Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 48. V Liani, v torek dne i. marca mi Leto XLIX. »SLOVENEC« ?«1|« po pošti na ti« I jnoo- slavijo ln t Ljubljani: m oMo leto naprej. K 240«— u pol lete H . , m !>**— sa četrt lete , ... sa en mesec ■ •• ■ 20-— Zatnoiomstvo oeloletno K420-- e Sobotna Udiji: hm Za oelo leto ..... K 40'— u inosemstvo .. . ., S" — m j i •Vi r - — 1 . i Inseratl: Enostolpna petttvrsta (39 mm Uroka tn 3 mm visoka ali n]« prostor) sa enkrat ... po C poalana Itd. . . po K 1'-« Prt Teo|em naročilu popust. Kalmanjšl oglas 59/0mm KIS; Izhaja vsalc dan izvzemlt ponc-ruznice jc sedel prileten Arnavt in se razgovarjai z dvema srbskima vojakoma. Srbščino je še preccj dobro lomil. Nekaj časa smo ga poslušali, kako jc v ?vt>jc pripovedovanje spretno vpletal pristne srbske kletvice. Iz njegovega pripovedovanja sem posnel, da je bil na delu v Srbiji. Na domu je pustil ženo, dve hčeri in odraslega sina, Ko-se jc vrnil, je zvedel, da je vsa njegova družina — mrl\a. Krivico za njihovo smrt je pripisoval srbski vojski in — kralju. Voiaki so ga tolažili, češ da to niso storili Srbi in da ima kake krvne sovražnike, ki so se maščevali nad njegovo družino. Toda on je trdil svoje. Pustili smo ga v njegovem boiu in po- cšili korake za našo kolono, ki se jc že prccci oddaljila. Vsak izmed nas je čutil, da to ni edini Arnavt, ki izgubo svojcev pripisuje vojski, kateri uripadamo. Prav nikako čudo bi ne bilo, ko bi se zdajci izza naših hrbtov »prožila puška — maščevanja. Neki mej tovariš, očividno pod vtisom teh misli, jc dejal, da bi bilo najbolje pobiti vse Arnavte do poslednjega zaroda, potem na bi bi! mir v Albaniji, Temu, sem edini jaz oporekal, ostali pn so molčali. Pogoji za eruavtsko kulturo. Dan se jc žc nagibal k svojemu koncu, ko smo sc do položni rebri med starimi borovci spuščali v dolino. Ker sem bil med zadnjimi v koloni, sem mogel s hriba, kjer ni drevje zakrivalo vida, pregledati del doline in giavo naše kolone, ko jc prebrodi ' v več rokavov razlit potok. Nato jc zav.la na levo ob vznožju nasprotnega hriba in sc izgubljala med drevjem. Ozka in dclga dolina, katero jc lc tu in tam pokrivala raztrgana plast snega, jc bila preprežena z njivami, travniki in vrtovi s sadnim diev-jcm. Močvirnato, mastno črno zemljo ob vodi,- obrobljeni z. vroovino, jc boholno pokrivala visoka, sočna trava. Človek bi skoraj nc verjel, do. sc nahajamo v albanskem gorovju med divjimi Arnavli. Njihova nesreča je lc v tem, da so njihovi priro-dno bogati predeli premalo obljudeni. Prave vasi so zelo redko nztresene in se no razlikujejo dosti od vasi v Srbiji. Ko hi arnavtske vasi bile fcližje ena drugi in vezane med seboj s cestami in drugimi prometnimi sredstvi, sem prepričan, da bi izginili v gorovju posamični »gradiči*, ki so res prave razbojniške jame in šolstvo in cerkev bi v razmeroma kratkem času v tem prirodno nadarjenem narodu ustvarili novo čvrsto postojanko kulture in civilizacije, Oni, ki ne verjamejo v moč kulturnega poslanstva katoliške vere, naj pridejo in proučujejo albanske razmere, Povsod, kamor je prodrla božja beseda katoliškega duhovnika, je amavtsko ljudstvo na višji stopinji kulture, mirno in deJavrc. Oziri do Albancev. Vas — ali tečnejše povedano •— naselbina. kamor smo bili namenjeni, \z šicTa vsega nekaj koč z gospodarskimi ic-ji, Vtnborili smo sc v vasi ob vznožju p;.':c2-nc rebri in na velikem sadnem vriu pc. izgledu razmeroma imovitega mohamedan-ca. Na razsc2ne;n dvorišču *e je zbralo neke liko arnavtskih možakarjev \ i/ ■>. žili narodni noš: ln se razgcvarjalo petom tolmača z našim gen«"?r~.[o:n in n j v g o v i m i častniki. Kmalu na lo je izšlo povelje, da pod 'mrlno kaznijo ne sme neben vojak nadlegovali domačinov, niii pre?'ct".it. praga njihovih koč škodo sc r.c sme delati, '.»i! do sc ne sme dotakniti niii enega peresca tobaka, niti slame ali krme, ognji morajo bili dovolino oddc.ljeni cd poslopij, dr\» pa je treba prinašali iz gozda dovino Hrvatov. Zastopnika ljubljanske bogoslovne fakultete je jako prijazno nagovoril, zanimal se je za njegove znanstvene spise in omenil, da pozna njegov spis o pravoslavju. V soboto, dne 26. februarja bo komisija dovršila svoje delo. Načrt zakona ae bo poslal poedinim vseučiliščem v izjavo, ter se potem predloži vladi. Poedine fakultete bodo morale v kratkem sporazumno sestaviti učni in izpitni red. Fakultetam je zasigurar.a velika znanstvena avtonomija. Edinstvena organizacija ne bo kršila avtonomije fakultet in poedinih vseučilišč. Ako bo ti načrti dobili značaj formalnega zakona, potem bodo pa gotovo pospeševali napredek znanosti ter razvoj kulturnega in narodnega edinstva. Mersfel pcjaol. Lidove Novinv« poročajo iz Rusije; : V Petrogradu, zlasti pa v Moskvi, je mogoče opaziti močno versko gibanje. Novi duhovniki so vstali, novi apostoli iz moči žive vere in iz moči verskega prepričanja. Boj med boljševiki in verstvom je končal z zmago vere: z jasno, gotovo, očividno zmago vere. Boljševiki se verstva nič več ne dotikajo. Da, še več, vedno bolj pogosto se dajo peljati komunisti v cerkev- k poroki, v smrtni uri kličejo duhovna, otroke nosijo h krstu. Bolnišnice rdeče armade so posvečene. Na zahtevo vojakov se vrše službe božje. Razpoloženja iz let 1918 in 1919 ni več. Pravoslavna cerkcv je zmagala v nekrvavem boju nad boljševizmom. Zida se nova pravoslavna cerkev. Bolj krščanska, bolj svobodna. Revolucija je prinesla pravoslavni ccrkvi sprva strašno mučeništvo, potem pa svobodo. < Gibanje v smislu poglobitve v« verskem duhu tudi na zapadu čedaljebolj narašča. V prvi vrsti se okrcplja katoličan-stvo. To se je opazilo zlasti te dni v Parizu, kjer se je 22. t. m. zaključil dijecezan-ski kongres pod predsedstvom kardinala Dubois. 