eksekutlva tudi proteetlra proti fažlstlčnemu terorizmu na Poljakem In poalva ameriške aa> clallste, naj organizirajo proteet-ne ahode proti Pflsudakljevl strahovladi, ki Je ukinila vae civilne avobodščine ln mori ter pregsnjs avojs delavske naepretnlke. Na dnevnem redu je Imela tudi socialistični amendment k zvezni ustavi, katerega Je Izdelal Morris IIHIquit. Amendment Je spremenila toliko, da daje zvezni vladi pravico regulirati o-troško delo do osemnajstega leta, pravico kontrolirati delovalk aa vse delacve ln določati minimalne plače, pravico uzakoniti kakršnokoli socialno zakonodajo In podržavltl ter obratovati katerokoli Industrijo. Dokler zvezna aatava nI amendlrana v tem amlslu,'federalna vlada ne mora uvesti nobenih temeljitih reform v korist ljudstva. ns svobodomiselnost ni bila le na jeziku, ampak tudi v srcih Vidva niata bila med tistimi, ki ao veliki avobodomleelci v življenju, ko je pa bolsn pa hitro po faj-moštra, da ga "spravi" s Bogom, če ps slučajno umrje, ps mora biti vsa hokua-pokus. Brstje in sestre SNPJ! Ako smo gvobodomiaetei v življenju, bodimo tudi ko pride smrt, da ne bodo kazali ns dM pogrebov, čet: "Ko je umrl, se'je pa le apravil z Bogom, bil je velik hinavec!"—Joseph Slemec, predsednik društvs 10B. Glasom iz naselbin Ob spominih na Lincolna Danes poteče 128 let, ksr se js rodil Abraham Lincoln v borni leaeni koči v Kentuckyju in ameriški svet ae spet spominja tegs moža, edinega Američana is devetnsjstegs stoletje, ki ns bo nikdar pozabljen. , Različno ss ga spominjajo in vsi smerttki sloji si gs osvsjsjo. Bogataški razred in z njim v zvezi oficielnfc Amerika gs slsvi kot nsrod-negs junaka, ki je rsšil Unijo v civilni vojni in postavil sa Združene države pogoje aa največji industrijski rasvoj pod solncem, slavijo gs kot začetnike republiksnske stranke, kot velikega pstriots in kot mučen iVa, ki je dal svoje življenje sa ameriške ideale. Iz teh razlogov postavljajo Llncolnu spomenike, vklesujejo njegovo ime v bron in zlato, poveličujejo is njegovih govorov in spisov prikladns citate in obkrožajo njegov obraz s svetniškim sijem. Tam slojem je Lincoln narodni svetnik, že več: polbog; ki se mora častiti s sklonjeno glavo. Ameriški delavski razred, ki se zaveda svojega položaja, ne pozna tega junažkega in svetniškega Lincolns. Resnična zgodovine in resnična tradicija, ki že ni tako stara in katera ss ns da več popsčit! in perverzlrati kakor je to bilo možno glede zgodovinskih osebnosti v starem in srednjem veku, nsm je dobro ohranila — človeškega Uneolnn, onega Lincolns, kakržen Je resnično bil, in ta je za nas več vreden kot vsi legendarni Lincolni, ki jih posili atvsrja oficielna zgodovina Amerike. V tem pravem Lincojnu ne vidimo nobenega j useka, nobenega patriota v dansžnjem nsci-onaUstičnsm smislu, najmanj ps kakega svetnika. V tem nsšem Llncolnu vidimo človeka z rasnimi vrlinami in napaksmi; človeks, ki je spoanal socialno razmere svoje dobe in ki je krepko reagiral ns te razmere; človeks, ki as ja težko boril sa obstansk in v tem boju se Je izobrszil in izkristaliziral svoj socialni ideal, ki je bil, da smerlžks republika ne more obetati napol evobodna 6» najol euienjeka; človeka, ki jf rasumel hotenja svojaga časa in Je kot ljudski voditelj zastopal ljudske koristi: človeks, ki Ja sposnsl socialno pravičnost in je zahteval aa dslavce vse sadove njih dsls; človeka, ki js končno kot ljudski poslanec v kongresu in kot Izvoljenec ljudstva na predsedniškem stolu postavil za glavno točko svojsgs političnega programe — oiroboditev eutnjev, katero ja tudi izvedel. Kajpeds, Lincoln se Js prezgodaj rodil ln preaffldaj je umrl, da bi bil mogel zajeti in rsaHsIrati ono veliko reaaioo, da je politične avoboda brez ekonomehe evobode le senca. Po njem osvobodeni zsmorski sužnji niso bili nikoli resnično svobodni in njihovi potomci so ša danss večinoma — ekonomski sužnji. Toda Lincoln je slutil to resnico in alutil Je boja, ki prihajajo zs nJim, sato Js izrekel nesmrtne "Ameriška republika ne more obetati napol tvobodna in napol euienjeka T Republike Združ. drUv ss šs dsnes ziblje ln težko škriplje ns razburksnih valovih napol avobodns in nspol suženjska: organizirani pri-va/ni kapital kontrolira tri četrtine Ijudetvt — Lincoln Je povedal rsinico. Taka republika ne more obstati; lahko poskuša obstati petdeset sil sto let, obstals ps ne bo ss vedno. Lincoln je tudi rekel, ds I ms smerilko ljudstvo pravico, da spremeni svojo vlsdo ns ustavni način, če je mogo^, sli ps strmogisvl na revolucionarni način, še js treba. Zs nJim Js bils že csls vrats prezidentov Lincolnove (republikanska) stranke, tods ksterl Je Uko rekel? Ali mords pravi aedanji predsednik HooverT Predsednik, kakršsn js bil Lincoln, predsednik s takšno socialne fttosofijo in energijo ss reellslrenje te fHoeoflJe, je v dsnsšnji kapitalistični