SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Leto XX, 12 EL VOCERO DE LA CULTURA ESLOVENA December 1973 iiazkol gre h koncu, zopet se dviga nad človeško množico Prestol. Nazaj grede sem šel skozi Rim, poljubil sem nogo sv. Pe-[*'U, stoje sem jedel posvečeni kruh, z mano pa narod od vseh stirih strani sveta, medtem pa so zvonovi na Kvi-rinalu in na Lateranu in glasovi °d Svete Marije Maggiore pozdravljali poslanike novih Parodov, ki so hkrati od Vzhoda 111 Zapada prihajali v večno fiesto: vnovič najdena Azija in ta ftlantski svet onkraj Herkulo-vih stebrov. In še drevi, ko zazvoni angelsko češčenje, obtorej, ko se zasveti na praznem nebu ozvezdje 'i-Zohar, se prične sveto leto z dovoljenjem novega papeža, dolgovi se izpregledajo, jetni-k* se izpuste, vojna preneha, sodišča se za-Pr6, Prvotnemu lastniku se vrne 'saka stvar. Saj takšna je krščanska drža-a: bre.z hlapčevske bojazni, i Pa vsakdo ima svojo pravico, akor se dožene v čudoviti miogoterosti, da se uresniči 'JPdomilo delo. , lakrat sem se spotikal ob to akor Jud, ker je obličje Cerkve ■aniiačeno in ker ona hodi mahljivo svojo pot naprej in lo pustili na cedilu vsi ljudje. I^11 hotel sem se pritisniti ob i. ,a.zili grob, položiti roko v ko- temveč stopili nanj in z jj^Pehom podarili vse svoje b Y tem je naslada, v tem svo-h., a» v tem milost, v tem večna m|adost! tn/VjRko je vreden svet glede nn ^vljenje? in koliko je vred-Žrf Zlvt]enje, ako se ne mara / 'tvovatj ? t;,?11 remu bi se trpinčili, če je Ko Preprosto slušati? Paul claudel oznanjenje marijino (slovenil anton debel jak) na pragu T"\ VAJSETO I.ETO življenja sklepa s to številko GLAS Slovenske kulturne akcije Dvajset let prizadevanja za informiranje slovenskega zdomstva, zamejstva, pa tudi matične Slovenije — kolikor pač list more tja - o ustvarjalni dejavnosti naše ustanove, katere uradno informativno in propagandno glasilo je. Pa tudi dvajset let truda za obveščanje o najvažnejših umetniških in kulturnih pojavih, o ljudeh in dejanjih, ki formirajo kulturni prostor vsega človeštva na pragu XXI. stoletja. S to številko se je naš list znašel tudi pred vstopom v 20-letnico ustanovitve Slovenske kulturne akcije, ki bo prihodnje leto februarja. Vstopa tako v naše jubilejno leto-pa tudi v svoje jubilejno 21. leto z bližnjo januarsko številko. Če pod izhajanje teh dvajsetih let potegnemo črto, velja priznati, da je list skušal vredno in odgovorno opravljati svoj posel. Izhajal je redno vsak mesec, nekaj let celo kot štirinajstdnevnik, pač zaradi krepkejše finančne zmogljivosti ustanove. Z redkimi izjemami, ki jih je pač pripisati človeški šibkosti, si je prizadeval biti glasnik zdomske in slovenske vere v svobodo duha; čez vse drugo pa glasnik, pobudnik in zagovornik, brambovec in trdna opora svobodnosti živega ustvarjalnega napona sloven-skegai kulturnega ustvarjalca, naj umetnika, znanstvenika, misleca, ne manj v našem zamejstvu kot v našem zdomstvu. Opozarjal je na diktirano režimsko kulturo v matični Sloveniji, na njen za slovensko svobodnost poguben vpliv, pa hkrati krepil s priznanjem in z veseljem vsak, na videz še tako neznaten izraz svobodnih kulturnih pričevanj doma in v svetu. Temu opravilu bo skušal list ostati zvest tudi v svojem jubilejnem 21. letu, ko se bo po eni plati trudil nadaljevati s čim razsežnejšim informiranjem o vsem kulturnem dogajanju doma in v svetu, posebej med slovenskim zdomstvom in zamejstvom; po dragi plati pa živeti še plodnejše svobodje kulturne ustvarjalnosti, biti opora in zavetek slovenskemu kulturnemu delavcu, ki prav v zdomstvu „vse od svojega daje, pa zato ne prejme drugega kot posmeh in prezir," kot je bridko v pismu uredniku zapisal oni dan slovenski zdomec, ko opozarja na pogubni strup duha potrošniške dražbe: ta se je v več kot v veliki meri zažrl že tudi v slovenskega zdomca in zamejca, žalibog. Da bo Kulturna akcija v svojem jubilejnem letu pokazala še vrednejše in žlahtnejše plodove svoje dejavnosti in ustvarjalnosti, pa da bo tudi Glas, njeno glasilo, še zvestejši prijatelj vsakemu slovenske kulturne ustvarjalnosti v zdomstvu in zamejstvu žejnemu Slovencu, nam je potrebna ne samo velika mera plodne volje, požlahtnjene s prodirno izrazno močjo slovenskega umetnika in kulturnika v svobodi, marveč tudi in predvsem razumevanje slovenskega kulturnega odjemalca, ki kljub potrošniškemu vzdušju, v katerem smo se znašli, zna ceniti in prav vrednotiti slovensko kulturno delo zunaj Slovenije in ga zato tudi vredno in prizadevno gmotno podpre. Saj ve, da slovenski kulturni ustvarjalec v zdomstvu ne živi od svojega peresa, razprav, gledališče-nja, muziciranja, snovanja, marveč od napornega uradniškega zaslužkarstva, da, tudi od fizičnih žuljev svojih rok. Ko ob sklepu dvajsetih let izhajanja GLASA spet pozivamo vse za dobro vnete Slovence, da gmotno pomorejo z JUBILEJNIM DAROM našemu publiciranju in ustvarjalnemu delu v Slovenski kulturni akciji — ki še daleč ni prisotno samo in prvenstveno v njenih publikacijah — ne dvomimo nič, da; se boste rojaki za oba naša jubileja odzvali v polno in radodarno. Kdor hoče razumeti, bo razumel. Prepričani smo, da jih ni malo. V te zaupamo, njim smo za razumetje že zdaj hvaležni. Ko se poslavljamo od plodnih dvajsetih let izhajanja GLASA in vstopamo v jubilejno leto Slovenske kulturne akcije, kličemo VSEM SLOVENCEM DOMA, V ZAMEJSTVU IN ZDOMSTVU: mžr in blagoslov \a bo\ic - uspeh svobodni slovenski ustvarjalnosti v novem letu 1974! urednik utrinki branko rebozov, vrnitev Ko sem se iz tujine vrnil domov, sem našel domačijo zapuščeno, ovijal jo je bršljan, preraščala trava in grmi in okolišnje drevje jo je zasulo z listi; njena streha je razrita štrlela v nebo kot hudodelca usmiljenja proseči roki; vhodne duri, izpahnjene v viharni noči i- priča* da je v hišo treščilo — so visele čez prag nagnjene in okna so bila kot votle oči, iz katerih me je mrtvo gledal mrak. Kje ste, sosedje? sem zaklical trikrat. Od prekletstva ogroženi so šli drugam in pred prekletstvom je izginila vas. Oko je zastrmelo, zajokala mi je duša. V kakšno propast gre odsotnosti čas! V brezupu sem se prekrižal in vstopil: sprejeli so me hlad in molk in mrak, kot da bila bi mrtva moja mati, kot da bi mrtev bil moj oče. . . Le luč prestrašena je kazala po kotih, kaj vse se je v hiši sesulo v prah. Na vgrezli postelji v temi nekdo je ležal tih in v klobčič zvit. Z divjim pogleda me sovraštvom, kot da sem jaz morilec in on — ubit. — Hej! Kdo si? — planem vanj. On pa sikne: Jaz sem ti! Sem ti! Takrat sem dvignil roki, pesti od gneva sta se v plamen vžgali mi in z njima svetil sem po hiši in jo palii, v strahu prastare uroke sem ponavljal. Zdaj mojo domačijo použiva