'torat, iatrtak in iol.ot« uhaja in ralja t Mariboru ' r■*' i »oailjai * nt dotn m -t , 8(1. — k. it po! leta . . 4 ,, — ,, >t četrt lota . 1 .. M ,, l*«> |MJ-ll ! It «m leto 10 (1. — k. it pol 1-1.1 5 ,. — „ u ćrtrt Itta X ,, f>0 ,, VrednUt»o in opMrniitff js na itolnem tr«u tl>oni-iil.it/1 hi*, it. 1711. St. 127. V Mariboru 2®. oktobra 1869, Oztmnlln Za MUjill tlrMtop1 »rut" «p pl.ia'uje K kr.,fe *t natiHnr Ikrat, .') kr. fi> i* ti-k» 3krat. tat« pUtirnk« M pWu-jtjo p« prostora. Za »stk ti.tk j« plaćat- kolek (il»,iip,|j) za JO k. KokopM M nn rrafaio, dupiti naj «a Magoroljno I I I ■ I r. I nj.i. Teoa.J II. vanski petjem Telegram ,,Slov. Narodu." V Gradcu 27. okt. Hrabrim zastopnikom slovenskega naroda so napravili slo-(lijaki na tukajšnjem vseučilišči velikansko baklado s V Nt. Lenartu na slovenskih goricah. [Izv- dop.J Narodnjaki št. Lenarškega okraja izrekajo slovenskim poslancem v graškem deželnem zboru sploh, posebno pa gg. Vošnjaku in Hermanu za njih junaško postopanje v narodnem vprašanji iskreno priznanje ino gromovito „Slava." Živela zedinjena Slovenija! Ed. Knjez, c. kr. bij., dr. Cucek, Dom. Čolnik, Jakob Pečovnik, Juri Tutek, dek., And. Žunderl, Tomaž Kurnik, Anton Roškar, M. Milošič, Jož. Divjak, Joh. BeriČ, Fr. Krmek, Tom. .Sporen, Jožef Gajžlar, Jožef Peklar, Jan. Merčnik, Jan. ToraažiČ, Henrik Fa- n nedl, Juri Purgaj, Juri JagriC, Leop. Polanec. Slovenci in deželni zbor graški. Na sedmo leto — pravijo — vsaka reč prav pride. Će jo ta zapuščina naših prednikov resnična in čo so teli sedem let po kaki nevšečni naključbi ne bode kakor sedmero dni stvarjenja raztegnilo na ravno toliko večstoletnih dob, potem pride tudi za nas Slovence v kratkem čas, ko nam več ne bo treba vsak dau na vse jutro že po prvem križu zdihovati : „Ljubi Bog, kakovšen nemškutarski škandal nam je pa zopet denes namenjen"?; potem nam mora vsaj v sedmih letihjbiti ura, ko nam bo „prav prišel" škandal, kterega so te dni mogočneži graškega zbora mislili napraviti slovanski vednosti, slovanskemu imenu, kteri jo pa padel na njo same nazaj. Pravica delati škandalo sicer v decemberski ustavi leta 18G7 ni garantirana, pa to ustavopodkovanega Nomca no more motiti, da l>i svojega škandala ne naredil z ravno isto smelostjo, s ktero dela svojo predrzne „salto mortalo" čez garantirani član XI. in XIX. imenovano ustave, tako da bi se včasi še sicer urni bajaco dunajskega Rcnza utegnil kaj naučiti v zeleni zbornici graški, iz ktere smo po ustnih in pismonih poročilih zvedeli sledečo čedno dogod-bico, ktero hočemo tu zapisati iz 3 razlogov : 1. Da se štirski Slovenci prepričajo, kaj imajo pričakovati, dokler nad njimi vlada graški panter, 2. da se dogodba v spominu ohraui za ono dobo, ko bomo z Nemci „ ob raj to val i" in 3. da kranjski deželni zbor vidi, s kakšno uljudnostjo in človečnostjo nemška večina ve ravnati proti slovenski manjšini. Noblesse oblige? Pa čujmo! V Gradcu živi več negi 100 slovenskih mladeničev, ki se hote na ondašnjem vseučilišči izučiti, da bi so nekdaj mogli kot vredni udje države in člavečan9tva vrniti med svoje rojake. Ti mladeniči so sicer jako dobre in poštene duše, a v očeh naših ljubeznjivib Nemcev imajo vendar le svoje velike napake, ktere se jim no morejo odpustiti niti na tem niti na onem svetu. Greh je že, da so Slovanje in da hočejo to tudi ostati; še veči greh je, da se hočejo kaj prida naučiti, tako da bi nekdaj zadostovali vsemu, kar bi sc v njih prihodnjem stanu in položaju smelo in moralo od njih tirjati. K temu še prihaja ogromna napaka, da si ti siromaki domišljujejo, ka jim jo dovoljeno prositi in sicer še v svojem materinem joziku prositi. S takimi naglavnimi grehi preobloženi so slovanski študentje v Gradcu glave staknili, napisali prošnjo, ktero jc podpisalo več nego 100 naših mladeničev in v kteri so prosili, naj bi deželni zbor priporočal vladi, da bi sc napravila na graškem vseučilišči stolica za slovanske jezike in literature, kakor se napravljajo tako stolice povsod, kjer spoznavajo važnost najvećega jezika v Evropi: po nemških, celo francoskih in angležkih vseučiliščih. Prošnjn, ki je bila, kakor so od slovanskih studentov ob sebi umeje, pisana slovansko, v tem slučaju slovensko, izroče g. poslancu Hermanu, ki jo je res tudi nesel v zbor. V zboru nasvetujo poslanec g. Vošnjak, naj se prošnja odda dežel- klofuta jo zadela član XI. decemberskih osnovnih postav, ki se glasi: Vsakdo ima pravico prositi (das petitionsrecht šteli! jmlermann zu) in nima nobenega druzega pristavka, kakor: „Peticijo pod skupnim imenom smejo delati le postavno priznana društva". O prestavah in dragih Uechbaucijevih sanjarijah ustava nič ne ve. Druga klofuta je zadela znani član XIX. imenovano ustavo, kteri je Slovanom ravnopravnost tako podaril, kakor jo Ribničun pekel svojo slaniko. Te dvo klofuti ste dobili vladno sankcijo, kajti vlada, ki so je zarad nekterih kočevarjev in vveisenfelsčanov v Ljubljani tako stavila na rob XIX. člana, jo molčala in gotovo v tem slučaju velja: qui tacet, consentit. Salto mortalo čez član XI. in XIX. jo bil srečno končan. Nemci so klicali: bravo! naši poslanci pa so odšli in zapustili deželnem« zboru to-le : \ - pismo, ktero jc samo na sebi ^^jasmi^tla nam ni treba ničesar dostavljati : „SlavnoTiiecrstdjništvo deželnega zbora ! Vlada sklene