Ameriki nemogoč. Možje s Llneolnevi-mi nazori so dsnes obsevraieni in msUnl v ss-por kot severni uporniki! Ko je dfvjsls civilns vojna na jugu, so prišli k Unoolnu bankirji ls New Yorka In sahte-vali. ds pošlje v newyoriko luko bojno ladjo, lrf bo ščitila njihove milijone v bankah. Predsednik Lincoln jih js pa zavrnil: "tantiema-nI, šs bi bil jaz tako bogat kot ate vi, bi si asm zgradil bojno ladjo. Naš* bojno ladja niso bile zgrajene is vsšs banke Kaj pa danea dala Hoovar? AU ns ergasisi. ra vash mogočih seštit za beskeT flara opominu m Abrahama ltonl**l f Kogar se tiče Aurora, IH. — Svaks sila do vreme**. Malo pojasnila Denu, čigar namen je, netiti razdor v naselbini in zlorabiti nerednost posameznikov in uničiti vse, kar stremi sa izboljšanjem proletar-akih razmer. Kdor ne kriči z njim v luno, uničiti ga, pa četudi pod Ipretvezo laže. Nikar naj ne smeši samega sebe pred jav-noetjo. On ime Prosveto in Pro-letsrcs globoko v želodcu, ker prinašata resnlčrt* sliko proletsr-skih rssmer, on se ps resnice boji, ker ssm ne ve v kateri tabor spads in se ponaša kako js bil nekoč sktiven v socialistični stranki. Vem, ds so mu straaki-ns načela toliko snana kdt meni tajna pogodbe velesil. Priporočam mu, da si naroČi o-ba lista in ds se mata poglobi v strankin* načela; pe mi bopripoznal da sem v pravem. Hinavce je treba razkrinkati pred javnostjo. Prej se naj prepriča, če je v pravem. Meni je dobro znana vsa zadevna zgodovine zadnjih šest let. Joseph Dobreveljc. Tsko je zskiiesl v francoski zbornici po* nec Marcombea, ki objavlja V pariških do** kih zgodovino te raatline na Francoske«. J* nI Francoz si brez čeens ae more misliti ne jedi. Tudi francoski dtiavnikl is Hj* ki so doma is južne Francije, so si v lesi V* du enaki s svojimi rojaki. Cone n. pravi Mareombea, it bil snan k* rim Rimljanom. kLso ga bili prevzeli od tfr čanov, kjer je «1 česen žs v praeterih M zdravilo In okrepilo. Faraon Kaop« K česen med sužnje kot poeeben doksr evek* klonjenosti. Baje gre česnu največja ds so ss pirsmids dogradite do kraja. . Tudi grški komsdiograf Aristophsnee prepričan, da prinaša uživanje česna Ij"? pogum in moč. VergU je speenil o če-m« r*" no pesem, rimski pesnik Horsc ps jel»£ sprotnik te rastline. Ss več. Bil j« *rVTf2 šesaa la je šel take daleč, da ja predls*l» bi ae a česnom pitali samo veri ki. Rimski nsrji pe so dobivali dnevno obrok česss. bil v starem Ritmi izrazita vojaške H so vesli Rimljana k vojakom. se zaaoct r~u P njami flal je j&ad tesnojeda. . . J Norih Chicago, III. — Čutiva, ds je najina dolžnost, da ae javno zahvaliva vsem sorodnikom ln prijateljem tuksj, v Kenoshi in Raeftae, Wis.t ker sle name priredili Iznensdenje ns 16. jsausr-Js zvečer ns najinem domu sa najino petindvajsetletnim ss-tonskega življenja Prepričani bodite, ds nisva nikoli pričakovalo tegs in tudi nisva nikoli vsrjeU, ds imsvs toliko prijateljev. Prisrčno se zahval i ve ae darove, ki ate jih nema poklonili kakor tudi se vse drago kar ste pripravili, ds smo se Imenitno zabavali. ZehvsUls sva se vse« najinim sorodnikom ia pri-j ate!jem pismeno, če sva pa sltačejno katero Ime pomotoma izpustila, proeimo pri sedete. de nama oproste. Obljabejevs pa biti vsem vem ns razpolago.— fnm la hmtVm _ POTBK, 12. FMUMJAKM. V domovini predpotopnih čudovišč Moderna tehnika prometnih t meoelih kosti dinozavrov, ki _ «'a alfnA m* «1 nI a f Utl.. ______ _ * j t sredstev je silno zmanjšala obseg naSega planeta, ko je skrajšala razdalje na površini zemlje. Vzbudila je tudi v Človeku Staro strast pO raziskovanju doslej Se neznanih Jn temnih kotičkov na le oble. Temna slutnja, da izhaja človeški rod is Azije, prama tere človeštva, je vedno usmerjala poglede omikanega Zapada na zagonetni, divji in mestoma negostoljubni Vzhod. V najnovejšem času velja nedelj eno zanimanje belega plemena Osrednji Aziji, prostornim stepam in pustinjam daljne Mongoliji. Od Marka Pola do današnjih dni je Število raziskovalcev tirne Mongolije prav za prav skromno, ako ne Štejemo obilice ruskih pisateljev in znanstvenikov, ki so prepotovsli deželo in o njej napisali temeljita dela. Vrsti ruskih raziskovalcev: Timokovskij, Pjevcov, Prževaljskij, Potanin, Obručev, Molodtti, Maj s kij, Min-clov, Grum-Gržimajlo, Kozlov, — da imenoma naštejemo samo so bne prve najdbe te vrste severno Himalajski gora. To odkritje jih je napolnilo s najboljšimi nadami za bodočnost, kajti najdon* kosti titaridterija, nosoroga in dinozavra, so dokazale opravičenost Osbornove domneve, da Je azijska celina pramati evropskih in ameriških Hvali. Ugotovitev tega krednega sloja in določitev mlajiih slojev iz dobe sesavcev je bil prvi veliki u-speh Američanov. Iste fOrmaci-je so preiskali pred njimi ie drugi geologi, ps niso biti v Stanu določiti rijih starosti. Uspeh je pred vsem plod vzajemnega sodelovanja vseh partog