požar, visok ogenj pleše po oskrunjeni zemlji, kot pošasten duhovnik vpije, kdo jo je izdal: z norim veseljem požira stare, svete stvari in jih z dimom bruha v breznato noč. . . Rdeč sopar mi je ožaril prej beli obraz, zublji in dim mi čarajo neizrazne reči. Od blizu in od daleč so prišli ljudje, nekateri so se kot meglice spustili z belih pokopališč, drugi so se kot tulež izvili iz izginulih vasi, tretji so pripošastili iz zamolčanih hostnih grobišč, in vsi so kriknili vame: zakaj sem se vrnil. Odgovarjal sem, da je tujina hujša kot smrt, da na lastni zemlji že tujec drhtim... Objeli smo se in do zore strmeli v ogenj, ki se je z nami vred spreminjal v skrivnost. vladimir kos, zelenkasto si želim darov Le toliko noči je vmes (in še takrat ne more luč umreti). In zdaj bo spet advent, kot oho leto. Kot vsako leto. Zelenkasto si spet želim darov. Oblaki se srečavajo, si zro v obraz, se vzljubijo, in ločijo, zasovražijo, in ločijo. In le smreke hočejo stati s težkim bregom v Suruga. Nebo in prst se ves ta čas pomikata neskončno tiho k Pragu. Zdaj vem, da Tam kristalni sneg prepeva v [polnočni mo*'' Le k Spremenjenju potrkava Smrt. Izpljunite na koncih ust teh zlogov sok, če ni iz jagod skušnje v gorjanskem srcu Fudži! Toda bambusi hrepenijo zelenkasto spod vetra sinjih kril. Morda se mi je posrečilo ujeti otožnost, otožn0* iz želje, da bi nas brezdomce vsaj združevala '/er°l da bodo naša dela in naša trpljenja ostala naP°, rušljiva v neprestanem spreminjanju ljudi in stvar editorial a los 25 csnos de los de la declaraci®11 derechos human0 AROUA ha sido, en el curso de los siglos, la trayectoria para llegar al reconocimiento pleno de la dignidad de la persona humana. Pero la historia de esta enorme empresa no esta aun completa, ya que dentro de su compleja estructura subsisten puntos obscuros. Aunque ya han pasado 25 anos desde la solemne proclamacion de la Decla-racion de los Derechos Humanos por las Naciones Unidas, en su Carta del 10 de diciembre de 1948, siempre hay en la materia tantos avan-ces como retrocesos, afirmaciones y resguardos, como tambien dudas y contradicciones en el camino harfo dificil y aspero para asegurar la consideracion debida al individuo, el respeto a esa dignidad de la persona, fundamento primero de la libertad. Segun un documento reciente, esta Carta Magna del siglo XX “rompio un avance en relacion a la mayor libertad de la persona humana, en la medida en que desperto una conciencia mas clara de esos mismos derechos y mayor disposicion para defenderlos”. Por su parte, el pontifice Juan XXIII, en su esclarecedora Pacem in Terris deda hace una decada, que “esta Declaracion se ha de considerar como un primer pašo, e introduccion hacia la organizacion iur'^lC0, politica de la comunidad mundial, ya que en ella se reconoce ^ lemnemente la dignidad de la persona de todos los hombres, ^ afirman los derechos que tienden a buscar libremente la verc^a0 la vigencia plena del Pacto de Derechos Civiles y Politicos, apr por las Naciones Unidas en 1966. Se reconoceran asi, definitiven1 a todos los seres humanos los beneficios de la libertad, de 1°^ |0s cia y de la paz: reconocimiento de la dignidad intrinseca V derechos iguales e inalienables de toda la familia humana. iz vrednih knjig krščansko oznanilo: praznik jezusovega rojstva iz istoimenske knjige, poznane tudi kot holandski katekizem za odrasle, ki je v prevodu Janeza Gradišnika, Dore Vodnik, Primoža Simonitija in Katarine Bogataj izšla v Mariboru V NAJTEMNEJŠI noči leta se Cerkev spominja Jezusovega rojstva. To dela tako, da praznuje evharistijo trikrat: v noči, ob zori in podnevi, vsakokrat z novim petjem in molitvami. To navado imamo iz Jeruzalema: tam so imeli kristjani najprej nočno stražo v Betlehemu, ob zori so prišli v Jeruzalem, čez dan pa so se shajali v glavni mestni cerkvi. Zato Cerkev o božiču še vedno bere tri maše. Vemiki se zbirajo opolnoči, kontemplativni redovi pa že celi dve uri prej po vsem svetu pojejo dolga opravila božične noči, poldrugo uro petja psalmov in branja iz Izaija, papeža Leona, Gregorja, Ambrozija in Avguština; vse to je en sam dolg klic občudovanja in strmenja. Tako se pripravlja premišljajoča Cerkev, medtem ko se večina izmed nas pripravlja v družinskem krogu, v tej noči, v kateri so se uresničevale prerokbe, ko sta se Marija in Jožef pripravljala za otrokovo rojstvo. Polnočnica se začenja s spevom o večnem rojstvu Sina iz Očeta. „Gospod mi je rekel: Moj Sin si, danes sem te rodil." Berilo je vzeto iz Pavlovega pisma' Titu: „Razodela se je milost Boga, našega Odrešenika, vsem ljudem" (Tit 2, 11 -15). Po vmesnih spevih iz kraljevskih psalmov doseže polnočna služba božje besede svoj vrhunec s preprostim poročilom o Rojstvu: ljudsko štetje je poklicalo Jožefa in Marijo v mesto Davidovo, Betlehem. „Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču" (Lk 2, 6-7). Jasli so žleb za krmo. Tako se je Luč prikazala kot revež, za katerega ni nikjer prostora. Le mesto rojstva je dalo spoznati njegovo veličino: kraljevo mesto Betlehem, v katerem so se zdaj izpolnile Davidove obljube. Opisano je tudi, da so .se prikazali angeli: pokazal se je božji sijaj. V njihovi pesmi je rečeno: „Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje." ^ ^ evangeliju so s tem mišljeni ljudje blage božje volje. Zato se prevaja tudi: ljudje, ki so všeč Bogu. Dobro, božja yolja, njegovo ugajanje, od katerega nikogar ne izvzame, je veliki predmet te noči: ;>V tem je ljubezen: ne, da smo mi ljubili Boga, temveč da je on nas ljubil in poslal svojega Sina v spravo za naše grehe" (1 Jan 4, 10).. Poročilu o Rojstvu sledi pridiga o-skrivnosti, ki jo slavimo. Temu sledi Gospodova daritev. Zorna ali pastirska maša je polna besedil o luči. Berilo je *Pet iz pisma Titu. Govori o božji dobrotljivosti, o božji dobri volji, o božji pobudi: »Odrešil nas je, ne zaradi pramenih del, ki smo jih storili, marveč po svojem usmiljenju." (Tit 3, 4-7). Evangelij nadaljuje Lukovo poročilo od tistega, mesta, kjer se je bilo končalo v polnočnici. Opisuje prve, ki jih je izbral Bog: uboge pastirje, ki so našli otroka. Pastirji niso bili samo revni, ljudje so jih tudi zaničevali. Predstavljajo vse ljudstvo, kakor je rekel angel: „. . . oznanjam vam veliko veselje (» evangelij« je rečeno tam), ki bo za vse ljudstvo" (Lk 2, 10). V prvem trenutku, ko odrešitev ni več prihodnost, temveč postaja veličasten »danes", gleda evangelij vrednote že obrnjeno: ljudstva ne predstavljajo odličniki, temveč zaničevani. ,Z evangelijem zorne maše se konča pripoved o Jezusovem rojstvu. Dnevna maša je prava božična praznična maša. Vse do današnjega dne so ohranjene veličastne besede o Sinovem večnem rojstvu. Vstopni spev se začenja nedolžno: »Dete nam je rojeno..." Takoj nato pa že sledi: »Na njegovih ramah je vladarstvo, in imenuje se glasnik velikega sklepa" (Iz 9, 6). Berilo je mogočni uvodni del pisma Hebrejcem (Hebr 1, 1-12). Za evangelij je izbran začetek Janezovega evangelija. „V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog...“ (Jan 1, 1-5, 9-14) Tako zvišeno slavi cerkvena liturgija to skrivnost. Če se s srcem in z vso dušo pridružimo temu slavju, bomo dobili božično milost: srečanje z vsem Kristusom v podobi otroka Jezusa. To praznovanje se nadaljuje v družini in v drugih življenjskih skupnostih. Jaslice, mnoge ljudske pesmi, ki jih pojemo sami ali poslušamo po radiu ali s plošč, zimzeleno življenjsko drevo, ubrano zvonjenje iz zvonikov, po vsem tem je Jezusovo Rojstvo praznik, ki nima para v družini in v mestu. Za neverujoče je 25. gruden praznik sredi zime. Ljudje počivajo po jesenskem delu in doživljajo toploto družinske skupnosti. To vlogo ima božič tudi za kristjane. S tem dobiva praznik Kristusovega rojstva svojevrstno napetost, ki jo je doživljal že sveti Frančišek in ki jo dostikrat izražajo sodobni pesniki. Mišljeno je to, da je božič z ene strani praznik revščine in ljubezni - človek stopi iz svojega kroga - z druge strani pa ravno praznik obilja, praznik, ko ostajamo v svojem krogu, praznik sklenjene domačnosti in tudi tukaj praznik ljubezni. Kristjanu ostaja naloga, naj bo odprt tudi za vsakega bližnjegai zunaj svojega življenjskega kroga. Šele tako bo naše božično praznovanje imelo nekaj opraviti z Jezusovim nedoumljivim prihodom, ko se je spustil med nas. pred izidom je vsebina revija meddobje °redil in opremil francb PAPEŽ FRANCE PAPEŽ, UN LIBRO * EDO ŠKULJ, STANKO PREMRL CERKVENI GLASBENIK * FRANCE PAPEŽ, UTELEŠENA POEZIJA FRANCETA GORŠETA * MILENA MERLAK, CARNUNTUM ALI SMRT IMPERATORJA NA TUJEM * FRANK F. BUKVIČ, ABRAM TERC-SINJAVSKI LENJA TIHOMIROV * VLADIMIR KOS, JESENSKO KRAMLJANJE Z MEDDOBJEM LEV DETELA, DVA SODOBNA SLOVENSKA KRŠČANSKA PESNIKA: SOOČENJE S POEZIJO VLADIMIRA TRUHLARJA IN RAFKA VODEBA * FRANCE PAPEŽ, POETIČNI SVET VINKA BELIČIČA * TINE DEBELJAK, POLJSKI JEZIKOSLOVEC BAUDOUIN DE COURTENAV GLASBENA PRILOGA, EDO ŠKULJ: SVETI VEČER ROJAKI! — PODPRITE GLAS SKA ZA NJEGOV JUBILEJ MU POKLONITE SVOJ JUBILEJNI DAR! balantičevo leto SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA BALANTIČU OB 30-LETNICI NJEGOVE OGNJENE SMRTI ZA 30-LETNICO ognjene smrti pesnika FRANCETA BALANTIČA se je Slovenska kulturna akcija poklonila njegovemu spominu s posebno konmemoracijo v soboto, 24. novembra 1973, ob sedmih zvečer v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Člani in prijatelji so se zbrali k spominski maši, ki jo je za pokoj pesnikove duše in za domobrance, ki so 24. novembra 1943 z njim vred zgoreli v Grahovem, opravil monsinjor Anton Orehar, član teološkega odseka Kulturne akcije. Celebrant je v priložnostni homiliji počastil Balantičev spomin in priporočil v molitev tudi njegove prijatelje, ki so končali v grahovskem ognju, vse, ki so padli kot duhovni branilci svobode duha. Zbrana srenja se je po maši zvrstila pred spominsko ploščo žrtvam revolucije in bratomorne vojne, na dvorišču Slovenske hiše. Za uvod je kot zastopnik nujno zadržanega predsednika spregovoril član literarnega odseka dr. Jože Krivec, ki je opomnil na sveto dolžnost slovenskega zdomstva v svobodi, da ohranja in zvesto čuva Balantičevo pesniško zapuščino, pije iz nje polnost slovenskega življenjskega soka in jo nudi mlajšemu rodu, pa ne manj velikemu svetu v poznanje in plemenitenje. Pred spomenik je položil rdeče vrtnice z besedo: „Balantiču človeku, Balantiču pesniku in vsem, ki so pred tridesetimi leti žrtvovali življenje za obrambo svobode duha, pravice in resnice polagam te i'ože pred spomenik — naš skupni simbol junakov." Nato je prebral besede, ki jih je prav za to počastitev napisal predsednik Slovenske kulturne akcije dr. Tine Debeljak: „Na današnji dan pred tridesetimi leti je gorel v Grahovem veliki slovenski pesnik France Balantič. Mi slovenski književniki, zbrani v Slovenski kulturni akciji, smo dolga leta to noč preživljali v spomin ognju, ki ga je vpepeljeval leto za letom pred našimi očmi in ga sproti spreminjal v breztelesni pesniški genij, ki nam sveti odslej v svojem simbolnem kresu, njegovi iskreči se poeziji. Po vojaku Balantiču nam je ostal pesnik Balantič. Domovinski literarni zgodovinarji s partizansko preteklostjo nam očitajo - in še imenoma meni — da ne znamo ločiti v Balantiču domobranca od pesnika. Resnica pa je, da oni tam ne znajo tega razločka in da še trideset let po njegovi smrti, ki so ji bili glavni vzrok, ne morejo in nočejo v Balantiču videti pesnika. Govore sicer o njem, tudi dobro in vzvišeno in včasih navdušeno pišejo o njem celo z najvišjimi priznanji. A to so samo izbranci. Mnogo več pa jih o njem molči, ali pa- o njem slabo govore, obmetavajoč pesnika s psovko izdajstva in gnusa. Govore o njeni, ne dajo pa govoriti njemu: ne dajo mu, da bi se od nekaterih izbrancev prelil v narod, da bi zaživel z vsem slovenskim ljudstvom, iz katerega, je izšel. Mi ločimo Balantiča domobranca od pesnika, spet pa ne moremo gledati brez misli na njegovo borbo vojščaka, v kateri je svoje dojemanje podobe sveta prestavil v dejanje. Meditacijo v akcijo. In kakor omenjamo pri Prešernu, da je bil odvetnik, in pri Finžgarju, da je bil duhovnik, zakaj bi ne omenjali, da je bil Balantič vaški stražar, zlasti še, ko je on sani zavestno postavljal pred vrednoto te borbe svojo pesem in celo svoje življenje. Postal je naša najdragocenejša žrtev revolucije in zato mu z največjim priznanjem herojstva poklanjamo šopek rdečih rož pred ta spomenik vsem padlim v boju za tiste vrednote, ki jih je Balantič smatral za usodno metafizično trojko v človeku: „prst in svetloba in božje roke“. Njegovo truplo je padlo v protikomunistični borbh njegov duh pa je ostal živ v zlati posodi njegove pesmi, ki odslej roma z nami po širnem svetu, da se nekoč vrne domov. „Nekoč bo lepo..tedaji ko bo Balantičeva pesem zopet postala last vsega slovenstva. „Tedaj bom doma. ..