deželni zbor 30 oktobra t, I. Dozdaj se jo deželni zbor posvetoval skoro le o manj važnih stvareh. Dosti važnih postav in sklepov še čaka, da hi se nujno rešili. To pa ni ker je tako blizo konec deželnega /.bora. SI. predstojništvo sicer razpisuje vsakdanje seje, to pa ne zadostuje, ker je nemogoče vso predlogo d.ibro premišljavati in se priprav jati za posvetovanje. Po tem takem se dežolne zadovo le površno opravljajo. Za nas slovenske poslance pa je še težavnišo, ker večidel nismo voljeni v odbore in smo morali skoro vse svojo moči napenjati v borbi za našo narodnost. Pri takem prenagljenji nam ni mogočo, zadovo naših volivcev krepko dovolj zastopati. Tudi mi nočemo nase vzeti zagovornosti za prenaglo skleneno postave in sklepe, in n o 6 o m o , da b i m i i n d e ž e 1 n i z b o r bili lo igrača vlade. Taka zatvorenja deželnih zborov, kukoršna so zdaj na dnevnem redu, kratijo svobodo govora, so škodljiva dostojnosti deželnih zborov in njih samoupravi (autonomiji) in škodujejo deželno zadeve. Iz tega razloga in zato, ker deželni zbor zaničuje naš narod in naš jezik, kakor je to zopet v včerajšnji seji dokazal, ko n i h o t o I sprejeti slovenski pisano prošnje naših rojakov, smo prisiljeni izreči: da nam spoštovanje d c samoga sobo in oz i r na svojo volilec zabranu j eta, se pri posvetovanjih tega deželnega zbora v t o k o č i sesiji š o d a 1 j e u d o 1 e ž o v a t i." Gradec '26. oktobra 1869. Dr. Vošnjak, Herman, Lipold, Lonček, dr. Predlog. (Poslanca gg. Žužn in Kak sta zarad bolehnosti na odpustu doma.) Kakor kažo naš telegram i/. Gradca, znajo graški študentje coniti poslancev , gotovo ga bo vedel tudi ceniti drugi slo- značajni korak venski svet. ilih Iz deželnih zborov. ■ ><->•'i■!i zbor liraii.jNlil. (Šestnajsta seja 20. okt.) Prebere iu potrdi so slovenski in nemški zapisnik. Peticijo so izročo petici jskemu odseku. Na vprašaujo dr. Tomana, kdaj se bode končal zbor, naznani deželni predsednik, da jo od mi-nisterstva odločen 23. okt. Volitev novega poslaoa groia Aleksandra Auer-sperga se potrdi. Postava zarad varstva koristnim ptičem se sprejme po vladnem predlogu z malimi spremembami. Delijo se ptiči v tri vrsto in se oinejujo lovljenje in pokončevanjo koristnih ptic. Lovljenje ptičev prve vrste — škodljivih — jo brez izjemka dovoljeno. Lovljenje ptic drugo in tretjo vrsto pa jo dovoljeno le od 1. sept. do 1. febr. in je deloma omejeno. Dež-mau so potega za prosto lovljenje cip, kar tudi obvelja. Postava zarad razdelitve pašnikov so je predrugačila po opombah vlade, razun ene točko, ki no more veljavo imeti pri nas, in priporoča dr. Toman deželnemu predsedniku, tla to postavo podpira pri vladi. Conrad obljubi, da bode po svoji moči piiporočal to postavo, da so potrdi. Prošnja občino Ložki potok, tla so odloči iz. ribniškega sodnjega okraja nem odboru v pretres. Tako daleč jo molčala ustava in ustavnost ter nemška! in pridruži pod Lož, se ne potrdi za zdaj. ošabno8t, zdaj pa so vzdigno dr. Rechbauer, češ, da jo jezik deželnega zbora Baron Apfaltcni poroča v imenu šolskega odseka o glavnih načelih nemški, da so morajo torej vse prošnjo izročati lo nemški, da kažejo slovanski1 prihodnjo realkino postave, kakor n. pr. upeljava latinščine v prvih 4 razredih, študentje malo spoštovanja do deželnega zbora, ker niso nemški pisali itd., zrelotnih izpitov in pomnoženje na 7 razredov. Deželni odbor naj izdela na ter nasvetujo, naj so prošnja študentom vrne, da jo nemški prestavijo. Zastonj podlagi teh načel načrt postave, ktero naj predloži v prihodnji seji. Predlogi je trdil Vošnjak, da so Slovenci enakopravni v deželi in da ima njih jezik šolskega) odseka so potrdijo po kratki debati, ktere sc udeležujejo Conrad, iste pravice v deželnem zboru kakor nemški. Zastonj jo razlagal, da hi bilo [ dr. Kaltenegger in baron Apfaltcrn. razžaljenje ne le prositeljev, ampak vsega slovenskega naroda, kterega sinovi,! Svetec poroča o sporočilu deželnega odbora o njegovem delovanji od omikani mladeniči so prošnjo oddali, ako bi se prošnja niti no sprejela. Za-|4. okt. 18G8 do 1. sept. 18(58 1. stonj jim je govoril na srce, da s takim postopanjem dež. zbor sam od sebe V generalni debati so oglasi Kramarič ter pripoveduje zopet, kako peha Slovence in da sam dela za to, da se Slovenci ločijo otl Nemcev. Vse žalostno se godi v njegovem okraji (Črnomelj) gledo ravnopravnosti sloven-znston j: Nemci so sklonili, da se pošlje prošnja študentom nazaj. iskega v uradih. Ne le da se ne u raduj o drugače, nego po nemški, celo nespo- Tako se je zopet obnesla nemška enostranost, graški nstavovorneži dobno se obnašajo uradniki proti ljudstvu, posebno okrajni sodnik, kterega pa so dali svoji ustavi dve klofuti, kakor si ne moremo giših misliti. Prva^naj hi ao prestavilo kam drugam. Pri točki zarad volitve vrhniško-postojnsko- ložke omeni dež. predsednik Conrnd, da se je odložila ta volitev, ker Vrhnika noče voliti drugače, nego v dveh razredih, kar pa je dež. zbor zavrgel. Dr. Kaltenegger želi. naj sc pospeii "-nova novih velicih občin, pri kterej se ta stvar da uravnati. Pri točki o zemljiški odvezi nasvetujo odsek, naj »o naroči vladi, da v prihodnji sesiji predloži načrt notranje uravnavo zemljiških knjig; deželnemu odboru se nalaga, da predloži načrt postave 0 okrajnih zastopništvih. Pri