znanosti, osobito pa geologije ki jValeonto- V kotlini Irendabasu je naSel^ član odprave Berkey prvo dinoz-avrijsko kost, drugi dal kosti pa je Bluck pobral v dolini, kamor jo je zaneslo deževje. Uspeh je b il Američanom gotov fte na južni strani puščave Gobi, kjer so rasen omenjenih kosti nabrali Se PROSVETA veda poprej ii previdnosti za motajo glave svojih bogov v papir, da bi maliki ne videli in ne sliSali njih greSnega početja. Pri mongolski duhovščini se ne da Svariti o nemoralnosti. ker so to propall, da sploh nimajo nl-kakrine morale. Nova državna uredba je vzela lamam in pleipatvu vse nekdanje prednosti ter jim odrekla vse državljanske pravice. Ta sloj nima volilne pravice, ne more služIti v državni upravi ln vlada' si na vse načine prizadeva, kako bi uničila njegov ugled. Bodočnost dežele zavisi od tega, kakšen u-speh bo rodil boj proti paraš i-tom, ki so med prebivalstvom v veČini Američani ostro opazujejo ter ugotavljajo, da je narodita republika Mongolija modno pod sovjetskim vplivom. Lojalno o-hranjajo vedno strogo nevtralnost, le pri odhodu Is dežele 1925 nekako sentimentalno pripominjajo, da so s prehodom meje med Vnanjo in Notranjo Mongolijo zapustili ozemlja sovjetske suverenosti* poudarjajoč, da bo odslej oteškočeno naučno izaledova-nja v Mongoliji drugim odpravam, ruskim pa da bodo vrata na Široko odprta . . . — Ljubljana, 22. januarja 1082. Nekaj Številk o lanskem letu torftani in Mariborčanke lani i milijon 308 tisoč litrov, vinske- t***' panca 768 steklenic, ptva 788, gorske divjadi, kakor kozorog,1- r r divja ovca hi divja koza. V svo- n a j znamenite j Se, — stoji nsapro- polno zob in krempljev velikih In ti le neznatno število zapadnja- malih dinozavrov, kov, med katerimi je treba vse- Preden ba je odprava prišla kakor omeniti Douglasa Carrut- na pravo torišče svojih izredno hersa in Svena H edina. Dognan- važnih in srečnih odkritij* se je ja ruske vede ostajajo običajno zelo vestno bšvllz s proučevan-zapadn skrita in nedoft&na, kari jem sodobnega iivalstva. Puš-seveda ne Škoduje fcueoip, pač pa Sava Gobi i« mestoma travnata zapadnjakom, ki se bodo sčaso- stepa z izvirki slsdke vode in je- Koliko so nonlli alkohola ma pač morali ^vzpeti db vs* zeri in na Ukih mestih se pase. ? Vin7so popili Mari malo prijaznejših odnoSajev na- jo tleočglave črede gszel, anti-sprotl znanosti ogromnega sl6-|lop in divjihoslov; v gorovju, ki vanskega naroda. I V ostalem čisto snanstvena dela niso dostopna širši Javnosti Zapada, ki pozna le dela Svena Hedlna in fantastično knjigo Poljaka Ossendowskega. Med o-bema navedenima traja Se nedokončan spor, ki ga je Sven He-din izzval zaradi svojfe morda prevelike ljubosumnosti na Poljaka, ki je poročal o stvareh in krsjih, kakrSnih švedski potov*-lec ni videl. Proti Ossendowske-mu je nastopil tudi Netttec Man-chen-Helfen, ki pobija navedbe Poljakove, v kolikor sa tičejo tu vinskega ozemlja. Spor sam je vzbudil veliko zaniminje sa dežele Notranje Azije, Se bol j so temu namenu služIla, odkritja starega ruskega učenjaka Rodova, najbolj pa je Mongolijo približala zapadnemu svetu ameriška odprava v M* 1922., 1928. in 1926. v letih vodst- vom Roya Chapmana Andrewaova odprava ai bila le lestavljena iz cele vrste pljjl|» itnih strokovnjakov zoologijo, antro 9. o» bota* topografijo, arheologijo in eobotartiko, marveč so bile po-mezne panoga zastopane v od-avi po dvakrat in celo trikrat tega so imeli Američani natna denarna sredstva, da ao ■ preko leta delaM na |vao zimo ln prehodne rnese-pa so blvsli v Pekingu, kjer imeli obširne delavnice in Stu-ske prostore. Med darovalci bil sam denarni mogotec Mor-, zato ni nlkako čudo, ako je rava razpolagala z ogromno šoto, milijonom dolarjev. Ime* je tudi sicer ugodnejSe stall-e, kajti del političnega ugleda, ga Amerika tHiva ns atfjski lini, je psdal vsekakor tudi na pravo. Mora pa se prlioiati, da bils odprava tako izborno or-nizirana in Izvedena prav z a-erlško agilriostjo, da nas Isre-a sreča, ki je Američanom na-onila množico pre važnih najdb, oroda ne preseneča. Pobudo za preiekovanje Isktfc pustinj je dal ameriški ofesor Henrjr Fairfield Osborn, vnatelj ameriškega prlrodoslo-ega muzeja, ki je »10 aa te-1 ja najdenih pkamenin praii-i v Ameriki in Evropi Ituatll el sklep, da je trote v Aziji ati domovino predpotopnih dovišč. Chapmaa je zbral sred-va in določil člane odprave, ki jo ameriški aensaeM željal no-rji rszkrlčali kot podjetje odkritje sledov pračloveka. zgodaj spomladi je Oha^ odpre mil is Pekinga v Mon-ijo številno karavkno velMo- nagne-pman pripo-vedilje svoje lovske rekorde, ki so morda edinstveni, saj je tako plaho divjačino kakor so kozorogi in divje ovce lahko streljal kar is avtomobila. Odprava setsfta M napravila velike Sko-de, saj je fe ogromnih Čred — najvtfjo Čredo antilop Je cenil odstrelil le ameriške e težjimi tovori, ko