Leto LXXIL, št. 127 e
LlaUiaaa, torek t. Juni|a 1939
Cena Din 1.-
izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje m praznike U Inserati do 80 petit vrst d Din Z
do 100 vrst d Din 2-5G, od 10C do 300 vrst 6 Din 3 večji inserati petit vrsto Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej // „Slovenski Narod" velio mesečno v Jugoslaviji  Din   12-—.  zo  inozemstvo  Din  25.— t J     Rokopisi  se  ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-26.
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 fl NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 II CELJE, celjsko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1, telefon Št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon It. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5    //    Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10351.
Uradni komunike o berlinskih razgovorih
Knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta bosta dva dni gosta maršala Goringa
včeraj popoldne odpotovala iz Berlina v Draždane, kjer
Berlin, 5. junija AA. Posebni dopisnik Agencije A vale poroča: Nocoj je bilo objavljeno tole uradno poročilo:
Vodja rajha je imel danes sestanek z jugoslovenskim knezom namestnikom Pavlom v novi palači nemškega kance-larstva. Razgovoru, ki je trajal več ur, sta prisostvovala jugoslovenski zunanji minister Aleksander Cincar-Markovič in nemški zunanji minister v. Ribben-trop. Pred tem je vodja rajha zaprosil kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo, naj prideta na kosilo na njegov dom, nato pa je s svojima visokima gostoma tudi pil čaj na vrtu kancelarske palače.
Obisk kneza namestnika Pavla in njegovega spremstva v Berlinu je dal priliko za izčrpno politično zamenjavo misli med jugoslovenskimi gosti in nemškimi merodajnimi osebnostmi. Razgovori, ki so potekali v odkrito prisrčnem in prijateljskem duhu. so <e nanašali na vsa vprašanja, ki se tičejo obeh držav.
Obe strani gledata v prijateljstvu, polnem zaupanja ter v tesnem sodelovanju, ki veže Jugoslavijo z Nemčijo in Italijo, biten element pomiritve Evrope, kakor tudi politike, ki ima za cilj stvarno konstruktivno delo. Obe vladi sta trdno odločeni, da na tej jasni in čvrsti podlagi dalje poglabljata svoje odnošaje na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. V popolnem soglasju z italijansko vlado sta prepričani, da s to jasno politiko služita narodu, odstranitvi politične napetosti, ki vlada nad Evropo in zagotovitvi mirnega razvoja, ki jamči življenjske pravice narodov.
Manifestacije ob odhoda iz Berlina
Berlin, 5. jun. a Berlin je danes po petdnevnem uradnem obisku priredil knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi enako veličastno slovo, kakor je bil sprejem. Lehrtski ko'odvor je bil spet ves v jugo-
LONDON, 6 junija, br. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je ministrski predsednik Chamberlain na tozadevna vprašanja poslancev izjavil, da je vlada v soboto zvečer prejela odgovor Moskve na zadnje angleško-francoske predloge glede fklenitve vojaške zveze Anglije. Francije in Rusije. Vlada sedaj ta odgovor skrbno proučuje m bo mogel še ta teden podati zbornici vsa zažeijena pojasnila. Prepričan je. da. bodo p^g3janja v najkrajšem času zaključena :r. sklenjen sporazum, ker med stališčem Moskve in stališčem Londona, ta Pariza, ni bistvenih razlik.
Enako ^e glase *ud: informacije iz krogov ruskega poslaništva v Londonu, kjer izražajo prepričanje, da bo sporazum najkasneje v 14 ci.eh perfekten.
Iz dobro po ti enih krogov se doznava, da gre v bistvu zgolj še za vprašanja jamstva za baltska države. Rusija je v svojem odg i voru s'.v.ila protipredlog, po katerem   -- bi  morali Anglija
in Francija prevzeti direktno jamstvo za balUke države, zahteva pa, da priznata, da bi pomenil vsak napad na te države ogrožanje Rusije enako, kakor sta priznali, da bi napad na Grdansk pomenil napad na Poljsko. Angleška vlada se je obrnila na vse prizadete baltske države, da bi izvedela za njihcvo stališče. Po odgovoru na tozadevno vprašanje baltske države ne reflektira jo na nikako jamstvo niti s strani zapadnih velesil niti s strani Rusije, odločene pa so z vsemi sredstvi braniti svojo neodvisnost, v primeru napada bodo same zahtevale pomoč. Spričo takega stališča barskih držav sodijo v Londonu, da ne bo težko doseči sporazuma ter pričakujejo, da bosta Anglija in Francija že v par dneh zavzeli svoje stališče, nakar se bodo pogajanja pospešeno nadaljevala. Tako v Londonu kakor v Parizu ne dvomijo, da bo v najkrajšem času dosežen popoln sporazum.