točki o cestah povdarja Langer važnost COlte iz Novoinesta na Krško, od ktere ni nič v sporočilu. O tej zadivi govori Kromer /a izpeliavo te ceste. Zagorce pa zoper. Dr. Tomnn opominja na kokersko cesto . za ktero je bilo za to leto io odločenih 10.000 gld., a vendar se ni šo nič zgodilo. Naj se tedaj izdela ta cesta, da ho varna in vsaj taka, kakor jc na koroški strani. Dež. predsednik omenja, da le ncktere premembe z načrtu so zakasnile to stvar. Zdaj je vso v redu in še letos se bodo hhko pričele priprave. Dr. Toman stavi predlog, naj se še enkrat naprosi vlada, da se sprejmo železnica Ljubljnnsko-Karlovška v vrsto tistih, za ktere garantira država. Se sprejme. Daljo naznanja nujni predlog o železnici iz Loko v Gorico. Pri točki o deželnem gledališču stavlja dr. Zamik predlog, naj se ozira dež. odbor pri prihodnjem oddajanji gledališča na željo dramatičnega društva, kteremu naj se odloči več nego en večer na mesec za svoje predstave. Letos prosilo je društvo za vsaj dva večera na mesec. Deželni odbor naj podpira to važno društvo. Predlog se kot nujni izroči financ nemu odseku. Pri točki o šolskih zadevali nasvetuje odsek, da so odobri ravnanje dež. odbora, ki je odrekel udeležbo obravnav pri začasnem dež. šolskem sve-tovalstvu, nlolil protest zoper ukaz od 10. febr. t. 1. — Vladni zastopnik Conrad ugovarja. Dr. Toman : V načelih moramo sc ustaviti, jaz sem protestiral že v deželnem odboru in tudi drugod se jo zgodilo ravno tako, kakor pri nas. Svetec potrdi, da je segel omenjeni ukaz čez meje ininisterskih ustavnih pravic. Predlog odseka se potrdi. Pri točki o policijskih stvareh omenja sporočilo dež. odbora, da mu je bila kot piedstojneinu uradu kranjskih občin dolžnost s posebno okrožnico obrniti se do vseh občinskih predstojnikov, tor povzdigniti svoj svarilni in podučili glas, vsled žalostnih dogodb na Jattčjem. Spoznal pa je tudi :a svojo dolžnost, na korist resnice in varstva dobrega imena kranjsko dežele, in njenih prebivalcev poslati spomenico do ministrov, da se ž njo nasproti postavi spomenici ljubljanskega mestnega zbora, kteri jo v njej ta dogodek z enostranskega stališča sodil in ž njo daleč segel čez meje svojega področja, — ter jo popolnoma in brez pridržka izpeljavo narodne ravnopravnosti zaznamoval za tisto sredstvo , ki je edino, da se ž njim zadovolji slovenskemu ljudstvo in ohrani sloga med vsemi prebivalci naše dežele. Odsek nasvetuje, naj se deželnemu odboru izreče zahvala in pripo-zuanje IB to njegovo ravnanje, ker nevarnost je bila velika, da bili dobili ua glavo izjemni stan vsled nasprotnih prizadev. Dr. Kaltenegger še nikdar ni govoril tako nesrečno, kakor v tej zadevi, ker se je zoperstavljal nasvetu odseka, hraneč svojo in svojih 2!) tovarišev mostnih očetov kožo. Zlokcl jo vso to žalostno dogodbo zopet na dnevni red in prisilil dr. Tomana, da mu jc odgovoril s tehtnim govorom, kterega Vam hočem podati po stenogratičnein zapisniku. Rekel je dr. Toman med drugim , da ju dož. odbor prav zmerno odgovoril na neizmerne napade spomenico mestnega odbora, ki v prah tepta čast dežele. Prelivala se jo nedolžna kri, vojaki sekali so neohorožene ljudi v Ljubljani in liberalci izrekali so jim še hvalo za to! To jo greh, ki ga ne boto nikdar zbrisali, podrli sto sami most porazuniljcnja, spravili ste deželo ob dobro imo! Po kratkem govoru sporočevalca Svetca, kako laži so se trosile tudi od drugih strani , kako so so dolžilo čisto nedolžno osobe, 60 potrdi predlog odseka in so oklene seja. (Sedemnajsta seja 21. okt.) Prebere in potrdi so slovenski in nemški zapisnik. Prošnja slikarja Lana Krankela za deželno podporo se izroči policijskemu odseku. Dr. Toman utemeljuje svoj nujni predlog zarad železnice iz Loke v Gorico, zarad ktere naj se obrne deželni odbor na kupčijsko ministerstvo in na državni zbor. Železnico so potrebno in koristne vsakej deželi, posebno takim, ki so morajo živeti z obrtnijo in trgovino. Kranjska dežela ima mnogo naravnih in delavnih moči, da se more povzdigniti obrtnijo, kterej ho ta železnica na veliko korist. Drugo razlogo bode gotovo razvil šo gospodarski odsek, kteremu naj se izroči ta predlog. Se potrdi. Kromer poroča o prevzetji zaklada normalnih šol v deželno varstvo; priporoča finančni odsek, da so z gotovimi pogoji prevzame ta zaklad v dež. gospodarstvo. Debato so vdeležujejo pri proračunu tega zaklada za 1. 1870 deželni predsednik Conrad Kromer, dr. Kaltenegger in se potrdijo vsi predlogi finančnega odseka. Svetec poroča o zadevah grnntnoga davka, o kterej podaja zarad veliko važnosti, ktero ima stvar, odsek kakor druga leta posebno sporočilo in stavlja sledečo nasvete: Slavno c. k. deželne vlade, oziroma c. k. finančne direkcije predsedstvo se prosi: a. Naj blagovoli svojo pozornost obračati na to, da so bo Najvišji sklep, dotično njegov ukaz od 19. avgusta t. 1. št. 929 po vseh okrajih, kolikor koli mogoče, enakomerno spolnoval, in ter v ta namen delovat ina c. k. okrajna glavarstva in c. k. davkarije, ako bo treba, z naukom in spodbudo. b. Naj blagovoli c. k. okrajnim glavarstvom priporočiti, da bodo pri pozvedovanju, kdo jo preobložen, za zvedenco in zaupnike privzemali tudi tako može, ktero občinski zastop za ta namen naznani. c. Naj blagovoli poskrbeti, da se davkovske bukvice izdado v nemškem in slovenskem jeziku