pe so >tala pota nekoliko ugodaejfte Ao življenje gre avtomobile, je krenil ša asa pot proti Urgl, prestolnici »milje, da uradi vse potreb-formalnosti z mongolskimi »tvi lapmanovi geologi ša Ae epa-odkrili nekaters predele igolije, ki po svojem nastaa-4eje v krede mlejSe pla-rske dobe ln našli precej ok* ji knjigi, v kateri Chajiman poroča o odpravi, je pisec nanizal cblo vrsto mičpih dogodbic, ki pričajo, da mora biti puščava Gobi mestoma pravi raj if lovca. Poglavja o gonjUidivjačino, osob(to za gazelami, in dlVjitrli dsli, z avton&bHom pO ravni stepi so za lovi sa gotovo najmfckavnejša. živali so neznane pošasti, avtomobila se ne plašijo, marveč radovedno prihajajo bliže v Čedalje večjih tolpah, pri čemer oeobtoi antilope in divji 1000 litrov, žganja in likerjev 39,000 litrov, skupno torej alkoholnih pijač 2 milijona 290,000 litrov. Preračunano v denar, so v Mariboru popHl alkoholnih pijač za 30 milijonov Din. To je velika vsota. Koliko kazni je razdelilo ljubljansko sodišče lani? Ljubljsn-Sko sodišče ja imelo lani M0 razprav, od teh 36& pred velikim in malim senatom, ostale pa so se vritie pred sodniki poedin-ci. Izrečenih ja bilo ilM sodb ni nekaj Ob mongolskih vodsh je od-pravs dognala neizmerno mnoštvo ptic, deloma domačih, deloma takih, ki ®o samo potovale pr*k* dešele. Divje raoe, gosi, Irjavi, labudl, jastrebi, orli, go-Idbi in puščavske kokoSi so obilno zastopane med to letečo fav-SK V' V političnem oziru odprava ni imela prevelikih te*av, dasi so m 1402 in 1928 v Mongoliji še sila nevarni časi. Razbojnikov je kar mrgoMo, vendar je insel Chapman le redko poela ž njimi, njegova velblbdja karavana fMt se je pod vpdstvom spretnegs domačina znala vešče ogibeU ta- kim neprij 1906. pa je irejenlhMri že v čisto u-ajtl medtem kajti seje orzsnbtJrala narodna repu-bHka Mongoli/a kot samostojns država. Rus i so ji daU čisto sovjetsko ustavo, ki jo je mongolski državni zbor, veliki kuruldan sprejel "ofe uri koaja na daa belega JaJtea v mesecu sfnje m« v letu sinje ptice", kar pomeni v naSem koledarju dan 28. oktobre 1*24 O prebivalstvu samem poroča Chapman nasledaje: Vsaj dve tretjini moSkih spada v duhovniški stan. Po starem pravilu mora vsak ns j stari i sin postati lama. Lamaizem je prUel v Mongolijo Iz Tketa in V tej vert leži vzrok za strahovito izroditev mongolske raae. V svetiščih in samostanih prebijejo lame svoj čas s blebetanjem tibeteklh molitev, ki jih nihče ne rszujae. Psmttičnl so in njihovo sajedul l J ud siva. čigar Izredno babjevsmest Izkorišča duhovščina v svoj doto**. Mongoli spadajo med najbolj titnazaae narode aa svetu, pa je. da so aJiho\s svHi-vzSa ln pravilna semena in se drugifo, kateri lo bi se lahko V množini skupaj raznih umetnih gnojil In se jih rasdelilo po okolicah članom. Ali pa bi se vsSj napravila pogodba s tovarno. Ke» M inall zemljo preskušeno, bi nam tako delovanje bilo mnogo olajšano. Pogodbe bi lahko sklenili z rasnimi tvrdkaml za rasno far-msrsko orodje. Pomagali bi tudi potom zadruge ku^fucManom kako Se dobre vrsta orodje iz druge roke Itd. Pomageti bi morali drug drugemu, da bi povoljno napredovali. Imeli bi lahko še pri vsem tem razne publlkecljsk« poduke in Informacije. Delovali bi v zvezi z U. S. Agriculture de-pa rt men t om ln z lokalnimi ek#-perimentniml postajami, ki bit nam z veseljem pomogsle brea-plačno. Redili bi lahko tudi po možnosti nekaj kokoši take vrste. ki bi jih bilo najbolje rediti sa splošno uporabo. Ravno tako bi napravili tudi pri zajčje-reji itd. (Dalja prihodnji«.) i jm y onferenca v Lau-ki, da pretrese isjsvo Nemčije glede ustavitve nadklj-njih plačil za reparacije in vse |amotahd vprašanje medsavez-niAkih dolgov. Kaj. se bo kdo vprašal, Jš to mar nam tukaj v AmerikitlUj pomenjijb vsa te evropske homsUije za rudarja v PennsylvanUi ali farmarjs v lo- led ss seveda sdl, Gospodarska enotnost S' ■■e vprašanje fctajo vi gospodar« ps* govori v zveze med rSsmera- činlteljev sa skupno delovaiijb. ■4očss! odebeliti. Na ta način do-bi jen 1 "kulturni biseri" sa vse-kako prav nič ne ločijo od prlrod-nlh, vrednost enih in drugih Je povsem enaka. ■ t mm ;ih državah in V Pennsylvanlji sli Inkih pridelkov v l^rNorth/nakoti ko save)pnomlsti lotijo tega lo znanstveno stvar, a livUeaJe v ^ spojeno s onim v bodo mednarodni po-usannu Jako zanimali gospodarski kroge v Ameriki, kajti oŠMJenje normalne Indu-strlalne ln poljedelske aktivnosti v Združenih državah, utfegne biti odvisno od šbda^jih prizs-devsnj evropskih drlsv sa reši-ih finančnih In go-vprašsnj, s katerimi esredtoja Evropa Sedanja svetovna depresije ja po mneaJiji m l>opolno«| M' varna'i raki edro- \>nss daa", tega Oreen al omenil. H^adlng, Pa - Bivši em isll-stlčnl tupan Mtump ja odklonil ■Hjl kstero mu ja ponudil laadiag Thaee" s letno plačo IIBOO, 'Times" Je največji nasprotnik socialistov. Kakšen namen ja