Papeževa akcija proti Rusiji
Vatikan hoče za vsako ceno preprečiti vsako zvezo med zapadnimi velesilami in Busijo
Vatikan. I junija, e. Kakor poročajo z meroča r.esa mesta, ie papež Pij XII. naročil nuncijem v Pa: izu, Berlinu in Varša-": ter apostolskemu delegatu v Londonu, naj napravio korake za sklicanje mednarodne konference. Papež smatra, da je ta trenotek zelo ugoden že zaradi tega. ker želi. da se prepreči sklenitev zveze med demokratskimi državami in Sovjetsko Rusijo, v Vatikanu vlada zaskrbljenost, da bi sklenitev te zveze odprla pot boljševizmu v Evropi. Diplomatski predstavniki Vatikana bodo stopil; v zvezo z zunanjimi ministri velesil že v začetku prihodnjega tedna, da jim razlože potrebo sklicanja mirovne konference.
London, 6. junija. ^Dailv Mail< poroča iz Rima. da bo papež poslal note Franciji, Angliji, Poljski. Nemčiji in Italiji. Note ne bodo imele enako besedilc. Papež bo v teh notah govoril o raznih vprašanjih, ki se tičejo teh velesil.
London, 6. junija. (Reuten. Na vprašanje nekega poslanca je Chamberlain dejal, da mu še ni nič znano o kakšni akciji Vatikana in tudi ni še bil obveščen, da bi Vatikan storil kak korak proti sklenitvi pogodbe s Sovjetsko Rusijo.
Ali sem prispeval za
sokolski đom v Trnovem?
Poklon Italije in Nemčije Francu
Italijani in Nemci so pustili v Španiji 1200 vojnih letal s potrebnim Številom pilotov in mehanikov
PARIZ, 6. junija, z. Franc o va poslanica v Parizu in Lcndonu ?ta uradno sporočila francoski in angleški vladi, da so nemški ki italijanski prostovoljci zapustili Španijo, s čimer je bila izpolnjena svoječasna Francova obljuba. N apripom-bo, ca. je v Španiji ostal ogromen vojni material" ki je bil p-slan iz Nemčije in Italije, sta poslanika o J govorila, da je ta material zdaj la ! Fr.nca. Po zanesljivih
Ukrepi proti Nemcem na Poljskem
BERLIN, 5. junija, r. Nemški listi z ogorčenjem pišejo o najnovejših ukrepih poljske vlade proti Nemcem. Tako poročajo, da je poljska vlada odredila razpust vseh nemških mladinskih organizacij na Poljskem Prav tako je razpustila organizacijo nemških kmetov. Telovadna društva zaenkrat še obstojajo, vendar pa jim je onemogočeno vsako delovanje, ker so jim odpovedali vse telovadnice. Kjer pa so imeli lastne telovadnice, jih je policijska oblast proglasila za neuporabne, čes da nasprotujejo s tavbnopoli cd js kim predpi- I som. Poljaka vlada utemeljuje svoje ukre- j pe 3 tem, ce?: da je delovanje razpudče- 1
podatkih je ostalo v žpaniji 326 velikih nemških in 248 velikih italijanskih bombnikov. 153 nemških in 356 italijanskih lovsk.h letal, ki imajo izredno veliko brzino. 126 izvidniških letal deloma nemškega, deloma italijanskega izvora. Okrog 150 letal je v popravilu. V Španiji je ostalo tudi toliko pilotov in mehanikov, kolikor jih potrebuje okoli 1200 letal za obrambo in napadalno službo.
nifa društev Ufto naperjeno prota interesom države, ker so vse te organizacije širile protidrzavno propagando. Zelo ogorčeno pišejo nemški listi tudi o postopanju Amerike, ki kljub ponovnim protestom nemške vlade ni hotela prepovedati predvajanje filma >Bil sem nacistični vohun«. Ameriška vlada je odgovorila, da predvajanje tega filma ne more prepovedati  ker ga je cenzura pripustila.