“ Dokler pa ni doma, da bi mogli položiti venec roZ pred njegov spomenik, postavljen v rojstnem Kamniku ali v središču naroda, dotlej bo njegov spomenik ta skupni grob ob naši Slovenski hiši. Ob njem ga počastimo Balantiča, kakor je bil v življenju: kot domobranca in kot pesnika!" Akademik Janez Jerebič je recitiral Balantičevo pesem Prošnja za besede, urednik Meddobja, pesnik in esejist France Papež pa je bral svoj esej France Balantič v svojem času, ki ga je Glas objavil že .v prejšnji Balantičevi številki. Za sklep je Janez Jerebič recitiral spet poetovi pesmi Vse je belo in iZasuta usta. S to spominsko konmemoracijo prav na tridesetletni smrtn1 dan pesnika Franceta Balantiča je Slovenska kulturna akcij® sklenila tudi svojo XX. delovno sezono. Večer, ki ga VK šemo kot letošnji 10. kulturni večer, je bil hkrati že tud' nekak uvod v začetek jubilejne 21. sezone Slovenske kulturn® akcije ob njeni 20-letnici, ki bo v tem BALANTIČEVEM LETU svoje ustvarjalno opravilo začela prav s posebn0 gledališko stvaritvijo Nikolaja Jeločnika na motive Balantičevih pesmi, posvečeno spominu živega slovenskega Feniks®- anton slodnjak o balantiču Po vojni je doma prvi pretrgal molk o Balantiču in visoki vrednosti njegove poezije prof. ANTO^ SLODNJAK, najprej v svojem monumentalnem nemško pisanem delu o slovenski književnosti, pozneie pa še v zajetni knjigi SLOVENSKO SLOVSTVO, ki jo je za tisočletnico Brižinskih spomenikov izdal0 in založila Mladinska knjiga v Ljubljani. V zaglavju „D. Slovktvo kot organ socialnega protesta 'n socialistične graditve: 2. Slovstvo za narodnoosvobodilne borbe in v prvi fazi obnove socialističa6 graditve11 govori Anton Slodnjak v daljših razglabljanjih o Balantiču in njegovem pesniškem genij0 kritično precenjujoč njegovo pomebnost v sodobnem slovenskem slovstvu. Posveča mu strani 46L 462, 466 in de Istrani 467. Kot kronisti, ki si štejemo v častno dolžnost, da zberemo in publiciram0 vse, kar so v zadnjih letih posebno v matični Sloveniji napisali o največjem slovenskem pevcu ogni0' v celoti ponatiskujemo tokrat Slodnjakove študije o Balantiču iz omenjene knjige. Znova vabim0 sloveniste, književne kritike in zgodovinarje doma, v zamejstvu in zdomstvu, da nam posredujei0 svoje kritične doneske k objavljanemu gradivu in razkrijejo še nova, doslej nepoznana dejstva, so v kakršnikoli zvezi z Balantičem pesnikom in človekom. Vse, kar bo urednik Glasa novega vrednega prejel o Balantiču, bo sproti objavljeno v listu. — GLAS SKA. Iz Vodnikove religiozne lirike ter raznih drugih odtenkov katoliškega ekspresionizma pa j'e rastla lirika Franceta Balantiča, ki je bila živo nasprotje Destovnikov! (pesnik socialistične smeri, s partizanskim imenom zvan Kajuh. — op. Glasa) bojeviti socialni pesmi. Balantič je pričel objavljati v Domu in svetu 1941 ter je v dobrih dveh letih zaključil slovstveno pot. Ta delavčev sin iz Kamnika se je vozil v ljubljansko klasično gimnazijo, dokler ni v začetku marca 1941 izstopil iz nje „zaradi težke bolezni". Toda po nemški zasedbi Gorenjske se je zatekel v Ljubljano in nadaljey® študije. Jeseni t.l. se je vpisal na slavistiko, konec junij prihodnjega leta pa ga je italijanska policija internirala ' Gonarsu. V začetku novembra 1942 se je lahko vrnil Ljubljano. Verjetno je, da je moral za to obljubiti službovanje pri tako imenovanih vaških stražah, ki bi naj zadrževa razmah partizanstva in revolucije. Po italijanski kapitulacij^ je pristopil k domobrancem, prostovoljni vojaški organi2.^ ciji, ki je imela enako nalogo. Konec novembra 1943 J zgorel ob partizanskem napadu na domobransko postojanko v Grahovem pri Cerknici. Takšno smrt je mogla prisoditi temu prvobitnemu liriku, ki je bil mnogo bližji religiozni mistiki kakor oboroženemu boju, samo najbolj neprijazna usoda oziroma samo tako tragično zapletene razmere, kakor so tisti čas bile na Slovenskem. Povrh je ta nesrečni življenjski zaključek hudo zavrl, da, skoraj onemogočil v domovini poznavanje in študij njegovih pesmi. A vendar kaže marsikaj na to, da v Balantiču ni bilo političnega sovraštva in da se je pridružil domobrancem iz prijateljstva, bolj spontanega kakor premišljenega domoljubja in morebiti celo iz strahu pred ponovno internacijo. Njegova pesniška zapuščina, ki je bila vsa objavljena še za vojne, ne kaže nobenega modernističnega izraznega no-votarstva, saj je v njej poleg dveh sonetnih vencev (eden ni popolnoma ohranjen) in mnogih posameznih sonetov celo fantastičen načrt za sonetni venec sonetnih vencev.344 Ne glede na to, da je bila klasična ali sienska oblika sonetnega venca zaradi Prešernove pesnitve (1834) slovenskim stihotvorcem zelo pri srcu (tisti čas je bilo znanih že 36 njenih posnetkov), bi bila mogla imeti tolika vnema za formo, ki v drugih slovstvih ni bila tako na glasu, v sebi nekaj bolestnega.345 Balantiču pa, je bila očitno potrebna kot pogoj ustvarjalne discipline, da je sploh lahko obrzdal burno menjavanje in Prelivanje erotičnega in religioznega življenja v sebi ter ju mogel izraziti v ritmu in besedi. Glede na to imajo njegovi sonetje drugačno strukturo in funkcijo kakor Prešernovi, četudi z marsikaterim verzom pričajo, da je njihov avtor, posebno kar se tiče metaforike in rimanja, izhajal °d pesnitev prvega slovenskega sonetista. Toda pri Prešernu sta bili vsebinska in izrazna stran že pri spočetju posameznih sonetov v ravnotežju, medtem ko je Balantič večkrat moral izbrati sonetno obliko, da je sploh mogel izoblikovati motiv v pesem. Že v sonetu V vročici, ki bi naj bil po sodbi urednika njegovega „celotnega, dela“ Tineta Debeljaka bolj ali manj Začetek njegove zavestne pesniške poti, je molitev v obeh Notranjih kiticah izrazil tako zavzeto in silno, da bi bili °be medli zunanji kitici sploh nemogoči, ako ju ne bi na Potranji dve priklepala neizprosna sonetna, oblika. To pa Pomeni, da je Balantič moral opesniti svojo religiozno proš-Pjo samo kot sonet, da jo je sploh lahko izrazil. ^ ljubezensko-religioznem dvogovoru: iZa teboj I. - II. je Potreboval sonetno strukturo, da je v prvem spevu lahko 'Zoblikoval tožbo zapuščenega ljubimca, v drugem pa nad-Zemsko tolažbo njegove umrle izvoljenke. Tudi religiozno bpepenenje, ki ga je najbolj izrazil z verzoma: „Iskal Te “Qm s poljubom Tvoje smrti“ in „prej ko zažgem na Tvojem ognjišču", je očitno moral vkleniti v to formo, da mu je ahko dal ritem in besedo. Na isti način je upodobil obup v. sonetih: Razkopani plamen in Judežev obup. V nesonet-Pih štirivrstičnih kiticah pa je večinoma zlagal ljubezenske Pesmi (Pridi, deklica. . ., Dobrotni pramen, Tvoj berač), P.Podabljal željo po smrti (Truplo v polju), izražal resigna-Cl.j° (Tožba neplodnega) in pisal slovesa (Najin čas je minil 'dr.) , rvi sonetni venec je Balantič napisal jeseni 1940, potem je v dobrem letu resnega ukvarjanja s poezijo zložil okoli ^ lirskih tekstov. Kot uvod mu je zamislil sonet Lepoti, katerem je upodobil svojo ustvarjalno krizo ter prosil a odrešilno smrt v primeru, da ne bi mogel več zlagati Pesmi. Tine Debeljak sodi, da se je v Balantiču poleti 1940 sod vplivom notranje nujnosti in zunanjih dogodkov obno-da vernost, ter sklepa, da je Venec pesniška podoba tega “Očesa, v katerem je Balantič „postal zavesten religiozni Poet“. ^odvomno imamo v tej pesnitvi opravka z velikim doživet-JPPb ki ga pesnik ni mogel prikazati v posameznih sonetih . 