hotel časopis doseči e to _ šaaa, al Jaeae. Stump la rea- Bsocialisti ao raaeaja, da vaba, s katero ki kapita-sdvojlll la oslabili soela-gibaaje, ako bi ai Ml I polakomail mastne elaš-kaUra bi mu prinašala večjo plačo kot pa mu je župaaetvo. duiuijo >ln ie prldrušU tudi Vhtl repuMfkanakl gen šaral prevdaik. (,in«rnorju ea ild^ DR. CARY m Mm I*kui«k 4 praksi /t*w Jontez: Ema ae je začudeno oirla vanj in pogled jI je razodeval neverjetnost in nezaupljivost, ki ne ju ni de mogla otresti. "Ema, ali me res nimaš več rada?" Zdaj se ji je razvezal jezik. "Rada, še prerada, samo bojim ao, da je vse skupaj le kraaen sen, ki ae bo vaak čas raz. pršil v kruti vsakdanjosti . . ." "Torej mi ne verjameš? Misliš, da uganjam hinavščino ali da ae norčujem?" Zdaj je Martin postal trpek in mračen. Ema se je naamehljala, toda pogled, ki ga je bila uprla vanj, je bil reaen, brez primesi brezskrbnosti in nebrižnosti, ki jo laatna mladim zaljubljencem. V tem kratkem času, odkar se je zavedla ter se iztrgala omotici, ss j« toliko naučila "Ne, Martin, ne mislim, da ae norčuješ. Verjamem U, da mlališ iskreno — zdaj. Verjamem tvojim besedam, čeprav so nisem nadejala tolike sreče. In rada bi odgovorila na tvojo vprašanje z "da," o kako rada, toda ali ti ne bo kdaj pozneje tal? — Pohabljena sem, nikamor ne bom mogla a teboj tn--" "Nič več: in!" jo je nestrpno prekinil Martin. "Hočeš ali nočeš! Govori, Ema!" "Kako ja nestrpen, kako odločen .. ." Je po-mislila ona. "Toda bo H vedno takšen ? Ali ss ne bo spremenil? Ali se ne bo sčasoma naveličal bremena, ki si ga hoče naložiti na rame?" Koliko pomislekov ae js zdaj zbudilo v nji. Popreje nI mislila na ta Toliko bolj pa se je zdaj začela zavedati vsega. Tako rada bi mu odgovorila s kratkim, brezskrbnim "da", a ni se upala. Da, če bi as življenje končalo s "danes" — a kaj, ko js pa ostajalo «e "jutri", ki se ji je dozdevalo čezdalje mračne j še in bres-upnejše. Ls kje so se vzela vse te misli, ki so ji rojile v glavi in odganjale od nje radost? "Martin, ali ne bi mogel počakati nekaj mesecev, dokler vsega dobro ne premisliš? Ne smeš se prenagliti Ce ae ne premisliš, bom rada rekla "da", saj te imam vendar rada. Prav zato ne maram, da bi se prenaglil, da bi te pozneje peklo in žgalo ... Saj boš, kajneda?" Pritisnila ao Je k njemu in on se je udal. "Naj bo, čakal bom in videla boš, da se ne bom premislil, da te ras ljubim," Je dejal Martin Ur Jo privil k aebi. Nato sta zopet vtonils v omami poljubov. Ko ss Js Martin poslovil od Eme ter odšel domov, so prišle k nji težke misli in jo začele moriti. In Jedva je zadnji nasmehljaj utrnil na njenih uatnlcah, ia Je ssgorela v njenih očeh nova žalost &v t Le kako dolgo bo trajala ta — sreča? Ko Jo ponoči v postelji mislila nanj, ki js pripeljal k nji ljubesen, je jokala, S solzsmi v očeh in vaa obupana se je borila t neusmiljenim človekom v aebi, ki JI je venomer govoril, naj zatre v sebi ljubesen do Martina, do katerega nima pravios, ter ss sploh odreče pravici do sreče, ksters ji svet itak ne bo hotel priznati. "Ne, na bom ss Ji odrskls!" se Je branilo dekle. "Kolikor ml Je bo sojeno, je bom užlls, potem naj ae sgodl, kar se sgodltl mora . . ." "Drago boš morala plačati avojo trmogla-voat!" "Nobena cena ml ne bo previaoka, in če Js cena tem trenutkom areče življenje —'Jaz Jo bom plačala , . ' 6. - Mati ln sin sta baš povečorjala in žena je že začela poapravljatl krožnike t mize, ko as Je oglaail Martin: "Mama, danea sem bil pri Eml —" "|n kaj si zvedel r "Rada me ima in pripravljena bi bila postati je nasmehijala, toda videti Ji je bilo na obrazu, da je sin a avojo novico ni prav poaebno razveselil. "Ali se vama tako mudi? Ali bi ne bilo bolje, ako bi nekaj časa počakala, vsaj kakega pol leta? Kdo ve, ali ae vama čez nekaj mesecev ne bo manj mudilo? Saj ata ae jedva malo apoznala. Take stvari Je treba dobro premisliti. Saj se ti še ne mudi. Tudi tvoj oče je čakal dve leti. Prenagljena stvar nikoli ni dobra/? ' jBBB^livA "Saj se ne bova vzela že jutri, mama. Tudi ona »noče. Tudi ona, prav tako kakor ti, pravi, da bi počakala vsaj nekaj mesecev. Zato, da bi mi pozneje ne bilo žal, pravi Ema. ApiP*k jas se ne bom premislil, preveč rad jo imam in vem, da ml ne bo žal. Tako dobra je in zasluži, da Je ljubljena in srečna. 