Prekooceanski letalski
slovenskih in nemških zastavah ter okrašen z zelenjem in cvetjem. Pred odhodom dvornega vlaka so se zbrali tam člani nemške vlade, člani diplomatskega zbora, najvišji predstavniki vojske, mornarice in letalstva ter najvišji predstavniki narodno-socialistične stranke.
Ob 18. je knez namestnik Pavle naredil poslovilni obisk pri kancelarju Hitlerju v kancelarski palači, kjer je kneza Pavla počakal Hitler na stopnišču. Po poslovilnem obisku pri Hitlerju se je knez namestnik vrnil v dvorec Bellevue, kamor so ob 19.15 prispeli Gdring in njegova soproga ter zunanji minister v. Ribbentrop, da spremijo kneza Pavla in kneginjo Olgo na kolodvor. Ob 19.20 se je pripeljal v dvorec Bellevue kancelar Hitler. Nekaj minut zatem so se Nj. Vis. knez in kneginja, kancelar Hitler, maršal Gdring in njegova soproga odpeljali na kolodvor, za njimi pa ostalo spremlstvo.
Sprevod avtomobilov je krenil po slavnostno okrašenih berlinskih ulicah, na katerih se je zbralo ogromno število Beri in-čanov, ki so vnovič prirejali viharne ova-
cije. Na trgu pred postajo je knez namestnik v spremstvu kancelarja Hitlerja obšel tam postrojeni častni bataljon, najprej četo pehote, zatem četo mornarjev in končno četo letalcev. Godba je medtem igrala jugoslovensko himno. Po obhodu častne Čete sta Nj. Visočanstvi v spremstvu kancelarja Hitlerja odšli na peron. Tam zbrana mladina jim je navdušeno vzklikala. Ga. Gdringova in soproga jugo-slovenskega poslanika Andriča sta izročili kneginji Olgi krasne šopke cvetja. Na peronu pred dvornim vlakom sta se Nj. Vis. knez in kneginja poslovila najprej s kancelarjem Hitlerjem, zatem pa maršalom Goringom, zunanjim ministrom v. Rib-bentropom, generalom Brauchitschem in drugimi zastopniki nemške vojske in vlade. Skozi okno dvornega vlaka se je knez namestnik Pavle ponovno rokoval z voditeljem rajha, ko se je začel vlak premikati.
Ob zvokih jugoslovenske himne in ova-cijah vseh na peronu zbranih je vlak odpeljal s postaje, knez namestnik pa je ves čas odzdravljal pri oknu s salutiranjem.
Proučevanje ruskega odgovora
Stališče baltskih držav bo olajšalo dosego končnega sporazuma
Vzrok katastrofe podmornice »Thetis«
Po dosedanjih ugotovitvah je vdrla voda v pod-zaradi česar je bila rešitev posadke
je priznal, da je imela Thetis<c že pri prvih poizkusnih vožnjah težkoče z aparati, ki regulirajo potapljanje podmornice. Nesreča podmornice »Thetis« pa se je po njegovem mnenju pripetila zato, ker je voda vdrla v torpedni oddelek. To se je moglo zgoditi le zato, ker je bil ta oddelek poškodovan, ali pa ker sprednja odprtina ni bila zaprta. Posadka je nato odprla vhod, misleč, da v torpednem oddelku ni vode, potem pa zaradi silnega pritiska vode ni mogla več vrat zapreti. Potapljači so imeli pri reševanju opravka s strašnimi težko-čami, ker so se morali boriti z močnimi morskimi tokovi, tako da so kljub balastu ležali v vodoravni legi. Eden izmed re-šencev je izjavil, da ne bi mogel v podmornici ostati živ še pol ure.
Predsednik Chamberlain je podal v spod nji zbornici obširno izjavo o tragediji podmornice »Thetis^. Izjavil je, da se je podmornica potopila zato, ker je v 2 sprednja oddelka podmornice vdrla voda skozi odprtino za torpedne cevi. ki je bila odprta v trenutku, ko se je podmornica spustila pod morsko gladino. Signalni sistem podmornice je bil razdejan, tako da ni bilo mogoče dobiti zveze z drugimi ladjami. Podmornica je dajala signale z dimom. Vendar teh signalov niso takoj opazili. Uvedena bo obsežna preiskava. Vršili so se brezuspešni poskusi, da bi prišli v podmornico in rešili posadko. Tri osebe so našle smrt, ko so se hotele rešiti. Pri reševanju so ovili vrv okoli podmornice, toda vrv je zdrsnila z ladje. Nemogoče je napovedati, kdaj bo mogoče podmornico dvigniti. Predsednik vlade je izjavil globoko sožalje vlade in spodnje zbornice ob težki izgubi, ki je zadela mornarico in terjala življenje tolikega števila vrlih mornarjev.
