Leto LXni»,& 233 krat,_v Ljubljani, ponedeljek 13. oktobra 1930 POpoMne, traemSi nedelje ta prasnite. _ inseratl do SO pet* & Din 3—, do 100 Trst Din ZJSO, od KM) do 900 vrst A Din S_, rečjl InseraU pettt ****** D*n *—• Fopoet po dogovoru, fnaeratni dauek posebej. _ ifiloTriMilrl Narod« »eija mesečno ▼ Ja&oslavtH Dki 12—„ mm. taoeemstvo Din 85. Rokopfcri se ne vračajo. Uredništvo fci »pravnistvo LJubljana, Knaflova ui. 5 Telefon St 3122, 3123, 3134, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg §L 8.__ CEUE. Kocenova nI. 2. — T6L 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. St 26. Jesenice, Ob kolodvoru ML-- Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani 5t 10.351. ZVESTI ČUVARJI NAŠEGA MORJA Resolucija Jadranske Straže povodom zasedanja glavnega odbora v Splitu — Odločna zavrnitev italijanske kampanje SpiSt. IS -oktobra. M. V Splitu je ^*eraj zakhjoeil dek> glavni odbor Ja-drarake Straže, ki je zasedal pod predsedstvom predsednika dr. Tartaglie. Jia seji se je razpravljalo o deln za ojačao|e organizacije m širjenje propagande. Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku, ministrskemu predsedniku ter mJušsAru vojne ter komandantu mornarice so bile poslane pozdravne braofavice. Ot> aakljoNew Yournal« poroča iz Madrida: Policija je razkrila revo-Judjonarno gibanje ter ga zatrla. Revolucija bi bila morala izbruhniti sinoči istočasno v Barceloni, Madridu, Valenciji in drugih mestih, V Barceloni je bilo areti-lanih 14 oseb, med njimi sindikalisti Pe-£taoa in dr. Cuzo, bvši poslanec Compani "ter več novinarjev in brzojavnih uradnikov. Letalskega majorja Franca, ki se je včeraj izrekel za republiko, so vtaknili v sapor. Ministrski predsednik, policijski ravnatelj in barcelonski guverner so imeli "več konferenc. Policijski ravnatelj je po-±rcBI vesti > Journal ovega< dopisnika in pristavil, da je smatrati gibanje za zatrto. O aretaciji majorja Franca se še doznava, da je bil aretiran zaradi republikanske izjave v nekem listu. Varnostne oblasti so "ukrenile ostre mere proti sindikalističnim agitatorjem ter so jih v Barceloni in Se-viHi več aretirali. Policija je preiskala sta-sovanja republikanskih govornikov s sho- revolucijonamo zaroto, ki je hotela — Številne aretacije I da z dne 28. sepetmebra, vendar m našla ' nikogar doma. Varnostna straža in meščanska garda sta v najvažnejših mestih po provinci zbrali močnejše oddelke, ki so oboroženi s strojnicami. Ministrski predsednik Berengner je izjavil novinarjem, da ni bila odkrita zarota, temveč da gre le za dejanja brezglavih in nepremišljenih ljudl. Madrid, 13. oktobra. Včeraj je bilo aretiranih v Španiji veliko število ljudi. Španska vlada meni, da je s temi aretaci* jami zadušila v kali revoiucijonarno giba* nje, ki so ga pripravljali ekstremisti raz* nih krajev in raznih struj. V zaporih je do 100 oseb, med temi razni katalonski in komunistični voditelji. Od vojaštva sta bila aretirana edinole kapetan Sancho in major Franco, ki je znan po svojem ne* uspelem poletu v Argentino. Franco je iz* javil, da so skušali ekstremisrični krogi izrabiti sedanjo industrijsko krizo in iz* zvati revolucijo. Poroka kralja Borisa Rim, 13. oktobra. Kakor poročajo, Do popoka bolgarskega kralja Borisa s tretjo oioerko .f.alijanskega kralja Giovanno rine S4- oktobra v Assisi. Princezinja je srojila fvedn-o nosebno naklonjenost đo tega mirnega mesta, kjer se je rodil sv. Fran -ek Aeaski. Kralj Boris je gost italijanskega kralja v San Rossore. V kratkem odpotuje v Rim, kjer se sestane s papežem, rta •redi vprašanje dispenze, ker je kralj Bo-kakor znano pravoslavne vere. Pri bodnji teden bo kralj Boris v spremstvi bolgarskega ministrskega predsednika, ju stičnega ministra in drugih predstavnikov botearsK -i oblasti poeetil Itattjo oficijelno Dumesnil izključen iz stranke Pariz, 13. oktobra AA. »Havas« poroča jpr Granobla da je bil na današnjem zase* danju kongresa radnk alino^so c ijaJflstščne stranke ponovno z večino giasov sprejet sklep, da se minister mornarice izključi kz ateanke. Poljsko pristanišče v Gdansku Varšava, 13. oktobra. Po nalogu polj* ske vlade je generalni komisar v Gdanskem sporočil danes vrhovnemu komisarju Dru* štva narodov, da poljska vlada vztraja na stališču, da glede vprašanja pristanišča v Gdnmju ne more biti spora s senatom v Gdanskem. Vmešavanje v notranje zadeve poljske vlade bi bwk> dopustno le na pod* la*?i iarečnih juridičnih določb, ki jih v tem primeru ni. Dočkrn gradi Poljska svoje lastno pristanišče, posveča enako pažnjo tudi razvoju pristanišča v Gdanskem, kar je razvidno rz gcepodarsko^atističivih po* d*fckov, ki so priloženi pismo. IfKhistrijaRzacija Rusije MOSKVA* 13. oktobra. V Maronpolu bodo zgradili veliko tvornico železni ne, ki bo stala 20 milijonov rubljev. Z gradnjo pacno apotnfadi leta Ministri med ljudstvom Beograd, i oktobra. Ministri, ki potujejo proučujoč prilike med ljudstvom, so prispeli danes v Pančevo, kjer so bili slovesno sprejeti. Ministri Srškič, Demetro-vič in Kumanudi so odpotovali iz Panče-va nato tudi še v Vršac. Iz ministrstva za Sume Beograd, 312 oktobra. Minister za šume in rudnike je izdal naredbo, ki velja za vse uradnike glede dela v ministrstvu. S to naredbo se precizira delo vsakega posameznega uradnika, ki se ga mora strogo držati, drugače mu preti huda kazen. Glavni namen naredbe je doseči v ministrstvu čim večjo ekspeditivnost in odstranitev zaostajanja pri reševanju posameznih vprašanj in predmetov, ki jih je treba rešiti. S to naredbo se predvideva kontrola posameznih referentov m šefov odsekov, ki bodo morali paziti na redno izpolnjevanje naredbe. ( A^A.). v Negotinu Beograd, 1« oktobra. Iz Negotina poročajo, da so se vršile danes tamkaj velike narodne svečanosti ob priliki odkritja spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvoboditelju, našim in francoskim borcem na čelu z generalom Gambetto. Slovesnostim so prisostvovali tudi odposlanec Nj. Vel. kralja, zastopniki vlade, ban, Sena pokojnega generala Gambette ter številni borci s solunske fronte. Originalen samomorilec Zagreb, £L oktobra. Na originalen način je poskušal izvršiti danes samomor 24 letni zidarski pomočnik Zlatko Ptičar. OkoH 3. ure se je v Setinah, kamor je odšel na izlet, povzpel na visoko drevo ter skočil z njega na tla z glavo naprej, v namenu, da se ubije. Nezavestnega so prepeljali v bolnico. Ker ga ni bilo mogoče zaslišati, ni ugotovljen razlog njegovega koraka. Naročajte »Našo dobo"' I prvega danskega konzula v Beograd Beograd, 13. oktobra Semkaj je dooo-toval prvi poslanik kraljevine Danske na našem dvoru g. Er3c Birtng. Poslanika je sprejel minister zunanja^ poslov dr. Voja Marinković. Gosp. Bhing je bil <*)red svojim vstopom v diplomatsko službo kot nacionalni ekonom na Četu nekega skandidav-skega trusta za eksploatacijo nafte v Baku. Romunski Bst o konsolidaciji Jugoslavije Bukarešta, 13. okt. M. »Vitonri* obširno razpravlja o položaju v Jugoslaviji, povo* dom prve obletnice proglasitve Jugoslavije ter zaključuje svoja izvajanja: »Spoštova* nje v inozemstvu, blagostanje v notranjo* sti, to je slika prvoletne bilance. Vsa Jugo« slavija je v bratski slogi zbrana okrog svo* jega kralja, ki pripravlja blagostanje za bos doča pokolenja.« Samostojne kandidature koroških Slovencev Celovec, 13. oktobra. Kakor je izvedel vaš dopisnik, bodo koroški Slovenci vložili za državnozborske kakor tudi za deželnozborske volitve svoje samostojne liste, ker odklanja vsako podpiranje katerekoli koroške stranke, to pa zaradi tega, ker so voditelji vseh koroških strank od socialistov pa do Hitlerjevih narodnih socialistov v prvi vrsti samo in zgolj koroški nemški nacionalisti. Poset Poljakov v Jugoslaviji Varšava, t h oktobra AA. Velika varšavska lista »Kurier WarszawskiGa-zeta Warszawska« priobčujeta statistične podatke o poljskem turizmu v Jugoslaviji. Letos je bilo 6000 Poljakov v Jugoslaviji. Listi ugotavljajo, da je tujski promet iz Poljske v Jugoslavijo narastel v zadnjih 3 letih tako naglo, da je danes 30-krat večji kakor pred tremi leti. Zagonetna usoda Jugoslovenke v Franciji Pariz, 13. okt. AA. »Le Journal« poroča iz Cherbourga, da je med potniki, ki so se s posebnim vlakom odpeljali iz Pariza v Cherbourg, da se tam vkrcajo na preko* oceanski parnik »LeviathaR« bila tudi ju* goslovenska izseljenka Jovanka Kozak, sta* ra 60 let. V trenutku, ko se je vlak ustavil v Cherbourgu, Jovanke Kozak ni bilo več v vlaku. Vsi poskusi, da jo najdejo, so ostati brez uspeha. Starko je še tri ure prej videl neki potnik, ki ga je ona prosila, naj pazi na njeno prtljago. Pristojna oblast* va so uvedla preiskavo. Povišanje davta na prvo v CSR Praga, 13. oktobra, h. Vlada je predložila zbornici novelo o davku na pivo. K davku na pivo se bo odredil dodatek, ki se bo porabil za sanacijo in organizacijo industrije piva. Za eksportno pivo ta dodatek ne bo veljal. Po zakonskem načrtu se sedanja cena piva kljub temu dodatku ne sme povišati in bodo torej morale plačati dodatek pivovarn** Dr Schobrov volilni proglas Vo4ikia zajednica naj združi vse državotvorne elemente proti vsem razđirajočim pokretom Du.iaj, 13. okt. z. Novo ustanovljeni bk>k dr. Schobra je objavil svoj volilni progias, v katerem -j veli med drugim, da je dr. Schober nesebično sledil klicu ffo<=nodarstva za ustanovitev volilnega bloka. Dr. Schober ie sedaj edina oseba v Avstriji, ki vžlva ii omejeno zaupanje doma in v inozemstvu. Že njegovo ime predstavlja program, namreč čistočo, red in neodvisnost uprave in obnovo gospodarstva. Volilni blok, ki je pod njegovim vodstvom, se bo boril za te cilje. Volilna vzajemnica je v službi nemškega naroda ter bo združila vse državotvorne elemente proti vsem razđirajočim pokretom. Dunaj, 13. oktobra, g. Kakor javita »Neues Wiener Extrablatt«, ni bila dr. Strafelli zagotovljena po pogodbi samo mesečna plača 4000 šilingov, temveč, kar je za njega važnejše, doživotna mesečna plača 2000 šilingov, ako bo le 4 tedne na svojem mestu. »Cx-trablatt« piše dalje: Reči se mora, da je to najbolj nemogoča pogodba, ki je bila kdaj sklenjena. 24.000 šilingov letne penzije do smrti za mladega pristaša g. Rintelena pri eventuelno le 4-tedenski službeni dobi, to prekaša v se škandale, ki so se kasneje doznali iz tajnih fondov ere dr. Seipel - Kienhock. Pred otvoritvijo nemškega državnega zbora Socialisti pozivajo na obrambo demokracije in napovedujejo fašistični prevrat — Demonstracije v Berlin« na predvečer otvoritve državnega zbora Berlin, 13. oktobra. Včeraj popoldne se je vršila na trgu pred bivšo cesar-so palačo ogromna manifestacija socija-fetične stranke. Cenijo, da je bik) prisotnih nad 80.000 ljudi. Predsednik zad-trjega nemškega državnega zbora in drugi socialistični govorniki so imeli nenavadno ostre govore proti narodnim socijalistom. Govorniki so naglašali, da pripravljajo narodni socijalisti državni odar in da hočejo uvesti v Nemčiji fašistični režim. Poživljali so socijaliste, naj se pripravijo na obrambo demokracije, če treba tudi z orožjem v roki. Narodni socijalisti so priredili ob tej priliki bučne protidemonstracije, pri katerih je prišlo do resnih spopadov med obema taboroma. Policija je nastopila Teki energično in ločila obe stranki. Krjub temn ni prišlo do prelivanja krvi in spopad se je končal le z aretacijo Prevoz ostankov „R 101" v Anglijo London, 13- oktobra. Komisija, čije naloga je. bila, da ugotovi vzroke pogiberji zrakoplova »R 101«, je končala svoje delo in odpotovala predsinočnim iz Allona v Cardington. V komisiji je bilo 7 angleških strokovnjakov in več inženjerjev. Velike množine ostankov ponesrečenega. zrako« plova so istotako prepeljali z letalom v Anglijo. Glavni del ostankov zrakoplova bodo prenesli v Anglijo v par dneh. Fran* coski inženjerji so ločili bistvene dele po* nesrečenega zrakoplova od ostalega ogrodja. Med drugim je tudi stroj, ki teh= ta 3 in pol tone. Stanje treh preživelih ki ležijo v bolnici v Beauvaisu, se stalno boljša. Očividec o katastrofi „R 101" Pariz, 13. oktobra. Francoski listi pri= našajo poročilo edine osebe, ki je v celoti videla potek katastrofe zrakoplova »R 101.« Gre za nekega Georgesa RaboulliU leja, ki pripoveduje o katastrofi takole: »Prišel sem v bližino vasi Allone, ko sem slišal brnenje motorjev zrakoplova. Pozneje je letel zrakoplov zelo nizko in je imel prižgane vse luči. Bil je brez* dvomno v stiski. Imel sem občutek, da se mora zgoditi nekaj strašnega. Kar nena* doma se je zrakoplov nagnil in polagoma padel na zemljo. Takoj nato je nastala strahovita eksplozija in ogromen plamen ie objel zrakoplov Sesedel se je na zemljo in slišal sem obupne klice na pomoč. Zdelo se je kot da bi si zlomil hrbtenico. Stroji so še brneli 1 ali 2 sekundi po eksploziji, ki je uničila v par trenutkih sad tolikega truda.« Krvavi spopadi v Indiji S/m/a, /3. oktobra. V Semoju je prišlo do krvavih spopadov med policijo in de* monstranti. Ranjenih in ubitih je bilo več oseb. Neurje v Mehiki Nogales, 13. oktobra. Nad severnim delom mehiške drk 5«.18—56.38 (56.28), Praga 166.95—167.7:> (167.35). Pariz 221.21. Trst 294.05—896 OS (296.05). INOZEMSKE BORZE. C«r4h. Beograd 9.12875, Pariz 20.1S5. London 26, Newyork 514.56, Bruselj 71.775. Milan 26.93, Madrid 51.65. Amsterdam 207.525, Dunaj 72.56, Sofija 3.73, Praga 1S.27, Varšava 57.65, Budim pošta 10.15, Bukarešta 3.06. S^ran 2 >8LO VENSKI N ASO D<, dne 13 oktobra 1980 Kongres jugoslovenskega ženstva ^eraj je bfl otvorjen v Zagrebu 9. kongres j2S, na katerem zastopajo slovensko ženstvo štiri delegatlnje Zagreb, 13. oktobra. Včeraj dopoldne je bil v dvorani Glasbenega zavoda na svečan način otvorjen 9. redni kongres Jugoslovenakega ženskega saveza. Kongresa, ki traja tudi še danes, se udeležujejo za slovensko ženstvo delegatlnje Minka Govekarjeva, Alojzija čtebijeva, Marija Bajtova in Angela Pristova. Kongresa so se udeležili poleg številnih delegatinj iz vseh večjih krajev države dvorna dama Grujičeva kot odposlanka Nj. Vel. kraljice Marije, ban dr. Silović, namestnik armijskega komandanta general Stoj-šić, komandant konjeniške divizije general Ilič, pomočnik bana Stojanovič, župan dr. Srkulj in delegati ministrstva prosvete, narodnega zdravja in trgovine. Pričetek kongresa je prenašal radio po vsej državi. Kongres je otvorila ga. Zlata Kovačič-Lopašičeva, ki je pozdravila vse prisotne, zlasti pa odposlanko Nj. Vel. kraljice. Predsednica Saveza ga. Leposava Petkovičeva iz Beograda je pozdravila kraljevski dom in kralja Aleksandra povdarjajoč, da bo Jugoslavija le takrat mogla ščititi svojo deco, če bo srečna in močna. Danes so temelji Jugoslovenskega ženskega saveza trdno cementirani in predstavljajo nedeljivo enoto. Organizacija šteje sedaj okoli 450 društev z nad 40.000 članic, delovanje našega saveza je nam pripomoglo do uglednega mesta v internacionalnem ženskem savezu in pridobilo posebne simpatije njegove predsednice lady Aberdenove, ki vam pošilja svoj pozdrav. Uspeh Jugoslovenskega ženskega saveza v inozemstvu pa ni bil« koncentriran samo v internacionalnem ženskem savezu, udruženje profesoric je imelo svoje delegate v mednarodnem uradu za izobrazbo na tečaju, kako naj se piKjpagirajo ideje društva narodov po šolah. Udruženje univerzitetnih žen je bilo zastopano na internacionalnem kongresu v Pragi, Kolo srpskih sester postavlja soliden temelj vseslovanski zajednici. Zveza za udejstvovanje žen v političnem življenju je imela svojo predstavnico te dni ca konferenci v Atenah. Velika čast je nadalje, da je Društvo narodov pozvalo tajnico Atanaskovičevo na predlog udruže- nja največjih svetovnih ženskih organizacij v ženevo, da se spozna z delom Društva narodov. V volilno komisijo je bila med drugimi delegatki jam i izvoljena Cirila istebijeva. Sledilo je poročilo upravnega odbora, nakar se je oglasila k besedi zastopnica ministrstva prosvete inšpektorica ga. "Mar*"* Goničeva. Tajnica ga. Milena Atanaskovičeva je podala obširno poročilo upravnega odbora ter posebno povdarila akcijo za čim intenzivnejše zbližanje z rum unskim, grškim in bolgarskim savezom. Odziv je bfl zelo dober ter se pričakuje, da bodo stiki z omenjenimi savezi vedno tesnejši. Veliko akcijo je razvil savez, da zbere okoli sebe vsa ženska društva, ki so bila doslej izven njega. Zadnje leto je bilo v tem oziru zelo plodno, savezu se je pridružilo 6 društev iz Zagreba in 7 Iz Beograda. Uprava apelira, naj ojačeni savez obdrži svojo veliko idejo, ki se jasno izraža v samem njegovem imenu — Jugoslovenski ženski savez. Vsa društva morajo smatrati savez kot sintezo vseh svojih prizadevanj v razmerju do jugoslovenskih žen kot kompaktne celote. Nato je tajnica Bedekovičeva poročala o mednarodnem kongresu na Dunaju, ki so se ga udeležile, kakor znano, tudi delegatinj e slovenskega ženstva. Iz blagajniškega poročila ge. Gavrflo-vičeve je bilo razvidno, da so dohodki do 10. t. m. znašali 85.641.— Din, stroški pa 57.975.— Din. Govorih so še ban savske banovine doktor šilovie in župan dr. Srkulj. Obema se je zahvalila predsednica Leposava Petkovičeva z ugotovitvijo, da deluje savez že dolgo na širjenju jugoslovenske ideje. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in kraljici. Nato so odšle članice saveza korporativno v sprevodu pred Strossmaverjev spomenik ter položile lovorjev venec. Dele-gatinje so odšle, končno v umetniški paviljon, kjer se je vršila otvoritev razstave ženskih ročnih del, popoldne so napravile z avtobusi izlet v šestine in Remete. Danes dopoldne se kongres nadaljuje in bo do večera zaključen. elje kisle nedelje Dopoldne se je še nekam držalo, popoldne se je pa vreme zopet ski- sato in nade so splavale po vodi Ljubljana, 13 .oktobra. on, vendar] Taki vzdihi pa že z lahkoto padajo s src. Saj se vse leto bojimo in upamo, da so nam tolikrat splavali upi z dežjem po vodi, kdo bi potem ne bil vesel, če končno solnce vendar pomežikne — v nedeljo, da si toliko obetamo od nož jega dne. Se v svetem pismu je črno na belem, da je bog šest dni delal, sedmi pa počival in se radoval svojega dela. Zato sem mnenja, da je še zdaj tako, v današnjih modernih časih; ampak se motim: Vsako nedeljo ima sv. Flori j an svoj športni dan kot naši brcarji, v nebesih ne praznujejo božjega dne. Včeraj zjutraj smo pa vendar vzdihovali: Oh, vendar enkrat! O, božji dan! Tako so zvonili po vseh cerkvah kot včasih na velesejmu. ko je šlo za kupčijo. Komu bi se potem še ne vnelo srce, zlasti slovensko goreče srce, ki je kakor ustvarjeno za vse vrste ognja. Zato so pa tudi ljudje drli na ceste, da dajo duška svojemu prazničnemu vzki-čenju. Na dežnike pa niso pozabili, kaju je prišlo v modo, da so nedelje dnevi revij vseh vrst dežnikov. Dežniki ali marele so nekaj narodnega, pristno slovenskega, kar moram povdariti, saj je znano, da igrajo pri narodnih nošah glavno vlogo. Zato je priporočati, da bi se končno oficielno določili dnevi, ko bi slavili marele, s tem pa proslavljali tudi naš narod, ki Ima tako bogato tradicijo. Torej, živio marele in dol z dežjem! Pravijo, da so včeraj že nekateri smučarji zgodaj zjutraj dirkali po Ljubljani s smučmi ker so zvedeii po pratiki, da kaže na sneg. Je res vrag z vremenom in s pratiko, sicer nima pr.atika druge slabe lastnosti kot da v njej nikdar ne kaže na blato, ki je v letu največkrat, zlasti v Ljubljani Ampak jaz nimam ničesar zoper Ljubljančane, najmanj pa ob nedeljah dopoldne, ko so vsi tako fini, imenitni in se drže tako »kroftnoc in *štimanoc kot okoličani, ko pridejo v Ljubljano gledat na uro ali kot bi jim vsem pomrle tete in strici v Ameriki. Morda pa jim tudi res kdo umre vsako soboto, ker imajo navadno le ob nedeljah črne trakove na rokavih, ali pa je taka moda. jaz se na te reči ne razumem. Hm, pa so se včeraj postavljali Ljubljančani! Namreč pred izložbami, skoraj tako kot lisica pod visokimi brajdami. Ljubljančani pa še prav posebno radi ogledujejo najbolj nedosegljive reči in kra&jte t^a sveta, da pokažejo, da niso kar tako, češ, mi gledamo, ki imamo... Po Mestnem trgu in drugod so se bahali pred izložbami tam kjer je tako imenitna reklama: cene na aeroplanih in nebotičnikih, kakor, da so res tako strašno visoke. Tudi tega ne vem, ker se tudi na to ne razumem. Najbolj se pa Ljubljančani postavljajo seveda na promenadi v Zvezdi in na Marijinem trgu. Na Mariji se radu jejo nad prelepo živo prirodo, to so starejši možje, ljubitelji živali, namreč perutnine, ker imajo za tako ljubezen realno podlago. Promenada pa ga seveda pihne uad vse. Tam se sicer ne postavljajo ljubi-reiji živalstva, ker je pretesno in prevese-lo, postavljajo se pa ljubitelji umetnosti, lepote in sploh samih vzvišenih stvari, katerim mi plebejci niti imena u vemo. Si-rokrajni, črni klobuki.. Hm. Dame vse na i la, nekatere na Garbo, druge na Putti, tretje pa menda na fciusi. Hm, hm... Nekaterim pa uhajajo nekaki repi izpod pla-še-ev. leve. Dve kmečki deklet! sta se pogovarjali: — L,ej jo revo, dol ji maha, pa ne ve, kaj praviš, ali ji uaj povem? — Hm, hm, um... In gospodje oni s frizurami. Strašno so duhoviti v dvojnem pomenu besede: duhovi (frizerski) in duhovitosti o lepih nogah (ženskih, seveda, ne frizerskih), o brcanju in o prokletstvih prosvete, ki gneziii po Šolah in vali »cveke«. Da, kultura! Kakor so menili nekateri naši južni bratjev da so Ljubljančanke okužane -lalezljivo boleznijo, ko jim je bilo rečeno, naj jih puste pri miru, ker so kulturne. Da, rate. nemoj, da se ne zaraziš... Hm, kultura je res vražja kuga. V šelenbrugovi ulic: ob Zvezdi In na n? ni strani na trotoarju je bil gost špafir k3*.or navadno, da se morejo ljudje drgniti, sicer vsi ne stoje v ta namen, temveč kar tako, kot rečeno, da se postavljajo in razstavljajo svojt Arasote, da so bolj očit&e. Sicer pa vrag vedi, zakaj so takšni špalir-ji, glavno je le. .ia so. Igrali so se ve tudi včeraj. namreč v paviljonu, v trompete so pihali, da so se kar sline cedile — pa ne vem, komu bolj, ali muzikantom ali tistim, ki so jih poslušali. Niso se jim pa cedile le sline, temveč tudi solze, ker godbi se menda pravi, da je ganljiva. Nič ne rečem, da se ne bom godbi zameril, le to povem, da se je lepo in dobro slišalo, da so še mene sladkosti obhajale, kljub žalostnim kupom listja, ki so počivali povsod po poteh, ker je bila nedelja Ljudi pa ni bilo mnogo manj kot listja po tleh, četudi je solnce že zadremalo, je pač tudi obhajalo nedeljo. Mladi svet jo je mahnil proti tivolskemu gozdu, pa se je takoj pričelo oblačiti, zato se je vrnil h godbi, da bi mu sladki zvoki ublažili rane. In sladkal se je s kostanji in z Erženovimi tortami, ker drugače bi ga vrag vzel v takih kislih časih. Popoldne, težko pričakovan čas ure že~ _a. Oh, oh! človek bi kar jokal od blaženstva, pa se je mesto nas pričelo milo solziti nebo, da so za mogli avtomobili škropiti z blatom in da nismo imeli prašnih čevljev. In so šla dekleta, da se spoprimejo s svojimi junaki, kuharice z vojaki, frizerke z dijaki, študentke s komiji, branjevke s šoferji itd. Ampak kisalo se je, kisalo, sladke želje se pa dolgo niso hotele skisati. Pa kako se bi, ko je kostanj tako sladek nem trgu se postavljajo predvsem oni, ki 1 — namreč v tivolskem gozdu, ne samo pe- čen pri kostanjarjih. Da, nedelje *>o dnevi sladkosti, pa naj bo nebo še tako kislo. Pletno j« bilo, kajpa, tudi pri vrtiljaku v Tivoliju. Dekleta ae sicer niso vrtela, videl sem pa nekega gospoda v cilindru (meloni), ki m je z drugimi bolj skromnimi ra m /val med nebom in zemljo, da je vriskaj tako kot da mu je umrla Sena Na kolodvoru so tudi vriskali; jnžr: bratje so se vračali domov od vojak >v. Imenitno so se nakitili z ljubljanskimi će veljčki, opanke so zavrgli, ker so se nalezli kulture — najbrž od Ljubljančank, ki so jih žalostno pogledovale — ali kaj, ko so bili bratje tako >*timaoi<. Da bi se kje kaj zgodilo — ne vam, morda se je kdo kam zaletel, ker ljudje se radi zaletavajo, zlasti v gostilne. Sicer pa se to pri nas ne smatra za nesrečo. Kako tudi, povsod je bik) tako veselje, namreč po gostilnah, da bi moral govoriti prej o •reči kot o nesreči. Da, ljudje so srečni gostilničarji! menda tudi, torej je narod are čen. živio! Kavarn, seve, ne smemo pozabiti, saj jih tudi Ljubljančani niso. Dež ne pozab, vodno pride ob pravem času kot naročen, vrag vedi, če se kavarn ar j i ne priporočajo kakemu svetniku! Ali pa so sami svetniki, kdovč, nič ne rečem. Samo dobro hi bilo, da bi nam povedali, če so; saj bi bilo v njihovo korist, Ljubljančani bi se' se rajši hodili k njim priporočat in odlaga: svoje neštete križe in krize, ki se dajo naj lažje poplakniti z vodo. O, kavarniška veda, tudi njej bi morali klicati: živio! A m pak v gostilnah se človek lažje navduši sa takšne vzklike. Da, da, živio gostilne i u avbiks, danes je ponedeljek! Kraljična Haris (Premiera 11. t, m. v Ljubljani.) Na spomin letos 23. januarja nenadno umrlega Antona Lesk ovca, predstojnika finančne oblasti v Radovljici, so uprizorili njegovo dramo v treh dejanjih z našlo* vom »Kraljična Haris«. Drama je izšla 1. 1928 v mesečniku »Dom in Svet« in kot miselna knjižna drama zelo zanimala. Po neoporečnem velikem odrakem uspehu, ki ga je pokojni Leskovec žel v Ljubljani s svojo dramo »Dva bregova in ki jo imajo na repertoarju že nekatera slovanska gledališča, smo pričakovali enakega uspeha tudi za »Kraljično Haris«. Žal, da nas je želja varala. Avtor je realistično dejanje po vzorcu Ibsena preobložil z nerazumljivo simboliko in mistiko, da stoji gledalec skoraj neprestano pred zagonetkami. Nejasnost je tem večja, ker ni nikjer povedano, ko* liko časa je preteklo med posameznimi dejanji, ko se zgodi marsikaj, česar ne zvemo. Gre za prekrasno Sabino IsteaiŠko. edinko silno bogate graščakinje, ki ima večino delnic neke kemične tovarne. Pred* sednik upravnega sveta te tovarne, 2iga Knez je bil s Sabino zaročen, a jo je pu* stil na cedilu, ker je dognal, da je bil njen oče neozdravno bolan in se jc zastru* pil ter da je neozdravno boina tudi njena, po očetu okužena mati, ki je ohromela na obeh nogah ter je le še živ mrtvec. Knez je pač opazil tudi na Sabini, da se pojav? i iz jo znaki paralize, ter se je previdno umeknil. Za Sabino pa se poteza inženjer Lemi« je JoŠt Osojnik, dasi ima obenem še dve razmerji: idealno ljubezen s Polajnarjevo Heleno in spolno ljubezen z Zofijo, ki je v službi pri Još tovi materi. Zofija je celo noseča i njim. J os tu Oso jniku je pač za to, da dobi s Sabino grad ia niene milijo* ne ter postane gospodar kemične tovarne fosreči se mu, da je imenovaa za ravna* telja tovarne, a Sabina, ki ijubi Kneza, ga odkloni. Tu je pa še tretji zaljubljenec Sabine, slikar Gregor Polajnar. Knez vzame bivšo Osojnikovo ljubico Heleno v svojo službo, se vanjo zaljubi in jo končno za* snubi, Sabina pa hoče s stmpcm, ki ga ji je dal inženjer ravnatelj Osojnik, zastru* piti sebe, Heleno in Kneza. Slikar Polajnar ta umor prepreči ter pove Sabini, da jo ljubi ter da jo hoče odvesti v novo v obodno življenje. Sabina se čudno hitro odloči ter odide s slikarjem po svetu in Knez se ožen» s Heleno. Inženjer Osojni* pa ostane osra* močen in osamljen, zakaj tudi Zofija je medtem umrla, ker si je dala odpraviti plod po nerodnih rokah ... Ing Osojnik pa izgubi tudi ravnateljsko službo, kajti Sabinina mati je iz osvete nad Knezom pod ceno prodala vse svoj s delnice in to* varna je mahoma propadla. Takoj nato pa je Sabinina mati umrla, ker jo je zadela smrt iz paralize . . . Umetnik Polajnar se torej ves srečen /veže s paralitično Sabino Vede ali neve* de? In to je seveda simbol. — Samo kak* sen? Da umetnost ozdravlja neozdravne boiezni? Ali da je umetnost le v zvezi z boleznijo močna, mooerna. sodobna? Skratka: mučna, nerazumljiva vsebina, raztrgana v mozaično p*> ezano dramo, ki učinkuje le na miselnost, prav malo ra na čustvenost glediii.^vo. Potreben bi bil temeljit komentar ki ga pa v Gledališkem listu ne najdem. Predstava je bila prav dobra. Zlasti gre priznanje damam, predvsem ge. Med* v e d o v i, ki igra ohromelo graščakin jo Isteničevo, ge. Mariji Veri, ki je od* lična mati Osojnica, gdč. Vidi J u v a n o* v i, ki predstavlja žrtev Zofijo, gdč. Slav« revi, ki je prav dobra hišna Krista, na čelu vsem pa gospej N a b 1 o c k i, ki igra zelo problematično Sabino z vsemi izrazi svoje zrele umetnosti ter je za svojo tež* ko kreacijo prejela prva zasluženo troje cvetličnih darov. Po enoletnem angažmanu smo zagledali prvič v epizodici hišne tudi gdč. Kuk« č e v o, ki je opravila svojo nalogo spretno in mirno. Gdč. Boltarjeva je bila očividno še bolna ter je zadovoljivo sto* rila, kar zna in more. Gestikulacija rok ji je še nekam tuja. Izmed moških gre prvenstvo g. L e* v a r j u za živahno podajanega spekulant ra Osojnika, g. 2 e 1 e z n i k u za entuzia* sta idealista slikarja, g. Skrbiniku sa hladnega, vedno čelo nabirajočega in oči skrivajočega Kneza, g. Potokarju za zagonetnega slugo in g. Plutu sa pre» drznega lakaja. G. rež. Lipah je storil v polni meri svojo dolžnost. Papirnate drame pa ne more nihče oživiti v resničnost življenja, škoda velikega truda. Fr. G. Martel o nemških mejah Oktobrska številka nemške revije >Das Echo« prinaša zanimiv članek o najnovejši knjigi bivšega lektorja francoščine na ljubljanski univerzi prof. Reneja Martela. ljubljanski univerzi prof. Reneja Martela Krvave meje Nemčije«. Revija z velikim zadoščenjem ugotavlja, da začenja Martel svojo knjigo z besedami: >Med najbolj zapletenimi povojnimi vprašanji je komaj eno, ki je tako mučno ln strašno kakor to o vzhodnih mejah Nemčije«. Knjiga je pravkar izšla v nemščini, obenem ko je izšla v francoščini, pa je izšla tudi v angleščini. Ta >zelo objektivna knjiga« je za nemški vzhod >silne zunanjepolitične važnosti«. Martel, sedaj profesor slavistike na pariški Sorbonni, je bil dve leti profesor na ljubljanski univerzi, pozna literaturo m zgodovino slovanskih narodov prav dobro in je že svojčas vzbudil veliko pozornost v Franciji s knjigo >La Pologue et nous«. Njegovo obvladanje materijala je neizpodbitno. Z gospodarsko mirnostjo in prevdaraoet.jo primerja poljsko in nemško stališče in zato je zlasti pomembno, da prihaja ta Francoz do zaključka: Nemške v z hodne meje so gospodarsko in politično nevzdržne, zveza med Vzhodno Prusko in Iržavo se mora zopet upostaviti in Gornja Slezka kot nedeljiva gospodarska enota vrniti Nemčiji. Z zelo resnimi besedami poudarja Mar-tel veliko nevarnost za svetovni mir, ker Poljska neprestano misli na nove korekture svojih mej na račun Nemčije. Martel zaključuje knjigo s svarilom: ^Hočete resno mir? Potem odpravite nevarnost, ki mu grozi. Jutri bo morda že prepozno.« Tako »Echo«. Bilo bi res zanimivo veleti, kaj je napotilo Martela, da se kot dober poznavalec literature >n zgodovine slovanskih narodov« tako toplo zavzema za Nemce proti Poljakom! Zaščita avtorskih pravic Lami 27. decembra je bil v »Službemh novinah (št. 304—CXXTX) objavi jen zakon o zaščiti avtorskega prava, ki je istega dne stopil v veljavo. V smislu tega zakona so dolini vsi pri* reditelji kakor: pevska društva, ktno^od* ierja, bari kavarne, restavracije, gostilne in vobČe vsi lokali„ kjer se poje ali igra na kakršnihkoli inštrumentih, v katerih se pTirerajo umetniški ali zabavni koncerta, kjer nastopa vojaška, mestna, sokolska in druga crvima godba, salonski orkester, jazz*band, tamburaška ali ciganska godba, kjer se uporablja glasovir, harmonij »n go* sli, gramofon, radio ali drugi glasbeni io= strumen ti — prijavljati. pred izvedbo svoj programi ter zaprositi avtorjevo dovoljenje za izvajanje, ker pripada pravica javnega izvajam ja muzikalnih komadov po 21. in 22. zgoraj citiranega zakona izključno le avtorju. Vsi ono, ki javne prireditve predhodno ne prijavijo avtorju ali njegovemu zastop* niku nn nimajo njegovega izrecnega dovo« ljenja kršijo avtorsko pravo in s tem pre* stopek v sm/islu odredb avtorskega zako* na. Za vsak tak prestopek predvideva av* torrski zakon zelo visoko kazen, tako n. pr. po §§ 48. m 49. zaporno kazen od 1 do 6 mesecev in globo od Din 1000 do 60.000. Nadalje pravi § 52., da stori prestopek tudi oni, kateri da svoj prostor brezplač* no ali proti plačilu v najem. Za ta preste« pek predvideva zakon zaporno kazen od 7 dni do 2 meseca ali globo Din 500 do Din 10.000. Vsaka, tudi najmanjša kazen ima za posledico oporecenost. Avtorji, skladatelji in založniki vz vseh delov sveta so se združili v društvo s cil* jem, zaščita pravic svojih Članov. Na pod« ročju kraljevine Jugoslavije zastopamo mi avtorska prava za izvedbe muzikalnih del vseh vrst. Dovoljenje za izvedbo vseh po nas zas stopanih muzikalnih del se dobi od nas (Avtor * Centrala za avtorska prava, poslovalnica Ljubljana, Grajska planota 1) na temelju dogovora in proti plačilu honorar' ja, ki se odmerja po številu posetnikov, prireditev, i. t. d. Plača se za vsako poedi« no prireditev ah pavšalno. Torek, 14. oktobra. 12.15: Plošče (valčki, polke in koračnice). 12.45: Dnevne vesti, 13: Čas, plošče in borza. 18: Koncert radio orkestra. 19: Prof. Franc Pengov: Sila vode in vetrov. 19.30: Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina. 22: Cerkveni koncert pevskega zbora »Gc renjci« iz Kamnika. Prenos iz frančiškan* ske cerkve v Ljubljani. 21: Koncert radio orkestra. 23: Napoved programa za na* slednji dan. Sreda, 15. oktobra. Opoldanski program odpade. 18: Kon* cert radio orkestra. 19: Dr. Nikolaj Pre* obraženskv: Ruščina. 19.30: Literarna ura: Publius Vergilius Maro (ob dva tisoč let* niči njegovega rojstva). Predava g. dr. Joža Lovrenčič. 20: Citre igra g. Emil Mezgolits. 21: Prenos iz Prage. Koncert Undričkovega kvarteta in Fibichov kvin* tet. 22: Časovna napoved in poročila, na* poved programa za naslednji dan. KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 13. oktobra 1930. katoličani: Koloman, pravoslavni: 30. sep> tembra, Grigorije. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: Sen kresne noči. C. Kino Matica: Tango ljubezni. Ktno Ideal: Puščice pustinje. Kina Ljubljanski dvor. V starem gne> zdu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Sušnik, Marijin trg. Kurah Gosposvetska cesta. ce ne daš 200 Din, te ustrelim? Ljubljana, 13. oktobra. Ljubljana sicer slovi kot mirno in solidno mesto, toda včeraj se je pripetilo nekaj, kar spominja močno na velemesta. Bilo je okoli 17. Na Smartinski cesti sta stala 361etni delavec Štefan Žemljic, doma iz Crnelovcev. srez Murska Sobota, zaposlen pri stavbni tvrdki Tdnnies. in njegov tovariš tesar Štefan Flisar, zaposler pri stavbnem podjetju Dukić. Sredi ceste sta se začela prepirati. Kar je stopil k njima neznan moški, češ da je detektiv. >Oospoda, prisiljen sem zaradi izgredi obsoditi vaju na pet dni zapora ali po 3G dinarjev globe — je dejal osorno. Zembič s« je ustrašrl, bal se je. da bo res moral sedeti pet dni in zato je detektivu« takoj pomolil 30 Din. Mož iih e vzei in odšel. Tudi Žemljic je šel svojo pot Na Masarvkovi cesti blizu Ranzingerjevega skladišča ga je pa »detektiv« dohitel in ga prosil, naj mu posodi do prve gostfme 30f dinarjev, češ da mu jih takoj vrne. Žemljic" ie zatrjeval, da nima denarja, neznanec je pa nenadoma potegrnl iz žepa samokres, mu ga nastavil na prsa :n mu zagrozil: — »Če ne daš 200 Din, te ustrelim!* Žemljic se je prestrašeno ozrl na vse strani, toda nikogar ni b'lo, da bi mu priskočil na pomoč. V strahu je torej pote^ rz žepa listnico in izročil roparju ?00. težko zasluženih dinarjev. Neznanec je denar spravil m je bil celo tako nesramen, da je povabil Zemljica v bližnjo Scagnettv-jevo gostilno na liter vina. Žemljic se ni opal ugovarjati in je šel z njim. Ostala sta kar v veži, kjer je neznanec naročil liter vina, izpil v dušku en kozarec, nato pa dejal, naj mu posodijo prazno steklenico, češ da mu jo bodo kot detektivu pač zaupali. V prazno steklenico je natočil vina, potem ie pa mirno odšel. Žemljic se je obrnil na policijo, ki je izsiljevalcu že na sledu. — Motokolesarska Ilirija, Danes ob 17. se poslovi od nas znani dirkač g. Denes, član Velociklopedicnega bataljona. Prosimo člane in odbor, kakor tudi prijatelje g. Denesa, da pridejo ob 17. sigurno na ko* lod>or. — Predsednik. Zdrknil v jarek Rimske toplice, 12. oktobra. Včeraj popokine se je okrog 14. sredi pori med Šmarjeto in vasjo Sevcaanj pn* bHžno 5 minut od Smarjete dogodila av* tomobilska nesreča. Cesta na progi La« ško s Rimske toplice je zelo ozka. ropol* dne je vozil šofer s prekomerno brzino avtomobil g. FaJte rz Jurkloštra pri Rirru sikih toplicah. Nekaj metrov od kraja ne* sreče mu je nasproti prihajaj neznan mo* ška, ki je vodil kravo s sejma. Šofer je z avtomobilom, v katerem je sedel tudi so* lastnik tovarne podpetnikov na Grač^ niči gospod Fischer, takoj krenil na desno. To je bilo zanj usodno Zapes ljaJ je po nesrečnem naključju na kraj ce* ste, kjer se je desno kolo spredaj zarilo v mehko zemljo in hip na to je zagrmel av* tomobil s silnim rruščem s ceste in sta se mu zlomili obe peresa na sprednjih kole* sih m osiv G. Fischerja ie z vso silo vrglo naprej. K sreči pa ni bil nihče od obeh poškodovan. Le sprednji del vozila se je močno pokvaril. Iz soseSčine so prihiteli liudie. ki so po* maoali reševati strti avtomobil in ga sku-> SaK izvleči iz zemlje. Sele pozno ponoči so prišli z vozom in ga naposled na njem spravili domov. Nesreča je nastala rz čisto naravnega vzroka. Šofer je, hoteč se izogniti nasproti prihajajočemu možu s kravo. zavozil h kraju, pri čemer je zapeljal na mehko me* sto, baš nad jarek, kjer so spodaj polože* ne cevi vcKlovoda, ki vodi v Loško Ker je ob zadnji povodnji na več mestih prepla* vila Sasvinja ceste, je bilo tudi to mesto pod vodo, zato je umevno, da se je zemlja omočila in ni vzdržala več tolike teže. Vsekakor pa je pri tem nekaj kriv tudi okrajni zastop sam. ki ni takrat ko se je gradil vodovod, zasul s kamenjem larkov. kamor so polagali cevi, da se sedaj zem* lja tako sama od sebe udira, deloma pa tudi narasla voda zadnje povodnji. Iz Ribnice — Pogreb šol. upravitelja ^tetančiča. V soboto popoldne smo položili k večnemu podatku vpokojenega šolskega upravitelja Franceta Stefančiča. Na zadnji potii ga je spremila šolska mladina. Sokol, kateremu je bil vedno zvest član, skoro vsa Ribnica, mnogo Velikolaščanov ter Številni njegovi stanovski tovariši od blizu in daleč. Pevci so mu zapeH pred hišo, v cerkvi in na gro* bu žalostrnke. Razne korporacije in pokoj* nikovi prijatelji so položili na grob vence. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega v ganljivem govoru njegov stanovski to* variš iz Sodražice g. Miha Vrbič, ki je orne* njal vrline blagopokojnega kot človeka, učitelja itn značajnega moža. Bodo mu lah. ka zemlja! Škodljiva vera. — Kaj pa je tvoji ženi, priiateli. da dela tako kisel obraz? — Vera jo muči. — Kakšna vera? — Moja žena trdno veruje, da spravi nog:o št. 39 v čevelj št. 36. Pisatelj v zadregi. — Gospod doktor, kaj neki mi je, da ne morem nikoli zaspati, če dolgo v noč pišem? — Edina pomoč bi bila, gospod pisatelj, da že ponoči prečitate, kar ste napisali. Stev. 233 >Si:0 VEN 8KT KARO Dc, dne ig. oktobra 1990 Stran 3 Dnevne vesti — 2 naše univerze. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto docenta za nauk o trdnosti pri instituta tehniške mehanike na tehniški fakulteti m mesto docenta za analistsko kemijo v kemičnem institutu tehniške fakultete. Prošnje ie treba vložiti do 3. novembra. — Odkritje spomnika Srečku Puncerju bo v nedeljo, 19. t. m. ob uri na po-kopali&cn t Braslovcah z naslednjim sporedom: 1. >Oj Doberdob«, poje mladinski pevski zbor osnovne Sole v Braslovcah, 2. govor predsednika odbora za postavitev spomenika, 3. odkritje spomenika po zastopniku g. generala Maistra, 4. posvetitev spomenika po g .dekanu Martinu Medvedu, 5. izstrelitev častne salve po četi 39. pešpolka, 6. prevzem spomenika v varstvo po zastopniku braslovške občine, 7. deklamacija učenke braslovške osnovne šole, 8. ^ V igre d se povrne«, poje pevski zbor Sokolskega društva št. Pavel, 9. položitev vencev na grob in 10. prijateljski sestanek prijavljenih delegacij v braslov-ški osnovni soli. Vabimo vsa naša nacijo-nalna in kulturna društva, da se odkritve-ne slavnosti udeleže. Društva, ki se nameravajo odkritja udeležiti, naj prijavijo do 15. oktobra t. I. na naslov tajnika odbora: Dr. E. Mejak, Celje, Prešernova ulica 15, radi prevoza in sestanka po odkritju, svojega delegata oz. namestnika. Za prevoz občinstva iz Polzele v Braslovče m nazaj bodo brezplačno na razpolago pri -vlaku ob 15. uri na postaji Polzela vozovi. Odbor. — 39. pešpolk, kateremu je pok. junak pripadal, bo zastopal pri odkritju spomenika pomočnik komandanta 39. peš-polka g. polkovnik Rojnik Ivan. — Češkoslovaško odlikovanje naših častnikov. Prezident Masarvk je odlikoval za vojaške zasluge z redom Belega leva ti. stopnje divizijskega generala Emfla Be-Kča. drugega namestnika načelnika glavnega štaba, z redom Belega leva ITT. stopnje brigadnega generala Tlijo Brašiča in Mihajla Bodija. z redom Belega leva V. stopnje kapitane T. razreda Ozrena Stojkova, Tlijo Mihiča, Ivana Klišanića, Dragutina Mi-Jlijo Mihića, Ivana Klišanića, Dragutina Štencla in Božidarja Rakiča, kapitane 2. razreda Branka Popovića, Dragutina Mi-škovica. Tlijo Kukica, Aleksandra Jezdimi-roviča, Otona Ellingerja in Janka Jankovima, s kolajno Belega leva L stopnje pa poročnike Mihajla Vuksanoviča, Milana Prosena, Vasilija Matica, Stepana Kereči-na, Ernesta Peterlina, Jovana Buzdunovića in Božidarja Beliča. — Gojenci nižje in višje vojne geodetske šole. V nižjo vojno geodetsko šolo so bili letos sprejeti artiljerijska podporočnika Dragotin Prosen in Milan Dogan, pehotni podporočniki Dimitrij Zobec, Stanko Cvirn in Andrej Glišič ter inženjerski podporočnik Božidar Bauer, v višjo vojno geodetsko šolo je pa sprejet geodetski kapitan T. razreda Ivan Jagnič. — Razpisana sodna služba. Razpisuje se mesto pisarniškega pripravnika 5-11. za območje višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Prošnje ie treba vložiti do 22. novembra. — Razpust društev. Podružnica krščanske šole v Motniku in podružnica krščanske Šole v župniji Sela pri Šumberku sta razpuščem, ker nimata pogojev za pravni obstoj. — Dražba lova. Lovska pravica krajevne občine Kumen se bo oddajala 24. t m. ob 9. v prostorih okrajnega glavarstva v Mariboru v zakup do 31. marca 1935. — Avtomobilska vožnja Iz Kranja v Ljubljano se zaradi poplave ukine za dva dni, ker ne more veliki avtobus pasirati mostu v Medvodah. V sredo prične voziti mali voz. Vse informacije pri podjetju Stara pošta v Kranju. — Izprememba rodbinskega imena. Kt. banska uprava dravske banovine je dovolila Ivanu Bevčiču iz občane Buče okraj Šmarje pri Jelšah izpremembo rod* binskega imena Bevčič v Zmajšek. — Kongres Narodne Odbrane. Centralni odbor Narodne Odbrane je sklenil, da se bo vršil letošnji kongres 21. m 22. novembra v Skoplju. Delovnemu programu kongresa bo sledila velika manifestacija za jugoslovensko ideologijo. — Poljski lefoviščarji v naši državi. Poljski listi objavljajo statistične podatke o številu poLjskih letoviščarjev v Jugosla* viji. Letos je posetilo Jugoslavijo okrog 6000 Poljakov. V zadnjih treh letih se je zanimanje Poljakov za naša letovišča in kopališča zelo povečalo. — Smrtna kosa. Ivan š e m r 1, elektro-monter drž. žel., star 29 let, sin šolskega upravitelja na Lescah, je kot žrtev padca z motornega kolesa po osemdnevnih mukah v bolnici preminul. Pokojni ie bil skozi v nacionalnem duhu vzgojen in se je svoje časno zelo vneto udejstvoval pri Jugoslovenski nacionalni organizaciji. Bil je eden njenih najmarljivejših članov in zato tudi preganjan. — V Trbovljah je umrl trgovec in načelnik posojilnice gosp. Josip Moli. Bil je ustanovitelj posojilnice in 17 let njen načelnik. Umrl je v visoki starosti 87 let. Pogreb bo jutri ob 16. na domače pokopališče. — Primanju g. dr. Fr. G6stlu v Ljubljani je iztrgala kruta smrt hčerko - ediniko Micko. Pogreb bo jutri ob 15., Poljanski nasip 52. — V Rožni dolini je umrl včeraj po kratki bolezni v 63. letu starosti čevljarski mojster in posestnik Ivan Gačnik. Pogreb bo jutri ob 17. iz hiše žalosti. Rožna dolina, Cesta IV., na viško pokopališče. Blag jim spominj Težko prizadetim rodbinam iskreno sožalie! _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deževno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Saraievu.. drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 20.1, v Zagrebu 20, v Mariboru 19.4 v Splitu 18, v Ljubljani 16.4, v Sarajevu' 14, v Skoplju 9.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.2 mm, temperatura je znašala 10. _ Nesreče in nezgode. Janez bmole, posestnikov sin rz Breznice, se je včeraj doma igral s floberrom, ki se mu je »prožil in mu je krogla obtičala v levi roki. — Jurij Šuštar, posestnikov sin iz Zadobrove, je padel s kolesa m se poškodoval na gla* vi. — Fran-ČiŠka Jarnsek, posestnik ova žena iz Osredka, je na poti k maši padla in sri zlomila desno nogo. Vse ponesrečene so prepeljali v bolnico. — Napad z nožem. Posestnikovega sma Janeza Udirja iz Drufovke 26 je pred tre* mi tedni neki Viktor Dagarm sunil z no* žem v nogo in ga lažje ranil. Udir se za rano ni zmenil, začela se je pa gnojiti in te dni j« moral v bolnico. — Strašen samomor. Na progi med postajama Vrbovac in Pokraj blizu Zagreba je našel včeraj dopoldne železniški čuvaj M. Benko strahovito razmesarjeno moško truplo. Sodna komisija je ugotovila, da je samomorilec okoli 20 let star. Njegove identite niso mogli ugotoviti, ker ni imel nobenih listin pri sebi. — V Zagrebu je pila octovo kislino 5oletna Julka Sušac. Vzrok - poskušenega samomora ie bili neozdravljiva bolezen. Prepeljali so io v bolnico, kjer so ji izprali želodec. — Lastno hišo zažgal zaradi zavarovalnine. V Sakuli v Vojvodini so te dni orožniki aretirali trgovca s špecerijo Gjorgja Petroviča, ker je bil osumljen požiga lastne hiše. Gjorgjevič ie bil zelo ogorčen, toda pod težo dokazov je končno zločin pri znal. V stanovanju njegove tašče so namreč našli mnogo blaga, ki ga je bil pred požigom znosil rja. Petrovič se je zagovarjal, da ga je k požigu nagovarjal njegov sorodnik, občinski pisar Radivoj Babic, ki je nekoč tudi zažgal svoj skedenj in dobil visoko zavarovalnino. Petrovič je na podstrešje hiše nanosil slame in sena in odšel z doma, žena je pa med njegovo odsotnostjo slamo zažgala. Orožniki so aretirali tudi ženo, taščo in Babica. — Poskusen samomor Slovenca v Zagrebu. Včeraj popoldne si je hotel v Zagrebu končati življenje 241etni zidarski pomočnik Slavko Ptičar. Skočil je s stavbnega odra nove stavbe na Šestinskem dolu kakih 7 metrov globoko in s težkimi notranjimi poškodbami nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Zaradi psa ubil sorodnika. V sodne zapore v Sr. Mitrovico so prepeljali te dni ISletnega Sava Lazaroviča iz Grčetka, ki je ubil svojega sorodnika Joco Pavloviča. Sprla sta se zaradi psa. Pes je skočil na Sava, ki ga je udaril s palico. Joco je bil ogorčen in začela sta se prepirati, med prepirom je pa Sava potegnil iz žepa nož in sunil Joco v trebuh. — Somomor ugrabljenega dekleta. Pretekle dni se je v Kuzminu pri Sremski Mit-rovici zastrupila lepa Jelena Hajduković, ker ji roditelji niso dovolili poročiti se z Lazarjem Boletićem. Lazar je dekle pretekli teden odvedel z doma in ostala je več dni pri njem. Roditelji so poklicali na pomoč orožnike, ki so jim prignali hčerko nazaj. Iz sramote se je dekle zastrupila. V bolnici je v groznih mukah umrla. — Tiralica za dr. Sattlerjem. Poročali smo o velikih poneverbah pri davčni administraciji v Subotici. Eden glavnih krivcev je bil dr. Sattler, ki ga je pa policija proti kavciji 150.000 Din izpustila. Te dni je pa policija za njim izdala tiralico, kajti mož je izginil brez sledu. V zvezi z afero je bil aretiran tudi podravnatelj davčnega urada Vojin Vukovic. Iz hhthlmne —Ij Preporodovcem. Kakor že objavljeno, se bo vršil naš sestanek, ki bi prvotno imel biti 7. m 8. septembra, dne 1. in 2. novembra letos. Spored: 1. novembra ob 9. zvečer prijateljski sestanek v restavraciji Bellevue; 2. novembra ob 10. dopoldne zborovanje PreporOdovcev v mali dvorani Kazine; po zborovanju odhod na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo na Endli-cherjevem grobu poklonitev spominu pokojnih Preporodovcev; nato skupno kosilo v restavraciji Zvezdi. Vse tovariše Prepo-rodovce in vse prijatelje preporodovskega gibanja iskreno vabimo na vse te prireditve. Opozarjamo, da izide ob tej priliki historijat našega gibanja, ki ga je sestavil prof. Ivan Kolar. — Pripravljalni odbor. —Ij Posipanje cest. V zadnjem času so posuli poleg drugih cest tudi cestišče Zaloške ceste, da se vsaj nekoliko izravnajo kotanjska mesta. V Rožni dolini pa posipajo Cesto H. z močno debelim gramozom. S takimi kroglami posuta cesta ni kmalu gladka, če ne pride na pomoč železni valju r. —Ij Za prevedbo kvalificiranih poštnih zvaničnikov in služiteljev v III. kategorijo. Gradbeno ministrstvo ?e naprosilo finančnega ministra za naknadni kredit v znesku S mJljonov dinarjev. Ker se pripravlja napredovanje tistih uslužbencev, ki niso bili zadnjič v službi povišani, je poštna direkcija dravske banovine poslala ministrstvu prošnjo za prevedbo vseli kvalificiranih uslužbencev v IfT. kategorijo. —Ij Jesen nam oznanjajo kostanjaxji s svojimi kotli. V soboto so se pojavili po Ljubljani, ker so sladoledarji že kapitulirali pred mrazom. Vonj pečenega kostanja posebno draži šolarje, ko se vračajo iz ft-M, pa tudi drugim meščanom kostanj ne smrdi. Trgovina jc Sla dobro že prve dneve. —Ij Na Pražakovo ulico so se tudi spomnili. Pričeli so betonirati netlakovan del cestišča, ki so ga letos razširili v smislu regulačnega načrta. Tlak bo izvršen po sistemu bazaltoidnib tlakov. Povrtina tlaka, ki je par centimetrov debela, bo iz betona, kateremu bodo primešali namesto bazalta pohorski granit, ki ga meljejo kar tam s posebnim strojem na bencinski pogon. S tem tlakovanjem bo ulica mnogo pridobila, kar je tudi popolnoma umestno, zlasti ker je blizu kolodvora. V tem delu mesta še čaka Kolodvorska ulica na svoje odrešenje. Ko bo še ta urejena, bo končno tudi izginila Blatna vas. —Ij Naše lep« Zveade se je polastilo tipično jesensko raspoloženje. Klopi so cedalj. bolj samotne, odpadlo listje je rumeno pobarvalo tla, vrtove in poti, eksotične rastline so odstranili z vrtičkov itd. N« smemo reči, da je tako straSno grdo, ker je toliko listja, kostanja in jeZic po 1 j i h j pa rečemo, da bi biio lepše, če bi nekoliko bolj skrbno pometali ta park. Ena navadnih klopi je tudi popolnoma po-•°m'.;ena. .. da so zdaj klopi popolno- ma odveč, češ. jesen je. Čudno je, da se prt nas tolikokrat očituje podivjanost po-edinoev in da jih pri njihovem vandalskem početju nikdar ne zalotijo varnostni organi. * —Ij V Ljubljani lahko opazujemo vsako uro in vsaK -jan pijane >reveže« — povsod. Zdi se, da so ti ljudje vedno pri denarju, ki ga ne vedo drugače obrniti, ko z dalmatincem po grlu, ali pa. da so poklicni pijanci. Najbrž pa je tudi Ljubljana nekak eldorado pijancev, častno to ni. četudi se nekaterim dozdeva. — V soboto popoldne je sedel v Knafljevi ulici pri tleh na kletnem oknu še dokaj čedno oblečen možak. Zvll se je v klopčič z glavo k tlom ter spal spanje pravičnega. Imel je seveda mnogo občudovalcev. Nekateri so menili, da mu je slabo, poklicani stražnik pa je ugotovil, da se pa je mož pošteno nalezel. Spravil ga je z ulice v zatišje, da ni motil mimoidočih. —Ij Na Celovški cesti ob velesejmu so pričeli kopati temelj za drugi tramvajski tir. Dvojni tir bo tekel od železniškega prelaza do pivovarne Union tako, da se bodo tramvajski vozovi lahko križali brez zamudnega čakanja, nad katerim se potniki leze pri stari tramvajski progi. —Ij Dve novi vili sta ravnokar dograjeni in deloma tudi že pokriti ob Cesti na Kodeljevo. Ob Kette - Mumovi (šmartinski) cesti je zgrajenih zadnji čas 6 novih hišic, ki bodo pred zimo ometane in spomladi, če ne prej uporabne. Pa kljub tem in tolikim novim stavbam še vedno pomanjkanje stanovanj in cel >venec< razdrapanih barak v predmeptjih in ob periferiji. —Ij Najdeni avtokliuči. Včeraj okTOg pol 12 po»poldne je našel nekdo na ceeti med Brezjem im Radovljico tri avtoključe, ki se dobe pri Josi-ptni Fleischmann, Cer* k ven a ulica 15/1. —Ij Bukova drva, trboveljski premoč in koks pri tt. »KURIVO*, Dunajska c. 33, telefon 3434 (na Balkanu) Aluminijasta kuhinjska posoda je veselje vsake gospodinje ; zato si oglej še danes veliko izbero po najnižjih cenah pri tvrdki z železnino STANKO FLORJASCIC, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 35 Drugi najboljši češkoslovaški letalec mrtav V soboto se je ubil štabni kapitan Knjažikovski — Odlomili sta se obe krili njegovega letala Iz Celja Češkoslovaško letalstvo je zadela zopet težka nesreča. V soboto, devet tednov po smrti slavnega letalca kapitana Malkovskega, se ie smrtno ponesrečil štabni kapitan Ivan BaziJević Knjažikovski, poveljnik 41. oddelka češkoslovaškega letalskega polka št. 4. eden najboljših letalcev češkoslovaške armade. Dvignil se je v soboto ziutrai s svojim letalom 1331—132. To letalo je bilo dodeljeno Knjažikovskemu kot posebno letalo za drzne akrobacije, ki ne spadajo med obvezne vaje vojaških letalcev. Kakor letalo kapitana Malkovskega, ie bilo tudi to letalo prepleskano tako. da se je že na prvi pogled razlikovali od drugih letal. Bilo je temno-oranžne barve. Kakih 300 m nad cesto vojašnicami letalskega polka št. 1 je naenkrat zadonela močna detonacija. Vojak, stoječ pri vratih na straži, je pri zaslišanju izpovedal, da je občudoval akrobacije svojega poveljnika. Kar je opazil, kako se eno krilo temno oranžnega letala lomi. Začulo se je močno hreščanje, drugo krilo se je odtrgalo od letala in druga detonacija se je združila s prvo. Letalo se je nenadoma razletelo na tri dele in vsak del zase je padel na tla. Trup letala z nesrečnim pilotom je padel naravnost na vojašnice. S strahovito brzino je treščil na rob strehe dvonadstropnega kuhinjskega poslopja. Motor je odbil kos zidu in se zaril v streho. Trup sam se je stlačil, odbil od zidu in treščil na dvorišče za poslopjem. Na kraj katastrofe so prihiteli vojaki, katerim se je nudil grozen prizor. Letalo je bilo doslovno zdrobljeno. Kakih 10 korakov od razvalin letala je ležal razmesarjeni letalec. Bil je seveda mrtev. Ob njem je ležalo padalo, pripravljeno za porabo. Eno krilo so našli pozneje na polju za vojašnicami, drugo pa na letališču. Nesreča je edinstvena v češkoslovaškem letalstvu. Bili so primeri ko se je odlomilo eno krilo, še nikoli pa se ni pripetilo, da bi se odlomili v zraku obe krili. Poleg tega je bilo letalo kapitana Knjažikovske-ga adaptirano specijalno za višje akrobacije. Konstrukterii pravijo, da je delal Knjažikovski zelo težke akrobacije in da krila niso mogla vzdržati silnega zračnega pritiska. Knjažikovski je delal tako zvane obratne loopinge, pri katerih spusti letalec letalo navpično navzdol in dela obratni manever z glavo c— Mestno načelstvo celjsko opozarja hišne posestnike, da je zapadel dne 1. oktobra t 1. v plačilo že zadnji obrok samostojnih občinskih naklad (gostaščina, kanalska pristojbina In vodarina). Stranke se poživljajo, da zapadle obroke plačajo pri mestni blagajni celjski najkasneje do 15. oktobra t. 1. Po preteku plačilnega roka se bodo zaračunale zakonite zamudne obresti. Plačila, ki bodo pa izostaia po preteku šestih tednov od dneva dospelosti, se bodo izterjala izvršilnim potom. c— Poziv smučarjem. Pri Savinjski podružnici SPD v Celju se je ustanovil poseben zimsko - športni odsek, katerega namen je gojiti zimski šport, smučanje, sankanje itd. Odsek je že prijavljen pri mariborskem zimsko- športnem podsavezu !-ot član. Vsi smučarji ste vabljeni na s.ode.;o-vanje. Zaradi verifikacije pri Podsavezu izginja«. V prvem stadiju pijanosti izgine samokritika. Caša vina prežene zadrego, ki jo čuti človek v pogovoru in vedenju. Človek postane boljši >družahnikt, zabava druge, ne sedi več mračen 'n ne sedi samo. da bi poslušal druge. V drugem stadiju izgine kritika napram drusrim ljudem. Zato lahko mirno poslušamo (udi največje bedastoće, ki jih čvekajo drugi ljudje. V tretjem stadiju izginejo razno lastnosti. V četrtem stadiju pijanec sicer še vidi in se lahko giblje, ima pa že dvome o tem, katera časa je njegova in katera sosedova. V petem stadiju izgine sposobnost istočasnega premikanja obeh očes, v šestem stadiju vidi pijanec vse dvojno, v sedmem stadiju se pa že čuti slepca. Štiri tedne v aeroplanu Ameriška letalca CBrine in Jackson sta dosegla nedavno svetovni rekord s tem, da sta letala nepretrgoma fil? ur. O'Brine je pripovedoval ameriškim novinarjem, kako se je počutil štiri tedne v zraku. Prebiti štiri tedne v letečem aeroplanu se zdi navadnemu človeku neverjetno. V resnici pa to ni nič posebnega in tudi mnogo treniranja ni potrebno. Človek mora imeti samo dovolj energije in dobro voljo. Poleg tega je treba paziti na snago. Letalo se da sicer upravljati tMdi z neobrito brado, toda letalec, ki ne skrbi za svojo zunanjost, se izpremeni počasi v divjaka, kateremu je pozneje vseeno, ali funk-cijonira motor dobro ali ne. Midva sva se vsak dan brila in vsak drugi dan sva menjala perilo Večje preglavice je nama delalo spanje. Imela sva sicer zložljivo posteljo in večkrat sva menjaje legla k počitku, toda spati ni bilo mogoče, ker je motor preveč brnel. Šele čez nekaj dni sva se privadila in potem sva spala zelo dobro. Vsak dan sva dobivala svežo hrano. Moja soproga je izvrstna kuharica in pošiljala je nama izborne jestvine. Za pijačo je nama služil samo mrzel čaj. Najbolj napeti trenutki so bili dan za dnem oni. ko so nama prinašali jesti. Letalu, ki je nama prinašalo jestvine, sva se morala približati na 8 metrov. Najmanjša napaka v pilotira-nju, nekoliko močnejši veter ali >zrač-ni lijak< bi zadostoval, da bi treščili obe letali na tla. Imela sva pa srečo, obrnjen k zemlji. Pri normalnem luooin-gu tišči cetripetalna sila letalca v letalo in zato je njegov položaj razmeroma ugoden. Drugače je pa pri obratnem loopingu. Tu vleče centrifugalna sila letalca naravnost iz letala, ker je na periferiji kroga, katerega opisuje z letalom. Zato mora biti trdno privezan. Knjažikovski je bil sicer zelo hladnokrven mož, toda padala ni mo^el porabiti, ker ni imel časa odpeti jermenja. Štabni kapitan Knj ižikovski je b:l rojen I. 1801 v Kurjevcih v Rusiji. Bil je oženjen. V češkoslovaško armado ie bil sprejet I. 1923 v činu poročnika. Cc. dve leti ie postal vojaški pilot. Zadnje čase ie specializira! za nočno letanje. Bil je učitelj pokojnega kapitani Malkovskega in rad je zatrjeval, da ima zračne akrobacije v malem prstu. Za seboj je imel že nešteto drznih poletov in opetovano so bili gledalci prepričani, da mu je odbila zadnja ura. pa se mu ni nič zgodilo. Pred dvema letoma je letal nad praško okolico in nenadoma je nastal v motorju defekt. Letalo ie strmoglavilo na tla in odtrgali sta se obe krili. Prihitela je letalska patrulja, da potegne izpod razbitega letala letalčevo truplo. Toda lahko si mislite presenečenje vojakov, ko so zagledali kakih 10 m od razbitega letala pod drevesom Knjaži-kovskega, ki je mirno jedel jabolka. Nasmehnil se je vojakom, češ: Po kaj ste pa prišli? Nekoč se je spuščal na letališče že v mraku. Najbrže ni videl, da ima pred seboj drugo letalo in zato se je spustil kar nanj. Ostal je nepoškodovan, drugo letalo je pa seveda močno polomil. Ko je bil že na tleh, je smeje pripomnil: Poglejte, na tla sem priletel tako srečno, da imam sedaj namesto navadnega letala triplan. Na nedavnem letaUkem mitingu je nastal v motorju letala kapitana TCnja-žikovskega defekt in letalec se je moral spustiti. Bil je baŠ nad mestom in v kritičnem trenutku se ie spustil naravnost na trg. In zopet se mu ni nič zgodilo. Letalo je pustil stati pred kavarno in odšel je na črno kavo, dokler ni prispela z letališča rešilna patrulja. Ko so ga obkolili znanci, jim je smeje pravil, da mu je predla slaba, da je pa še pravočasno opazil na trgu kavarno in da si je hotel privoščiti skodelico črne kave pred morebitno smrtjo. da je šlo vse gladko od rok. Najhni* je na takih poletih, da postane človeku dolgčas. Med strahovitim brnenjem motorjev ni bilo niti misliti na to, da bi se kratkočasila s kramljanjem. Edina zabava je nama bilo čitanje, pa tn-di to je bilo pri silnem pritisku vetra težko, ker so nama solze zalivale oči. Tako sva sedela večinoma molče in nepremično ter se strašno dolgočasila. Tolažila je naju samo zavest, da sva vsako uro bližje cilju, svetovnemu rekordu. pisarne Ljubljansko gledališče DRAMA. Ponedeljek, 13. oktobra: Sen kresne no* či. Red C. Torek. 14. oktobra: Zaprto. Sreda. 1. oktobra: Mladoletje. Red E. Opozarjamo na nocojšnjo vprizori« tev Shakespearejeve komedije Sen kresne noči za abonma reda C v običajni zasedbi in režiji g. prof. šesta. Prihodnja dramska premiera bo v soboto, dne 18. t. m. Vprizore se v popol* noma novi zasedbi in novem pTevodu Schillerjevi *> Razbojnik i.« OPERA. Ponedeljek, 13. oktobra: Evgenij Unjegin. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Ljud« ska predstava pri znižanih cenah. Itv. Torek, 14. oktobra: Madame Butterflv. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Rad B. Sreda, 15. oktobra: Vesela vojna, opereta. Red A. Četrtek, 16. oktobra: Tosca. Gostuje g. Marij Šimenc. Izven. Evgenij Onjegin se poje nocoj v ljubljanski operi, ker j« morala sinoćnja predstava zaradi težke obolelosti g. Go* stiča odpasti. V vlo<*i Tat>ane gostuje ga. Zlata Gjungjenac vz Beograda. Ostala za* sedba pa je sledeča: Larino poje gdčna. Sterniševa, Olgo gna. Španova, Filipjevmo ga. Kogejerva, naslovno partijo Evgenija Onjegina g. Primožič. Lanskega g. Kovač, kneza Grerrrina g. Rumpel. Zare-ckega g. Janko, stotnika g. Sekula in Triqu©ta g. Samoi«. Predstava je ljudska in veljajo z-mžanc cene. Drrkrira kapelnik Stritof. Drugo gostovanje gospe Zlate Gjun* gjevanac. članice beograjske opere bo ju* tri v torek, dne 14. t. m. Pela se bo ena najlepših Puccinijevih oper Madame But* terfly z gospo gostom v naslovni vlogi. Vlogo Pkicertona poje prvič na našem od* ru g. Marčec. konzula g. Janko, Suzuki ga. Kogejeva. Bonco g. Rumpelj, Gora g. Si# mončič. V drugih vlogah sodelujejo gg. Španova, Remsakov«, SrmiSeva in gg. Per* ko, Sekula, Rua tn drugi. Dirigent je kapelnik Neffat. Predat an'a se vrsi za red B. SLOVENSKI NAROD«, dne S. oktobra W80 Stev. 233 B. K. 4». Brown: 26 Vitez enega dne Roman —'Kaj vraga! — je zamrmral. Jearme je morala napeti vse sile, da iti od presenečenja kriknila. To je bil hud udarec, toda poražena še ni bila. Prisiljeno se je nasmehnila in dejala mirno: — Dobro jutro, gospod Gibbs! Gibbs se ni zmenil za njen pozdrav. Se vedno jo je nepremično gledal, kakor da je prišla z onega sveta. Končno je stresel z glavo, kakor človek, ki hoče pregnati težke misli, potem je pa vprašal: — Ka4 vraga počenjate tu? Hopper je gledal presenečeno zdaj enega, zdaj drugega. — Znamka, Gibbs? — je vprašal. — Kaj bi radi tu? — je vprašal Gibbs osorno. — Eh! Kaj ba rada? Čevlje mi je prinesla, — je odgovoril Hopper in pripomnil malo nejevoljno: Kaj pa je na tem posebnega? — Kaj je na tem posebnega? — je ponovil Gibbs, — kaj je na tem posebnega? AK veste, kdo je to dekle? — Kako bi ne vedel? — je zagodr-£tjal Hopper. — Sobarica, kdo neki? Codim se, da vam moram to razlagati. Kaj se je vam zmešalo. Gibbs? — Lepa sobarica! Saj je vendar tisto defcle... — Katero dekle? — Ki je prevzelo kočo na obali od fen ta. kateremu sem jo bil obesil jaz. — Ne razumem, kaj govorite, — je de-fel Hopper m zmajal z glavo. — Toda dekle, — je nadaljeval Gibbs in pokazal na njo s prstom, — je bik) snoči v Sandhavenu. Piše se Craigova. Znanka je Bellerbyjevih in ianta, kateremu sem prepustil kočo. Snoči je bila na plesu. Zdaj razumete? Zdaj mi pa povejte, kaj počenja tu. Hopper je bil zelo presenečen. Spodnja čeljust se mu je povesila in prestrašeno je gledal zdaj Gibbsa, zdaj Je-anno. Tako menda še svoj živ dan ni bil podoben kozlu kakor ta hip. — Kaj pa fantazirate! Saj sem vam že povedal, da mi je prinesla čevlje. Njegov glas je pričal, da sobarica pač ne more biti sumljiva. Toda Gibbs se ni več zmenil zanj. Se vedno je gledal Jeanno in na obrazu se mu je vedno boli poznalo odkrito sovraštvo. — Kaj pomeni to? — je vprašal osorno. Jearrne je napeto razmišljala. Bila je sicer zelo bistroumna, vendar si pa ni mogla takoj izmisliti verodostojne pretveze, ki bi prepričala Gibbsa, da ni-«ma slabih namenov. Njena prisotnost v Sopperjevi sobi se ni dala tako lahko pojasmti. Očivdno ni bilo drugega izhoda kot priznati vse po pravici in ča- kati, kaj bo. UpaJa je, da Peter ne pri-lomasti za njo, čeprav je videl ali slišal Gibbsa vstopiti v sobo. Gibbsa ki Hopperja se ni prav nič bala. Peter bi ji pa lahko pripomogel do zmage, samo da bi ostal ob strani, dokler ne nastane ugodnejši trenutek. — Kako ste prišli sem? Kaj bi radi tu? — je vprašal Gibbs osorno. — Peljala sem se za vami. — Za menoj? Iz Sandhavena? Kako? — To ni važno. Glavno je, da sem tu. — Ha. — je pritrdil Gibbs. — O tem prav nič ne dvomim, da ste tu. Zdaj pa na dan z besedo: kaj bi radi? — Tole sliko, — je odgovorila Je-anne in pokazala na zavitek v Hopper-jevi roki. HoDper je vzklikinil in naglo odsko-čil. Gibbs je še bolj presenečeno pogledal Jeanno. — Sliko? — je vprašal hladno. — Kakšno sliko? — Tisto, ki ste jo ukradli v galeriji v Old Hallu. Saj sem vas videla. — Vi ste me videli? — je vzkliknil Gibbs neprevidno. — Da, skozi okno. In odpeljala sem se za vami, — je dejala Jeanna mirno. — Gibbs je prikimal z glavo. — Čemu ste jo pa ubrali za menoj? je vprašal. — No, če bi bili vi kje v gosteh in bi videli, kako krade gost dragoceno sliko, bi najbrž tudi poskusili dobiti jo nazaj ... Sicer pa mislim, da bi vi ne storili tega. kar sem storila jaz. Gibbs, katerega Jeannina zbadljivka ni zadela, je znova prikimal in se ozrl na Hnnpera. — Ste slišali? Hopper kaj takega seveda ni priča- j koval. Zato ni čuda, da mu je za hip \ zaprlo sapo. Ko si je malo opomogel od silnega presenečenja, je srepo pogledal Jeanno, rekoč: — Vi torej niste sobarica? — Ne. — Potem mi pa vrnite lekarstvo, — je dejal ogorčeno. Iztegnil je roko in ji iztrgal stekleničico. — Sram vas bodi, da se tako igrate z mojimi čustvi. In čevlje mi tudi dajte! Zdaj bi pa res rad vedel, kdo ste. — Saj ni važno, kdo sem. Važno je samo, da sem snoči videla tegale — gospoda, kako je rezal sliko iz okvira v galeriji v Old Hallu. In da zdaj vem, da ste mu plačali, da bi jo ukradel za vas, ker je niste mogli kupiti. Te Jeannine besede so napravile globok vtis. — Od kod pa vse to veste? — je vprašal Hopper srdito. — Vem, — je odgovorila Jeanne samozavestno. — Ne mislite torej, da bi bilo najpamerneje vrniti mi sliko, dokler je še čas? Je mati dolžna dojiti otroka? Ni dvoma, da je človeška in moralna dolžnost matere, dojiti otroka, ki ga je rodila. Ali je pa to tudi pravna dolžnost? O tem je razpravljalo te dni berlinsko sodišče. Neka delavka je v bolnici porodila. Čez nekaj dni je pa nehala dojiti, čeprav so jo zdravniki m usrmljenke opozarjali, da mora otroka dojiti. Otročička so poslali v sirotišnico, kjer ga je dojila dojilja. Revše je pa začelo hirati. Zdravniki so smatrah materino početje* za kažnjivo dejanje in so brezsrčno mater ovadiH, češ da je zakrivila telesno poškodbo. Sodišče ni imelo dokazov, da je med otrokovim zdravjem in odrekanjem materinega mleka vzročna zveza in zato delavke ni obsodilo zaradi telesne poškodbe, pač pa zaradi zanemarjanja dolžnosti na 14 dni zapora. Delavka se je pritožila na višjo instanco. In zanimivo je, da se je državno tožiteljstvo pridružilo pritožbi, toda ne, kakor je običajno, da bi zahtevalo strožjo kazen, temveč nasprotno zahtevalo je znižanje kazni. Državno tožilstvo je namreč menilo, da bi mogla biti delavka obsojena samo na denarno globo, ne pa na zaporno kazen. In druga instanca je dala državnemu tožilstvu prav tako daleč prav, da je delavko oprostilo. Predsednik vzJdic-nega sodišča je izjavil, da sodišče ne more odločiti, kdo ima prav, ali mati, ki trdi, da otroka ne more dojiti, ali zdravniki, ki pravijo, da dojiti noče. Sodišče tudi ni moglo odločiti, je-li mati v moralnem smislu odgovorna za svoje početje in da-li more dajati drugim slab vzgled. Revolucij onarste damske obleke V sovjetski Rusiji so se spravili tudi na žensko modo. Menda zavidajo modnim diktatorjem sijajne dohodke in zato so sklenili uvesti za Rusinje posebno sovjetsko modo. Saj je treba načeti tudi to važno vprašanje, kajti ženske ostanejo ženske in vedno se bodo zanimale za modo bolj, kakor za razne javne zadeve. Da se ohrani sovjetska originalnost, se je obrnila vlada na vse ženske SSSR, naj z glasovanjem odločijo, kakšne obleke hočejo nositi. Same naj si izbero kroj, blago in okraske. Glasovanje se bo vršik) pozimi in spomladi bo Rusija že imela lastno modo. Pred dobrim mesecem se je vršil v Rusiji kongres predstavnikov modnih salonov in manekinke so pokazale na njem osem novih modelov. Zdaj bodo na lesenih figurinah razstavljeni modeli po vseh sovjetskih mestih, da bi ženske lahko glasovale za one, ki jim najbolj ugajajo. Sovjetski oblačilni trust bo izdeloval samo take obleke, klobuke čevlje, plašče itd., ki jih bo plebiscit odobril kot tip revolucijonarne obleke. Tvorci mode v sovjetski Rusiji imajo težko nalogo, ker morajo paziti strogo na higijeno, dostojnost, varčnost in re-vohicijonarnost. Model mora ustrezati vsem tem zahtevam. OTROŠKE 9*OGAVtC£ l£lGOr-i Na$boJ|se, naytrafnefse, zato 13 Dajcenefše! Previdnost. — Zakaj pa spi vaš o(ro< ir-ek r»a tako visoki postelji? — Z možem zelo trdno spiva, pa bi morda ne slišala, ee bi padel z nizke postelje. M Pristopajte k Umrl je mož, marljiv kot čebera, do skrajnosti vesten m natančen v poslovanja, mož poštenjak •IOSEE* flOLL trgovec in načelnik Posojilnice v Trbovljah Bil je ustanovitelj Posojilnice, 17 let načelnik ter naš najboljši delavec fri vnet posojilničar. Doživel je 87 srečnih let. Pogreb bo v torek dne 14. t. m. ob 4. popoldne na domače pokopatišče. Svetel mu spomin! Trbovlje, dne 13. oktobra 1930. POSOJILNICA V TRBOVLJAH. t: Mestni t>oRothweilskim« 3modnikom in nove vrste lovske patrone znamke »R«, napolnjer z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, ima vedno v zalogi F. K. KAISEK, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. ZRAČNO STANOVANJE 2 sobici, kuhinja, elektrika, vo-vodov, tramvaj, oddam takoj. Kje, pove uprava »Slov. Naroda pod »Din 500«. 2642 Iščem DRUŽABNIKA s kapitalom za trgovino špecerijskega blaga, event. oddam lokal v najem. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Po dogovoru«. 2643 TRAME za stavbe po Din 260 do 320 m3 nudim franko Ljubljana. Vprašanja na upravo »Slov. Naroda« pod »št. 2641«. L Mikuš UU5L3ANA. Mestn trg 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in somčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo -: točno in solidno. :- Belgijske dvocevne puške Belgijske Hamerles dvocevne puške Flobert puške 6 mm risane Automatske pištole, kal. 6.35 Lovske stročnice, 100 komadov Patrone 6.35, 100 komadov Em-Ge alarm pištole Puške: »Bavard«, »Darne«, F. N. Brovning, Boroveljske, Suhlske. Lovske patrone »Tiger« z nemškim Troisdorfer-smodnikom, kakor vse drugo orožje za sport in obrambo po najnižjih cenah. — Za cenik 1930 poslati Din 6.— v poštnih znamkah. Trgovcem najnižje engros cene. od Din 900. > > 140O. » » 250. » » 250. » > 45. » > 80. » > 50. vanbfkifa umetnikovi Adam Milutinovic (Wilson) in Rode ša-movac iz Kragujevca, katerima je posnela gramofonske plošče Decca komp. v Londonu. Igrala sta na piSčal (frulo) in harmoniko. Oba so pridržali v Parizu za koncert. — Plošče se dobe pri generalnem zastopniku za Jugoslavijo B. L. MAKSIĆU v Kragujevcu. Iš&e prodajalce za vse kraje Jugoslavije. Zahtevajte prospekte! Oretafe Josto Sfc»—iMfc — 2a »Narodno tiskarno« Pran JeserMc — Za det Usta: Oton Cbrietof. _ ¥ai ▼ Uabljaoi