8aj do sedaj tako ni užila nič areče. Lepa Je in dobrega erca in čeprav Je —" Tudi nJemu so se zataknile besede v grlu — prag tako kot Emi pred njinu "Čeprav je — kaj r >> "Pohabljena Je, noge Je ne morejo nositi . .. Otrok js že bila . ." "Pohabljena?" je vzkliknila mati ip krožnik, ki g» Je držala vrokah, Je padel na tla ter se rszletel v sjo koscev. "Ali nori*, Martta? Pohabljeno pokveko da mi boš pripeljal v hišo za spaho?l" Martin js umolknil, kri mu je zslila obraz in oči in prsi so se mu napele. "Mati! —" Mati je uvidela, da Je rabila pregrobe besede, ki so sina rsnils v živo meso, in hoteč pogreiko popraviti je prijaznejše dejala: "Saj toiaem mislila tako hudo —- — le povej, kar si mislil povedati o nji." Martin se je potolažil In ji začel pripovedovati, kar je vedsl o Emi in njeni nesreči, mati se js ps sklonils k tlom ln začela pobirati koščke razbitega porcelana. Ko je bil gotov s pripovedovanjem, je zsčel s zsgovorom: "Mama, saj ni sama kriva, da je tako in zato jetvsesno vredna ljubezni, Ima pravico do sreče, kakor vsaka druga ženska. Jas jo imam tako rad, ne zavoljo njenega lepega obraza, marveč saradi njenega dobrega srca, zato sem prepričan, da bova srečne. Vedno se mi je dosde-valo, da mi nečesa manjka in zdaj šele vem, da mi Je manjkalo baš nje. In rada me ima, tako rada. Kaj zato, če ne mora hoditi — jo bompa jas ns' rokah nosil... Dovolj moči Je v njih, da bodo lahko saalužllo kruh za nas tri in nosile njo!" Obrsz mu js žarel, ko je govoril in oči so ss mu svetile, da je mati prav lahko uganila, da je An resno zaljubljsn, ne samo bežno, tjs v tri dni in da ga bo težko pregovoriti od njegove namere. Teftka senca, Id Je obležala na materinem obrasu, je vsnsmirila Martina. "Mati, ali ti ni prav? Počakaj, ssj Je še ns pozna«. Ko, Jo sposnaš, boš mojih misli in tudi ti jo boš rada imela." "Martin, prehitro Je prišlo ... Mlad si, prs-mlad, da bi mogel praaoditl pravo težo bremena, ki si gs hočeš naprtiti na plača ... Saj vem, mlad človek misli, da Je vsega smošen; ampak ko prids v leta mora aposnsti, da se Je motil (DsUe prihodnjič.) Migurl Zamakat: ZLATA RIBIOA Gospod Hordelaine je vstopil v salon, kjer je njegova žena lepila na košare« v kuhanega sadja napiae; v roki je držal previdno nekaj, kar je moralo biti salo Imenitno, ker Je bilo tako skrbno zavito v papir. — Ugani, Pinetta, kaj eem prinesel. Finetta — ki aa Je Imenovala v resnici Adolfina — j« puatila nedopiaano besedo marelice, odložila pero in očala ln ss radovedno ozrla na miso, kamor je bil mož položil avoj zaklad. — Ne vem ... morda melono? AH globus? Okrogel alr? Klobuk? — Ne. Goapa Hordelainova še avoj živ dan ni velevala rebuaov ln ugank, aato ae tudi zdaj, s Seat-desetimi leti, ni nameravala u-kvarjatl a njimi. — Udam ae. — Je dejala. Gob pod Hordelaine je naglo odvil papir. — Akvarij s lepo zlato ilbi-os! — Kaj pa naj to pomeni, P rotim? — Za božjo voljo. — Ji Je po-Jaanjeval gospod Hordelaine. — zlata ribica v akvariju Je vendar okras sobe kakor blbelot ali kaj podobnega. Toda tebi bo še nekaj več: fetiš in opomin. Kajti pomiali, tej lepi slatl ribici js Ime tako, kakor meni. — Kakor tebi? — Da — bil aem baš pri že-leznlnarju Franglnu, kupoval sem pri nJem žico, pa mi je pokazal akvarij, rskoč: — Cujte, gospod Hordelaine, tole bi moralj prinesti svoji soprogi: zlatega cypriena. To bi bila prijetno prsaenašsns. Cpprisn! Nikoli nissm mislil, ds prsvijo zlati riblel učeno cjr-prien. In rea aem kupil akvarij a ribico, kajti mialll ssm si. da ti bo tale fjrprien v spomin, ko mene ne bo več. Ljubeča gospa Hordelaine nI mogla Ostati hladnokrvna. Kako milo darilo! Zdaj pa moramo nekaterim čltataljom na ljubo omeniti, ds se alata ribica v reaniei ns 1 nuje cyprien, temveč epprin . Bodisi da Je gospod Hordelaine nevede apačii inanetveni naziv zlato ribice ali pa ielesnlčar Frangin ni znal dobro pravopl-aa. * * • Zdaj moramo a težkim srcem sporočiti žalostno vest: gospod Hordelaine Je umrl od onega dne čas tri mesees ln zapustil svojo dobro ženo brez utehe. Uboga gospa Hordslainova! Povabila Je k aebi svojo starejšo sestro, gospodično Hortensijo Chopinovo, staro devico, ki Je gojila do svoje varovanke sko- raj materinska čuaiva In čije edina akrb Je bila tolažiti Jo v bridkosti nad izgubo drsgegs moža. «• i* Vse, kar Je pripadalo ranjke-mu, Je postalo sveto, possbna relikvija Je bila pa slata ribica, sa katero Je gospa Hordelainova najbolj skrbela, ker Je bila zadnja darilo nepoaabnega mol To Je bilo nekaj živega, kar Je nosilo tudi njegovo ime ... In vdova Je pripiaovala sdaj preroški pomen bsaedsm avojega moža, ki so Jo bile takrat tako ganile r — Tal<» cyprlen ti bo v spomin name. ko me več ne bo. Kako ata mu stregli, temu dragoorwmu cjprienu! Prvo. ns kar ata zjutraj mlatili. Je bilo snažen J r akvarija, tunenjava vode In krmljenje cjrpriena. Isve-dell sta, kakšna hrana mu najbolj prija in naročili sta ls Pari-aa po», bn<> krmo: posušene črve ia rasne drug« delikateae sa ribice V akvariju. Dvakrat v te-tirni je prinašal neki ribič etekle-nico svežih črvov la deoetkrat na Sata potisnili sestri v akvarij uner, da bi se prepričali, ali odgovarja temperatura vode točno predpisani stopinji. Nekega popoldne Je bil ejrprl-en malo bolan. Odpiral Je škrge In plaval po strani, kakor da je. iagubU ravaovssje. Goapa Hordelainova J« bila vaa la eabej Poslala j. po žlvlaoedravaika. JEgggTITg ki je