Preiskava o vzrokih katastrofe podmornice »Thetis;- bo vodena javno, da se bo tako ugotovila odgovornost za to nesrečo, pa naj bo prizadet kdorkoli. Dasi je Chamberlain prepustil preiskavi, da izreče svojo sodbo o nesreči, je njegova izjava, ki jo je podal v parlamentu na podlagi prvih službenih podatkov- omilila prve kritike, ki so se pojavile v javnosti zlasti glede reševalnih del.
Liverpool. 6. junija, z. Angleška admirali teta je objavila službeni komunike o katastrofi podmornice »Thetis«. Bilanca katastrofe je strašna; v podmornici se je zadušilo 99 ljudi, le 4 so se rešili. Posadko je tvorilo 14 oficirjev, 15 podoficirjev, 33 mornarjev, 29 tehnikov, 7 civilnih oficirjev admiralitete, 2 ekonoma in 3 piloti. Družba Cammell Laird je objavila službeni komunike, v katerem poudarja, da je bila posadka v podmornici > Thetis« žrtev strupenega klorovega plina. Klora je bilo precej v podmornici.
Ugotovljeno je, da se je podmornica pri potapljanju nenadoma s sprednjim delom zarila v globino, namesto da bi se polagoma vodoravno potapljala. Najverjetnejše je, da je zadela v trup stare ladje, ki je ležal na tem mestu. Davisov kotel, v katerega stopijo mornarji z Davisovimi aparati, je bU nameščen v sprednjem in v zadnjem delu podmornice. Zaradi poševne lege podmornice je bil dostop do kotla, iz katerega se je mogoče rešiti, skoraj onemogo
gočen. Posrečil se je samo štirim, izredno močnim in izvežbanim ponesrečencem. Rešeni kapitan Cram je izjavil, da je truplo mornarja, ki se je hotel rešiti, zadelalo dohod v Davisov7 kotel in se ostali za njim niso mogli rešiti. Verjetno pa je tudi, da je bil dohod slabo napravljen in je zaradi posebnega položaja podmornice postal neuporaben.
Listi so pozvali admiraliteto. naj odgovori javno na vprašanja, zakaj ne uporablja angleška mornarica pri reševanju iz podmornic rešilnih zvoncev, ki so se obnesli pri reševanju »Squalusa <, zakaj se vrše poizkusne vožnje v vodah, kjer je na dnu vse polno ovir izza časa svetovne vojne, zakaj mornarica ni opremljena z vsem potrebnim rešilnim orodjem, zakaj so prišli na mesto nesreče eksperti tako kasno, zakaj niso prišle rešilne ladje ob pravem času na mesto nesreče in zakaj so uporabljali tanke kable, ki so se raztrgali, ko so skušali podmornico dvigniti, zakaj niso uporabljali takoj debelih jeklenih verig, s katerimi bodo danes dvignili podmornico na površino.
Direktor družbe Cammell Laird Johnson
Čitajte
širite
naročajte
Atentat na vojvodin jo Kentsko?