1 v pesmih štirivrstične ali podobne kitične oblike. Gotovo Je moral postaviti pred bralce trdno sklenjeno obliko sonet-[eka venca, da je mogel izraziti v posameznih sonetnih ‘ojkah: prebujenje v velikem obupu (I. - III.), pomiritev d-i j- lo cai bi bila zveza 240 sonetov ali 15 sonetnih vencev, združenih n° isti način kakor posamezni sienski sonetni venec. Balantič s' ie v internaciji zapisal prozni načrt za tako edinstveno zvezo sonetov, vendar ga ni utegnil izdelati. — (Ta in druge opombe bod črto so v Slodnjakov! knjigi. — Op. Glasa) v nemškem jeziku je bolj ali manj v istem času avstrijski pesnik Josef Weinheber (1 892 do 1945) pridobil sonetni formi visoko umetniško stopnjo in obče priznanje. v domači zemlji (IV. - VI.), hrepenenje po Bogu in vrnitev k njemu (VIL - IX.) z vrhom v sklepu VIII. in v začetku IX. soneta: „In spet sem vitki vrč za božjo kri“, ter življenje (X. - XII.,) in ustvarjanje v božji milosti (XIII. -XIV.). Zdaj je prvič napisal dovršene, samosvoje sonete, ki so zlasti v drugem delu Venca izžarevali nenavadno lepoto. Tudi v teh primerih je sonetno obliko, ki je ustvarjena za sintezo lirskih in dramatskih prvin, sicer uporabljal v epskem smislu, vendar je to pomanjkljivost obilno nadoknadil z izvirnimi pesniškimi podobami. Od domačih pesnikov je nanj najbolj deloval Gradnik, od tujih pa so ga očitno posebno mikali Tagore in kitajski liriki. V začetku marca 1941 mu je Debeljak pričel objavljati posamezne sonete iz Venca in druge pesmi v Domu in svetu. Toda ločitev od doma, kjer so se kruto šopirili okupatorji, in begunsko življenje sta kmalu uničila harmonijo, ki jo je Balantič slavil v Vencu. (strani 461 do 463 zgaral) POMIRITEV, ki jo je Balantič opeval v prvem Sonetnem Vencu, že zaradi njegovega begunstva v Ljubljani ni mogla biti trajna. Pesmi, o katerih z veliko verjetnostjo domnevamo, da jih je zložil do decembra 1941, pričajo, da so ga takrat navdajali močni in izvirni ustvarjalni navdihi, ki so mu narekovali značilne prispodobe, razodevajoče zdaj radostno, četudi z mračnimi slutnjami obteženo vdajanje telesni strasti (Zublji nad prepadom, Dno), zdaj bolestno trganje iz nje (Odpoved), ponovno popuščanje med njenim diktatom (Ples želja) in vse pogosteje srečavanje z mislijo na smi't (Agonija ljubezni idr.). Ubiral jih je večinoma v sonetno formo ter jih oblikoval kot rotenja, prošnje, klice in odpovedi, naslovljene na ljubico, ali kot pogovore s samim seboj in s — smrtjo. V nekaterih pesmih se je obtoževal lastne grešnosti, ki bi naj bila tolikai, da bo zaradi nje izumrl z njim njegov rod (žalostinka).349 Vse te pesmi delujejo na bralca kot sporočila nesrečnega človeka, ki ga skoraj enako ograža erotična strast kakor mistika smrti. V zvezi s tem, kar vemo o pesnikovih poslednjih trenutkih, nas v Žalostinki hudo preseneča vprašanje: „Ko me v drči dni, ki še ostanejo, / hlodi mrzlih trupel zmanejo, / kdo iveri bo sežgal v pepel?" Do pomladi 1942 je Balantič uredil prvo pesniško zbirko, ki jo je pripravljal po nasvetu Tineta Debeljaka, ter ji dal izviren naslov Muževna steblika. Vanjo je poleg drugih pesnitev uvrstil: Ples želja, Zublje nad prepadom, Dno, Agonijo ljubezni, Postopačevo smrt, Prvi sonetni venec in dve elegiji (Umiram, Sin), ki ju je zložil nedavno pred tem. V obeh je izpovedal skrajno, dasi nekam nejasno vdanost ali resignacijo.350 Lastnikom Ljudske knjigarne, h katerim je Balantiča napotil Debeljak, pa nista bili všeč erotični pesnitvi: Zublji nad prepadom in Dno, a tudi glede nekaterih drugih so se bali, da bi se nad njimi spotikala italijanska cenzura. Zato so mu zbirko sicer odkupili, obenem pa pomaknili njen izid v negotovost, čeprav so pesniku obljubljali, da mu predelani rokopis izdajo leta 1944. Ko pa se je začel zanimati zanj tudi privatni založnik, je 1944 Debeljak pospešil izdajo celotne Balantičeve pesniške zapuščine v založbi Zimske pomoči. (V založbi -Zimske pomoči je izšel kot bibliofilska izdaja, namenjena literarni tomboli, Franceta Balantiča Prvi sonetni venec, z lesorezi slikarja Marijana Tršarja. Celotna Balantičeva pesniška zapuščina pa je izšla za veliko noč 1944 v uredništvu, pripombah in uvodu dr. Tineta Debeljaka, pri Ljudski knjigarni v Ljubljani. — Op. Glasa.) Leta 1942 je Balantiča zadela internacija, ki ga je hudo ranila, kakor lahko sklepamo po Gonarskih sonetih 1942 (Vse, Svoboda* Doma),351 v katerih je skoraj z epsko ob- 349 Prim verza: ,,Joj, joj, moj Bog, da sem tako grešil, / da je v meni smrt rodu spočeta!14 3.»o v zadnji kitici elegije Umiram jo je izpovedal s temi izvirnimi besedami: „Scmo sperele žarke rok pred sabo razprostiram, / niči drugega več nimam. . . O, in v jaslih dni / za klajo radostnim ovcam travica zeleni, / travica zeleni... In jaz umiram,, jaz umiram!11 V pesmi Sin pa toži: ,,. . . ni jih, da' bi moji duši svečo držali, / ko bo pustila telo ko izpraznjeno torbo.11 351 Neki njegov sotrpin priča, da je zložil še več takih sonetov, a da je druge izgubil v viharju, ki ga je kmalu nato zagrabil. — obrni — jektivnostjo opisal telesne (glad) in duševne muke^ pregnanstva (domotožje in obup). Spet je iskal tolažbe v Bogu (Minil je čas..., Iz ilovice..., Nečisti čas), vendar je tudi obupaval (Večerna samota) ter iskal utehe v pesniškem ustvarjanju (Moje delo).352 Najviše se je povzdignil v zamisli Sonetnega venca sonetnih vencev, da bi, kakor si je bil zapisal v načrtu, v „sočnem, jedrnatem jeziku, gorenjsko dialektičnem, z realizmom modernih Rusov in Shakespearja; z neprevelikim simbolizmom in ne s prevelikim kopičenjem podob“ ter s posebnim poudarkom tudi na „muzikalno stran", izrazil svoje poglede na pesništvo, doživljanje ljubezni ter pojmovanje, sveta in Boga. Če je njegov Drugi sonetni venec res že začetek 352 Tine Debeljak sodi, da spadajo naštete pesmi ,,med zadnje -nam dostopne - njegove". iz izdelovanja tega velikega načrta, kakor sodi Debeljak, potem smemo sklepati, da bi bil dovršeni Venec sonetnih vencev naša najgloblja miselna oz. najbolj vdana religiozno-mistična pesnitev. Tem manj pa moremo potem razumeti, kako je Balantič mogel vztrajati v svoji službi do tragičnega konca. Z njegovim telesom so bili najbrž uničeni tudi kaki nadaljnji deli te velike zasnove in verjetno celo še drugi verzi oz. zapisi, ki bi morebiti mogli pojasniti njegovo smrt. Ali se je mar hote žrtvoval, da bi zadostil za lastne in tuje zmote? Njegova edinstvena, žal nepopolno ohranjena pesniška zapuščina, ki vsebuje nekaj umetniško in življenjsko globoko resničnih slovenskih pesmi in v kateri m nobenega