bil vajen ločiti samo krave in zato Je bil malo v zadregi pred tem nežnim organizmom brez popolnega razvoja in brea temperature. Toda, da bi sploh kaj storil, Je prijel ribico, ji odpri gobček in ji kanil vanj akozi alamico tri kapljice olivnega olja, potem jo je pa položil nazaj v vodo. Zivallca je začela takoj apušča-ti olivno olje v vodo, toda po čudnem naključju Je kmalu o-zdravela. — V tem je videla gospodična Hortenzija dokaz pretirane in fantastične simpatije do ribice, ki jo je njena sestra oboževala zavoljo svojega ranjkega moža. Kaj bi se z*xiilo, če bi s*ribica nenadoma poslovila od življenja? Gospodična Hortenzija ai ni upala niti pomisliti na to? In nekega dne, ko je odšla njena sestra na izprshod, Je stara devica vsa prestrašena ugotovila, da plpva živalica nepremično, obrnjena s trebuščkom navzgor. Njen sklepf Je bil bliskovit. Hitela je k Franginu, prinesla urno drugo zlato ribico iste velikosti, kakor je bila prva in jo spustila v akvarij njunssto mrtve ribice. O moč iluzije! Gospa Hordelshiovs je klicala novo ribico z isttmi sladkimi, nežnimi imeni ter akrbela za njo enako, kakor za nesrečno j)i*vo ribico. C as je hitel in drugi cyprien se je preselil v krtovo deželo. Tods gospodična Hortenzija ga je pravočasno nadomestila z drugo ribico in tako je šlo tudi s četrto in peto. Gospa Hordelainova ni imela niti pojma o dolgosti življenje zlatih ribic in mislila je, da žive tako dolgo kakor papige. 7, Nekega dne, ko je bila sestrs V posetih pri goapej/šupanji, se je presolil na oni svet peti cy prien. Kako nečuveno naključje! Gospodično Hortensijo je bsi mučil revmatizem in tako ni mogla hiteti po novo ribico. Kaj storiti? , J Urno, Marija! — je kričala za služkinjo, tecite k Franginu in prinesite nemudoma ribico, podobno tejle v akvariju. Cs moja sestra* ne zagleda avojega cjrpriena, ko tte vrne, jo zadene kap. r Marija se je vrnila čez pet minut vsa zaSopla nesoč v lončku majčkeno zlato ribico. — Kaj se vsm meša šleva neumna! < — Toda gospodična — imeli so ssmo še tole. — Oh, križ božji! Ze slišim korske na stopnicah^ Vrzite jo brž v akvarij In vzemite ls nj* ga ono mrtvo. Urno, urno! Gospa Hordelainova je vstopila v salon in njen prvi pogled je veljal ribici, kakor vedno. — Kaj pa vidim? — je vprašala vss prestrašena, — Kaj to pomeni? Kje je cyprien, m6j cjrprien? Gospodični Hortensijl Je šinila nenadoma srečna misel v glavo. — No, le pomisli, — je de-pala, — da je cyprien . . . kako naj ti to povem? ... Imel mlado ribico . . . potem Je pa poginU. Goapa Hordelainova ss k sreči nI spoznala v ihtvologiji. Sedla je globoko gsdpjens, položila roko na prsa, kakor bi hotela po- NAROČNIKI POZOR! (Ja«. 31, 1932), po-■-oborile jo pra> SS ue preja* ker al M .Hmšaiaa aa eale Iste js (9.00 hi sa pel l«U pa $3.00. borni SNPJfcpMtfo HM sa Iste* a#pslW$£K s vsa M« pett. £ ** _ . W sta as sa Bvrspe 91*76. Outf doplačala sasae 91.90 m vo -PROSVETA" miriti razburjeno srce, ln dejala: — Ubogi cjrprien! . . . Toda navse zadnje ... je to njegov mladi . f . meso njegovega me-aa ... še vedno mak> njega . . . tale mladi bo vaaj dolgo živel. Gerhurd Paul: AMERIŠKI KUPČIJA Moj prijatelj Edvard je silno podjeten. Pri vseh svojih prijateljih, med katere ae štejem tudi jaz, je znan zaradi avoje nezaslišane bistroumnosti v kupčijskih zadevah. Mi, kar naa je njegovih prijateljev, ae čudimo, koliko zasluži, kako Imenitno živi, kako potuje tn kako sijajne kupčije sklepa. 2e davno smo vsi akupaj obupali nad tem, da bi kdo od nas kaj takega doaegel. Zakaj, kar zna Edvard, zna malokdo. Zaradi tega nisem bil čisto nič presenečen, ko aem nekega dne prejel karto, ki mi jo je pisal iz Amerike. Edward ai lahko vae dovoli, zakaj bi ai ne dovolil potovanje čez oceaVi? Lepega dne sem naletel nanj i|a cesti. Skoraj bi me bil povo-sil s svojim avtomobilom. Ko pa m* je spoenal, me je povabil In zopet sem imel prili-najnovejšo zgodbo o kupčijski podjetnosti, voz, kajne," je začfl. "Vozi iTvaako brzino, ss ustavi na mestu, nič ne trese in je poleg tega eleganten. Tvoj prijatelj Maks, Id me Je srečal v New Yorku, je bil naravnost navdušen nad njim. lahko ga ssm vprašaš, ko ae vrne. No in sedaj ps ugsni, koliko Je stsi?" Seveda nisem imel niti pojma, ker se na avtomobile ne razumem preveč. 