5000 katoličanov je napolnilo zadnji dan velikansko dvorano v aveniji Wa-gram. Govoril je odlični lajik de Las Ca-ses, ki je poudaril, da je zdaj prišel čas, da se cerkev in država pomirita. Na zborovanju je bil navzoč tudi maršal Castel-nau, ki so ga navzoči navdušeno pozdravljali. De Las Cases je, končujoč svoj govor, dejal, da je naloga katoličanov v Franciji, prenoviti družino, socialno in gospodarsko življenje. Veličastni zbor se je raz-šel po petju »Čredo«. Kakor vedno v časih oživljenja verskega življenja, se pojavljajo tudi številne sekte, mistične struje in podobni pojavi. Tisti, ki še niso našli pot nazaj v katoli-čanstvo, se oprijemajo rajnih tajnostnih naukov. Zlasti se razširja vera v posmrtne duhove, neke nove vrste spiritizem, vera v predeksistenco duš, v bližnji konec sveta, itd. Nedavno je ravno v Parizu na^ stopila neka dama s takim predavanjem ■celo v akademiji moralnih naukov. Značilno je, da tudi na Japonskem med pogani cvete novoverstvo. Zelo se je rajširila tam sekta iOmoto-Kyo«, ki pohaja od neke »proročice« O Nao Baasan, ki je umrla 1918 leta in zapustila mnogo spisov. Razen mnogih čisto poganskih elementov nahajamo v tej sekti nekatere bolj zanimive stvari z zdravim jedrom. Tako n. pr. uči, da današnja kultura, naslonjena na egoizem, mora izginiti in da morajo nad Japonsko zopet zavladati bogovi. Reforme, ki se uvajajo, so le zunanje; treba reforme src in življenja. Nova sekta je proti zasebni lasti in uči komunizem ljubezni, UPORI NA RUSKEM. LDU Varšava, 28. februarja. Brezžič. Uporni mornarji v Kronstadtu so ustrelili tri sovjetske poverjenike. Brzojavni urad v Petrogradu je bil razstreljen. LDU Moskva, 28. febr. (Brezžično) > Pravda« javlja, da je vlada prišla na sled protiboljševiški dijaški zaroti. V Harkovu, Kijevu, Moskvi in Petrogradu je bilo aretiranih 214 dijakov. LDU Moskva, 28. febr. (Brezžično) Francosko brodovje v Črnem morju je podpiralo georgijsko vlado pri zatrt ju upornikov s tem, da je obstreljevalo obal. Moskovsko časopisje poudarja, da je uporniško gibanje posledica strahovite bede, ki jo trpi delovno ljudstvo v Georgiji. NEMŠKI PROTIPREDLOGI. LDU London, 28. febr. (Brezžično) Kakor se poroča, so nemški protipredlogi v osnovitvenem vprašanju nastopni: Plačilo 750 milijonov funtov šterlingov v treh letih. Dvanajst odstotno pristojbino na izvoz Nemci odklanjajo, nasprotno pa dovoljujejo udeležbo na dobičku nemške industrije. OTROŠKA BEDA V SREDNJI EVROPI. LDU Bruselj, 28. februarja. (Brezžič.) List >Le Peuple« priobčuje statistiko otroške bede v Srednji Evropi. V Nemčiji je milijon otrok bolnih, v Avstriji je umrlo od gladu 700.000 otrok, na Madžarskem je od 100.000 v prcjsnjeni letu rojenih otrok 45.000 bolnih in na Poljskem strada milijon otrok v pravem pomenu besede. REPRESTLIJE PROTI NEMČIJI. LDU Pariz, 27. febr. (DunKU) Poseben poročevalec Agence Havas javlja iz Londona; Prvi sestanek med zavezniki in Nemci bo najbrže v torek zvečer. Lloyd George in Briand sta že danes razpravljala 0 vojaških in gospodarskih represalijah, ki bi se uveljavile, če bi se Nemci branili. Trenotno naziranjc govori za gospodarske represalijc. NEMCI V ŠPANIJI, LDU Barcelona, 27. febr. (Havas.) V neki kavarni predmestja S. Andre je bil ubit član revolucionarne strokovne organizacije. V nekem drugem predmestju je bil ubil še en član omenjene organizacije, dočim so bile štiri osebe ranjene. DEMONSTRACI JA VOJNIH INVALIDOV V BERLINU. LDU Berlin, 27. febr. (DunKU) Vcle-berlinsko okrožje mednarodne zveze vojnih invalidov je danes priredilo zborovanje, katerega se je udeležilo nad 12.000 oseb. Po govoru predsednika, ki je govoril o zavlačevanju in omalovaževanju zahtev vojnih invalidov, so priredili invalidi demonstracijski obhod. Pemonstranti so nosili napise in rdeče zastave z zlato sovjetsko zvezdo. Večkrat so se spopadli z varnostno policijo. BOJ MED RUSIJO IN GEORGIO. LDU Pariz, 27. febr. (Havas.) Georgij-ska delegacija javlja: Delegacija ugotavlja, cla je brzojavka iz Carigrada, ki javlja, da so boljševiki zavezeli Tiflis, neresnična, Georgijsko glavno mesto še vedijo drže ge-orgijske čete. Zavezniške misije smatrajo položaj na ostali fronti za zadovoljiv, PoIHKite no wic@. '-[- Pokrajinska vlada v Sloveniji. No- voimenovani predsednik deželne za Slo-vciiijo, dr. Vilko Baltič, jc v soboto prevzel posle predsedništva. Včeraj dopoldne pa posle poverjeništva za notranje zadeve. -j- Šolsko vprašanje se ,je v ustavo-tvornem odseku rešilo s stališča katoličanov jako nepovoljno. Verskonravna podlaga poduka ni sprejeta, temveč saino »moralna vzgoja : v smislu državnega edinstva 1 n tolerance, kar bo seveda vladajoči sistem po svoje razlagal. Verskonravna vzgoja v smislu etične vzgoje na temelju pozitivne vere ne bo uravnavala vsega poduka, marveč se omeji na strokovno podučevanje verozakona in to fakultativno, to je, na željo starišev. V praksi bo to izgledalo tako, da bomo imeli državno šolo, ki bo vzgajala čisto v svojem duhu in smeri, verska vzgoja se omeji najbrž na dve uri na teden, staršepi bodo skušali dati pravico, da otroka odtegnejo temu poduku, kadarkoli poljubno, če pa doseže otrok starost, ko .sme sam odločati o svoji veropripadnosti, pa preide seveda pravica odločati o verskem poduku nanj. To so momenti, ki odločno govore zoper fakultativni veropouk, osobito če pomislimo, da se bo vlada protivila na vse načine ustanavljanju zasebnih šol ali jih vsaj ne bo podpirala, zlasti ne ljudskih, ker hoče demokratsko-radikalna večina imeti monopol na ljudsko osnovno vzgojo. Fakultativni veropuok, osobito če pomislimo, da v Belgiji ali Holandiji, kjer je država obvezana za zasebne šole skrbeti kakor za državne, pri nas pa gre fakultativnost le v prid državne šole, ki je glede na podlago pouka v redakciji ustavnega odbora versko indiferentna. K temu pride dejstvo, da demokratskoradikalna večina le zato ni veropoduka popolnoma iz šole izločila, ker hoče tudi nad njim imeti kontrolo. Iz vsega tega sledi, da bo naš klub primoran za stališče katoličanov v šolskem vprašanju prestali še hud boj v plenumu. Ako se ne doseže popolna svoboda pouka, to je možnost ustanavljanja zasebnih šol in njih popolna ravnopravriost, pač ne bo mogoče vztrajati na fakultativnosti veropoduka, ampak zahtevati njega obveznost za ljudsko in srednjo šolo — če ne, bodo interesi katoliškega prebivalstva bistveno oškodovani, pa tudi interesi države, ki bo trpela veliko škodo, čc se poučevanje v verskih moralnih resnicah prepusti samovolji po-posanieznikov. Za stariše v katoliški veri krščenih otrok poduk v verskonravnih resnicah ni samo pravica, ki jo morajo od države zahtevati, marveč tudi dolžnost, od katere jih nič ne more odvezati, pa tudi ne njihova numišljena >brczkonfesiohalnost.c Morala na brezveratveni podlagi pa ni nobeno nadomestilo za veropoduk, nasprotno rodi žalostne socialne sadove, o čemer se bomo še prepričali, ako se ustavni načrt naše demokratske vlade res izvede. Sicer pa je za naše stališče v tem vprašanju me-rodajna Cerkev. -)- Zasejme šole. Pribičevič bi rad vse zasebne šole uničil a pri tem posebno meri proti katoliškim šolani. Na Francoskem gotovo niso nazadnjaške, a zasebne katoliške Sole so popolnoma svobodne. Nikomur ne pride na misel, da bi jih država morala preganjati. Dne 10. februarja je francoski parlament raz-pravljul o predlogu, du bi dtv.avu žusebue katoliške šole podpirala, kakor jih podpira Belgija. Predlog jo sicer propadel, a vendar je zanj glasovalo 226 poslancev, med temi mnogo svobodomiselcev, proti je glasovalo 371 poslancev. Jugoslavija hoče biti uapredna in svobodna država in bi tudi lahko bila, ako bi Prlbičeviča poslala, kamor spada. -f Interpelacija dr. Mehmeda Spaho na g. ministra notranjih zadev. Dne 1. oktobra 1. 1. sem preko predsedstva začasnega narodnega predstavništva poslal g, ministru interpelacijo sledeče vsebine: >14. septembra 1920 so zasledovali orožniki neke odmetnike v bližini vasi Peso-čani v ohridskem okraju. Prišlo je tudi do streljanja med orožniki in odmetniki. V tem boju je bil ubit tudi neki orožnik. Dva dni pozneje je prišql v vas okrajni »pisar« iz Ohrida z orožniki in z oboroženimi pravoslavnimi kmeti iz okolice in je zahteval na vsako hišo po 10 zlatih turških lir, češ da bo drugače zažgal vse hiše. Preplašeni kmejte so z veliko težavo spravili skupaj po 10 lir, toda okrajni »pisar« s tem ni bil zadovoljen, ampak je zahteval še več. Kmetje so dajali, dokler so imeli kaj denarja, potem pa so okrajni »pisar« in orožniki zažgali vse hiše v vasi; en del prebivalcev jc iz strahu pobegnil in le 40 mož, 2 ženi in 3 otroci so še ostali, katere so orožniki nato zaprli v džamijo. Ko je bila vas zažgana, se je začelo klanje pred džamijo in jok in stok nesrečnih žrtev. Prvi je prišel na vrsto kmet Destanagu, ki je orožnikom izdal odmetnika. Zaklali so ga med jokom in obupnim krikom ostalih. Za njim je prišel na vrsto hodža Kamil efendi in tako po vrsti do zadnjega otroka. Vse so potem zmetali v jamo pred džamijo, kjer se še danes nahajajo, »Pisar«, orožniki in kmetje, ki so izvršili ta nezaslišan zločin, oropali so potem vso imovino poki anih. — Zgražajoč se nad tem strašnim zločinom, vprašam g. ministra notranjih zadev, kaj je storil, da se zločinci po zakonu kaznujejo in kdaj bodo prenehala tako strašna dejanja v teh krajih? Prosim za pismen odgovor.« — Na to vprašanje sem prejel samo predhodni odgovor, v katerem ste mi, g. minister, obljubili meritoren odgovor, čim prejmete poročilo inšpektorja, ki je bil poslan na lice mesta v svrho ugotovitve dejanskega stanja. Dasi je preteklo od tega časa do razpustitve začasnega narodnega predstavništva skoraj dva meseca, nisem prejel nobenega meritornega odgovora, zato vprašam g. ministra, £e je voljan, da mi odgovori na vprašanje od 1. oktobra 1920? — Belgrad, 19, februarja 1921. — Dr. Mehmed Spaho 1. r., poslanec. -j- Za decentralizacijo uprave se je izrekel tudi italijanski parlament V seji dne 25. t. m. »Sedanja uprava ne odgovarja več gospodarskim in socialnim potrebam naroda. Zato je potrebna široka decentralizacija uprave,« Tako poslanec Tangorra. Btibbio se je izjavil v istem smislu, češ, »treba je vso upravo reformirati tako, da bodo prišle bolj do veljave lokalne edi-nice,« — V Franciji, Italiji in Nemčiji de-centralizujejo, pri nas, ki smo bolj moderni, pa centralizujemo. Italijani so na tenj, cla svojo centralistično upravo reformirajo v avtonomističnem smislu, pri nas pa je demokratsko-radikalna večina kopirala laško centralistično upravo ,.. -j- Omejitev naseljevanja v Ameriki. Poslanska zbornica v Washingtonu je sprejela po senatu odobreni priselevalni zakon, ki omejuje od 1. aprila dalje za 15 mesecev število inozcmcev vseh narodnosti, ki so bile upravičene, naseliti sc v Ze-dinjenih državah, na 3% števila pripadnikov dotične narodnosti, ki je bivala v Ze-dinjeniii državah za ljudskega štetja od I. 1910. Puma novica. — Umrl je v Dolenji Vasi pri Cerknici g. Anton Sterlč, oče g. akademienega slikarja Franca Sterleta. N. v m. p.! — Vsem župnim in občinskim uradom! Podporno društvo slepih v Ljubljani naproša uljudno vse župne in občinske urade v Sloveniji, da blagovolijo poslati zapisnik v s e h s 1 e p i h , ki spadajo v njihovo področje. Ta zapisnik naj bi obsegal: Ime in priimek, starost in rojstni kraj, pristojna občina in sedanje bivališče, ali je vojni ali civilni slepi oziroma slepa in v kakih gmotnih razmerah se nahaja. Ker je to za vse slepe velepomembno in izključno njim v korist, da društvo zanje izve in z njimi tako pride v stik, se nadejamo, da p. n. naprošeni ustrežejo želji društva in mu po možnosti ugode. — Podpiiano društvo slepih v Ljubljani ima dne 4. aprila t. 1. svoj redni občni zbor, zatorej uljudno prosi, da bi vsaj do 25. marca t. 1. prejelo zgoraj navedene podatke o slepih. Že vnaprej sc najiskreneje zahvaljuje za blago naklonjenost. Za odbor: G. F. Jurasek, t. č. predsednik, Vinko Naglič, t. č. tajnik. Naslov: »Podporno društvo slepih« v Ljubljani, Wolfova ulica 12. • Novomeška podružnica Sloin. zvetie Inin v soboto 5. marca ob 1. uri pop. v Novem nu-slu v dvorani Rokodel. doma svoje zborovanje s predavanjem o Gospodinjskih tečajih. V Ameriko (škofija Cleveland) je odpotoval dne 25. februarja g. Janez M i klavci P, ki je služboval .16 let kot župnik na Vriiu sv. Treh Kraljev (884 m). Po svoji požrtvovalnosti in gostoljubnosti je poznan pri vseh izletnikih, ki bo pohiteli na Vrh. Odslej bo deloval med slovenskimi naselbinami t Clevelandu. — Slovensko Planinsko Društvo naznanja, da je razposlalo 1. številko Planinskega Veslnika za leto ,1921. vsem članom in naročnikom, ki so pri Osrednjem društvu vpisani, na ogled. Naprošajo se vsi člani, ki ne nameravajo lista naročiti, da blagovolijo poslano številko vrniti. Trosijo