d. Naj blagovoli c. k. davkarijam ukazati, da naj tistim davkoplačni-kom, ki na več bukvic plačujejo, njih delna plačila (theilzahlungen) ki še niso zapadle (fallig), kolikor je mogoče, na vse bukvico enakomerno /raj t njej o. e. Naj blagovoli poskrbeti, da se vsi stroški za katastralno renmbulacije, če te vsled nove postave o zemljiškem davku ne prenehajo, po § 14 te postave prevzemo na državo, in so občino od njih rešijo. Vladni zastopnik Conrad omeni, da ste so prvi dve točki že izvršile, da proti 3. točki ni nobenih ovir. Kar so pa tiče 5. točke se pa ne da spolniti. Dežman predlaga, naj dež. odbor ozir jemlje na to, kako se bi nadomestili izpadki pri deželnih in občinskih prikladah vsled izpisovanja cesarskih davkov, in naj o tem poroča prihodnjemu dež. zboru. Dr. Toman izreka željo, da so bodo olajšali davki preobloženi deželi, ter da sc bode to godiio povsod enako, a ne kakor dozdaj, ko so v nekterih krajih ni odpisalo celo nič. Govornik navedo več tacih izgledov. Tako skrbijo nekteri naši uradniki za ljudstvo ! (Dobro.) Vlada naj bi gledala, da bi no bilo toliko nepotrebnih ovir, kader se človek hoče znebiti svojega davka. Kozler Jan. govori za Kočevski okraj, na kterega se dozdaj ni jo-malo ozira. Konečno govori še poročevalec Svetec . posebno zarad f». točko, ter ugovarja vladnemu zastopniku. V specialni debati se potrdijo vsi predlogi odseka in Dežmanov dostavek. V imenu gospodarskega odseka poroča Pintar o dr. Razlagovem predlogu /arad osnove deželno zavarovalnice. Odsek pritrdi predlogu, vendar je treba šo mnogo pozvedeti, predno se more konečno sklepati, zato naj so izvršitev prepusti dež. odboru, ki naj stavi prihodnjo leto svoje predloge. Debato zarad principa ali naj se vpelje prisiljeno zavarovanje ali ne, so vdeležujejo Dežman, dr Toman, Zagorec in se sprejme predlog odsekov. Dežman poroča o prošnji mestne občine ljubljanske za dovolitev, da se proda več zemljišč na močvirji, skupaj 411 oral in 903 Usežnjev, ki so cenjena na 43.094 gl. Ker presega vrednost znesek 10.000 gld., treba jo po občinskem statutu posebne deželne postave, ktero ima skleniti dež. zbor. Deželni odbor podpira to prošnjo. Dr. Bleweis je zoper to, do so prodajo ta zemljišča. To bi bilo slabo gospodarstvo. Močvir je za deželo velike važnosti , vrednot zemljišč raste od duo do dne, in močvir ima veliko bodočnost, imenoval hi ga Banat naše dežele. Oralo, ki se je časi dobilo za 20 kr. plačuje se zdaj s 200 gld. o ta veliko dobička vrže in ga bo še več, ker i'rva postajajo vedno draži. En oral daje šoto v vrednosti od 400 do 500 gld. in ostane potem še rodovitna zemlja. Treba jo tedaj le dobro gospodariti. Zato naj se no potrdi ta prošnja. Dr. Kaltenegger je za to, da se potrdi, dr. Toman zoper, Dežman za potrjenje, baron Apfaltern so čudi, da dež. odborniki govore proti predlogu dož. odbora. Pr«)sednik razjasni to stvar s tem, da dr. Toman v dotični seji dež. odbora ni bil nazoč, da je dr. Bleivveis lo rekel, ka nima nič zoper to, da pride ta stvar pred deželni zbor, dr. Costa, Dežman in on sam pa so glasovali za predlog, ki ga stavlja denes dež. odbor. Dr. Costa omeni, da sije dr. Ble\veis in tudi on sam pridržalglasovati prosto o tej zadevi. Dalje govori še Kaltenegger, baron Apfaltern in Dežman, ki priporoča naj se potrdi prodaja, čo no bi se pokazala animoznost proti ljubljanski občini. (Oho !) Predlog dež. odbora se poiem zavržo in prodaja ne dovoli. (Vsled tega kuhal je strašen srd Dežman v svojem „Tagblattu" in mahal po dež. odboru, češ kako strašno nedosleden je bil. Razjasnilo prvo-sednil ovo pa kaže, da je vse pisarenje Dežmanovo nesramno in lažnjivo previjanjo dejanskih razmer. — Pis.) Dr. Zarnik poroča v imenu ustavnoga odseka o svojem predlogu za stalno preustfojenjo ljubljanske bolnice. Deželnemu odboru se daje nalog: Naj predloži v prihodnjem zasedanji načrt preustrojenja. Potem se seja sklene. Deželni zbor štajerski. (Dvajseta seja, 22, okt.) Nazočih je samo 39 poslancev. Vlada naznanja, da se dež. zbor sklene v saboto 30 t. m. H a mer svetuje, naj zgubi svoj mandat vsak poslanec , ki bi 5 soj brez vzroka izpustil. Dr. J. K n i s e r f o 1 d, utemlejuje svoj nasvet, naj bi se napravil časopis, ki bi natanko poročal o delovanje dež. zborov. Ta časopis naj bi se tudi slovenski prestavljal. Nasvet so izroči ustavnemu odboru. — Dolga, brezvspešua debata se prične o postavi zarad javnega preskrbovanja ubogih, konečno se zedini zbor o tem, da se sporazume dež. odbor z okrajnimi zastopništvi, naj natančneje pozveda in potem poroča. — Vladi se na uvaženjo priporoči prošnja ptujskega nemškega pol. društva, naj se vsi samostani brez razločka odstranijo. Herman ugovarja. Po kratkem razgovoru se skleno postava o napravi preskrbovališčo za onemogle. — Dr. Graf poroča o nekterih pozlavjih deželnega proračuna. Blagajnici za ubožne delavce se enkrat za vselej dovoli 50 fl. kakor vsako leto pa odbije se tudi letos prošnja graških kavarničarjev da bi jim ne bilo treba davka plačevati od biljardov. (21. seja 23. okt.) Poslanec Rak naznanja, da ga zarad bolezni ne bo letos več v zbornico; K. Seidl nasvetuje, naj bi dež. odbor predložil postavo zarad razdeljevanja pašnikov. Nasveti odbora za zadevo najdeneov so se tiskali in razdelili, pridejo pa šele v prihodnji sesiji na vrsto. Doz. zbor vzame na znanjo sporočilo o reorganizaciji šole za risanje in dovoli dotične stroške v proračunu. Dovoli so proračun za policijo. Društvu šte-nografov so privoli za leto 1870 donesek 100 gl. in naravoslovskemu društvu donesek 300 gl. Prošnjo posameznih srenj in okrajnih zastopov, naj bi so spremenile pozamezna določila srenjske in postave o okrajnem zastopa , iz-roče se dež. odboru. Pri tej priliki obeta vlada, da bo v prihodnje ustrezala željam ljudsta in razpisavala po zimi srenjske in okrajne volitve Deželni zbor goriaki oktobra.") Seja se začne ob uri popohhio; pre- (VI. seja, 19 bero sc zapisnik poprejšnje seje t obeh deželnih jezikih. Poslanec dr. Pajer izreče, da ne bo glasoval niti denes, niti v prihodnjo za slovenski zapisnik. Sicer so zapisnik potrdi v obeh jezikih. — Deželni glavar naznani potem peticijo cestnega odbora Goriškega, da naj bi so popravil most čez Vipavo pri Batujah z deželnimi pripomočki. Vloga 9e izroči peticijskomu odseku. Prva točka dnevnega reda jc predlog Pajer-jev , naj se ustanovi posebna komisija, ki ima pretresati, ali in kako naj bi so imole vpeljati v naši deželi direktno volitve za državni zbor. V ta odbor (odsek) se izvolijo z listki poslanci dr. Pajer. dr. Doliak Gorjup, Wiukler in dr. Deperis. Gospod vladni zastopnik odgovarja na interpelacijo dr. Tonkli-a in tovarišev, sproženo v seji (i. oktobra t. 1. tako-le: Načrt za prodelanje (Koroško) coste v kosu pri Dolgi Njivi jo bil z razpisom visokega ministerstva notranjih opravil od 13. novembra pr. I. potrjen s tem pogojem, da so delo ne sme začeti, dokler ne ho ustanovljen državni preudarek za tekočo leto, kar pa se jo io lo dne 30. marca t. 1. zgodilo. Ali glede na to , da bi železnica, ki bi se delala po Sočki dolini , cesto pri Dolgi Njivi morda na več krajih presekala, zdelo so je namestniji bolj previdno, da se izpeljava omenjenega načrta odnese, dokler bi bilo konečno določeno, kod se ima železnica speljati, in da se med tem popravi drugi kos ceste , namreč oni pri Ručinji. Načrt zadevajoč ta kos ceste, je že potrjen in dotična dražba po izklicni ceni, ki presega 19.000 gold., je odločena na 30. oktobra tega leta. Vrh tega se zdaj narejajo tudi načrti, po kterih se imajo predelovati še drugi kosi imenovane ceste, sosehno v oddelkih XI/l 1.13 in X11/2—5 in tako tudi se napravlja, česar ja treba , da se predela v prihodnjem letu kos ceste pri Dolgi Njivi. Vsega tega, kar je bilo odločeno v letih 1868 in 1869, namreč letnih 20.000 goldinarjev /n prcdelanje bolj strmih kosov erarske ceste, ki drži na Koroško, se ni nihče dotaknil, iu ministerstvo ima denarje šo vedno pripravljene, da jih izda v tekočem in prihodnjem letu. Po tem takem pojdt: delo poravnanja cesto na Koroško lahko urno od rok , in to tem več, ker smemo upati , da se bo tudi za naprej v letne preudarke postavljalo po 20.000 gold., da se imenovana cesta predela na vse strani. Polanec dr. Deperis poroča o uačrtu postave zastrnn ustanovljanja, obiskovanja in vzdrževanja ljudskih šol. Za branje slovenskega teksta so je poročevalcu dodal poslanec Marušič. V glavnem razgovoru je govoril najpo-prej dr. Tonkli zoper vladni načrt. Prvi razlog ni u jo bil ta, da je državni zbor, ko je občno postavo za ljudske šole pretresal , meje svojega področja prestopil in zašel v postavodajni delokrog deželnih zborov, da jo določil mnogo reči, ki bi jih imeli šo le deželni zbori vsak po svojih potrebah določevati. Takim prestopkom drž. zbora so jo treba vstavljati, če no, se utegne polastiti s časom vseh pravic deželnih zborov, saj posebno prijazen že tako jim ni. Ako pustimo, da bo delal drž. zbor, kar bo hotel, pridemo tako daleč, da ne bo imel naš deželni zbor več druzega opraviti, ko proračune deželnih zalogov potrjevati. Dolžnost deželnih zborov in poslancev je, da varujejo svoje pravice in svojo oblast. Če že glede privatnih pravic velja geslo : Vigilan-tibus jura, mora veljati to toliko več v javno-pravnih stvareh. — Daljo dokazuje , da tudi iz oportunitatnih ozirov so ne priporoča vladni načrt. Učni črtež obsega tudi take zapovedano predmete, kteri so Otrokom ali nepotrebni, ali njih starosti neprimerni ; spodtika se sosehno nad geometrijo in telovad-stvom, nad poslednjim z ozirom na otroke na kmetih, v gorah, ki morajo eno uro daleč v šolo hoditi in ki že tako telo vadijo pri kmetovskih delih i. t. d. Po vsem tem stavi nasvet, naj bi zbor čez predloženi načrt prestopil na dnevni red. Za njim jc govoril dr. Doliak : Vlada ne bi so smela vtikati v šolstvo in v zadevo poduka. V starih časih in srednjem veku no nahajamo ni duha ni sluha od toga, da bi bila vlada šolstvo v svojih rokah imela ; vse je bilo privatna reč, še lo okoli sredo preteklega stoletja so jo lotila vlada uravnavanja poduka, in to iz političnih ozirov; bilo jo to nasledek in dosledek monarhičnega absolutizma. Še zdaj imamo dvo državi, v kterih je poduk svoboden, kjer ga vlada ne uravnujo s postavami: te sto Angleško in ze-dinjerie države v sev. Ameriki. — Dalje se no spodobi za ustavno državo, da sili mladino v njene šolo hoditi. Po eni strani se toliko kriči: svoboda vero, svoboda vesti , svoboda tiska itd.!, po drugi pa so je „ustavna" vlada vsega šolstva polastila in deli državljanom silo. Jo li to svoboda? Ustavni absolutizem je hujši ko monarhični. Nikar se ne bojte, da ne bo nikogar, ki bi si šolstva poprijel, čo bi vlada svobodo poduka izrekla. Jaz sem za popolno svobodo uka, pa je ne zahtevam samo za se, temuč naj jo imajo tudi protestantje, judje, liberalci ravno tako, kakor klerikalci. In do take svobode uka moramo priti, če sc bodo ustavna načela dosledno razvijala. Ali za zdaj nismo še dospeli do to rtopinje. Daljo, če pomislim, da jo bila poprod skoz 100 let šola v vladnih rokah ter da jo je vlada oblačila v cerkveno suknjo; če pomislim, da ji jo zdaj to suknjo slekla, da jo torej v tem hipu šola vsa naga, smili se mi, videl bi jo rad vsaj za silo oblečeno, in za napravo to nujno potrebno obleko nahajam v predlože nem vladnem načrtu šo precej pripravno sukno. Za tega voljo — iz oportu nitatnih ozirov — bom glasoval za to, da so prestopi k nadrobnemu pretre sanju načrta, in sc no'vjemam z dr. Tonkli-evim nasvetom. Dr. Pajer spodbija razloge dr. Tonkli-evo in dr. Doliak-ove. Vsi trije govorniki so tudi v drugo za besedo prosili in svojo misli in razloge šo daljo razvijali in utrjevali. Prav tehtno jo bilo, kar je dr. Tonkli poslancu Pajcrju odgovoril. Očital mu jo namreč, prebravši posnetek govora, ki ga jc imel Pajer kot državni poslanec na Dunaji proti se- danji občni državni postavi od 14. maja t. 1., kako da se moro zdaj za postavo potegovati , potem ko je poprej ravno grajal, kar denes on (Tonkli) graja. Doljak spodbija Pajorjcve ogovori ladevajoč* uravnavo šolstva na Angležkem in v severni Ameriki, zagovarja duhovščino ter navaja dokaze iz Belgijo iu sedanje Italijo, kjer se v klerikalnih zavodih izučeni mladenci z mladino v vladnih šolah odgojeno ne le lahko merijo, tem več jo še preko-savajo, kar so da iz statistike javnih preskusen j posneti. Tudi Gorica — pravi — ni bila nikoli na boljem, ko tisti čas, ko so še duhovski redovi šolstvo vodili. H koncu povdarji: ie enkrat krepko svobodo uka in konfesio-nalnost šole. Dr. Pajer odvrne Tonkli-u, da kar jo na Dunaji govoril, potrjuje tudi zdaj, pa da to nima s preloženim načrtom nič opraviti; dr. Dolinku: Čudim se in no morem razumeti, kako se to vjerna, da dr. Doliak eni strani popolno svobodo uka zahtova, p v spono konfessionaliiosli. Po dokončanem glavnem razgovoru stop na dnevni red, ki ostane v manjšini. po Irogi pa hočo zopet vkeniti uk glasuje se o predlogu za pre- li o \) i s i. (Različne opombe), da se zanimamo za do- Iz Maribora, 24. vinotoka, afe [lav, dop, Hvala Bogu! toliko smo Slovenci že prcdramljeni, godbo sveta, naj pa so tudi daleč od nas. Solidarnost slovenska jc vsaj tolika, da nam ni več vso eno, kako so drugim našim bratom godi. Dii, tudi solidarnost slovanska poganja že tudi pri nas krepke korenine, in živo nam sega že v srce, če se „tam doli v Turčiji globoko glave režejo", koliko še le bolj, če so na meji te Turčije sablje krhajo. Čem daljo tem bolj so — hvala mišim nasprotnikom! — tudi vzajemnost jugoslovanska pri nas vzbuja, in strel, ki se za skodarskim jezerom ali za „plavim Duuajem" sliši, odmova že tudi na obalih Drave in Mure. — Po mojem mnenju so centralizmu čeiu daljo bolj bližajo časi pogube. Ko bi še tako hoteli, vendar v kratkom ne bodo več mogli vajet strogega, brezobzirnega centralizma na Dunaji držati, in avstrijanski državniki bodo morali dedščino mogočnosti s federalisti deliti. Umetne manjšino morajo vladanje, pustiti; na njih mesto morajo stopiti vlade, ki so iz večin svstrijskih narodov zrastle ; tako tirja zakon in red prirode, tako bodo Slavjani neprenehoma in nestrašeno tirjali, in zgoditi se mora. — Pa pri sedanji mlačnosti nekterih slovanskih poslancev so tega še ni takoj nadejati. Mnogo so jo že ros da v tem oziru storilo, namreč za vrcsiiičcnjo federalističnega programa. Stvar šo zdaj omahujo na Poljskem in pa tam nekje, kjer bi je nikdar ne bili Slovenci pričakovali. V nekterih slovenskih krogih še vlada kos onega „m a razina" ali hiranja, ki je zadržek vsemu napredovanju. Jaz mislim dobro volje nikakor ne manjka, ali nečesa manjka, kar odločujo dan-denašnji, namreč politične previdnosti situacije in pa iz njo izvirajoče krepke, junaške delavnosti, Nismo li šo dovolj prevideli in skusili, kam nas vedno mencanje in omahovanje vodi V Namreč tjo, kamor nočemo; in naši nasprotniki pravo imajo, da nam nelogičnost, polovičarstvo in politično nezrelost očitajo. Samo da teh očitanj ne zaslužujo narod, ampak uekteri, ki so vodili narod in ga k ravno temu postopanju z vsega začetka spodbujali. S takim postopanjem pa ne ustrezajo ti politikarji niti sebi, manj pa šo narodu; s takim postopanjem so delajo v očeh nasprotnikov sin oš ne, v očeh naših zaveznikov pa sumljive. Gotov sem tega, da klubi, naj so še tako innožni, no bodo naroda zadržali, ampak samo lo zavirali ga, in ljudstvo bode moralo mlajših moči si poiskati. Stvar politična je vedno bila in tudi vodno bode na hitrost, moč in silo postavljena, in kdor so obotavlja, tega čas prehiti. — So vć da edina krivnja no zadeva poslancev, ampak tudi narodna društva in posameznike; tem bi trebalo tudi v Mariboru, kakor povsod, na krepkejšo noge stopiti. Bliža so za Avstrijo in Slovence velevažna zima; preskrbimo so za časa z dobrim političnim netilom! Iz Savinske doline. (Zopet lep izgled nemško kulturo.) Pred nekterimi dnevi jo šel kmečki sin F. Prislan iz Braslovč v dotično uradnijo na Vransko davek plačevat. Ko vstopi v c. k. uradnijo in navzočne uradnike slovenski pozdravi, takoj ga jatnejo sivo pogledovati. Ko svoj davek odšteje, tirja, naj mu v dačno knjižico slovenski vbilježijo, da jo plačal davek. A g. nadzornik, vzor nemško kulture (!), ga vpraša, kaj naj zajiišc slovenski, morda številke V „Vsc pisanje naj hode slovensko'' — odvrne mu kmečki sin. Ta plačnik je zaprosil, ker mu ima stara dačna knjižica kmalu steči se, g. nadzornika tudi za novo pa slovensko knjižico. Tega pa nadzornikov žolč ni mogel prebaviti, in v svoji zagriznonosti mu naravnoč odgovori, da naj cnjižico. Izborna uljudnost, g. nadzornik! Dalje vendar hoče s svojo slovenščino, ktere — po ne umejo; čemu neki tirja slovensko pisanje, „Zakaj nam pa no daste slovenskih šol, kakor želimo. — Kdo drugi je kriv, ka tako dolgo no dobomo narodnih šol, ko Vi in vaši nemškutai ski bratje, kteri ne privoščijo ubornemu slovenskemu občinstvu potrebne omike" — odvrne mu kmečki sin. Na to pa, ko ga g. nadzornik dolži, ka no umejo slovenskega jezika, oglasi sc ta kmečki fant, zakaj no bi uniel ga V Nadzornik pa hote prepričati se o tem, poda mu ravno priročno število „Slovenskoga Naroda" na branje. Pruv neugodno pa se mu stori, ko mu oni pritrdi, ka je vse razumel. Da bi se pa o njegovi zmožnosti v slov. jeziku do dobra prepričal, zahteva, da mu kmečki fant naj dotični članek prevedo na nemščino. Po takovih pomočkih hočete Vi g. nadzornik skušati kmete, ali razumejo slovenski?! Po takem bi moral priprosti kmet, kteremu jo osoda s potnim obrazom boriti so s skopo mačeho zemljo za potreben vžitek, učiti so več jezikov, in vendar kmet časa niti prilike nima najpotrebnejših stvari naučiti so, kamoli da so uči šo nepotrebno nemščine. Od uhornega kmeta tirjate znanje dveh jezikov. Vi pa znate morda lo enega samega in kako šo tistega! No da hi po zmožnosti uljudno vga- ido na Rusko si po zažoljeno ga ta gospod šc popraša, kaj njegovem mnenji — niti prav šole pa so šo zinirom nemško. jali željam slovenskega ljudstva, gledate ga šo sivo ter hočete ga, kakor tega našega zvestega sina na daljno Rusko pošiljati po dačac knjižice. S takovim postopanjem se pn že dobro prikupite nam Slnvcnrem. Pojte se solit, sram Vas hodi! V Postojni. 24. okt. — U—u. [Izv. jop | Veselica, ktero je postojnska čitalnica dene« napravila, vršila soje kakor navadim vseskozi v najlepšem redu v popolno zadovoljnost v reliefni Številu zbranega občinstva. Pesmi „Slovan" in „Radost lovčeva" peli ste se prav dobro, in deklamacija „Prisega Vili", ktero je deklamoval znani pesnik g. Radoslav, izbudila je občno pohvalo. Imeli smo priliko občudovati njegov izvrsten talent. Posebno pa je dopadala šaloigra „To sem bil jaz"; igrala so jc tako, da si boljega ni treba želeti : naloge so bile vse v zanesljivih rokah, s posebno gotovostjo vedli sto se Polonca in Lončka, izvrstno pa je mlada gospodičina predstavljala staro Barbo. Jako vrlo obnašala sta se gospoda, človek bi mislil, da sta se mnogo let urila po javnih glediših, kajti čutila sta se prav domača na odru. Želeti bi bilo, da bi se take moči. kakoršno smo denes spoznali v naših vrlih diletantih, ne odtegovale rodoljubnemu namenu, kterega imajo ravno čitalnične predstave. Done'a jim jc pa tudi zaslužena pohvala od vseh strani in slišal se jc en glas; „Izvrstno so izgrali." Občna želja, da bi čitalnica v kratkem zopet napravila nam tako zanimivo zabavo, nnj bi se kmalo spolnila, in pokaže naj se vedno, kakor tudi denes, da čitalnica postojnska ne stoji na slabih nogah, da si tudi postojnski nemčurji krhajo dolgo zobo nad Slovenci in Iti jih radi v žlici vode utopili, če hi jim bilo le mogoče, prepir vsojati med nje, kakor so že enkrat poskusili, o kterej priliki se je ravno pokazalo, kako odljudnih in surovih sredstev sc poslužujo tako imenovana postojnska ^inteligencija." če postojnski „liberalei" tudi vse hraste oklestijo in s perjem venčajo čine svojih suhoparnih možganov, če tudi vse potepuho in ponoćne vokače najamejo, da bodo po mestu tulili melodijo švabskih siren in tako protivili lepo-ubranemu narodnemu petju, ne ho se jim usrećilo. Duh narodni ne da se zatreti, če si tudi znani gospod ves jezik izbrusi pri podpibavanji glede zabranenja Sokolskih izletov. Na zdravje! Politični razgled. C 6 8 ar jc pred svojim odhodom poklical v Pešto vojnega ministra Kuhn-a kakor tudi ministra Brestl-a in Giskro, ter jim naročal kako se imajo vesti, da so punt v Dalmaciji zatre. Cesar je 25. t. in. iz Pešte odpotoval v vzhod. Spremlja ga po' ministrov. Na potu ga bosta pozdravljala zastopnika romanske in srbsko vlade. Iz Prage se poroča, da je dr. Bielski prevzel volitev za župana praškega. Ker je deklarant, pravijo, da ga cesar ne bo potrdil. Zato se govori, da bodo odstopil od poslanstva. — Mesto Kolin je pogorelo. Vstajniki v Dalmaciji se množo in upor napreduje. Prebivalci kraja Budua so baje tjo posajeno vojaštvo zajeli. — Iz Hercegovine jo prišlo 1300 mož upornikom na pomoč. — V Stanjcviču zajetih 40 vojakov so uporniki sami izpustili. — Dasi se pošilja vedno več vojske v južno Dalmacijo, vendar ni pričakovati, da bi se upor energično in hitro zadušil; kajti upornikom joko dobro pride slabo vreme in sneg po njihovih gorah, kterega so domačinje vajeni, ne pa vojaki, kteri sbolevajo. — Vsi časopisi se obširno pečajo s to ustnjo i?.i iščejo črnogorskih in ruskih upljivov. „N. fr. Pr." celo izgovarja: „to, kar se je tu doli v Dalmaciji pričelo je slovanska revolucija pod ruskim varstvom, ki vzdiguje zoper Nemce in Mngjare v Astriji in pa zoper Turke svojo gorgonjo glavo." Taka sila šo ni. Dalmatinskega deželnega zbora ni več. Lahonsko večine ni več v seje in tako sc jo razpustil sam. Narodna manjšina (15 poslancev) je razposlala pismo na volilec, v kterem razklada, kaj jo delala in hotela. Iz Nemškega nam jo poročati dve nasprotni prikazni. Na Baden-skem se zbornica v govorjenji in djanji čedalje bolj prusoljubo kaže , ker ne moro pričakati nemške edinosti. Na Bavarskem pa pri novih volitvah ne kaže, da bi zmagali „naprodnjaki", temuč hode najbrž večino imela klerikalna, zediujenju z Prusijo sovražna stranka. V Parizu se je vlada bala 26. t. m. velicih demoiiBtracij, ker se parlament ni odprl. A bilo je ves dan vse mirno in velike priprave Napoleonove vojsko, republikansko upornost zadušiti, bile so zastonj. V poslednji uri so namreč opozieijonalni poslanci vsi odsvetovali klicati vojsko na boj. llazno stvari. * (O prof. Heinrichu), ki je iznašel kranjski deželi pridevek „schvveineland", piše sc nam iz Ljubljano: „Ne davno smo brali o zaupnici, ktero je podala ljubljanska „inteligencija" g. Klunii, no čudite sc torej, ako vam poročam o enaki zaupnici, ktero si jo g. Heinrih mislil napraviti. V četrtek jo gosp. Zarnik v deželnem zboru omenil, kako da nasprotni profesorji našo deželo spoštujejo, da jo namreč imenujejo „sehweinoland." *) Ko jc v petek to g. Ileiinieh zvedel, začeli so ga strahovi lomiti in brž je napravil prošnjo do ministerstvn, v kteri je omenjal, da ga ima naša učeča se mladež jako rada, da so pri njem nauči mnogo več, nego pri kterem koli drugem profesorju, in da ni niti o politiki niti o „schweinlandu" v šoli kedaj kaj govoril. — Naprosil je zato v soboto nekega 6edmošolca, naj bi nabiral na višji gimnaziji podpise ; in res, omenjeni sedmošolec prineso naročeno zaupnico v šolo, se vstopi k katedru in začne omenjati Ileinrihovih zaslug, in da bi ga no zgubili, naj so podpišejo; ali koliko jih je dobil na vsej gimnaziji? 6, reci šest!! ali ni to blamaža? šo vsi nemški dijaki se niso podpisali, kaj potem še lo slovenski. Gosp. Heinrih ali še zdaj no veste, da —*) Zavoljo tega pravijo, dri jo g. Zarnik stnvil predlog, naj se prostnvi tu gospod. Vas imajo dijaki tako radi kot vlanski snog. O svojom času je „Taghlatt* pravil, da šola ni za take reči; kdo pa zdaj pobira podpise? hic Rhodus, hic salta! Ali jih ne ravno tvoji izvoljenci / Gosp. Heimichl Vi pa idite v „\oter-land" pobirat podpise, ne pa med slovenske dijake. — * (Iz Prage se nam 23. okt. piše): Ceska zmaga je spravila naše nasprotnike vseh krajov no le v veliko zadrege, temveč celo ob pamet. Saj vam je vsem znano, koliko in kako pišejo oni listi, ki prej za nas iu sploh vso Slovane niso imeli druzega, nego psovalkc in zasramovanje, o zrelem češkem narodu, njegovih pravicah in o spravi njogovi z vlado in Nemci. Nekterim pa se jc prvi strah preletel, ter se že sramujejo prenaglenosti. Iz vseh krajev pak sc čuj o klic po nagli spravi s češko opozicijo. Samo nekoliko dunajskih zagriznenih decembristov, ustavovorcev in slovanojedov tor pražka kazina še no vedo, kako bi potlačili jim nevarni krik, ter si pomagali še enkrat za nekoliko časa na noge. Zbor nomških poslancev hoče prena-rediti volilni red tako, da smo le oni voljen biti, ki je že pred volitvijo prisegel na dec. ustavo ter da pojde v zbor. Ta smešna ideja tudi „Pressi" ni po volji, ter v predzadnji svoji številki dobro oštova imenovani zbor in praško kazino. Potopljajočemu se je slama dobra in nanjo stavi zadnjo upanje, tako tudi naši ustavoverniki. Tako so so okrepčali zopet nekoliko z Beusto-vih ust, iz kterih je prišlo sladko tolažilo „da se hočo zvesto držati dec. ustave, ter ž njo pasti, ako ravno jo drži za nepopolno, ter potrebno nekoliko popravka." Koliko popravkov jej bo treba, bodo seveda Čehi povedali, ko bo prišlo do sprave, ktero pa tako naglo še no bo ; ranjen medved se še boruje, doklor ne izdihne zadnjo iskrico življenja. Vlada ima menda preveč opraviti z dalmatinskim uporom; naj bi si zapazila, da je troba ogenj v začetku ugasniti, ne pa ko že hiša na vseh oglih gori. — Naj vam še nekaj iz „zbora nemških poslancev" povem. Neki poslanec jc interpeliral zadnjič zbor, jeli noče storiti potrebne korako, da bi se dola deklaranta gg. Potflček in dr. Ed. Gregr v sodnijsko preiskavo, ker je prvi nagovoril po dokončani volitvi iz okna množico, ki mu je napravila hakladn, in ker je drugi govoril na taboru na Visoki Veseh/. Predsednik je menil, da je za to še čas po dokončanem zborovanji. Policija I!! * (Čital niča v Skopem) napravi 31. oktobra besedo z govorom, deklnmacijami in šaloigro „Župan"; med besedo bode igrala vojaška godba, po besedi ho tombola in potem ples. Ustopnina znaša 20 kr. za osebo. K besedi, ki se začne ob 6. uri zvečer, uljudno vabi društveni odbor. * (Zaupnica g. dr. Zamiku.) Prebivalci Šentpetersko fare v Ljubljani so poslali poslancu dr. Zamiku zaupnico, ktero prinesemo še-le prihodnjič, ker nam denes pomanjkuje prostora. i Platnina, blago za obleko, suknina, jopiči, g> |II