političnega motiva, dopušča tako domnevo. (strani 465 do 467 zgoraj) slovenske kulturne akcije V prejšnji številki našega lista (glej Glas SKA, leto XX, 10-11) smo v kroniki o gostovanju Gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije v Mendozi, 11. novembra 1973, omenili, da je prof. BOZIDA ^ BAJUK v Glasnik slovenske skupine v Mendozi (oktober 973, št. 9, leto IX) napisal krajše razprav Ijanje a ALOJZA REBULE sakralni igri PILATOVA ŽENA, ki so jo naši gledališčniki predstav' rojakom pod Andi. Hkrati smo tudi najavili, da so pritično poročilo o naši predstavi obljubili mendos Slovenci. Poročilo je 29. novembra 1973 prinesel buenosaireški slovenski tednik Svobodna Slovenil Oboje objavljamo v Glasu za dokument in kroniko naše kulturne in gledališke dejavnosti. ALOJZ REBULA - PILATOVA ŽENA (Glasnik slovenske skupine v Mendozi, št. 9, oktober 1973) SREDI novembra bomo imeli v Mendozi pomemben kulturni praznik. Obiskala nas bo skupina igralcev Gledališkega odseka Slovenske kulturne akcije pod vodstvom Nikolaja Je-ločnika, vodje odseka. Nudili nam bodo, poleg odlomka iz starogrške tragedije Antigona, tudi uprizoritev sakralne drame Pilatova, žena, ki jo je kot radijsko igro napisal tržaški slovenski pisatelj Alojz Rebula, za oder pa jo je priredil Nikolaj Jeločnik . Pisatelj Rebula nam je že poznan po svojih pisateljskih delih. Naj spomnimo naše bravce na povest Klic iz Sredozemlja; ali na roman V Sibilinem vetru; in na lanski celjan-ski mohorjanski roman Divji golob; pa še na dve zelo zanimivi ljubljanski predavanji, ki sta izšli tudi kot posebni knjižici: Krščanska avantura in Lik Sinu človekovega. Kot mislec in pisatelj je Rebula v svojih delih izredno močan in globok. Svoje misli o „liku Sinu človekovega" takole končuje: „Dva tisoč let mineva od tega Obiska. Ali zemlja še ,bmi od tega vdora; božjega? Neznanska brazda se je zarisala vanjo. Indiferenca do Kristusa je pogosta. Odpor do njega bolj redek. Sovraštvo do njega je izjemno in ima v sebi nekaj nečloveškega. —■ Neverni človek nagonsko čuti v Kri-stusu neko svetlo pra-silo, ki ji mora biti človeštvo hvaležno, da .se ie kdaj pojavila na tem strpinčenem planetu. Vernemu pa* je Kristus ves njegov smisel in vsa njegova usoda. In prav te misli se prepletajo v igri Pilatova žena. Pisatelj zajema v svoji drami najglobljo skrivnost našega krščanskega verovanja: smrt Kristusa, Sina človekovega, in ijj6" govo vstajenje. Vendar nam to prikazuje v nekako okrnjeni sliki. Ne predstavlja nam vsega namreč na način, kakor nam je kristjanom običajen. Navajeni smo motriti dogodke velikega tedna in skrivnost Kristusovega trpljenja ter vstajenja pač tako, kakor so to doživeli njegovi apostoli in učenci in kakor so nam vse to ohranili v svetih knjigah evangelisti. Gledano z očmi vernika, ki mu je po evangeljskem sporočilu in po evharistični skrivnosti Kristus „ves smisel in vsa usoda". Rebula pa nam Kristusov pojav prikaže v teku zgodovinskih dogajanj in političnih okoliščin, kakor so na to gledali in še danes gledajo nanj tisti, ki jim ali vse to ni posebno na brigi, ali pa iz raznih osebnih razlogov čutijo do Kristusa odpor, celo sovraštvo; ali pa končno takšni, ki ga ne poznajo, pa čutijo in slutijo v njem „neko svetlo pra-silo", ki jih prevzame in jim prinaša „mir“, kakor ga želi najti in ga najde Pilatova žena. Ob srečanju z božjo Materjo namreč pravi: „0, ko bi S mogla s to vero vrniti v pretorij, v tiste gluhe hodnike i avditorije! Ko bi mogla presekati z mečem te vere svoj uboge dni!" In Marija jo potolaži: „Ta vera te je že pripeljala senile-Raduj se, sestra: danes si vstala tudi ti. In mir Vstajenj naj bo s teboj!" Pisatelj Rebula je silen v svojem umetniškem ustvarjanju-Vrta in išče po najskrivnejših globinah človeške notranjos Zna nam jih predstavljati v pretresljivi resničnosti. Predvsem je pa važno to, da je osnovna misel v drami, je vsem in vsakemu tako poznana in blizu, obdelana prikazana v igri na povsem moderen, sodoben način, ki v naši predstavi dobil poseben poudarek v prav tako sodo« ni teatralni tehniki Nkolaja Jeločnika, ki je iz radijs ivre avtorjeve dal delu moderno odrsko obliko. GOSTOVANJE GLEDALIŠKEGA ODSEKA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE V MENDOZI i (Poročilo dopisnika, Svobodna Slovenija, 29. XI „Poročali smo že na tem mestu, da smo za letošnji PJ,® .g lik 29. oktobra imeli kar tri zaporedne spominske veC „ v našem Domu. Na vseh treh je bila osrednja točka ^ pravljanje predsednika Slovenske kulturne akcije prof-Tineta Debeljaka. In letos je bilo naše praznovanje se P sebej pomembno; saj nam prav v teh dneh poteka pet dvajset let, odkar smo se naselili na področju Mendoze. Zato smo bili še posebej veseli, ko smo teden dni kasnej 11. novembra, mogli v to naše slavje vključiti še gostova ? Gledališkega odseka SKA. Slovenska kulturna akcija J ^ tem prav gotovo storila zelo hvalevreden korak v sv?i,e' delovanju. K ustvarjalnemu in posredovalnemu umetni ^ mu delu za svoj ožji krog sodelavcev in somišljenikov prijateljev na področju Buenos Airesa je s tem gostovanj, izpričala voljo ter smisel za posredovanje umetniških jg. tev tudi širšemu krogu našega občestva zunaj svojega ® 0-ža. Njeni gledališčniki so svoje slovensko odrsko u“®^s (pe vanje ponesli med rojake v oddaljeno Mendozo, v skr ,e predele naše nove domovine, med slovensko skupino, po številu druga na argentinskem ozemlju. Zato smo bili še posebej veseli, ko smo teden dni kasn6^ zagotovila vodje gledališkega odseka N. Jeločnika, da gg bil edini, marveč le prvi obisk, kateremu morajo v g0, slediti še novi k tesnejšemu medsebojnemu zbližanju delovanju. PRED IZIDOM JE REDNA KNJIGA SKA ZA LETO 19 7 3 frank f. biikvič ljudje iz oišnice novele Uvod v knjigo je napisa! dr. Tine Debeljak. Ovitek je zamislil arh. Marjan Eiletz. Okrog 320 strani vrednega branja pisatel'j je prekmurski rojak iz vzhodnega dela na madžarski meji, kjer so se Slovenci do zadnje vojne po veri delili med katoličane, luterane in Žide. Bukvič odkriva v slovenski književnosti nov svet, ki je bil doslej malo poznan: sožitje z Židi pred in med zadnjo vojno v slovenskem mestu v Prekmurju. Iz tega pestrega okolja so njegove novele iz medvojnih dni, ki jih je naslovil LJUDJE IZ OLŠNICE (staro ime za današnjo Mursko Soboto). Prekmurske slike iz svojskega sveta, pisane izredno nazorno in napeto. Saj moramo priznati, da je SKA pri nas sicer bliže poznana le ožjemu krogu pičlih naročnikov pač po svojih publikacijah. S tem svojim korakom pa je segla še v drug nadvse Pomemben delokrog: slovensko umetnost posredovati našim hajširšim krogom ter tako dvigati kulturno raven naše skupnosti. Za naše narodno ohranjevanje in za predajanje aaše kulture mlademu rodu, ki tukaj rojen dorašča v novi domovini, je to naravnost življenjske važnosti. Naši gledališčniki so nam prinesli dve dramski deli. Prvo je bil prizor iz Sofojdejeve drame Antigona, v katerem kralj Kreon obsodi na smrt lastno nečakinjo, kraljevsko hčer, ki je proti njegovi prepovedi in kljub grožnji smrtne kazni pokopala truplo brata Polinejka, padlega v bratomornem dvoboju, in s tem volila lastno smrt. Prizor je bil ob 25-letnici našega prihoda v novo domovino posvečen spominu ttsočev bratov, ki so padli v bratomornem boju in še danes cakajo na dostojen in človečanski pokop. ^ drugem delu večera pa nam je igralska družina nudila Celotno sakralno igro Alojza Rebule Pilatova žena. Ker je bil naš skromni oder v Domu za taki dve deli pretesen, je bila predstava pri ss. salezijankah. Vlogo Antigone, ki se zaveda, da živi še v cvetu mladih let, in je šele na pragu življenja, pa ga v svoji neomanjni zvestobi večnim ^akonom z vso dostojanstveno odločnostjo žrtvuje ljubezni no mrtvega brata, je v prepričevalni igri podala ga. Nataša l’mersujeva. Kralj Kreon pa je v Nikolaju Jeločniku, režiserju, našel interpreta, ki je s svojim nastopom odlično pokazal izkušenega igralca, kateremu je vsaka kretnja do potankosti premišljena in pretehtana in zato stvarno doživeta. Kebulova Pilatova žena je v svoji izvirni zamisli slušna Radijska igra, pa jo je Jeločnik predelal v odrsko sakralno m-amo, ki ima tudi v tej novi obliki učinkovito silo. Razplet 'gre je ob spremljavi zvočnih glasbenih učinkov ter ob smi- selnih barvnih projekcijah na ozadju prizorišča držal navzoče ves čas v nepopustljivi napetosti. Seveda so pa v tem okviru posamezni igralci svoje vloge odlično rešili. Vsestransko je zadovoljivo in dovršeno podala vlogo Galle, Pilatove žene, ga. Pavči Eiletzova. Njen pojav na odru, bi rekli, ni bila „igra“, ampak dejansko „življenje“. Njeno družico, Judinjo Deborah je predstavila ga. Nataša Smersu-jeva in v svoji ustvaritvi uspela z vsemi značilnostmi vloge. Poncija Pilata nam je predstavil Nikolaj Jeločnik, ki je vso predstavo naštudiral in režiral in je podobo rimskega prokuratorja, kateremu je pred očmi najprej kariera, izklesal v potankosti. Kajfa, veliki duhovnik, Lojzeta Rezlja je bil pravcata ute-lešenost tiste plati judovskega naroda, ki se je za vsako ceno hotela znebiti pojava Jezusovega, čeravno — ali pa prav zato, ker jo je njegova neovrgljiva božanska resničnost vse do vstajenja samega bodla v oči. Odkritosrčno preprostost in vseobjemajočo ljubezen apostola Janeza je v svoji vlogi Janez Zorec živo prikazal in neprisiljeno izpričal, da je apostolova dejavna vernost samo nujen zunanji izraz globoke vere v Učenika, ki živi s svojo milostjo v njegovem srcu. Igralska družina Gledališkega odseka SKA pod vodstvom Nikolaja Jeločnika je s svojim gostovanjem prinesla med nas novo podoživljanje in — upajmo — znova prebujeno zanimanje za odrsko udejstvovanje, posebno med mladino. Za velike žrtve in trud, ki so jih igralci morali vzeti nase s svojim gostovanjem, nam je zares težko najti primernih besed priznanja in zahvale. A odhajali so v Buenos Aires zadovoljni in s trdnim sklepom: na skorajšnje svidenje. Bb pisma belo novembrsko pisemce meddobjn XIII, 2 Tokyo, sredi jesenskih megla, v katerih se smehljajo drobne cestne in prometne lučke. 1973, po japonskem štetju Šova 48. LETA 1947 je umrl pesnik Samuel Hoffenstein, ki v eni Pesmi opisuje cvetice: človeku, ki jih neguje, se ne nahvalijo za skrb, ampak namesto njega zvenejo... Naj se Ti zato najprej zahvalim za objavo mojega Dnevnika ugaslih trenutkov iz Fudži, za pregledno lepo tiskanje, ki se mu je tekst resnično ponesrečil le na. enem mestu (str. 103, vrsta 14 ima „želvo“ namesto „ženo“; gospodje korektorji najbrž nikdar niso videli japonske želve, ki se pomika — obrni — strašno počasi in sploh ne more živeti na planoti pod Fudži zunaj vode; ostali dve napaki je lahko uganiti; na str. 108 je treba brati v 3. vrsti „sovražila“, ne „sobražila“, in v 16. vrsti „enačbo“, ne „enažbo“. Upam, da bodo te pesmi - tu in tam, zdaj ali kdaj pozneje — vsaj kakor cvetice, ki jih človek kupi za en dan ali pa za en večer in eno noč, da mu po svoje tolmačijo svet in mu delajo družbo ... in tako na svoj način cvetic in trav in gnilih listov in strtih vej spremenijo določen čas v določenem prostoru. Upam tudi, da. se bo kdo za hip kritično zamislil in mi pomagal s svojo kritiko; tudi vrtnarji se celo leto učijo od sonca in dežja, od vetra in prsti. France Papež je dobrohotno napisal uvod v to poezijo; nekoč, upam, najde čas, da mi pove, kaj mu ne ugaja (če mu osebno to in ono ne ugaja); česa si želi, ko bere kakšno mojo pesem (če mu je osebno govorila). Oba dobro veva za S. Johnsonovo opazko: „Ljubše mi je, da me napadajo, kot pa da bi se zame ne menili. Ustvarjalca udari najhujše — molk, molk o njegovem delu.“ (Prim. Boswellovo življenje, dr. Johnsona, str. 257, Everyman Ed.) Med nama povedano, dragi MED: Papeževa Escribir mi od vseh dosedanjih njegovih španskih stvaritev najbolj ugaja. Prvič zaradi ritma. Drugič zaradi pesniških prvin, ki prepletajo sicer stvarno moderno besedilo pesniške programa-tične govorice: „abrir la rosa y la piedra“, „abrir un horizonte", „escudrinar el cielo“, „esperar muchos anos", „ha-cia el fuego“, „una roča y la sangre", „un resto del nau-fragio", „las orillas distantes", „morir en un pais lejano". Tretjič: zaradi izbire melodičnih besed. Naj mi bo dovoljeno predlagati besedo „extrano“ namesto besede „lejano“, v 7. vrsti na 82. strani; lejano je bolj melodična, extrano morda bolj smiselna, ker gre za „morir“ daleč od doma, ki pa ni brez trenutkov sreče, in ki ga morda le beseda extrano (posebno, če jo izgovarjamo dialektično mehko) lahko nekako poda. Mislim da bo vsak cenil tudi Papežev tekoči, napeto podani prevod odlomka argentinskega romana M. Mugice Laineza „Bomarzo“. Odlomek je dobro izbran; najbrž bodo ostali v spominu bralcev stavki kot npr. „7500 kristjanov in 25 000 Turkov (je odšlo) v slavo in pozabo" (str. 91); ,,dokler se ni polegel bojni hrup, ni imel nihče... pravega pojma o nasprotnikovi moči." (str. 86.) „Velikaši sveta so iz udobne barke prisostvovali besni bitvi." (Str. 87.) „Okrasna lepota vojska epskih pesnikov.. . se je umaknila grozljivemu klanju.. .“ (str. 86). „Bog in hudič sta se vznemirjala hkrati" (str. 94); „moje bogastvo je bilo.. . bogastvo njih, ki so živeli pred menoj" (str. 94-95). Odlomek je čudovita skica prelomnice srednjeveške družbe (prim. str. 94 proti koncu). Rakovčevi pesmi Drevo v megli in Vklesani gib kolena sta kakor nalašč postavljeni na začetek odlomka Moj Lepant; posebno Drevo v megli lepo govori o porazu, ki ga že narava nakazuje, dasi na svoj zmagoslaven način; in Vklesani gib kolena simbolizira vso težo odhoda v novo dobo. V obeh pesmih se mi Rakovec zdi bolj argentinski kot doslej; obe pesnitvi sta, bolj kot druge njegove pesmi, osredotočeni nar zorno na eno samo enkratno doživetje; a še zmeraj me moti preobilica neizkristaliziranih podob in nekakšen tog, težak ritem. Posebno Vklesani gib kolena je težko razumljiv; človek ne ve, kaj odkrivajo te ali one podobe, npr. bela, čeljust, ki vrezuje začetnice; ali pa diadem, ki venča lase dvoumno; ali pa odprto nebo, podobno snu vohuna. A obe pesmi skrivata močno južnoameriško doživetje silnega in ubogega. Dragi MED, bodi pripravljen na to, da bo kdo po branju mojega kritičnega Rumenega pisma o Alojza Rebule knjigi zapisal na rob tisto staro zgodbo, v kateri Napoleon naroči Bouriennu, da se tri tedne ne dotakne nobenega pisma, ker se po treh tednih toliko pisem izkaže že rešenih. . . seveda lahko na drugi rob zapišeš Everettovo izjavo, da je krščanstvo ena izmed rok modeme civilizacije, druga pa je — poštni urad, ki posreduje pisma... (Mount Vernon Papers, No. 27). Kopušarjev esej Apparuit humanitas bi lahko imenovali teologija kulture in|ali civilizacije. Dragoceno zanimiva je analiza besede humanitas, ki jo vsi tako dobro poznamo iz božičnih evangelijev. Esej je pisan tako, da kar kliče po drugih esejih - odgovorih. Mene kar vleče - kljub tokij- de le „v nekaterih posameznikih, svetnikih." (Str. 123, 3. pogl.) Potem na str. 124, v 2. pogl. govori o zgodovinskem dejstvu poskusov, „kolikor toliko doseči" ideal ..približati se" mu, ..zboljšati položaj". Kakor hitro enači krščanski humanizem z „zboljšanjem položaja" (sveta in njegovih delov), pa odpre pot trditvi, da je naše dvajseto stoletje, naša moderna sedanjost boljša od srednjega veka. Tako pravi na strani 127 v tretjem poglavju: „Prav do naših zadnjih dni sploh ni bilo mogoče zares misliti o uresničenju humanističnih idealov. . . zlasti po drugi svetovni vojski se je... začelo ozračje... spreminjati." Na str. 128, sredi 2. poglavja vzklikne: „Koliko so že samo stroji pomagali človeštvu!" A. R. Ubbelohde je napisal 218 strani dolgo razpravo pod naslovom Mand and Energy (človek in energija, pri Penguin Books, 1963), kjer dokazuje resničen napredek človeštva z izumom in masovno produkcijo strojev od 1700 naprej. — Upam, da se bo esejist Kopušar nekoč temeljito dotaknil problema, ki ga skoraj le mimogrede omenja v zvezi s knjigo Herveya Gota „Secular City“ (ne Secu-lary, kar je dvakrat pomotoma tiskano, na str. 131 in 132. Secular theology.) — O maksimalnosti na, moralnem, to je nefizičnem področju vrednotenja, je zmeraj težko govoriti, in še težje svoje mnenje dokazati. Je Dante res „višek svetovnega pesništva"? (Str. 125-126) Ali je gotika res „naj-bolj drzen človekov poskus dvigniti človeka po arhitekturi" ? (Str. 126) In s poklonom in z vsem veselim in srečnim spominom na Asiškega, ubožca, ali je res ,,eden tistih svetnikov, ki so se v svetosti in zlasti v ljubezni najbolj približali Kristusu"? (Str. 126) Bistvo svetosti je ljubezen do Boga; ljubezen, ki v svoji notranji dinamiki vsebuje ljubezen do sebe in do sočloveka. A celo Cerkev, ki ji je dan v pomoč Sveti Duh, ne more pri svetniških proglašenjih izreči drugega kot to, da je ta in oni človek v danih razmerah ljubil heroično. Če je mogoče govoriti o stopnjevanjih te heroične ljubezni, bi se lahko sklicevali na prva štiri stoletja krščanske zgodovine, ki so gledala v mučencih največji izkaz ljubezni; in vendar se je kmalu pridružilo češčenje ..nekrvavih mučencev", najprej z dovoljenjem odgovornega škofa (škof Brice je npr. dal zgraditi kapelo nad grobom Martina, svetniškega škofa iz Toursa), Potem od 10. stoletja naprej S papeškim dovoljenjem (prva kanonizacija je bila 31. januarja 993 s proglašenjem škofa Ulriha za svetnika). Drugi esejist Alojzij Kukoviča je prispeval Probleme revolucije v etičnem pogledu. Silno aktualno, posebno za Južno Ameriko. Rad bi najprej dodal k 4. poglavju na, str. 139, da je tudi Pij XII. izpovedal upravičenost revolucije v skrajnem primeru, v zvezi z vstajo na Madžarskem 1. 1956 proti komunističnemu nasilju. Vsa problematika, ki se mi zdi v tem eseju le skicirana, ne še dovolj jasno analizirana, je skrita po mojem v 33 besed obsegajočem vprašanju na str. 143, v 3. poglavju. Glavni odgovor se mi tu zdi nakazan na isti strani v zadnjem poglavju: „. . . cerkvena oblast (ni) tista, ki naj bi dala znak za vstajo." Ta stavek, v zvezi s stavkom o revoluciji kot „skrajnim sredstvom" (istotam, predzadnje poglavje), bi si želel obdelan in analiziran v vso globino moralnih odločitev posameznika, skupine, naroda, družbe v sestavu države. Osvetlila takšno analizo bi lahko klasično uspešna irska vstaja, proti Angležem (od 24. aprila 1916 do 10. julija 1921, s presledki); šele 18. april 1949 je prinesel večjemu delu Ircev pravo državno, samostojnost, h1 to po parlamentarnem glasovanju; a uspešno pot do tega je pripravila, prav irska gverilska vojna v zgoraj omenjeni dobi, ki je prisilila Angleže (decembra 1921) k mirovni pogodbi.. . Dragi MED! Obdrži linijo aktualnosti. Še nekaj: ali bi pesnik Papež ne hotel, recimo pod črto, povedati v nekaj besedah, o čem poje po špansko ? Toliko Slovencev ne razume tega sicer tako lepega, in bogatega jezika. In še (zadnji) nekaj'-Fotografije v Gledališčnikih mi kažejo mešanico antičnih i’1 modernih oblek igralcev, kar moti; ali pa je morda gonilna misel prav ta, ustvariti Jezusovo tragedijo med nami v 20. stoletju? Fotografija Pilata (med 112. in 113. stranjo) je enostavno klasična; one na str. 128 in 129 spominjajo na ski zaposlenosti - da bi se spopadel s stavkom v 2. poglavjtf^jj/^^H^l61'11! misterij. na str. 125: „Morda je prav srednji vek s tolikimi veličf(st-’J i ^ , . . , , nimi stvaritvami in tako velikimi uspehi še najbolj blizu ‘ ' j° 86 1^.° (^vlS:mle, postalo je novembrsko sv idealu humanizma." Najprej sam esejist kvalificira vsako lo-sipozdravom Ivoj takšno trditev, ko uresničenje krščanskega humanizma naj-' '7 VLADIMIR K O 5 GLAS je glasilo Slovenske kulturne akcije. Izhaja mesečno. Urednik Nikolaj Jelpčnik; sodeluje France Papež. Za podpisane članke odgovarja avtor. - Tiska ga Editorial Baraga S. R. L., Pedernera 3253, Buenos Aires, Argentina. Vsa nakazila na ime Ladislav Lenček CM, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. — Editor responsable Slovenska kulturna akcija (Accion cultural Eslovena), Valentin Debeljak, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. O 2. 2|e n Sz > TARIFA REDUCIDA CONCESION 6228 8S - < 3 R. P. 1. 1209421 V)