setucli vsi tisti člani, ki reflektirajo na Planinski Vestnik in ga še niso prejeli, da blagovolijo poslati svoj natančni naslov na pisarno S. P. D., Ljubljana, Kralja Petra trg št. 2. — Spominjajmo se naših slepih prt vsaki priliki! »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani so darovali: Knezoškof ljubljanski dr. Ant. Bonaventura Jeglič 1000 K, dr, Ivan Tavčar, župan ljubljanski, 400 K, konzulat Čehoslovaške republike v Ljubljani, 200 K, Sever in komp., trgovina s semeni v Ljubljani, 200 K, Ant. Krisper, kolonijalna trgovina v Ljubljani, 500 K, A. Šarabon, veletrgovina v Ljubljani, 100 K, H, Suttner, veletrgovina z urami v Ljubljani, 20 K, skupaj 2420 K, za kar se društvo najprisrčneje zahvaljuje in prosi si. občinstvo, da blagovoli v obilnem številu pristopati k našemu društvu. Ustanovni člani plačajo 500 K, podporni pa 20 K. Preplačila se hvaležno sprejmejo. Podporno društvo slepih v Ljubljani na roke predsednika G. F. Jurasek, Wolfova ulica 12. — Pisateljski honorarji v Srbiji. >Glasnik Srpske Književne Zadruge« v Belgradu poroča, da bo odbor Zadruge plačeval pisateljem tele nagrade: za izvirne stvari po 860—480 diti. cd pole, za prevode v prozi po 1.80—240, za prevode v verzih po 240—320 din. — Kakor vidimo, so v Belgradu tudi v tem oziru cene precej višje ne^o v Sloveniji, čeprav tudi' v Belgradu pisatelj ne bo obogatelj. — Požar. Dne 24. febr. t. 1. ob po! dveh popoldne je začelo goreti na posestvu mlinarja Andreja Maleša na Jeranovem (občina Mekinje) p. d. pri Mihovcu. V eni uri je pogorel dvojen kozolec (doplar), hlev, svinjak ter vsa krma in gospodarsko orodje; živino so še v zadnjem trenutku rešili. Tudi zraven stoječi mlin bi bil brez dvoma postal žrtev ognja, da ni bila takoj na mestu požarna bramba iz smodnišnice, ki je z izredno spretnostjo omejila ogenj. Gasilcem vsa čast in priznanje! Škodo cenijo na 700.000 kron. Sumijo, da je bržkone zažgala maščevalna roka 25 letnega postopača Janeza Ja godica, katerega so še na dan požara odvedli v zapor. Sploh spadajo take vrste ljudje, ki nočejo nič delati, v prisilno delavnico, —Nesreča v kamnolomu, V kamnolomu g. Weinbergerja je eksplodiral naboj. Zadet je bil Ivan Oblak v oči in težko ranjen. — Državna razredna loterija. Tretje žrebanje 7. in 8. marca. Cena za 'h srečko 576 K, l/2 srečke 288 K, % srečke 144 K, Vs^srečke 72 K. Naročbe iz cele države naj se naslove na glavno kolekturo: Me-djunarodna banka d. d,, oddelek za državno klasno loterijo, Zagreb, Nikolieeva uli-ca 7 in Gajeva ulica 8, 587 Primorske novice« Proslava aneksije Trsta in Istre se vrši 23, ali 24. marca t. 1. Prisostvovali bodo kralj, kraljica, več članev kraljeve hiše, senatorji in poslanci ter zastopniki zavezniških držav. Nov atentat na pravice slovanstva v Veneciji Juliji namerava italijanska vlada. Ker je italijanski proporčni volivni zakon tak, da bi Slovani povsod prišli do veljave, proučuje zdaj osfednji urad za »odrešene deže!le« v Rimu, kako naj bi ta zakon tako predelal, da bi bili tako Slovani v Primorju kakor Nemci v Trentinu kar mogoče bolj oškodovani. Najbrž bodo skuali vo-iivne okraje tako preurediti, da bi laHki element prišel l^olikor mogoče bolj do veljave. Zaradi Inke Baroš hc-čejo laški nacionalisti vreči Giolittijcvo ministrstvo in upajo, da dosežejo ta svoj namen v odseku za zunanje zadeve, kjer se bo to vprašanje obravnavalo, kadar se grof Sforza vrne iz Londona. Italijanski nacionalisti pravijo, da jih nič ne briga, če se je grof Sforza nasproti jugoslovanskim delegatom v Rapallu osebno obvezal, da Italija to luko pripozna Jugoslaviji, češ, mi ne živimo v absolutistični državi, kjer bi ministri za hrbtom prebivalstva lahko trgovali za iiaiijanski« teritorij, kakor se jim zljubi^,. Kaj pa mi, ki smo izgubili pol milijona < ne da bi nas naši ministri za to vprašali, gospodje laški nacionalisti? Fašisti ro 13, t. m. napravili izlet v Vrtojbo, vrgli tam bombo, preiskali žup-' nišče iri čitalnico, potrgali občinske razglase, žalili župana g, Sauniga in potem šli razsajat še v Šempeter. Tudi so pridno streljali iz revolverjev. Karabinijeri jih pri tem kulturnem delu niso motili. V takih razmerah živimo Primorci pod Italijo, »Kmctsko in delavska zveza« sc jo osnovala 20, i. m. za tolminski okraj. Govorili so gg. Abram, Bitcžnik in župan Rejec iz šebrelj. Udeležencev je bilo 450, G. Ster. '48. SLOVENEC, dne marca jl92L Sfi^mt 3 župnik Abram jc predložil 12 resolucij, v katerih se zahteva cd vlade, da podpira slovensko kmetijstvo enako kakor laško, da nastavlja uradnike, zmožne slovenskega jezika, skrbi za slovensko šolstvo, ne pači krajevnih imen in napravi red v deželi, kjer se pojavljajo fašistične tolpe. Shod je pokazal, da se zavedni Tolminci od Lahov ne dajo strahovati. UubUaitske novice. Jj Sestanek duhovščine ljubljanskega mesta bo v sredo, 2. marca, ob 5 .uri popoldne v posvetovalnici Katoliškega tiskovnega društva. Na dnevnem redu so jako važne zadeve. Poročal bo g. prof. dr. Franc Kulovec. lj Vodstvo SLS za Ljubljano ima danes ob 8. uri zvečer v Jugoslov. tiskarni, L nadstropje, sejo. Vsi odborniki naj se zanesljivo udeleže. lj Starešinski srbo-hrvatski tečaj se da-ues ne vrši, ker je več članov zadržanih. Prihodnji tečaj bo v četrtek ob navadni uri. lj Osrednji svet družbe sv. Elizabeto ima mesečno sejo danes, 1. marca, ob 5 uri popoldne v Alojzijevišču. lj Krekova prosveta. Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk ima danes ob 7. uri zvečer zanimivo predavanje. Članice, udeležite se ga polnoštevilno in pripeljite šc druge seboj! — Odbor. lj Prijatelj, kam pa v nedeljo? V Rokodelski dom. Tam priredi »Prosveta frančiškanske župnije« svoj družabni večer. Spored je zelo mnogoličen. Vstopnina 4 K. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Na veselo svidenje! (K) lj Prosveta frančiškanske župnije priredi. svojim članom in prijateljem zanimivo predavanje, ki se bo vršilo v sredo dne 2. t. m. v dvorani na porti frančiškanskega samostana. Pridite v obilnem številu! Začetek ob 8. uri zvečer, lj Slomškova zveza. Podružnica za Ljubljano priredi v soboto predavanje o pomenu narodne vzgoje. Predavatelj tovariš Rudolf Pečjak. K predavanju vabimo tudi tovariše in tovarišice iz bližnje okolice. Predavanje se vrši v Rokodelskem domu, Komenskega ulica. lj Predavanja SKSZ v Ljudskem doniu se ne bodo več vršila, ker se prostor v druge namene vporablja. lj Občni zbor »Slovenskega Rdečega križa« v Ljubljani se vrši dne 2. marca t. 1. ob 5. uri popoldne v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani. Dnevni red; Poročilo predsedstva, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitev odbora, delovanje Rdečega križa v mirnem času in raznoterosti. — Ker bo. ta občni zbor določil smernice bodečemu delovanju, Rdečega, križa, prosimo, da se tega občnega zbora udeleže vsi, ki imajo čut do revnega, bednega ljudstva. — Odbor. lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Popovič, hči vladnega koncipista, 1 dan. — Josipina Škulj, hči gostilničarja in posestnika, 15 let. — Rudolf Babnik, mizarjev sin, 22 dni. — Hubert Galle, grajščak, 54 let. — Pavel Mertelj, bivši hlapec, 73 let. — Marija Lani, bolniška sestra, 28 let. — Anton Siatič, misijonarski brat, 39 let. — Ivan Rajh, ključavničarski vajenec, 17 let. — Ivan Žohar z bratom, dvojčka, 9 ozir. 4 ure. — Fran Pertot, žel. narevident, 45 let. — Fran Strajnar, delavec, 75 let. — Frančiška Novak, gošča, 66 let. lj Čevljarska za*ru£a ?,u L;ubl?ano in okolico in Produktivna zadruga čevljarjev z, ■ ■ • kjsi>.v..c eianc na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo dne 6. marca 1921 ob 9. uri dopoldne v restavraciji Narodnega doma s sledečim dnevnim redom: Poročilo o sejmu, ki se ima vršiti od 6. do 20. avgusta, glede razstave čevljarskih izdelkov in poročilo o naročbi modernih kopitov, lj Zadruga mesarjev in prekajcvalccv vpisuje svoje vajence vsako sredo od 3. do 4. ure popoldne, Poljanska cesta št. 21, (K) lj Okraden trgovec. V soboto popoldne se je tukajšnji trgovec J, Renko v avtomobilu v spremstvu več šoferjev odpeljal po opravkih v Tržič Seboj je imel 29.600 K jugoslovanskega in 11.000 mark nemškega denarja ter nekaj listin. V' neki gostilni je trgovec plačal šoferjem nekaj litrov vina. Ko se je trgovec za hip odstranil, so mu baje njegovi »gostje« vrgli v pijačo omamljivo sredstvo, vsled česar je mož bil takoj omamljen. Med potjo mu je nato izginila denarnica, ki jo je pogrešil takoj v Ljubljani. Stvar je naznanil policiji, ki jc zaprla šoferje Keržiča, Martinca in Kordana. Trgovec je dobil nazaj ves denar, izvzemši 6000 K. DSlaski vestnik. d f Marija Strniša. Včeraj zjutraj je nebeški Vrtnar presadil v rajski vrt nedolžno cvetko, našo tovarišico Marijo. Pogreb bo danes v torek ob tričetrt 16. uri iz hiše žalosti, Stari trg Št. 11 a na okopališče k sv. Križu. Tovarišice! >Zvezda« se ga udeleži korpora-tivno. — K. S. t. č. predsednica. d »Danic^,« Danes, dne 1, t. m,, se vrši ob 8, uri zvečer v dvorani Akademskega doma 2, izredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Sprejem novih članov. 2. Razgovor. Vsi tovariši Daničarji in Zarjani, pridite gotovo! Gg. starešine najvljudneje vabljeni! — Odbor. d Dramatični odsek »Zvezde: ima danes ob 19. uri v sobi S. I). Z. zanimivo predavanje. — Vodja. d Osrednji odbor S. D. Z. ima jutri po kongregacijskem sestanku v sobi :>Zarje<: vaz-no sejo. — Predsednik. OrSovskl vestnik. Seja predsedstva in vaditeljskega zbora Orliške zveze se vrši v četrtek, t, j. dne 3. marca točno ob 4. uri popoldne v Jugoslovanski tiskarni, I. nadstr. — Podpredsednica. (K) Govorniški tečaj danes dne 1. marca 1921 odpade. Prihodnja ura bo v ponedeljek dne 7. t, m, točno ob pol 8. uri v Jugoslovanski tiskarni, I. Vsak udeleženec naj prinese seboj izdelano predavanje. Šentjakobski Orel ima danes ob pol 8. ud zvečer redni fantovski večer v društvenih prostorih. Zeli se polnoštevilna udeležba. (K) NalnovsiSa paračila«. SEJA USTAVNEGA ODBORA. Belgrad, 28. februarja. (Izvir.) Na današnji seji ustavnega odbora, ki jo je otvo-ril predsednik dr. Ninčič ob 9. uri dopoldne, so pričeli razpravljati o členu 30, ki govori o odgvornosti ministrov. Gjonovie zahteva, da so ministri odgovorni tudi za vsa zasebna dejanja vladarja. Dr. Pavičič predlaga, naj bo za vladarjeva dejanja za časa vojske odgovoren načelnik generalnega štaba. Radikalec Ljuba Jovanovič se pridruži temu predlogu. Člen 30 je bil na to sprejet. — Prešli so na člen 31, ki govori o polnoletnosti vladarja. Social. Drvac predlaga, naj se določi za polnoletnost mesto 18 let 21 let. — Člen se sprejme. — Razpravljati se je pričelo o členu 32, ki govori o nasledstvu.Po daljši debati je bila sprejeta vladna stilizacija člena. Člena 34 in 35 sta bila sprejeta brez debate. Pri členu 36, ki govori o državnih upraviteljih začasa odsotnosti ali nesposobnosti kralja, se je vnela daljša debata, končno jc bil ta člen z malimi spremembami sprejet. Sprejel se je tudi člen 37. Nato se je pričela razpravljati o dvodomskem sistemu Prvi je govoril poslanec Sušnik, ki je v daljšem govoru obrazložil stališče Jugoslovanskega kluba. Prihodnja seja bo jutri. PRED ODLOČITVIJO MUSLIMANOV. Belgrad, 28. februarja. (Izvirno) Sta-' lišče muslimanskega kluba je še vedno nejasno. Mlajši elementi zahtevajo, da naj klub ostane na stališču avtonomije. Korku-tov članek v sarajevski >Pravdi«, ki se izjavlja za vstop v viado in napada Hrvate, skoro vsi člani muslimanskega kluba obsojajo. Za danes napovedana plenarna seja je odložena na jutri, ker še niso vsi poslanci dospeli v Belgrad. Jugoslovanska muslimanska organizacija v Sarajevu je dala klubu svobodne roke, a za sklep je pa treba dvotretjinske veČine. Zato vlada splošno zanimanje, za kakšpo politiko se bo klub odločil. ZLORABA V MINISTRSTVU PREHRANE. Belgrad, 28. febr. (Izvir.) Včerajšnji ministrski svet je razpravljal o likvidaciji ministrstva za prehrano. Pri tej priliki so prišli na sled mnogim zlorabam z oljem ,bencinom itd. NOVI UVOZNI TARIFI. Belgrad, 28. febr. (Izvir.) Načrt novih uvoznih tarifov je urejen. Sedaj ga pretresa še gospodarsko-finančni odbor ministrskega sveta. Vnovih tarifih odpade carinan a papir. ODPUŠČANJE URADNIKOV. Belgrad, 28. t. m. (Izvir.) V raznih uradih so pričeli odpuščati uradnike. Uprava državnih monopolov je že odpustila 400 uradnikov, ki so bili odveč