'Trav sa prav etane voz dva tisoč dolarjev. Toda jas sem ga dobil za tisoč sta Poslušaj! Sel sem k mr. Doublesmartu, ki ima svojo trgovino na 48. cesti in oglaša* po vseh časopisih, da i*r polni vse želje svojih odjemalcev. Ko ssm nsšsl vos, ki mi je bil všeč — kakor veš, imam za lepe stvsri dobro oko — sem ga vprašal, če bi ga labko plačeval na obroke. Mr. Doubleamart je bil seveda zadovoljen. Tisoč dolarjev takoj, oata|o pa v obrokih po stodolarjev. Toda jaz aem plačal le prvi obrok." Postal sem radoveden in ga pobaral, kako je to napravil. "Hm, ko bi moral plačati drugi obrok, sem šel k Mr. Doublesmartu ln mu dejal, da nimam več denarja. Mr. Doublesmart je bil nekaj trenutkov žalosten, nato pa mi je dokazal« da zna res post reči vsakega odjemalca. Ponudil mi je zamenjavo. Jaz naj bi poslal avoj avto nazaj, za tisoč sto dolarjev, ki sem jih že plačal, pa bi si Ubral kak majhen že rabljen avto, ki jih je bilo v njegovi trgovini polno. Tedaj pa aem mu dejal: "Glejte Mr. Doublesmart, moj avto že tudi ni več nov, ni doeti boljši, kakor ao tile. Najenostavneje bo, če mi kar pustite moj voz." In ker je Mr. Doublesmart po-strežljiv napram svojim odjemalcem, je ugodil brez nadaljnjega mojemu predlogu." Zelo sem se čutil, ko je Edvard končal. On pa se je smehljal: "Ja, imeti Je treba dobro in bistro oko za dobre stvari in dobre ljudi. Na to je treba gledati pri vsaki kupčiji... ~ a ! Ko sem včeraj naletel na kolodvoru na svojega prijatelja Metapa, ki ae je vrnil s svojega potovanja, sem mu seveda brž povedal zgodbo o Edvardovem avtomobilu. "Da," je dejal Maks. "Rw> ^ lo všeč mi je bil njegov avto. ' Takoj nato sem šel tudi jM ^ mr. Doublesmartu in si izbral prav tak avto. Zelo vljudno n* j j« vprašal, če bi morda želel pU. j čevati na obroke. Odvrnil aem mu, da vsako atvar takoj pi„. čam. In veš, koliko je zahtevil za avto? Tisoč dolarjev." "Tisoč dolarjev aamo?" vprašal vea presenečen. "Toliko je plačal Edvard že pri naplaii. j lu." "Seveda," je dejal prijatelj "O tem Edv/rd ni nič vedel. Mr Doublesmart stoji namreč- na stališču, da je pri plačevanju nt obroke neplačilo najbolj goto. vo .. ." T a. Podjeten Človek je moj prija. telj Edvard. Toda ao drugi, ki ao še bolj podjetni. KDOR POTREBUJE hlapca za krmiti živino in. sploh za vsa spadajoča dela na farmi, kakor tudi mokti krave, naj piše na naslov: Hlapec, 2667 S. Lawndale Ave., Chicago. 111. __ 1/ -(Adv.) DR. J. P. KOTRICH Mi Cm tor Strm*. Ckie**o I'ho ne Div«ra«jr 4188 Posluj« m tom nMlovu U «naj*t Ut National Monument Workg J. Fucone. Prop. Kamaoaak ln iadelovetelj nagrobnik spomenikov. Delo jamčano. IMS W. Graad Ave. Cfcieage, M. Črevesne nerodnosti se lahko vrede! čreveane nerednoati kot naprimer aaprtnica, slab »petit, nervoanoat, alab dih, glavobol ali sfuba epanca SE LAHKO popravijo, ampak vi ai morata iabrati pravo sdravUo. Či-tejte to primero: "Chicago, 80. oktobra.—Ko afat jas prišla v Chicago, aem bila bleda la narvosna brea vaakega apetito. Moji sosedje so mi svetovali naj vzamem GREIKO sllO ln v nekaj tednih ja bil moj apetit iavrsten, moja lica rožnata in bila aem polna življenja in od tedaj naprej imam vedno Trinerjero Grenko Vino na domu. Vam hveležria, — Mrs. Anns Kohout." Sledite ti primerit V vseh lekarnah v malih in velikih ateklenlcah, vrednosten kupon v vsakem aavoja. Joe. Trlner Co.. 1838 8. Ashland ave., Chicago, 111. (Adv.) THE BLUE BIRD (Plava ptica) Slike, Id jih pokaže v svoji umet-nosti Jaša Južni a predstavami ao reenifno nekaj isrednega, odkritoirt-no povedano, sami iabrani komadi, scenarija prvovrstno umetniško delo, ki naredi .sliko popolnoma kot bi a ilovak nahajal na Hcu mesta. Krasni kostumi narede vsak del predstav« isUnit in iabrani glaaovi izvrstnih pevcev in pavk ao očarljivi. Vse m vrli v obliki operet. Vaega skupaj j« osem raslidnlh slik in vsaka sliks zase ja del življenja bodisi ruskega ali drugih narodov predetavljenih v sočni na gledališkem odru v Studebsker gledališču na Mkhigan Ave., v Chi-cagu. Na luratko rečeno, je to moj* eterako izvršeno deio in daje dovolj vili tka poaetnikom za uplačano vstop* nino. Priporočljivo je posebno sa ljv* dl, ki žele videti nekaj avojega, domačega v umetniški sliki izvrienefs na gledališkem odru, Id vam prikliče v spomin rasne evropske Uvljenjdn odnoSaje ljudstva in njih običaje. Ns primer Jugoalovenake perice, persj« ob tekoči vodi v narodnih noiah, as-fna lepa dekleta in neeo potem svoj« rib aa dom v jarbaaih in s rude-marelami. Potem živa slika, ki življenja mornarjev na reki Volgi kako živo in v srce segajoče po-kaauje trpljenje a vendar veliko u-dovolj noet trpečih mornarjev, Ur nadvee lspa slika "Lajnarja ln njegova hči in slika popolnoma ns-ravna in glasovi petja v epremsetv« orkestra, ter dekle s klobukom v roki, ki prosi miloščine. Nekaj imenitne**, ter drage kraane alike. Vredno videti vsakogar, Id zmore vstopnino. • (Adv.) perlL čimi Ali sU že naročili Prosveto ali Mladinski Ust svojemu pri jata-Uu aH sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki gaza mal denar lahko pošljete svojcem v * TELEFON BOCKWBLL 4804 TISKARNA dela VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.NJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vm pojasnila daje vodstvo tiskano vnljsko dalo prve vrate Pišite po informacije na S. N. P. J. PRINTERY 2S67-M S*. Lawadah Armm ^ CHICAGO, ILL. TAM SS DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA