Številka 156.
Trst. v petek 8. junija 1906
Tečaj XXXI.
TSf1"* Iz taja vea^l dan
idi od ne iell&l in pianitli ofi 5. uri. os ponedeljlril od 9. nn zmtraj.
PofHniičte številke ee prodajajo po 3 n^č (t> stotin k) v mncein tohakarnah v Tr.-tu in okolici. Ljubljani. Gorici. Kranju" Petru. Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu,
AjdovSčini. Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. One oglasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm. visoke *_'1, mral; za trgovinske in obrtne ogiase po 20 stot. ; za osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiaae denarnih zavodov ."i0 stot. Za ogiase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa ro 40 stot. — Oglafe sprejema inperatni oddelek uprave rldinotU". — Plačuje se izfcijućno le upravi , Edinosti".
Glasilo političnega društva Edinost" za Primorsko.
Naročnina znafi .
za vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 oesece K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se upravji n^ ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo li^tt.
UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galattl IS. <Nar»đu1 do:u>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GOJILI A. Lastni« konsorcij lista ..Edinost-'. — Natisnila tiskani« konsorcija iista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galaui it. 18.
Poštno-hranilnični račun št. S41.6o2.
V edinosti je moć!
TELEFON štev. 1157.
Volilna reforma in Italijani.
(lovori! dr. Otokar Rybar v seji mestnega sveta tržaškega dne <». junija 1JKM».
Predloženi predlog mi .ie provzročil ne-i malo presenečenje. Vlada, hoteča favorizirati j Italijane, in jemajoča menda v poštev veliko i važnost mesta tržaškega, kakor prvega po-1 morskega emporija monarhije, je ponudila i teiiin mestu v predlogih Hohenlohevih en j mandat več, a sedanje zastopstvo tržaško j hoče protestirati proti nainerovanemu pomno- j žen ju.
Če Iti se I »ili Slovenci drznili protestirati proti poinnoženju italijanskih mandatov Trsta, bi jih vse italijansko novinstvo označalo kakor sovražnike mesta, kakor italijanofobe in >e huje. Sedaj pa, ko ta prečudni protest prihaja od italijanskih zastopnikov samih, se b<> ta njihov korak gotovo označal kakor dokaz naj plemeniteje abnegacije in najčistejega
patrijotiznia.
Ker pa „vol en t i non tit iniuria", bi bili
mogli mi Slovenci ostati nevtralni vsprieo tega rudnega prizora, ako ne bi bila v predlogu obsežena tudi tožba, da se je z volilno reformo storila krivica na škodo Italijanov in na korist S 1 o v a n o v.
Ta trditev ne sme ostati brez odgovora in tako si dozvoljujem malo politično razpravo.
Tožba se tiče Italijanov v Dalmaciji, katerim se ni določil noben mandat. Kar se tiče principijelne zahteve po varstvu za narodne manjšine, sem tudi jaz v popolnem soglasju s spoštovano delegacijo. Ali rest modus in rebus* — vsaka stvar ima svoje meje. Da pravično sodimo pritožbo glede Dalmacije, treba uvaževati dejstvo, tla število Italijanov, ki so raztreseni po vsej pokrajini, doseza komaj lo.ono duš. Od Raba pa do Spiča vam je ni niti ene občine, kjer bi Italijani tvorili vsaj tretjino prebivalstva, in da celo v zadarski občini, ki se smatra za italijansko, je samo 9200 Italijanov nasproti 22.000 Slovanov. Naj mi povedo sedaj gospodje iz delegacije, kako bi bilo možno ustvariti volilni okraj, v katerem bi imeli Italijani večino? Po /.istemu okrajev z enim mandatom, ki ga predlaga vlada in podpirajo italijanski po- j slanci, ni možno zagotoviti Italijanom v Dalmaciji ni enega mandata, kakor ga ni možno ! zagotoviti niti 150.000 Čehom na Dunaju. T o bi bil o možno le s p r o p o r c i j o-n a 1 n i m z i s t e m o m, kakor g a p r e d-1 a g a m o m i in socijalisti. In to bi •lilo tudi v interesu Italijanov samih, ako bi vsprejeli takov postulat, da bi mogli varovati svoje manjšine.
Kar se tiče našega Primorja, zahteva predlog delegacije, <la se mora spoštovati parlamentarno posestno stanje, s čemer je re-čeno, da naj se za vedno zagotovi sedanje najkrivičneje stanje stvari, in da naj se torej
Italijanom zagotovi sedanje število poslancev,	haja povprečno po en mandat na 51.765
če tudi jim to število ne gre v razmeri u s	prebivalcev. Kar se tiče posamičnih narodno-
številom prebivalstva. Gospodje pozabljajo	sti je razmerje tako-le : Italijani dobijo enega
očevidno, da gre tu za volilno reformo, ki	poslanca na 40.3114 prebivalcev, Nemci na
naj jej bo v podlago splošna in enaka	41.128. Romuni na 4H.192, Slovenci na
volilna p r a vica, da imajo torej izgi-	j 51.860, Poljaki na 54.518, Hrvatje na 54.721, noti priviligirani mandati trgovske zbornice in Cehi na 57.819, Malorusi na 105.671 prebi-
veleposestva, ki so dajali Italijanom tri lepe
valcev. Italijanom je torej boljše postreženo,
mandate. Gospodje pozabljajo tudi, da tudi nego vsem drugim, in celo bolje, nego ob vsej dobri volji, vlada ne more od enega 1 Nemcem, kateri veljajo po neki teoriji kakor hipa do druzega spreminjati očitne slovanske prvi narod Avstrije.
večine v manjšino ter da iz slovanskih občin i Kakor se vidi. so se res storile krivice ne more sestavljati italijanskih volilnih okra- ! — neodpustne in neverjetne krivice — ali ne jev. In da za to ni manjkalo dobre volje na ' na škodo Italijanov, marveč na škodo Slova-strani vlade, nam dokazuje razdelitev volilnih nov jn lia očitno korist Italijanov. Nasprotno okrajev v Istri, kjer je n. pr. v takozvanem ' trditev delegacije je čisto navadna — licenza italijanskem volilnem okraju Poreč-Pula-Ro-! poetica.
vinj obseženih nič manje nego 22.500 Slo- p;l y neki drugi toCki ta predlog ni vanov, ki ostanejo za vedno brez za-«v soglasju z resnico in sicer tam? kjer pravi. stopstva. Za samih 15.000 Italijanov v | da SQ se iUllijanski poslanci vsikdar izjavljali Dalmaciji, raztresenih po vsej pokrajini, se za splošno in direktno volilno pravico. Mej zahteva en mandat ; na drugi strani pa se temi poslanci so tudi istrski poslanci, ki so smatra kakor povsem opravičeno, da v enem j se v svo|j iastn0sti kakor deželni poslanci samem volilnem okraju Istre 22.500 Slovanov j dosledno in z vstrajnostjo, ki bi bila vredna
ostane brez zastopnika. Tudi v tako zvanem italijanskem volilnem okraju koperskem ni nič manje nego 14.200 Slovanov, ki tudi ostanejo majorizirani od <53.000 Italijanov. V vsej Istri bo torej 37.000 Slovanov, k i s o po zaslugi vlade obsojeni v politi č n o s m r t. In to se označa kakor krivica na škodo.... Italijanov !!
Kar se dostaje Goriške, moram resnično povedati, da mi ni možno umeti, kako se more zahtevati še en italijanski mandat. Na vsem Goriškem je 81.000 Italijanov nasproti 140.700 Slovanov. Ti poslednji tvorijo torej iskoro dve tretjini prebivalstva in bila bi naj-
bolje stvari, upirali vsaki in kakoršnji-koli volilni reformi, in so se upirali celo tudi uvedenju direktnih volitev. Istra je še med tistimi malo pokrajin, kjer niso še uvedene direktne volitve.
Omenjeni odstavek predloga je dalje in-teresanten še iz nekega druzega razloga : ker vsebuje neko dragoceno pripoznanje. Tu se pač govori o simpatiji italijanskih poslancev za splošno in direktno volilno pravico, ali molče gre mimo postulata enake volilne pravice. In ta postulat se prezira iz dobrega razloga, ker Italijani dobro vedo, da bi po enaki volilni pravici izgubili dober del
veča krivica, če bi se ne upoštevalo to dej- mandatov, ki jih posedujejo. To je en dokaz
stvo ob razdeljevanju mandatov. Ce so za 140.700 Slovanov določili le 3 mandate, potem pa 81.000 Italijanov ne morejo zahtevati istega števila. In pomislimo, da je vlada tudi na Goriškem, kakor v Istri, da je le mogla ustvarjati takozvane italijanske volilne okraje, pridružila več nego 6000 slovenskih prebivalcev tem okrajem, dcčim je v slovenske volilne okraje prišlo komaj 600 Italijanov.
Zahteva po novih mandatih za Istro in Goriško ni nič druzega, nego zahteva po privilegiju.
Volilna reforma mora — če hočemo prav soditi — odpraviti ne le privilegije iz-vestnih socijalnih razredov, ampak tudi privilegije izvestnih narodov.
Sedanja pa je, žal. ohranila te privilegije. A oni. ki nima vzroka za pritožbe, je gotovo italijanski narod, ker r a v n o Italijani so postavljeni na prvo mesto med vse m i narodi A v s t r i j e. Italijani Avstrije, so najbolj favoriziran narod. Evo vam dokaza ! Po volilni reformi, kakor jo je popravil princ Hohenlohe, pri-
PODLISTEK.
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgusta Šenoe. — Nad.ljeval in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel 21. C—č.
V dvoru kanonika Grge Varaš dine a. ali jolje rečeno, v njegovi krčmi, kakor jo je v mili časih imela skoro vsaka kanoniška hiša, »ilo je neke sobote, ki je bila zadnja pred sv. Tomažem, nenavadno živo in veselo. Gospod kanonik je [imel najboljša vina v svoji kleti, a v zimskem času je točil tako izvrstnega pelinkovca, da sta se končno tudi naj-/.vesteja gosta Tomaža pred bregom : zdravnik (avagnoli in učitelj Jakob Kuziuić izneverila staremu znancu in se zatekla pod drugo streho. Osobito v očigled praznika je »ila krčma kanonika Grge VaraŠdinca polna -rostov, a največ jih je bilo vedno iz „šostar-<«ke vesi", ki so mogli v nekoliko minutah prihajati k sladkemu viru prve kleti na Griču in na Kapitelju.	J
V krčmi sta bili nameščeni dve veliki mizi. Vzlic velikemu pomirjenju. ki se je bilo pred dvemi leti sklenilo med griško in kapiteljsko občino, sedeli so meščani od te in one strani ločeno. Eni so zasedli eno, drugi drugo mizo.
Za griško mizo so sedeli čevljarji Tomo Stabel, Janslin Jakomelov, Hanselman, Ko-rard in Urban Kraft, vsi iz ^šostarske vesi", a po narodnosti Nemci, Žnjimi v družbi so bili največ mesarji : Nikola < igan, Dolič, Pavel Lenak, Musič, Petrič. same osebe, ki jim je sodobna kronika zvesto zabeležila imena.
Za kapiteljsko mizo je sedel suknar Marko in žnjim nekoliko meščanov iz baške ulice in nove vesi. ki so dogovorno častili brbljavega in bahatega suknarja, samo da jim je kaj pripovedoval.
Gričani so bili dobre volje in lepo mirno so se zabavali med seboj. Mali suknar pa je bil danes nasprotno popren, zlovoljen in prepiraželjen, kakor da je pil kislo novo vino. Čudno, ali resnica je bila, da ga je silno jezilo, ker se Gričani vesele na kapiteljski strani. To se mu je dogodilo danes prvikrat
več, da si Italijani Primorja brez privilegijev ne morejo ohraniti tiste privilegovane pozicije, ki jo vživajo nasproti Slovanom. Italijani bi morali enkrat umeti. da pravica mora biti jednaka za vseh in da ne delajo prav, ko se hočejo skrivati za privilegije.
Dalmatia docet! Kraj vseh privilegijev, ki jih je užival in jih uživa italijanski jezik po državnih uradih v Dalmaciji, Italijani vendar niso mogli preprečiti, da so Slovani z močjo svojega pretežnega števila zadobili večino v deželnem zboru in da so iztisnili italijanščino skoro iz vseli šol v deželi.
Ni res torej, da se more z ve čim ali manjim številom poslancev v parlamentu varovati narodnost, ampak je to možno edino le po pravičnem u r e j e n j u n a i o d-nega vprašanja, in to v s p r e j e -t j e m narodne avtonomije.
Jedino le z narodno avtonomijo ne bodo narodi Avstrije potrebovali več ne uslug od strani vlade, ne podpore od strani družili narodnosti, ampak bodo z lastnimi sredstvi skrbeli vsaki za svoje potrebe.
In ravno iz tega razloga se jaz ne mo-
rem navdušiti za tisto barantanje za mandate. ki ie je pričela vlada v parlamentu ne v posebno čast za avstrijske stranki*.
Končno si dovoljujem še izraziti svoje dvome, da-li je naš mestni svet legitimiran da s tein predlogom v imenu Trsta podaja enu;.-cijacijo tolike važnosti.
Naš mestni svet je predstavite!) gotovih socijalnih razredov, nikakor pa ne vsega prebivalstva. Novi mandat pa se ne podelja posamičnim razredom, ampak vsemu prebivalstvu, ker bo ustvarjen na podlagi splošne volilne pravice. Naš mestni svet torej nima pravice, da govori v imenu vsega tega prebivalstva, ki ni zastopano po njem in ki morda ne pošlje v parlament na Dunaj narodno-liberalnih poslancev, ampak pristaše družili strank.
Iz vseh teh razlogov bom glasoval proti predlogu delegacije.
po dveh letih in toliko mesecih, ko je bilo sklenjeno veliko pomirjenje med eno in drugo občino. In vendar je tolikokrat, malo ne vsaki ! večer mali suknar preživljal večere v kanoniški krčmi in skupno žnjimi pil na zdravje složnih bratov, za slogo ene in druge občine. Ali danes je stopil vanj sani nečisti duh, duli prepira in nemira. Se svojim ušesom je bil suknar vedno bliži Gričanom, nego svoji družbi. Pozorno je poslušal vse, kar se je tam govorilo, da bi le vjel priliko in se sporekel žnjimi. Sicer pa ni trebalo posebno napenjati ušesa, ker so Gričani, razgreti od ognjenega pelinkovca, še preveč glasno govorili, skoro bacali.
—	Kakor mi je duša, je zakričal mesar Nikola Cigan ter udaril s praznim vrčem ob mizo — to popovsko vino je mnogo bolje, nego li Tomaževo pod bregom. Hej, krčmar, daj. napolni mi vrč !
Dvorski upravitelj kanonika Grge, ki je bil ob enem za krčmarja, je donešel vedrice in natočil vrč mesarju.
—	Da, da ! — se je oglasil suknar, da ni teh popov, ne bi imeli kaj piti gospoda Griška.
Družba sv. Cirila in Melodija za Istro.
(Iz poročila tajnika Viktorij a K m i n a ('ara na glavni skupščini družbe <lne 31. maja t. 1. na Vol o v s k e m.)
(Dalje.)
Poročilo omenja ni to ljubezen, ki jo goji akademična mladina, sosebno v Banovini do družbe. Ta ljubezen se kaže v dejanjih. Na svojem sestanku v Dubrovniku je sklenila mladina obrniti se do vseh županstev s prošnjo, da bi naklonila prispevkov naši šolski družbi, Temu izgledu mladine je sledilo tudi vodstvo družbe in je razposlalo 535 občinam Hrvatske in Slavonije in vsem hrvatskim in slovenskim občinam Istre prošnje za podporo. Ta trud ni ostal brez blagoslova. Res je sicer, da se niso odzvale vse občine, ali že po dosedanjih vspehih je opravičena nada. da bo imela naša družba tudi od todi lep stalen dohodek.
Poročilo poživlja istrko mladino, naj posnema izgled ljubezni in požrtvovalnosti ki ga daja akademična mladina v Hrvatski.
Dalje se spominja poročilo še družili posamičnih prijateljev in dobrotnikov družbe v Hrvatski. Spominjajo pa se družbe tudi bratje onkraj morja — v Ameriki. Vodstvo je bilo poslalo njihovim novinam in glavnim društvom nekoliko odtisov proglasa. In ameriški Hrvatje se lepo odzivljejo temu klicu ter so začeli tudi uvajati narodni kolek.
Razveseljivo dejstvo je, da se je v nii-nolem letu tudi več denarnih zavodov spomnilo družbe z lepimi prispevki
Kakor v prejšnjih letih so se tudi v mi-uolem upravnem letu prirejale po raznih krajih zabave družbi na korist. Med drugimi tudi v Trstu. Od teh zabav ima družba veliko korist. Zato ne In smelo biti većega kraja, kjer ne bi vsaj po enkrat na leto prirejali kako zabavo na korist družbe. Potem se spominja poročilo pokojnih prijateljev in
Kdo govori to ? je dvignil glavo Nikola Cigan, da-si je dobro poznal glas* malega suknarja.
Mal tič, a velik kričač ! »e je oglasil Mesar Misič, da bi s temi besedami zadel malega suknarja, ki ga je bilo komaj videti v njegovi družbi.
Pa naj sem tudi mal ptič — se je oglasil suknar jeznim glasom — ali sem v svojem gnezdu. Vi, kramarji griški pa, kaj delate vi tu ?
—	Pijemo svoj denar ! je rekel črevljar Stabel dobrodušno.
—	Ne kakor ti, suknar, za katerega drugi plačujejo! je dodal Janslin Jakometov.
Vsi so se zasmejal i.
—	Kdo plačuje za-me V je zahreščal mali suknar, skočivši s klopi na kateri je sedel.
Molči Marko ! sta rekla dva Novove-ščana, ki sta v resnici oni večer gostila brbljavega suknarja. Kar si iskal, to si dobil; čemu se praskaš, kjer te ne srbi ? In povlekli so suknarja za rokav ter ga prisilili, da je zopet mirno sel.
Stran II.
>EDINOST« štev. 156
V petek, dne 8. junija 190({
dobrotnikov, ki so v svojih oporokah določili I si sme prisvajati častno ime parlamentarične družbi legate.	! vlade. Ta vlada crpi praktičen pouk iz izku-
Tako se je počasi nabrala vsega do | stva, v Avstriji dovolj drago plačanega, da konra leta svota 65.490 K 52 st.. ki je j tek političnega razvoja v Avstriji neizogibno družbo povzdignila v stanje, da je mogla v j zahteva združenje velikih narodnih sil. Parla-
polni meri zadostiti vsem obvezam — dolžnostim. ki jih je bila prevzela.
In te obveze so bile težke. Velik {kamen na srcu je bila za vodstvo gradnja šolskih poslopij. S temi zgradbami je bila v ozki zvezi čast družbe in ugled našega imena v teh krajih. Narod okolo Višnjana, Oprtlja in
Zrenja je dolgo klical po šoli. ki je gal vanjo svojo zadnjo nado. Pomisliti treba le, kako porazno bi bilo delovalo na vse tiste naše ljudi ako bi bila družba porušila to njihovo nado I Ali po zaslugi in požrtvovalnosti vsega hrvatskega naroda je vodstvu odpal ta težki kamen s srca in predno je mi-nolo leto je mogla družba poki oniti svojemu narodu štiri šole.
mentu daja sodelovanje zaupnikov velikih strank na vladi jamstvo za to. da more mirno slediti vodstvu vlade. V parlamentu in s parlamentom najde vlada moči, da reši stavljeno jej težko nalogo, spojeno s toliko odgovornostjo. Le iz medsebojnega zaupnega razmerja med vlado in parlamentom izvirata varnost in
pola-1 avtoriteta, ki sta vladi neizogibno potrebna
za varovanje interesov Avstrije. In zares so v nevarnosti dovolj važni interesi Avstrije. Visoka zbornica bo umela to, če se najprej spominjam našega razmerja do Ogrske (Cujte ! Cujte !). Nagodbena zgradba od leta 1867 je porušena po mnogih viharjih. Skozi mnoge špranje in razpoke je vlekla drobeča iu rušeča sapa političnih stremljenj. V tem hipu
P<»reski okraj bi mogli označiti za nas {se nahajamo do Ogrske v gospodarskem po-
kakor pravi afriški črni kontinent. Tu je tlačeni narod naš, ki je stremil po svojem osvobojenju. vodil neštevilo velikih, uprav obupnili borb. V njegovih klancih se je bil v devetdesetih letih boj na življenje in smrt, v njih so se bili prvi boji tiste tužne narodne epopeje. l»il je to nekak močan naskok prve. nezavestne elementarne moči, ki jo je nasilna tiranija hitro udušila. In zopet je zapadlo v grobni molk. Borba se ni nadaljevala. ker padla fizična moč ni mogla najti ekvivalenta v moralni sili — v duhu naroda. Ni bilo čudo. Naš živelj v poreškem okraju je bil od začetka najbolj zapuščen — in dasi sestavlja ogromno večino prebivalstva tega okraja, vendar ni ta živelj do danes še dobil od dežele niti jedne same hrvatske šole.	(Pride še.)
Avstrijska poslanska zbornica.
Program nove vlade.
(Brzojavno poročilo).
D u n a j 7. Redko kedaj je zbranih v zbornici toliko poslancev, kolikor jih je bilo danes. Tudi galerije so bile natlačene. To so znaki, s kako napetostjo je javnost pričakovala program vlade Beekove. Današnji dan treba uvrstiti med velike dogodke v avstrijskem parlamentu.
Predsednik groi Vetter je otvoril sejo ob
10. uri 10 minut predpoludne. Najprej se je spominjal predsednik atentata v Madridu ter je dal izraza radosti na srečni rešitvi španske kraljeve dvojice in na tem. da se na slavnostih navzočemu nadvojvodi Franu Ferdinandu ni dogodila nikaka nesreča. Poslanci so vstali s sedežev. Potem je prijavil predsednik dopise o imenovanju novih ministrov.
Takoj na to se je oglasil za besedo mi-nisterski predsednik baron Beck, da razvije vladni program. Vlada, ki se predstavlja zbornici. izraža že po dejstvu svojega postanka in po svoji sestavi svoj program. To dejstvo govori znameniteji govor, nego bi ga govorile besede. Ce tudi je navstala po stiski dneva in visoki razsodnosti velikih strank, vendar ni to vlada ene stranke, istotako pa ni to vlada proti kateri-koli stranki. Vlada predstavlja koncentracijo moči dela, izvzeto deloma iz velikih političnih strank, deloma iz vrst uradnikov. Z ozirom na udeležbo členov in zaupnikov velikih strank zbornice, meni vlada, da
Družba se je zopet pomirila. Gričani so se smejali med seboj, kakor so ukrotili nemirnega suknarja, a ta je kipel od jeze in je komaj čakal prilike, da bi zopet zanetil prepir z obso vraži jeni mi sosedi. Ali ti sosedje so molčali in nikomur od njih ni prihajalo na misel, da bi se s kom prepirali ali pobijali. Saj je bilo med eno in drugo občino določeno veliko sveto pomn jenje. Sedaj se je tudi na drugi strani pozabilo, da so si bili meščani obeh občin nasprotniki krvni sovražniki, ampak sedaj so si dobri in mirni sosedje. Vendar mali suknar Marko danes ni bil te misli. Nocoj mu je huda pijača razgrela v glavi spomin na nesrečno priliko, ko so ga bili Gričani vrgli iz krčme njegovega kuma pri mesniških vratah. Kakor nikdar poprej pekla ga je noeoj ta sramota. Tu na kepiteljski strani pijejo lepo in mirno meščani z Griča, pak se širijo kakor gospoda na svojem. On pa. ki so ga vsi imeli mnogo v čislih, ki je vodil prvo besedo v vsakem zboru meščanov kapiteljske občine, mora sedeti zainašenih ust. ker ga Gričani nočejo uvaževati. Slaba misel se je rodila suknarju v glavi. V prvi hip se je tudi sam prestrašil, ali slednjič se je odločil. Oprl je glavo na oba lakta in se
gledu še vedno v razmerju, ki se označa kakor dejanjsko podaljšanje prejšnjega stanja in ki je postavljeno pod nezadostno varstvo reciprocitete. (Mej-klici. Posl. Sclireiter : V razmerju odvisnosti !) Od operatov, ki tvorijo pogodbo, v letu 1903 vnovič dogovorjeno z ogrsko vlado, sta zakon o carinskem tarifu, kakor tudi carinski tarif sam, pač v Avstriji zadobila zakonito moč. ne pa na Ogrskem. Mi-nisterslci predsednik naglasa: mej tem, ko tostranska vlada zastopa nazor, da po ratifikaciji trgovinskih pogodeb v smislu prejšnjega dogovora z ogrsko vlado, daje carinski tarif z a k o n i t o ratificirati kakor skupen o p e r a t, pa je ogrska vlada na stališču, da je od leta 1890 že nastopilo stanje samostojnega carinskega območja. Dosledno temu nazoru je bil caiinski tarif — ki se sicer meritorično jednako glasi — predložen v ogrskem parlamentu kakor samostojen naOgrskem veljaven carinski tarif. Po sklepu trgovinskih pogodeb za skupno carinsko območje, in po žrtvah, doprinešenili v okvirju istih za skupnost, si je Avstrija zagotovila drago pridobljeno. pravico do ohranitve skupnega carinskega območja in carinskega tarifa za dobo trajanja trgovinskih pogodeb. Ogrska pa nam odreka to protivrednost in pravi, da je ne u porabljanje ogrskega carinskega tarifa proti avstrijskim provenijencam odvisno od vzdrževanja reciprocitete. Na mesto stabilnosti pogodbenih dogovorov postavlja torej Ogrska labilnost reciprocitete. (Živahno pritrjevanje). Avstrija bi mogla torej že sedaj principijelno zahtevati pravico do samostojnih od-redeb. (Mej-klici: Ne, bi mogla, ampak mora !) Ker pa je ogrska vlada izjavila, da ne bo nadaljevala z ustavnim razpravljanjem carinskega tarifa poprej, dokler ne bodo dovršena pogajanja z avstrijsko vlado, izjavlja ta poslednja, da je pripravljena za popolno spo-razumljenje. Pogajanja pa morajo obsezati ves kompleks nagodbenih vprašanj, se morajo vršiti lojalno in z odločnostjo ter podati povsem jasno podlago gospodarskega razvoja, ki bo dajala popolno varnost proti vsakemu oškodovanju. Ce pa pogajanja ne dovedejo do zadovoljivega vspeha in nas bodo razmere silile, da si s a m i uredimo svojo hišo, potem storimo to z mirnostjo, resnostjo in s potrebno odločnostjo. Vlada prosi zbornico za krepilno podporo in zagotovlja, da se ne bo nikakor kratil zakoniti vpliv parlamenta in da v stvareh, ki zadevajo nas, se ne bo sklepalo brez nas. (Živahna pohvala). Vlada smatra za potrebno, da se z ozirom na možno spremembo stvari na Ogrskem, nadaljuje s podržavljenjem železnic. Treba da se čim prej reši predloga glede Severne železnice. Prav tako je potrebna tudi uravnava rečnega in pomorskega prometa. Ministerski predsednik je naglašal. da je treba tudi kmalo rešiti obrtno novelo, izjavivši, da se nahaja vlada nasproti predlogi o volilni reformi v položaju univerzalnega dediča. Vlada nastopi dedščino brezpogojno in hoče odločno dovesti predlogo do konca. V stvari volilne reforme treba da pride do sporazuma. Vlada stori vse možno, da se volilna reforma čim prej reši parlamentarnim potom. Tej, za vse narode v Avstriji važnej nalogi posveti vlada vso svojo moč. Vlada ve, da ne poneha še tako hitro, narodnostni boj, vendar se nadeja. da se nje prizadevanju posreči, da ta spor vsaj ublaži. Vlada se ne bo strašila tudi pred kritičnimi vprašanji prvega reda, n. pr. da se pripravi pot za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem, ali pa pred moravskim vseučiliščnim vprašanjem. (Mej-klici pri vse-
povoljen način. Ministerski predsednik je potem izjavil, da je treba v sedanjem resnem, osodepolnem trenotku za varstvo skupnih interesov Avstrije neomajane sloge med vlado, parlamentom in avstrijskimi narodi. To je sedaj naša prva in največa dolžnost. (Živahna pohvala).
Ko je ministerski predsednik končal svoj govor, so vrgli s prve galerije letake v dvorano s pozivom za varstvo rudarjev. Na to je bilo stavljenih več predlogov, med temi predlog posl. Plačeka, da se takoj prične debata o vladni izjavi. Ta predlog je bil s 180 proti 91 glasom odklonjen. Na to je zbornica prešla na dnevni red, to je, na nadaljevanje zakona o vojaški taksi.
Mada je predložila danes zbornici šestmesečni proračunski provizorij.
Ogrska poslanska zbornica.
(Brzojavno poročilo.)
Budimpešta 7. Predsednik Justli je otvoril sejo po 11. uri. Pred prehodom na dnevni red se je posl. Štefan Rakovszkv pritožil, da se je skupni proračun kasno in sicer z namenom kasno razdelil med člene delegacije, da nimajo časa, da bi ga zamogli temeljito proučiti. Zato prosi vlado, naj prvo sejo delegacije odloži za pozneje, da zamo-rejo delegatje temeljito proučiti proračun. (Živahna pohvala).
Na to je zbornica prešla na dnevni red. Vsprejeta je bila v tretjem čitanju predloga glede uredbe vnanje trgovine in prometnih razmer. Prihodnja seja jutri ob 10. uri predpoludne. Dnevni red: Konečna verifikacija mandatov.
Iz Hrvatske.
Shod hrvatske napredne stranke
se je vršil binkoštne praznike v Zagrebu. Navzočih je bilo okolu 400 pristašev te stranke, med temi tudi nekoliko Dalmatincev. Na shodu se je sklenilo, da se stranka združi z demokratično stranko in da prevzame ime „H r-v a t s k a demokratična stranka". Nov hrvatski dnevnik. V petek je v Zagrebu izšla 1. številka novega dnevnika r Hrvatska", ki ga® izdaja klub hrvatske stranke prava.
Konflikt med Srbijo in Anglijo poravnan !
Kakor znano je Anglija pretrgala svoje odnošaje do Srbije radi umorstva na kralju Aleksandru in kraljici Dragi. Kakor druge vlasti je tudi Anglija odpozvala svojega odposlanca iz Belegagrada. Dočim so pa druge vlasti vzpostavile zopet svoje diplomatične odnošaje s Srbijo, se je Anglija trdovratno branila storiti to, zahtevaj e, da se „zločinci" kaznujejo in izključijo iz armade. Srbska je slednjič ugodila tej zahtevi in je obvestila Angležko. da so častniki-zarotniki odstranjeni iz armade. "Vsled tega stopi Anglija zopet v diplomatične zveze s Srbijo. Za novega odposlanca Anglije je določen svetovalec anglež-kega poslaništva v Berolinu, \Vithead.
Dogodki na Ruskem.
Ruska državna duma.
Iz Petrograda poročajo od <>. t. m. : Današnja seja dume je bila otvorjena opoludne. Debata o agrarnem vprašanju se ni nadaljevala. Predlog za spremembo različnih členov glede zakonodajne kompetence dume je dal povod za daljšo debato o splošnem položaju države. Duma je sklenila, da rečeni spre-membni predlog izroči posebni komisiji.
Naslednik admirala Dubasova
rBirš. Vjedomosti*4 poročajo, da postane general Rennenkampt' naslednikom admirala Dubasova kakor generalni guverner v Moskvi.
oglasil tankim grlom, da so ga vsi mogli slišati.	(Pride še.) 1 nemcih). Tudi to vprašanje je treba rešiti na
Atentat v Madridu.
„Ag. Ha vas" poroča iz Madrida, da je bila bomba, ki so jo na dan atentata našli pri palači generalnega kapitanata, napolnjena s smodnikom in železnimi koščeki. — Dva vojaka, ki sta bila na dan atentata ranjena, sta umrla. Sodi se, da je bila bomba zastrupljena.
Drobne politične vesti.
Ruska e s k a d r a na A n g 1 e ž k e m. List „Dailv rhronicle" je izvedel, da ruska eskadra pod poveljstvom admirala Virena obišče Portsmouth v mesecu avgustu ali septembru.
Japonci v Koreji in M a n d ž u-riji. Kakor i oroča „Times" iz Tokija. je
Japonska vlada sklenila, da zasede Kor.i,, z dvema divizijama. Izvzemši Port Artliur. liodo imeli Japonci v Mandžuriji 2O.O0O inož. kar imajo pravico na temelju portsmouth sL mirovne pogodbe, namreč 15 mož na kil.-meter.
Domače vesti.
Vil. javna seja mestnega sveta
iZvršetek). Utis Rvbaievega govora (ki g;t priobčujemo danes dobesedno na uvodnem mestu) je bil viden, globok in trajen. Zbornica in galerija sta se sicer trudili, da bi se svojo znano staro metodo in znanimi sredstvi ovirali govornika in brisali vtis, ali morda se nikdar se jima ni to tako malo posrečilo, kakor ravno v tej seji. Ko je dr. Rvbai* postavil kako trditev, sta bili zbornica in galerija še znano korajžni in sta se rogali govorniku in ga skušali smešiti. Ali korajža ni trajala dolgo. C i m je dr. Rvbar pustil slediti trditvi številke, ki govore svoj neizprosni govor, so bili gospoda kar — pa H.
Dr.u Rvbaru je odgovarjal, to se pravi hotel odgovoriti dr. Mrak. Toda to pot mož pogorel popolnoma. Govoril je pač besede, ali nasproti številkam dr. Rybara bil popolnoma obnemogel. Njegov poskus, d.i bi za svojo stranko rešil situvacijo, je ponesrečil popolnoma. Splošna sodba je, da je imela naša mala četa v mestnem svetu malo tako srečnih dni, kakor je bil to pot. Da bodo videli čitatelji kako si je tir. Mrach skušal pomagati le s praznimi frazami in neslanimi dovtipi, navajamo tu le par njegovi ; izrekov.
Najprej je zahvalil dr.a Sv bara, da mu je odprl oči, dokazavši mu, da so Italijai.i favorizirani od vlade. ,.Ko se povrnem domov — je dejal — „postavim oltarček ter ga posvetim vladi". Dejal je nadalje, da vlada, podelivši en mandat tržaškim iu eden treu-tinskim Italijanom, stori veliko krivico vsemu italijanskemu narodu. Izjavil je, da se čudi. da je govornik navajal številke : ne le števil > da je vzeti v poštev, ampak tudi stopinji* kulturnega in gospodarskega napredka. Tu je dejal, da ni treba še le dokazovati, da je italijanska kulturna stopinja višja od slovenske. Takoj zatem je pa milostno priznal, da slovenski narod ni sani kriv, če je zaostal na kulturnem polju.
Ker se ni nihče drugi oglasil za besedo, je predsednik dr. Venezian stavil predlagani protest na glasovanje. Seveda so glasovali / protest vsi, izven šestorice naših zastopnikov.
Za tem je mestni svet odobril brez razprave spremembo dveh členov gasilskega službenega reda, ki se tičeta pokojnine gasilcem. Po kratki debati je bilo istotako odobreno poročilo v stvari malih stanovanj, a / tem sta bila odobrena brez debati proračun za 1. 1903. in 1. 1904.
Na to se je pa vnela daljša razprava glede dotacije gledališču Verdi. V to razprav so posegli svesovalci \Vieselberger, (iregorutt Bernardino, dr. Slavik, dr. Venezian, Sauiaj;>. dr. Mracli in dr. Richetti. Govor dra. Slavik v tej razpravi prinesemo doslovno v eni prihodnjih številk. Seveda je bil predlog mestne <!-legacije glede dotacije sprejet, a to s 25 proti mJ*1 glasom.
Za tem so bila brez razprave vsprejet pravila nove norišnice, z edino spremembo \ členu Razprava o proračunu mestne plinarne za I. 1903 in 1. 1904 je bila odgodjena do prihodnje seje, ker ni bilo poročevalca dr:i. Pitacco. Slednjič je mestni svet odobril im< novanje inženirjev Comel, Perissini in Vio izvenmestnosvetnim členom odseka za oskrbovanje vode, ter imenovanje svetovalca dra. D' Osmo, na mesto svetovalca Morpurgo. členom istega odseka, na kar je bila sej;i zaključena.
Iz Rocola nam pišejo : Veselo pričakujemo mi zavedni Rocolčani prihodnje nedelje. Kdo ne bi se tudi veselil tolike izpremembe v tem našem, tlo nedolgo temu popolnoma zanemarjenem okraju mesta Tržaškega.
Dokler je vladal tu pri nas še Mauro-nerjev duh, bil je ves zanemarjen ta okraj. Ali sedaj, ko veje tudi k nam svež zrak od mesta gori, se mi Rocolčani počutimo mnoge bolje in opažamo povsodi — to treba priznati resnici na ljubo —, kamor prihajamo, velik napredek. V lep izgled nam je naše pevsko društvo ..Zvonimir" in njega vodstvo, ki sta nas kar iznenadila o priliki koncerta bratskega pevskega društva ..Ilirija*' pri sv. Jakobu se svojim moškim nastopom, in mi-nolo nedeljo ravno tako v obiskih pri bratskem pevskem društvu „Slovanska Lira" pri sv. M. M. Spodnji se svojo disciplino, vstraj-nostjo in lepo ubranim narodnim petjem.
Ponosni smo mi na ta vspeh ,.Zvonimira". Prihodnjo nedeljo nam zopet obetajo „Zvonimirovei*4 veselico z moškimi, mešanimi in ženskimi zbori in to vse s spreljevanjem sv. [vanskega tamburaškoga zbora pod osebnim vodstvom društvenega kapelnika, g. H. O. Vbgriča. Kdo se ne bi veselil tega napredka v Itocolu V! Za prihodnjo nedeljo vabimo torej vseh na koncert našega ^Zvonimira", da mu tako pripomoremo do zaželji-nega moralnega in materijalnega vspeha.
To društvo je res vredno naše podpore. Isto vrši svoje naloge ne le s tem, da goji slovansko petje, ampak delavno je tudi na polju cerkvenega petja, tako, da se sedaj
V petek, dne 8. junija 1906.
»EDINOST« štev. 156.
Strun II r
vsako nedeljo in praznik sliši krasno slovensko petje v cerkvi sv. Vincencija v Rocolu.
..Zvonimir" je res v čast in ponos našega Rocola.
Zavedni Rocolčani.
Birma. Včeraj predpoludne je škof dr. Nagi birmal v cerkvi starega sv. Antona 47i; otrok.
Gosp. namestnik princ Hohenlohe
je včeraj zjutraj z brzovlakom dospel semkaj ter je predpoludne prevzel namestništvene
posle.
Odkritje Vilharjevega spomenika v
Postojni se bo vršilo dne 12. avgusta t. 1.
Novi župnik. Dne 531. maja je bil na novoustanovljeno župnijo v Podgorju kanonično umeščen dosedanji tamošnji župeupravitelj. vč. g. J o s i p H u b a t. Čestitamo !
Velika vrtna veselica „Tržaškega Sokola ' pri Sv. Ivanu dne 14. junija. — Pogled v zgodovino nam pravi, da ni bilo nikdar samo ogromno število, ki je tvorilo narod močan in mu dajalo blagostanja, in da je maloštevilen čil narod, poln energije, preje dosegel višek razvoja, omike in blagostanja. Energija, neumorna delavnost je ono. kar maloštevilne dela močne. Energija zdravega duha in telesa dosega cilje, si osvaja lahkim potom vse. po čemer vzdihuje zastonj bolan duh v bolnem telesu. Vedna napetost moči, izvirajočih iz neizčrpnega vira energije, neprestano stremljenje po določenih ciljih mora in mora dovesti slehernega do zmage.
In če kje. velja gori omenjeno za našo okolico. Njej je izročena naloga o 1» m e j n e straže, ona mora bdeti, tvoriti neprodirljivo falango, a za to rabi moči. za to potrebuje silne energije, ki jo pa najde le v neomajni, idealni ljubezni do svojega naroda. In to ljubezen. to rodoljubje se mora gojiti.
Nepobitno je. da to nalogo vrše v prvi vrsti narodna društva, v katerih se druži in goji ljubezen do naroda. A nositelj najvzviše-nejših idej. ki dovajajo narod do poleta proti višku, je ..Sokol". Pred njegovim praporom se klanja ves slovanski svet, pod njim se zbira neizčrpen vir slovanske moči.
Prihodnji teden, v četrtek, bo slavil svoj praznik ..Tržaški Sokol" v naši okolici pri sv. Ivanu. Radostnim srcem poleti tjakaj, da narodu poda dokaz svoje ljubezni in z vzvišenim namenom, da pozdravi k m a 1 u tudi m e d njimi svoje bratsko d r u -š t v o : PS r e t o i v a n s k c g a Sokol a*'.
Novi kolodvor pri sv. Andreju so odprli včeraj prometu. Napisi na kolodvoru so izključno le nemški in i t a 1 i j a 11 s k i. Ogromno večino slovanskega prebivalstva Primorja so torej popolnoma prezrli !
Na deželnem sodišču sta se vršili včeraj sledeči kazenski razpravi :
Proti 2~) letnemu vozniku Antonu Stra-diot. in sicer radi zločina javnega nasilstva. Dne fc'. aprila t. 1. je namreč redar Skočir aretoval nekega človeka, ker je razgrajal na ulici. Stradiot se je pa vmešal in branil redarju aretovati onega človeka. Bil je obsojen na mesec zapora, poostrenega enim postom.
Proti .'{<> letnemu krčmarju Alojziju Hussu. in sicer radi zločina tatvine. A* noči od 3. do 4. maja t. I. je Hussu ukral iz žepa
12	kron in •"><> stotink nekemu Ivanu Gasper-šiču. mej tem. ko je ta dremal sedeč pri mizi v kavarni Costanza. Poleg tega je bil Hussu tožen tudi radi nenravnosti. Na razpravi je Hussu vse tajil, a priče so soglasno dokazale njegovo krivdo. Bil je obsojen na 2 meseca ječe, poostrene jednim postom.
Vojna ladija ,.Fran Josip I.*' je gladom brzojavnega poročila dne 5. t. m. dospela v .Jokohamo, kjer ostane tri tedne. Na krovu vse zdravo.
Tržaška statistika. Od -j7. maja do 2. junija se je poročilo "><» parov. — Rodilo se je !><; otrok. 48 moških in 48 ženskih. I'mrlo je '56 oseb. 37 moških in 20 ženskih (od teh 17 izpod enega leta),
Otrok padel iz 5. nadstropja. V ulici di Tor San Piero, v 5. nadstropju hiše št. 4 >tanuje družina < 'ovi. Včeraj okolo 11. in pol ure predpoludne je pestoval pri oknu I 1-inesečnega otroka brat njegove matere 17-letni Oskar. Nakr.it je baje napadla Oskarja omedlevica : on je padel znak po sobi. otrok pa i«- omahnil čez okno na ulični tlak. Ko je prihitela prestrašena mati na ulico in videla otrok a-j edin ca. vsega krvavega, izlitih možgani, odprtih očes in ust. se je onesvestila, pozneje pa s«- jej je menda zmešalo. - Pol ure po nesreči je došel voz se zdravniške postaje. — Otroku -— bil je deček — je bilo ime Jurij.
O predsinočnjem poskusu samomora, na neki klopi na Ac<juedottu, smo /.vedeli, da je oni mladenič 20-letni mizar Herkul Mongoli, doma iz Ferrare v Italiji. Skušal da si je končati življenje, radi neke neozdravljive bolezni.
Prijavljene tatvine. Matej S., stanujoči v ulici del Pane, je prijavil včeraj na policiji, da so mu predvčerajšnjim popoludne neznani tatovi se stanovanja ukradli poročni prstan in srebrno verižico, v skupni vrednosti
13	kron. ter "> kron denarja.
Ilugou Coen. ki kupčuje s praznimi liuteljkami. je prijavil, da so mu neznani tatovi ukradli dvokolesni voziček, vreden .'tO kron.
Gospod V. Barison. stanujoči v ulici della Barriera št. 15). je prijavil, da so mu predvčerajšnjim neznani tatovi ukradli se >ta-novanja uro budnico in več komadov perila. > skupni vrednosti 40 kron.
Koledar In Trem«. Danes : Medard. škof., Vi-Jealav; Yukana. — Jutri: Primož in Felicijsn : (1'ido-mir; Kalina. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 23° Celsius. — Vreme včeraj: tu pa tam oblačno.
Društvene vesti in zabave.
Pevsko društvo rKoIo" opozarja gg. pevce in g.ce pevke, da se polnoštevilno udeleže tonedeljske pevske vaje, kakor tudi vseh ostalih, radi obletnice razvitja društvene zastave. ki bo 15. julija t. 1. — Ob enem opozarja tudi gg. tamburaše in g.ce tamburašice. da je to nedeljo (lopoludne oziroma popoludne tamburaška vaja.
Občni zbor pevskega društva r Slava,, pri-Sv. Mariji Magdaleni spodnji se je vršil minolo nedeljo. Iz tajnikovega poročila je bilo razvidno, daje to pevsko društvo tudi v minolem letu jako vspešno delovalo na narodnem polju. A* novi odbor so bili voljeni: Anton Miklavec, predsednikom : Anton Nardin, podpredsednikom : Dragotin Gregorič, tajnikom : Ivan Svetina. blagajnikom : odbornikom pa : Josip Pregarc, Josip Čok, Josip Jurjovič, Josip Gregorič. Vekoslav Kuret: namestnikoma pa : Josip Možina in Peter Gregorič.
Kmetijska družba za Trst in okolico opozarja ponovno svoje gg. poverjenike in posamične člene, da jej nemudoma naznanijo vse nerednosti. ki se gode z dobivanjem družbinega lista -Primorski gospodar" ter da natančno povedo: kedo in katerih šte-v i k ni še prejel.
Pevsko društvo rIlirija' pri sv. Jakobu se udeleži v nedeljo dne 10. junija korporativno veselice bratskega pevskega društva „Zvonimir*1 v Rocolu. Zbirališče ob 41/-uri popoludne pred šolskimi prostori ulica Montecclii št. 1">.
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima jutri v soboto svoj občni zbor. Obveščajo se tem potom vse čestite udinje ter se jim javlja, da sc vabila za to ne razpošiljajo. prosi se pa, da se tega zborovanja mnogoštevilno udeleže. Tedaj jutri ob 5. uri pop. ulica S. Francesco št. 2.
Rodoljuben poziv družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani vsem koroškim podružnicam. V Vaših listih čitamo, kako nasprotna nemška društva znajo vabiti šolske otroke v svoje kroge tudi s tem, da jim po zimi n. pr. preskrbljujejo čez poludan gorke hrane, ali dele ob gotovih časih obleko in obuvala. Ni nam pa znano, iz teh listov, kako stalo zavzemate ob podobnostih Vi in koliko Vi žrtvujete za našo mladino V !
V smislu „Mirovega" (v Celovcu, 24. maja 1906. XXV, št. 21.) članka Vas vabimo tudi mi, da bodi živahneje narodno življenje v Vaših podružnicah in opominjamo Vas. da se vživite v važnost, tega slovenskega pokliea. ki naj je vsem našim podmžnieam vedno pred očmi. Podružnice morajo, pobirati denarne doneske od svojih udov ter jih nam dopošiljati: podružnice naj s prirejevanimi besedami, igrami, berili in predavanji skrbe za nadaljno izobrazbo svojih udov in po njih našega naroda.
Smešno vzdihovanje, kako da umirate koroški Slovenci, Vas tira v narodno apatijo: ubija Vas ter včinja, da si. zasmehovaje Vas roke manejo naši nasprotniki, ko čujejo take njim toliko ljube kolikor Vas, mož in žena, nevredne glasove. Tisti narod, ki tarna .dandanes da umira, sam polaga svojo glavo pod klad o. Nikdo danes ne umrje, nego oni. ki po vsej sili hoče umreti, Vi, ki ste precej zaspali, dvignite se v naših podružnicah : iznajdljivi bodite v tem. kako bi je stvarili krepkeje, kako bi jim priborili več in več vpliva na naš narodni razvoj.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Vas po svojih močeh želi podpirati v vsem, tudi v tem, kar smo Vam navedli v začetku tega odloka. To pa moramo zahtevati, da nam gmotno in duševno bodite v stanoviten prid. Ponudite nam vsaj eno roko: m i V a m b o m o v r a č ali za — njo obe.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metodija v Ljubljani.
Brzojavne vesti.
Cesar Viljelm na Dunaju.
DUNAJ 7. Cesar Viljelm je danes s svojim spremstvom obiskal grofa \Vilczeka grad, Kreuzenstein.
DUNAJ 7. Zvečer je bila v Schonbrunnu dvorna večerja, katere sta se udeležiia oba cesarja, tukaj bivajoči nadvojvodi in nadvoj-vodinje. najviši dvorni dostojanstveniki, ministri itd. Nemški cesar je odpotoval ob JJ. uri 30 minut zvečer.
DUNAJ 7. Včeraj*sta cesar Viljelm in cesar Fran Josip odposlala italijanskemu kralju brzojavko, sestavljeno v francoskem jeziku.
Odsek za volilno reformo.
DUNAJ 7. Odsek za volilno reformo je imel danes sejo. Prihodnja seja bo jutri. Na dnevnem redu sta : eventuelna volitev načelnika in nadaljevanje specijalne debate.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 7. Gospodska zbornica ima jutri plenarno sejo. na kateri se zbornici predstavi nova vlada.
Španska.
MADRID 7. Ministerski predsednik Mo-ret je podal kralju demisijo skupnega kabineta.
MADRID 7. Minister notranjih stvari Romanoner je izjavil, da ni kralj vsprejel demisije skupnega kabineta.
Nadvojvoda Fran Ferdinand.
MADRID 7. Nadvojvoda Fran Ferdinand je danes ob 9. uri predpoludne z brzovlakom odpotoval preko Pariza na Dunaj.
Papež in zakon o ločitvi cerkve od države na Francoskem.
PARIZ 7. Iz Rima poročajo, da ni sedaj papež nikakor sklon, da bi vsprejel zakon o ločitvi. V Rimu hočejo zakon ignorirati in postopati tako. kakor da bi ne obstojal. Listi poročajo, da je tudi večina francoske komisije mnenja, da ie treba zakon zavreči. Eden naj-zmernejšib členov te komisije je izjavil, da se je zastonj poskušalo najti posredovalni predlog glede bogočastnih udružitev. Zakon o ločitvi nasprotuje v vseh točkah preveč kano-ničnemu pravu. tako. da se ga mora odklo-1 niti v skupnosti in v podrobnosti. Naročila, ki jih poda papež francoskim škofom, bodo najbrž sestavljena v tem smislu.
Skrbne gospodinje so bile že od nekdaj oprezne pri nakupovanju sladne kave in so sprejemale samo zaprte izvirne zavoje z napisom: ..Kathreinerjeva Kneippova sladna kava'* iu s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Ker se pa vedno iznova pojavljajo posneinki, ni mogoče dovolj dostikrat opozarjati na znake pristne Katlireinerjeve kave. Čemu tudi bi kdo sprejemal manj vredne posnemke, če ob isti ceni lahko dobi pristno Kathreinerjevo kavo, ki ima edina tako priljubljeni okus zrnate kave in ki j«' noben drug izdelek ne doseza niti ne približno glede okusa in prijetnosti ? Treba je torej v svoj prid največje opreznosti.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava išanto« goo 1 averaga za september 3(r—. za. december :5tis/v, z* marec 37"za maj 37',.. Mirno. — Kava Rio ua-vadnu loco 37—39 navadna r elna 4'J—41 navadna dobra 4^—13.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za juni i 15.1)."». za julij 16-10 za avgust Kr35. za september 16.4r>. za oktober 16-75. za november l«>-70. — Stalno. Vreme : deloma oblačno.
Ha vre. (Sklep) Kava Santos good average za tekoči mese«* 43.50, za sept. 44.25. Mirno.
K e \v - Y o r k. (Otvorjenje ) Kava Rio za bodoče dobave. — Sodno, nespremenjeno, za 5 stoti k visje. — Prodaja: (i00t> vreč.
London. Sladkor ic repe surov 7,5/16 Sh ; Mlačao.
Pariz. Rž za tekoči mesec 15.50, za julii 15.50, za julij-avgu t 15.05, sept.-dec. 15.75 (stalnoI
—	Pšenica za tekoči mesec 23.90, za julij 23 70, zh julij-avgust 23.30, za septeinber-dec. 22.15. (Stalno)
—	Moka za tekoči inescc i<0.10, za julij 30.30, za
__j —j _ o___ ________,______________ (stalno >
—	Žpirit za tekoči mesc 42.—, za julij 42.25. za julij-avgust 42.50, za septernber-dec. 3-1.50 (mlačno)
—	Sladkor surov 88" nso nov 21.V5—21.3, (m rno). bel za tekoči mesec 24." s. za julii 24 B za julii-avgust 24.* »a oktober-januvar 26.—, (mlačno), rafiniran 5-».--56.* -. — Vreme : lopo.
m*.
MALI OGLASI.
1

Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede se računajo enkrat ▼eč. Najmanjša pristojbina 40 stotink. : Plača se takoj.	-
wk
Kdor Izven Trsta pismeno naroči kak „MAU OGLAS", naj pošlje denar v naprej, ker drugače ne bo njsgov oglas objavljen. Se ni oseba poznana Upravi lista.
Tarifa je natisnjena na čelu „MALIH OGLASOV" In vsakdo lahko preračuni, koliko mu Je plačati s tem, da preiteje besede. Oglase treba nasloviti na „INSERATNI ODDELEK" „Edinosti". Na vprašanja potom pisem bo dajal „INSERATNI ODDELEK", nformaoije edino le, čb bo pism-j priloženi znanka za oJgo/or.
Svršeni pravnik
sa sudstvenim ispitom Hrvat, podpuuo vjest hrvatskom i njemačkom, te talijanskom jeziku ; ruzu-mije t'rancuzki. želi na-tupiti mjesto perovodje u kojoj odvjetničkoj pisarni ili n:\inje5tenje u ko em *l.iven-skom navčanoin zavodu. Adresa se nalazi u , Inserut-uom oddelku Edinosti'* pod br. <141	644
t Via Nuova
Darovi.
Za nabavo novoga stalnega odra pev. društva „Zvonimir" v Rot'olu nabralo se je v trgovini g. Ljude v i ča Smita v Rocolu v „mačkinjo skrinjico" K «s.l>7; vesela družba, zbrana v gostilni rDrijon"% pa je darovala se K 2.33. Skupaj 11 K.
Društveno vodstvo se izkreno zahvaljuje gg. nabiratelju in darovateljem. Bog plati !
Gospodarstvo.
-Srbska hranilnica in posojilnica" v Zadru
je imela v minolem letu (i,531.015 kron prometa.
„Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu ~
je imela do sinoči, to je v enem mesecu in pol svojega obstanka. K Hi9.789.68 prometa. Ako pomislimo, da je naša „Tržaška posojilnica in hranilnica" imela v prvih 13 mesecih svojega obstanka le K 152.994.62 prometa - kar se nam je videlo v onem času mnogo, smemo biti zadovoljni, da smo v tako malo časa toliko napredovali.
Naši denarni zavodi so v zanesljivih in marljivih rokah, kar naše ljudstvo dobro ve ; zato goji popolno zaupanje do teh zavodov in se jih poslužuje. Svoji k svojim !
Trgovina.
Borzna poročila dne 7. junija. TržaSka borza. Napoleoni K liUli—19.15, angležke lire K —.—
do —.—, London kratek termin K 24U.3.">--240.fi ,
Francija K 95.:>7—95.55, Italija K iM.45—95.65, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K
117.2'2----117 40, nemški bankovci K —.—'*•— —
avstrijska ec notna renta K 99.60 - 9'.».90, ogrska kronska renta K 95.Tu —96. —, italijanska renta K _ — —.—, kreditne akcije K 87" .50 — 674 50 državne železnice K 6*U>0 - 682 50 — Lombardi K 151 50—153.50 Lloydove akcije K 755— 765 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 4i>6— do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302. 310 — Bo denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 150 50 do 1 2 50 Srbske —.— do —.—
Dunajska borza ob 2. oop.
včr raj dsnes
Državni dolg v papirju	lUO.iO 100.60
„ n srebru	100.50 1U0.60
Avstrijska renta v zlatu	118.V5 118.25
v kronah	99.85 99.85
Avstr. investicijska renta H, 5°.e , 89.9U 89.90 Ogrsza renta v zlatu 4"/e	11-».V5 114 10
kronah 4°,	y5.85 95.7 >
n 3\,	85.85 85 JO
Akcije nacijonaine banke	1664.— 1665__
Kreditne ascije	673 — 672 50
London, lu L*u.	240.32» .240.25
100 državnih inart	117.2 J 117.22
20 mart	*3.45 23.45
— j frankov	19.13 19.12
IvA) ital. lir	95.fi.1> 95.65
Cesarski cekin*	11.33 1133
Parižka in londonska borza Pariz: tSklep.' — Francozka renta 98.25, italijanska renta 105.37, španski exterieur 96.2"), akcije otomanake banke 674 - . Menjice na London 251 75.
Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnire 737.— Lombarde 156.— unificirana turška renta'J6.4) Hvstrijska zlata renta 99.75, ogrska 4°,0 zlata renta 97.20, L&nderbank--, turške srečke 14V.75. parižka banka 15 92, italijanske meridijonalne akcije 812,—, akcije Rio Tinto 16 95 Slabotna
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 8 * \,, srebro 30.'/;. Lombardi 5."/4, španska renta 95.*;. iia-lilanska renta 105.— tržui diskont 3'/;. meujice na Dunaju —.—. Trdua.
Tržna poročila 7. junija. Budimpešta Pženica za okt. K 15*98 do K	rž za okt K 13 12 do 13-14, oves za okt.
od K 13 02 do 13-0-t, koruza za julij 13-02 do K 13-10 Pšenica: ponudbe zadostne, uovpraAe\..ij| »srednje, tendenca trdna. P»odaja: 18.000 met. stot, za 5 do 10 stotink više. Druga žita nespremenjeno Vrtjrne: dež.
Gostilna „Alta Costanza"
št. IS). Toči se vsakovrstna vina. posebno pa kraški teran. Priporoča se si. občinstva Henrik K o s i č
•croin CD - Čevljarska delavca: edrn za žen-•C bCjU bB ska obuvala, eden za obuvala za obroke. Naslov: Lodcvico Borloluzzi, vin Sorgent0 št. 7. I. nad.	653
Stanovanja v najem: L^Jei
širok hodoik z razgledom ua vrt, voda in plin — K «00; 4 sobe, sobica, kopalnica, kuhinja, voda, plin. krasen razgled K S00 ; 4 sob?, sobica, kopalnica in kuhinja, voda. plin K 900 ; h sob, sobica, kopalnica in kuhinja, voda. plin K IIsO. — Vsa i;a stanovanja so v bližini pošte rH najlepšem kraju v šredišču mesta. Naslov daje: „Inseratni oddelek Edinosti".	k*0*.
Umara za knjige proda za vsakoršnj^
ceno. Acguedotto št. 24, vrata št. 37._6; 0
lllouir Jako d0^1"' razna glasba se proda jo lUdVir jako nizki ceni. Acoue lotto št. 24, vrata
št 37.
650
ria*ll7inQ sestoječa iz moža, žene in otroka, išč-' Ul llfc*ll<l za poletje meblirario sobo v Miljah ali pri sv. Roku, in sicer s kuhinjo ali prosto vporabo kuhinje, ako možno zmaliai vrtom, bod.si tudi pii kmečki družini. Ustmene ponudbe ali pismene pod „Kopeli" „Inseratni urad Edinost"._
Mil lil stanovanje v bližini Glavne Pošte iščem. ITI dl U Ponudbe na „Inseraini urad Edincsti" pod Versalovič.__(?50>
MirnHilnina Al°jziJa Merinol naded. Leban mil UUIIIHlfCt — Trst — (ul. Barriera vecchia Št. 18) Prodaja barv, diog, žvepla, modre galice, nenadkiiljiv prah proti mrčesom.	502
(lurtroP krasen, na najlepšem in nnjzdravejem UVUrtJL griču pri Trstu, proti juuu, obkrožen lepim vttcem, je na prodaj. Za informacije je vpra-šati, v .Inseratnem uradu Edinosti'*.	060
i Tomhiiroolfp Instrumente za popolni tam-I I dUlUUI dollC buraški zbor se vkupi. \ec
pove „Inseratni urad Edinosti".
Sled: na četrti strani
00
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji društva uradnikov dajajo pod ugodnimi pogoji tudi proti dolgotrajnim povračilom posojila na osebni kredit. Agentje so izključeni. Naslove konsor-cijev daje brezplačno Centralno vodstvo društva uradnikov, Dunaj Wipplinger-strasse 25.
T"
Tj . c

C O I ' O 11 01
ssssr Tovarna pohištva mmm
3-fkksarJsr levi pazi
ulica Tesa šiv. 52. R (lastna hiSa).
ZALOGA: PlAZZn R05RRS0 (Šolsko poslopje).
Cen«, da se ni bati nobeno Konkuronce. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po
flutnTta ooatfc brezplačno ta firaafcca
lOliOiiOHOliOllOitOnOHOiiOiiOl
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA DI RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLAČNO.
_J
Stran IV.
»EDINOSTc št. 156.
V petek, dne S. junij;i 1110*'«
IIOTEL ItALK AiV
70 sob, elektr. razsvetljava. Hrt, kopelji Cene zmerne.
asna* hotel kaeji
IX Ap .p pekovskega pomočnika v 3-letno izuebo i lol>t/ OU ]5—let starega. Kje ? pove Edinost.
(541;
________________^— |
lavni n|pQ se bo vr5il v ae(,eIJ° 10- JunJa v JC&VIII plCd Sežani na dvorišču restavracije
Pollev. Svirala bo Svetoivanska godba.	630
7pml'iQrP za f'vorec» 'dizu tramvaja v Iiojanu, ! fcClIlljlOut/ v izvrs'neni položaju s krasnim razgledom, »e proda. Na-dov pove „Inseratni oddelek Edinosti".	t ">0
Plonoino v dobrem stanu se išče. Naslov pri Dldydjlld .,Eiinostiif.
V Preložah pri Lokvi
(na Krasu) odda se za poletni čas
v najem hišo
t
(3 sobe, kuhinjo, klet in lepo zaprto dvorišče). Pojasnila daje lastnik : MIIIA CERKVENIK Lokev 60. pri Divači.
r?
f proda
Podpiraj m o Dijaško kuhinjo v Trstu!
Vsi zdravniki se čudijo čarobnemu vspehu.
je ozdravljivi estrakt neke japonske rastline in omogoči pravkar čudeže pri rerma-tiztnu.želodčni bolezni, srčni boli, nednhi, živčni šibkosti. pomanjkanju spanj s, mrzlih rokah in norah. bledici, krču. kožai bolezni, influenci, kušljn. ušesnemu brenčanju, slavobolu. — o4i čisti kri. podvoji pljučno in telesno moč, jači apetit in predkupnega ; pomaga gotovo prt kataru vseh duševnih in prsnih boleznih. — ,,Yo" je od bavljanje medicinskega novinstva odobrena in vsak zdravnik bo potrdil, da boljši pripomoček ne obstoja.	„T«1' se ue Mne pogrešati v nobeni hiši. Tisoč zahvalnih pripoznanj priča, da pomaga ,.Yo" v vseh slučajih in se ž»* v par urah čuti ozdravljivi vspeli. — <"ena steklenici 1 krono. Za popolno zdravljenje je treba <>-12 steklenic.
Edini uvoznik:
D. Sehon v JSflilanu
Francesco Sforza 3.
Glavna zaloga za Avstro-Ogrsko pri Petrovics Drogueri, IV. Bćcsi u. 2 v Budimpešti
kamor je nasloviti naročbe iz Avstro-Ogrske.
lasek Isclsier —
— — za svetlitl parl&ctej
Kremo Exe!siar za ćevsje
ete ju ž a poski:5ali?
j: H eprekosljivo!
---- Dubili j- p»»Ts»d.---
Tovi-rn« v..s<:< z.i »vrti.ti
Ecc!!:c- S Cnl Cc:n
I T nI3 1 — Lil .C i C". <•
1 ~ 11
i' »
l

Vsfed likvidacije se bodo od danes pa do 24. avgusta t. 1. prodajala
- po tovarniških cenah vsa fina obuvala —
ki ee nnhajajo v trgovini obuva"	A R I Z u'- S. Antonlo 2 (Palača Treves)
Izdelovalniea obuval gori rečene trgovine. 1 i se nahaja v ulici sv. Katarine št <>, bo daljevala svojo delavnest kakor doslej, ter bc. vsprejemala naročila obuval po meri.

3 ^
99
Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst.
(Avstro- amerfkaiiska proga.) - Fr&telli COSULICH.
Kova redna, hitra ln direktna služba za blago ln potnike
mej Trstom in Novim Jorkom.
Hitri in elegantni novi brzoparobrod
1B9HH „Sofia Hohenberg" hhb
odpluje dne 20. junija, t. 1. v Novi York.
= Cene jako nizke.	=
Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso j dobro vino, zdr-tvaišk« službe. Parjiki »o električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu.
Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica [Violin piccolo št. 2 EHMsasK^aras
Ulica del Boschetto št. 10 nov zavod za
nikelovanje, bakrovanje, lakiranje z ognjem, navijanje akumulatorjev in uvedbo električnih zvoncev in strelovodov.
Prodajalnica in zaloga ulica dei Gelsi št^v. I.
Elektromehanika delavnica M AR C O MAJONICA.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Črešnje (Haslame)
sveže in lepe razpošiljam vsaki ilan v poštnih košaricah ml T> kg po K 2-20, s povzetjem, nadalje priporočam vsako <lni<>n sadje po najniži dnevni ceni.
Izvozna tvrdka za sadje
Osman Džclilovic
Mostar.
XXXXXXXXXXXXXXXX Velika zaloga koles (bicikljev)
Germania in Naziom^Se
»s na bencin Mocitlet) R03SLER & JAUE^N G
pri kolesih in motocikletah potrebnih pritikli.n
mehanična delalnica	kolesarska šola
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3
r Najboljša reklama za trgovce obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so ,.MALI OGLASI" v „Edinosti" -^sr
Dr. KOLB
bivši asistent poliklinike na Dunaju, naslednik
Dr. JLm Mittak, ulica delta Zonta fit. 7, I. — TRST
Plombovanje zob po najboljših znanstvenih zisfemih.
Umetno zobovje z ali brez plate izvršuje z največjo dovršenostjo g. HaHS Schmidt, bivši sodrug Dr. A. Mittdka odlikovan z ,fGraad Prixl* in zlatimi kolajnami na ras 11 vali V Rimu, Berolinu in Saint-Luis.
Najfinejša
namizno in jedilno olje
se vdobi pri
narodni zalogi olja
Trg Barriera stez. 3. ivan Mnionig, lastnik
m. salarin1
» ulici Ponte della Fabbra at. >
Pomlad!	(Vogal ul. Torreute.i
	(____
	1
Poletje
Zaloga oblek in površnikov
za gospode, dečke In otroke, velik i/1. >r j. a , obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumenu modra obleka za delavce.
Dr. Fran Korsano
specijalist za sifilitiene kožne bolezni itd. se je povrnil in prevzel - SvoJ crmbutiforij.
Sprejema od 12. do 1. in ">d 4. do 5. pop.
TRST — ulica Sanila št. 2, L D- — TRST
TRST — ulica delle Acque 2
Prodajalnica jestvin, koloniialnega blaga, dlikates, svežega in suhega sadja.
Novi furlanski salami — Videniski kotekini — Gra>k i gnjat. — Ovčji sir pijemonre5*i — Ovčji sir star iz Karnije — Par nezau I. in II. vrste — Oljke zelene — Konserve iz pomodorov ital., uajbolje vr-te. Na debelo in drobno.	Cene brez konkurence.
| Nov dohod blaga za obleke po meri. k-«i«- se točno in hitro po zelo nizkih cemili.
Na deželo vzorci brezplačno i ji frnnko. PODRUŽNICA:
„&I.I.A CITTA DI LOKDSA
al. Poste nuove At. 5. (vogal ul. To r^ m, .
i o
i i
ir Za Birmo
je najlepši >]>oinin krasna
stcrcoskopična - fotografična slika
izvržena v dobropoznanem fot«»g. zavodu
E. MANENIZZA
ki se provizorn-no naliaja
v hiši štev. 9 na COt^SU nu>proti hotela Volpieb.
Kdor ISže službo ali kakorsno-koll zaposlenje: kdor išee uradnike ali službeno osobje ; kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev; kdor ima za prodati hiše, polja, dvoree ; kdor želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljeue predmete itd. itd. uaj se posluži KALIE OGLASOV t „E d i n o s t i44, ki so najeeneji, največ čitani in najbolj pripravni v dosego namena.
j <
*8
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in ^peicijsko
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono št. 847. - Via della Stazlone Štv. 7. - Telefono it. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 3 metrov.
= (Pošiljanje predmetov, ki ss iemliejo na potovanje m prevažanje blaga na ?se prnie.i =
Sprejtira »e ludi pohištvo in druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Edini tržaški zavod za S „VACUM-GLEANER".
ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPROH	■■■ u..............■■■m
Točna postrežba in nizke cene.

Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
TRST
ulica S. Spiridione šter 6
Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, mile • yc* in v obče kakorsno koli vrsto oglasov - >r m „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio <i.ilatti -t. (Narodni dom) polunadstropje, lev.i. Uri '; odprt od 9. zjutraj do 12. in «d 3. do s. j> y<- Po noči se sprejema v „Tiskarni K ;n >-t
Podpirajte družbo sv. Cirila in Melodija!
▼ V	▼▼▼ VVgT^ v* vv v vvvv v v v*«
Ustanovljena leta 1867.
Odlikovana
livarna V.a Vincenc Osvaldella
ul. Media 28 TRST Telefon 374 /
Mehanična delalnica.
Stroji za obdelovanje lesa. Kmetijski stroji. Stiskalnice za grozdje,
najnovejšega sestava na množeči se obrat in napreinjočii pritiskom. — OMralnice za oljke. — Stiskalnice za oljke
z obratom na vijak in vodnim pritiskom. Vodne stiskalnice. Poračuni na »htevo
iSf Barvarnicit
pralnica in čistilnica na s j ho
(s parnim strojem)
ra obleko brez razdiranjn, blago, noliištv pregrinjalu itd., kn kor tudi držnike
TRST — ulica Farneto št. 11 — TRST
^Ibin Hoetgar,
O priliki plesov se izvrAi najhitieje. Pregrinjala so I i Ur po JO nvč. komad.
• V
Da bodete spali mirno in brez nadlege, da si ohranite Vaše obleke in Vaše kožuhe pred molji ter da uničite škodljive učinke nezdravega zraka po sobah in stanovanjih, rabite
ZIRZIiIiI-jeve
kadeče se stožca
Na prodaj v vseh mirodiinicah ? —— in lekarnah.