ali brez posla. » PREBIVALSTVO ZAGREBA. LDU Zagreb, 28. febr. (ZNU) Po dosedanjem izidu ljudskega štetja ima mesto Zagreb 108.338 na dan popisa, t. j. dne 31. januarja prisotnih prebivalcev. Med temi je 5416 vojakov, nastanjenih v vojašnici in drugih vojaških zgradbah. Začasno odsotnih oseb so našteli 1790 (1197 moških in 593 žensk), ki stalno prebivajo v Zagrebu. POBOJI V ITALIJI. LDU Florenca, 28. febr, (Štefani.) — »Zveza liberalne mladine« je po svečanem blagoslovljcnju društvene zastave priredila obhod po mestu. Udeležence so napadli komunisti; dve osebi sta ubiti, več pa jih je ranjenih. Popoldne so fašisti vdrli k seji zveze kavarnskih natakarjev in proletar-ske lige; pri tem je bil ubit en socialistični agitator. Namcščenci cestne železnice v Florenci so v znak protesta pričeli stavkati. Policija je več ljudi zaprla. USMRTITVE NA IRSKEM. LDU Dublin, 28. febr. (Reuter.) Jutri zjutraj bodo v Corku usmrtili šest sinfaj-novcev zaradi veleizdaje. ŠTRAJK TSIKARNIŠKIH NAMEŠČENCEV V BUDIMPEŠTI. LDU Budimpešta, 28. febr. (MKU) — V Budimpešti so pričeli stavkati nameščenci v tiskarnah. Sinoči so stavci poslali lastnikom tiskarn ultimat, v katerem za- htevajo, naj sc jim povišajo plače za 55 do 75%. Delodajalci so sc posvetovali danes dopoldne, vendar pa stavci niso čakali in že preje pričeli stavkati. Listi danes niso izšli. BORZA. LDU Zagreb, 28. febr. (ZNU) Devize; Berlin 237—239, Italija 546—547.50, London 580—585, Newyork kabel 148.50—0, ček 147.50—148, Pariz 1075—1080, Praga 187.50—188, Švica 2450—2525, Dunaj 20.85—20.90. Valute: Ameriški dolarji 145.50—146, avstrijske krone 21—24, carski rublji 0—70, 20kronski zlatniki 488 do 490, angleški funti 550—0, napoleondori 490—492, nemške marke 233—238, italijanske lire 533—539. ¥ delu reiitev in zmaga. Delo je truu in napor, ki se mu vsa naša narava upira. Treba je nujuih razlogov, ki nas nagnejo, da premagamo odpor v sebi in delamo. Ti razlogi morejo biti nižje ali višje vrste: smuoohrana, dobiček, častihlepje, skrb za svojce ali ljubezen do stvari same, do ustvarjanja. Kdor ne najde v sebi nobenega teh razlogov, tisti gotovo ne dela. Lenuhov jo vedno nekaj v vseh slojih, a razen teli posameznikov, ki so izjeme v svoji olcolici in izročeni zaničevanju in pomanjkanju, imamo pa tudi cele sloje lenuhov. To so sloji, ki žive od dela drugih. Brez dela namreč nihče živeti ne more iu kdor ne dela sani, morajo zanj delati drugi. Takih slojev, pa tudi narodov je bilo vedno na svetu. Navedimo za primer le Grke in Rimljane, Hune in Turke, v uam najbližji zgodovini pa plemstvo in danes kapitalistično meščanstvo. Vsak narod in vsak sloj, !;i se je enkrat povzpel na hrbet drugih, se je z vsemi silami skušal obdržati v svojem mehkem sedežu in se obupno branil, da bi vajeti in bič zamenjal z ojnicami. Zamišljali so nauke in postave v svoj prid iu se obdajali z brahijalno silo: z vojaštvom iu birištvom, da so mogli strahovati upirajoče se podjarmljene narode ali tla-čane. Na ta način so se ohranjali v sedlu daljšo ali krajšo dobo, nekateri celo vekove. Toda prej ali slej jo vsakega izmed njih zadela usoda: propadali so drug za drugim in morali dali mesta delavnim narodom oziroma slojem. Kakor jo bilo v prvotnem raju človeku namenjeno lahko, prijetno življenje brez napornega mučnega dela in je Stvarnik Adamu šele kot kazen za greh napovedal: >V potu svojega obraza boš jedel svoj kruhe —' tuko je vsedobri Bog v to kazen položil tudi svoj blagoslov. Delo daje človeku pobotnico za odplačani dolg, delo mu bistri duha in uri roke, delo ga napravlja stvarnika v stvarstvu, vladarja narave, delo ga ohranja zdravega na duši in na telesu. Vsega toga lenuh nima, zato brezpogojno propade prej ali slej. Tako nas uči vera, tako zgodovina, tako vsakdanja izkušnja. V tem je velika tolažba in up za delavne sloje in narode tudi v današnjih dneh. Kakor-šnakoli je zaenkrat premoč tistih, ki jahajo na naših hrbtih — v delu imamo neprevarljivo .jamstvo, da bomo končno ostali zmagovalci mi, ki delamo. Zalo kvišku srca! ia naj ne bo nikogar med nami, ki bi preklinjal usodo, ker ga je postavila nied delavce — bodisi že duševne ali telesne, najsi ž« gre za sloj ali pleme — marveč blagoslavlja naj jo. Saj ima ravno v delu poroštvo svojega bodočega poveličanja, svoje zmage uad sedanjimi tirani. Če je pa delo tako velika reč — ali ga ne bomo ljubili in čislali? Ali se ne. bo vsak izmed nas z veseljem oklepal dela in ga vršil ne nevoljno in površno, ampak voljno in zvesto? Gmotno plačilo pri tem je postranskega pomena -r- delo samo je sebe vredno, ako je namreč sploh koristno. Če ima pri tem morda moj tlačitelj večji dobiček, nego bi mu ga hotel privoščiti — nič zato; od dobro opravljenega dela imam vedno jaz sam največjo korist, čeprav nc lakoj v prijemljivi, gmotni obliki. S tem pa seveda še dolgo' ni rečeno, da se delavni človek, sloj ali narod ue sme poležati za izboljšanje svojega položaja, marveč bi moral mirno čakati, da njegov izkoriščevalec polagoma sam od sebe propade, |a-korekoč živ segnije. Nikakor ne! Ampak mi moramo tistim, ki jih nosimo na svojih hrbtih, to ježo pošteno zaračunati, zahtevati izboljšanje plač iu delavnih razmer vobče ter jih neprestano opominjati, da jezdijo svojemu grobu nasproti. Temu grobu se bližajo tem hitreje, in ta grob bo zanje tem strašnejSi, čmbolj nas sedaj naganjajo, čimbolj rabijo svoj bič... Da je v tem boju za izboljšanje položaja delavskih slojev dovoljeno tudi začasno brezdelje — štrajk ali pasivna rezisten-oa, je ob sebi umljivo. Ako je torej daues meščanski kapitalizem — in vse, kar je ž njim v zvezi — prevla-dovalec ne samo v naši državi, ampak tako prilično po vsem svetu, ne smemo obupavali uad našo delavsko stvarjo. Ta je prava in zdrava in pod odejo suega, ki ga je pravkar nasula nanjo kapitalistična'vihra, varno klije. Ko pride spomlad in se pod toplim solncent stopi sneg, bo naša stvar zopet zazolenela, šinila kvišku in dozorela z.n žetev. To je tuko gotovo, kakor gotovo je Bog človekovo življenje postavil na temelj dela. Treba je samo, da mi ostanemo '/.vesti prvič delu samemu, dn delo ljubimo in cenimo, ne toliko zaradi gmotnih koristi, ki nam jih donaša, marveč predvsem zaradi njegove notranje vrednosti. Drugič pa moramo ostati zvesti svoji krščanski delavski stvari. Pod različnimi prapori se zbirajo vojniki za zmago dela uad lenuštvom, toda gotovo je, da le en prapor kaže v pravo smer in vodi do srečne, sadupolne zmage: krščanski prapor. Pod tem praporom najde priznanje in čast vsak pošten delavec neglede na njegovo stanovsko suknjo pod njim ima biti vsak deležeu vseh blagodati na delu osnovnega pravičnega družabnega reda. Naša pot morda ne vodi tako hitro do zmage, toda gotovo-, varno in brez krvavih žrtev, ki zmago lo omadežujejo in jo obteže s krivdo. Zato je modro tisto delavstvo, ki sledi krščanskemu delavskemu praporu. Modri _v svoj lastni prid — pa tudi tisti izmed jahajo-čih, ki se temu praporu radovoljno umikajo. Prosveta. pr Finžgarjova petdesetletnica se je praznovala v narodnem gledališču v soboto, dne 26. t. m. z vprizoritvijo njegove nove drame >Razvn)>i!i< življenja«. Dramsko gledališče jo bilo veliko premajhno, da bi bili mogli dobiti vsi Finžgarjevi častilci tu večer prostora. Občinstvo je priredilo avtorju po prvem in drugem dejanju prisrčne ovacije, g. Danilo pa mu je izročil lep la-vorov venec. Gotovo pa je, da iz vsake druge. Finžgarjove drame zveni več akordov, ubranih za slavnostno razpoloženje, kakor ravno iz tega zadnjega dela'; in je drama, ki s težo lega v dušo, ki ie vsa iz tal in ostaja pri tleh; vsaka zanesenost ji je tuj«. Povrhu pa je vprizoriiev kf.kega Finžgarje-vega dela pri nas največja težava iz razloga, ki je drugje lahkota: živ narodni jezik, njega ritem in pravi zanos. Te;-i jo pri nas zmožen le še g. Danilo, za njftn ga. Ju-vanova. Zato celo pri malem številu oseb ni bilo mogoče te ii • : zasesti tako, da bi imeli pred seboj živo celoto. Vkljub nagli pripravi pa je iroba priznati režiserju, da jo ustvaril b>p večer; le scenicni apafrit jo bil slabo preizkušen/Središče igro je bila kijub vsej skromnosti po mdji sodbi gdč. V. Danilova s svojo Tono, popolno izdelani figuri sta bili tudi Lončka «n. Juvaaove in Sirk ga. Danila. Druge osebe ir po delom;;« na tem, ker jih avtor sam ni dovolj izdelal, iako Martin, ki je pa v g. Grcgorinu dobil pridnega in deloma tudi srečnega tolmača dočim je g. Loaiik s svojo igro premakni! težišče avtorjevega kanleta. V" celoti pa jo delo s prvo vprizoritvijo našlo tla in bo živelo in napravilo dolgo pot. O drami sami še izpregovorimo jutri. Fc. K. pr Kourcrt »Ljubljano«: ?,!. februarja 102L Na dan ustanovnega občnega zboru : Pevvko Zveze« je priredila -Ljubljana konccrt. Kaj pametna misel jo bila, da se zastopnikom podeželskih pevskih društev na rojstni dnn »Pevsko Zveze- pokaže uspeh smotrenega dole, kot ga vrši že trkom dveh let društvo ; Ljubljana . Kdor zasleduje razvoj Ljubljane« more opa - iti !a so goji v prvi vrsti narodna pesen' vseh slovanskih narodov ju sicer v tolikem obsegu kot pri nobenem ljubljanskem pevskem društvu. Prav je, da so s tem izbijo ona napačna sodba, -.polagoma stavija v programe tudi moderno glasbo, ono glasbo, ki z vsemi razpoložljivimi sredstvi nega v globijuo človeškega aiva, da kolikor mogoče ločno in resnično naslika človeka v njegovem hotenju, hrepenenju in vrvenju. Koncert jo otvorila še neobjavljena, šesteroglasna Prenirlova skladba Molitev1-:; moderna skladba, ko si vsak glos samostojno, po smelih postopih vdira, gaz tja v dalio in glasovi kar tekmujejo, da bi zadosti po-vdarili v pesmi izražene prošnje: : Dela blagoslovi, naših slabih rok . Smili se sirot-; kaži pravo pot, ki do sreče vodi«! Izvajanje lo pesni ie bilo slabo; morda bi dirigent pritrdil, da je zbor padel za pol tona. Nesigurnost v nazadovanju, slaba intonacija. Kje je vzrok? Če bi kdo trdil, dn je niso znali, bi no zadel. Vzrok je v tem, ker jo bila pesem kol prva točka na programu. Pevci so bili nekam vznemirjeni, uerazpoloženi, poslušavei ne Se zbrani in ne še voljni in zmožni sprejeli to glasbo vase. Kje v sredi bi se bil teren- z lažjimi pesmimi ugladil in pripravil in učinek bi bil nedvomno boljši. Pomanjkanje močnega in izrazi-lega basa je bilo tudi tukaj najobčutnejSe. Pri Večerni me je zauimalo že naprej, kako se bo glasila druga kitica: »Zvonček le je čuti, mesec 7. neba seva, v lesu drobni slavec, milo pesem pe-va, z nepopisno očarujočo glasbeno interpretacijo. Še malo več lepote, vlito' v to mesto bi si bil želel.Lep zborček jo bila tudi Gerbičeva Po zimi.. Savinova r-Kosac je bila lepše predriašann kot Ivimovčeva Zaročenka-:! Ženski zbor je pet dvo Dvofakovi s spremljevanjem klavirja, katerih druga je prav vžgala. Spored so je zdel nekaterim preenoličen; zdi sc mi, da ie bilo »Ljubljani- nn tem, da nastopi le s svojimi močmi 'n 110 kliči; kakih solistov. Z odrom nn to jo bil spored dovolj mnogoličen. sni je nastopil mešani, moški in žouski zbor. Toda lahko bi bila v drugem delu odpadla kaka narodna .in bi so postavila na njeno mesto kaka novejša Lajovičeva ali kateregakoli 111 bi bil spored mnogoličnejši. Koncert jo vodil društveni pevovodja g. M. Hajuk. Njegovo mirno in točno dirigiranje nam je imponiralo. Zbor mu je pa/.no sledil; vsak gib roke je. nnšel odmev pri pevcih. Izgovorjava jo bila vzgledna; enotnost med ženskimi giascvi mestoma precej kaljena. Iz-donenje zadnjih akordov prehitro. Razveseljivo je bilo, da je prisostvovalo koncertu mnogo članov podeželskih društev. Sploh bi bilo primemo, da bi raznovrstna zborovanja v Ljubljani ali pn občni zbori P. Z. bili združeni s koncerti, katerih bi so udeležnikl lahko udeležili, se veliko naučili in tudi navdušili za prosvetno delo. D. pr Ušla je dr. Breznikov« Slov. slovnica v drugi, predelaui izdaji. Od prve izdaje se odlikuje ru vokalni koncert. Spored koncerta bo sestavljen iz glasbenih del domačo in svetovne literature. Natančen spored objuvimo prihodnjič. pr »Šport« štev. 9. Izšla ie 9. številka »Športa« in prinaša krasne slike sankaške tekme v Bohinju Iz vsebin; ome/ijamo: Poročilo o smuški in drsalni tekmi v Bohinju, država in šport, poročilo o reorjjanizacii tujskega prometa v Jugoslaviji in pregled športnega gibanja po svetu. »Šport- stane v naročnini 4 K in ga vsem toplo priporočamo. mo blok brez podlage po 8 K. Dobi se tudi še nekaj žepnih koledarčkov zelo lično vezanih po 6 K. v tem, da je po obliki lažja, po vsebini pa mnogo bogatejša. Velja trdo vezana 48 kron. pr Šmaruice: Premišljevanje Sr<'i>. Marije po o. Hatterju 1». .1. napisal 1'. Ladislav liro vat. O F. M, ima v zalogi knjigarna I. Krajec nasl. v Novem mestu. Cena vezani kjigi K 22.— pr Slovensko narodno gledališče v Mariboru bo imelo v bližnjem času na repertoarju izvirno dramo dr. Alojzija Hemca >P a u 1 a'.-, ki jo je avtor predelal iznova. V gledaliških krogih vzbuja drama precejšnjo pozornost. — Gostovanje ruskih igralecv beguncev, ki so vprizorili Logojevo Žo-nitev-f 25. sebruarja t. 1., ni ustrezalo nikakršnim umetniškim zahtevam. Reč je bila slabo naštudi-rana in slabo izvajana. Vodstvo gledališča naj tako slabih gostovanj ne pripušča pred občinstvo. — Joso Josta. pr Vokalni koncert v Mariboru. V petek, dno 4. t. m. priredita člana mariborskega gledališča gdč. Slavka M c z g e č e v a in g. Marij Šimenc, v koncertni dvorani narodnega gledališče v Maribo- Meteorologično poročilo. Ljnbijana 306 ra n. ni. vis. Cm ojiflho- \ anin Uaio-motor v mm Tul mu-meter v O 1'iilirum dilorencR t o Nobo, vetrov' faiavia v mm jasno jusuo J. v. da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Hraerike po naSem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natanSni sneseta, ki ste ga sprejeli, ln dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo. Enake pritožbe so sc po strog; preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čeS, bo raje še poslal, ker bo mislil, da > v potrebi. V rcsnlci pa dosežejo nasprolno. Ko sc po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno Izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. KoneCno sc obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled maloinarnegu poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Hmeriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street New York, N. Y. pr. £$ogdai\ Stopar advokat £rriica Coplikar poročena. ljubljana - .Zagreb. sprejela bi se tudi starejša ženska moč. Ponudbe naj se naslovijo na Obrtjo efentralo v Ljubljani, Pružakova ul. 3. Tordka „1110113" SH. PalSafcJ rabi nujno nekaj izurjenih za navadne čevlje, — Nastop takoj, Za hvala. Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sem svojo dosedanjo gostilno v Gradišču St. 2 opustila ter sc za dosedanji obisk najtopleje zahvaljujem. Obenem naznanjam, da sem prevzela prvovrstni Brez posebneg« obvestila, Gradbo nove okrajne ceste in sicer nadaljevani Prevorje-Sv. Urban odda zanesljivemu podjetniku okrajni odbor Kozje za enkrat samo okroglo 5 km. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo pavšalne vsote naj se predlože do 1. aprila t. I. podpisanemu okrajnemu odboru. Ponudbi mora biti dodana izrecna i;:javu, da pripozna ponudnik gradbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Ruzven tega je dodati kot vadij Se 5% od zahtevane pavšalne »sote v gotovini ali pa v puftiiarnovarnih vrednostnih papirjih. Okrajni odbor kozjanski si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponu -beno razpravo. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled pri Martinu Vrečko v Zegru, poŠta Hlanina, železn. postaja St. lurij ob južni železnici alt Grobelno. Podjetniku se proti odškodnini posodi event. proda okrog 600 m poljske železnice z dvema vozovoma, 50 novih krampov in 80 novih lopat. Okrajni odbor v Kozjem. Polrti ne;zmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, ozi, roma oče, brat in zet, gospod na Bledu. Se priporočam za nadaljni obisk in beležim z odličnim spoštovanjem Jos. Schmit Bled, Ho.el Maner. Prva srbska tovarna sirilnega pra.ika in sirilne tekočine veleposestnik v nedeljo dne 27. februarja 1921, ob polu 3. uri zjutraj v 55. letu starosti po kn-tki riiUi.epolni bolezni nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega preblagega pokojnika bo v torek, dne 1. marca 1921, ob 4. uri popoldne iz hiše žalesti, Sv. Petra cesta št. 8, na pokopališče k S". Krištofu. Sv. maše za blugopokojnega se bodo darovale v več cerkvah. Preblagemu pokojniku bodi ohranjen prijazen spomini Prosimo tihega sožaljal V Ljubljani, dne 27. februarja 1921. Netta Galle roj. Janesch, soproga. Hardo, Hubert, Annemarie, otroci. Minite luckmann roj. Galle, Franc Galle, Anten Cši!!«, dr. Kari GaiSe, sestra in bratje. Marija Janesch, tašča. Alestni pogrebni zavod v Ljubljani. inin v zalogi sirilni prašek in sirilne tekočine, cenejše in močnejSe kakor tuji izvodi. UC3a C3E=JC3ICSC3C3i:-3C3C=a Hrvatska zagorska banka d. d v Zagrebu, Preradovičeva ul. br. 1 išče za tvornico kož v Ljutomeru (Slovenija) žitne in mlinske stroke, izborni strokovnjaki, dobro uvedeni za Ljubl|ano in Celje se sprejmo. Ponudbe na ,.Narodna" mlinska i gospodar-stvena industrija d. d. v Zagrebu. odDanciaaciaaaa prlporoža koji mora biti izborna moč, a osobito vešč dopisnik v hrvatskem, slovenskem in nemškem jeziku. Prednost imajo oni, ki so že bili nameščeni v sličnem podjetju in oženj eni. Lastnoročno pisane ponudbe z oznako plače s priloženimi spričevali o teoretski in praktični naobrazbi naj se pošiljajo na gornji naslov. Ravnateljstvo. Čadež m Ljubljana jviestni trg. G, klobučarjem in trgovcem pošiljam na zahtevo vzorce. Vsakovrstno Klobuke od 160 K naprej ima v veliki zalogi in tudi lepe velour-klobuke FRANC CERAR, tovarnar v Stobu posia Domžale. Tovarna je 7 minut od postaje Domžale oddaljena. Cene primerno nizke, postrežba točna. Poinogumijeve obroče, avto-pnevmatiko, gumi za ekvipaže v vseli dimenzijah promptno iz tovarne z Izvoznim (lovoljen.em samo prvovrstni nemški proizvod po tovarniških cenah. Generalno zastopstvo za ves Balkan AVIOINBUSTRIJA W. ARM d. z o. z. MORAVSKA OSTRAVA (M&hrisch Ostrau) Dlouha uiica čis 9. Č. S. R Iščemo solventne zastopnike. z lesenim držajem, najboljše vrste, 15.000 kom. v zalogi, nudi v prodajo Prva tvor-nica metel Osijek lil. Državna cesta iS, tekf. 329. 737 Automobili, novi in rabljeni ^ NAJVEČA ZALOGA SLEDEČIH PREDMETOV: ^ konlč. hladilol, aluminij, stopalne pločevine w vetrovniee, Dynamo razsvetljave. svečke, mag- r neti, bencln-ure, taehometri, trombe, sesalke, vžlSlovencac