Suoči je neznanec streljal na njen avtomobil K sreči ni zadel in ni bil nihče ranjen
London, 6. junija, br. Vso londonsko javnost je hudo razburil dogodek, ki se je odigral včeraj proti večeru na eni najzi-vahne. jših londonskih ulic. Z dvornim avtomobilom se je peljala vojvodinja Kentska, svakinja angleškega kralja in sestra jugoslovenske kneginje Olgo v spremstvu dvorne dame k neki filmski predstavi. Nenadoma je skočil za avtomobilom. Id je vozil precej počasi, neki mlajši moški, potegnil revolver in oddal proti avtomobilu dva strela. Krogli sta razbili sipo na zadnji strani avtomobila. K sreči nI bil nihče ranjen. Atentator je v množici izginil. Ko je šofer ustavil vozilo, se je zgrnila okrog avto-
Norveiki poslanik
v
New Tork, 6. junija, e. Veliko ameriško potniško  prekooceansko   letalo »Yankee Clipperc, je včeraj ob 19.15 startalo k i svojemu tretjemu poletu v Evropa 1
Beograd, 6. junija, e. Včeraj je z letalom pristal na zemunskem aerodromu opolno-moceni minister in izredni poslanik Norveške za vse balkanske države Sanberger. Poslanika so spre je U v imenu zunanjega ministra viSji uradniki zunanjega ministrstva in norveški generalni konzul ter zastopniki domačega tiska. G. Sanberger je
mobila velika množica, Id je viharno vzklikala vojvodinji Kentski in na vse načine w^aift svoje zadovoljstvo, da se ji ni nič pripetilo. Vojvodinja Kentska je zaradi svoje Človekoljubnosti v londonski javno« sti zelo priljubljena. Policija je takoj uvedla preiskavo in aretirala več suraljivcev, vendar pa doslej niso mogli izslediti pravega atentatorja. Splošno prevladuje prepričanje, da ne gre za atentat iz političnih razlogov, marveč za dejanje duševno zmedenega človeka, ki je najbrž hotel na ta način zbuditi pozornost. Blizu avtomobila so našli revolver, iz katerega je nt"r:-oior streljal.
prišel v Beograd, da izroči akreditivna pisma Nj. Vis. knezu namestniku kot opol-nomočenl minister in izredeni poslanik Nor veške. Ostal bo v Beogradu, kakor sodijo, tri tedne, nato pa bo odpotoval v Oslo. Novinarjem je izjavil, da prihaja prvič po vojni v našo prestolnico, videl pa je Beograd že leta 1914 pred vojno.
tolerirajte v „SL Narodu44!
Jutro
Slovenski Narod
Domovino
Politični 06 % orni l
,,Kolihor ti meni,
toliho jaz tebi!"
Katoliška »Istina«, ki izhaja na Sušaku, razpra\'lja s svojega znanega stališča o hrvatski politiki in zaključuje svoja izvajanja: »Mnogi mislijo, da nam pride pomoč od zunaj. Toda o tem se ljuto varajo. Nihče ne pomaga drugemu, ako to ni v njegovem lastnem interesu. Tudi najboljši zavezniki se puščajo na cedilu, ako to zahtevajo lastne koristi. V tem pogledu imamo najboljši dokaz v češkoslovaškem vprašanju. Danes v politiki ne odločuje v nobenem pogledu platonska ali sentimentalna ljubezen. Tu odločujeta samo pusta realnost in suha pogodba: Kolikor ti meni, toliko jaz tebi!«
Slovaška Bratislava?
Glasilo slovaških sokolskih društev v An eriki »Slovenskv Sokol« piše: »Vedno bolj se kaže, da slovaška Bratislava ne obstoja več. Z odhodom čeških uradnikov in nameščencev (okrog 20.000 duš) je slovaško glavno mesto mnogo zgubilo na svojem narodnem značaju. Skoiaj ni tam slišati več slovaške besede. .Va ulicah, v gostilnah in kavarnah prevladujeta nemščina in madžarščina. Samo na trgu, kjer prodajajo kmetice zelenjavo in perutnino in na sejmišču, kjer nudijo knetje v nakup živino, se sliši sloi'aški jezik. \cmško prebivalstvo se trudi doseči, da bi prišel na stolček mestnega župana in podžupana nemški rojak. Ker tudi Madžari podpirajo to težnjo, ni izključeno, da bo v prestolnici Slovaške županoval iujerodec. Gla\' ni trg v Bratislavi je bil že prekrščen v trg Adolfa Hitlerja.«
Ko bo miza pogrnjena..*
V številki 21. glasila »Slovenskega društva« čitamo v članku »Usodna miselnost« tale izvajanja: »Predvsem naj zopet opozorimo, da je »Hrvatski dnevnik« 9. t. m. ugotovi t, da so se v boju Hrvatov za njihove pravice poleg samostojnih demokratov najbolje držali nekateri vodje J\TS. Pa tudi še pri drugih priložnostih je ugotovi, da danes /.V5 ni več tista, ki bi ovirala sporazun ali splelkarifa zoper njega. Seveda tudi o tem ne more biti dvoma, da imajo Hrvatje za to svojo trditev težke dokaze. Druga stvar je posmehljiva za\'rnife\' miselnosti, ki jo Širijo nekateri češ kar bodo Hr\-atje dobili, bo samodejno pripadlo tudi nan-. Ali po domače povedano: ko bo miza pogrnjena in se kadila skleda za Hrvate na njej. bomo tudi mi lahko prisedli. Kaj pa. če nas ne bo nihče k mizi povabil? Ali če nas bodo samozvane odrinili od nje? In če nam je osnovna resnica nedoumljiva, da ni nobena reč na svetu zastonj, mar se res iz svoje žalostne polpretekle zgodovine nismo ničesar naučili?... — Tako odgovarja imenovani list katoliškemu »Domoljubu«, ki je zapisal: »Mi Slovenci želimo sporazum zaradi države in zato. ker bomo tudi mi dobili tako samoupravo, kakor jo bodo dobili Hrvat je.<r
Poplava v predmestjih Beograda
Beograd, 6. junija, e. Zaradi neprestanega deževja je Sava močno narasla, tako da je poplavila ves spodnji del mesta, zlasti pristanišče in Karadjordjevo ulico. Gasilci so morali večkrat na pomoč, ker je voda vdrla v kleti in nižje ležeča stanovanja. Voda je napravila precejšnjo škodo.
POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM
Sorzna poročila.
Curih, 6. junija. Beograd 10.—, Pariz 11.7575, London 20.7425, New York 442.6875,. Bruselj 75.375, Milan 23.30. Amsterdam 235.70, Berlin 177.62, Praga 15.125, Varšava 83.75, Sofija 5.40, Bukarešta 3.25.
O i u v t N i K i  NAROD«, torek. 6. junija 1939.
Stev. )2/
Prekmurski teden
Tudi za avtomoMllste, kolesarfe in lovce ko sekt)
Murska S obou. junija Gotovo je marsikdo pričakoval, da bo prireditev Prekmurv-kega tedna ostala v skromnom obsegu, omejena aa kulturno in gospodarsko razstavo, kakršne so običajne ob takih prilikah, dotedanje prt p** ve pa ao pokazale, da ao f< vsi zavedli odgovornosti, ki jo m*a rtaia celokupnoet do obmejnega Prekmurja. Že do sredine maja je prispelo toliko prijav razstavijal-cev. da je bi U uprava Prekmurskega tedna prisiljene spremen m prvotne načrte za razstavne paviljone ter jih raziinti, da ustreže vsem zahtevani in potrebam. To je najlepši dok« z, da *o nade go^KLarckih krogov ▼ uspeh nase goftp*<lar«4cc in fcuJ-tume prireditve povsem upravičene
V ča*-u Prekmurskega tedna bodo v Murski Soboti številne reJ»ke prireditve, rboro-vanja in tečaji, ki bodo zbrali v prestolnici Prekmurja ogromno ljudi od blizu in da-Joć- Oficielna otvoritev Prekmurskega tedna bo v soboto 17 junija ob 10. dopoldne. Popo'dne bo konferenca delegatov trgovskih združenj Ob 16. bodo Sokoli položili venec na grob padi.m junakom dobrovoljcem, ki so dali svoja živi fen ja za svobodo P-ekmuria. Ob 19. bo *okoJ<4ca akademija na letnem telo-vadišću Sokoa. ob 21. pa v gostilniškem paviljonu na veve-Mč^em prostoru družabni večer delegatov hi gostov trgovskega kongresa.
V nedeljo 18. junija bo od 9. do 11. trgovski kongres v dvorani Grajskega kina. zatem pa slovesna ot\onttv Trgovskega doma. Popoldne bodo za trgovce organizirani različni izleti v Slatino Ridence. Bogo jino in Dolnjo Lendavo Ob 15. ho na stadionu SK Mure nantnp mariborske sotonske župe.
V torek 20 junija bodo uprizorili so* bošii igralci v režiji prof. Pot oka rja Župančičevo »Veroniko Desemsko«. Igra bo na prostem na grajskem dvr,nseu.
V četrtek 22. juniia bo gostovala v Murski Soboti ljubljanska drama, ki bo priredila popoidne dve mladinski igri za mladino oko>!i4kih Sol.
V soboto 24. junija bodo popoldne plavalne tekme v mestnem kopališču. Zvečer ob pol 20 do 21. pa manifestacijs-ka pri-r odi te v   meddrustvenega   odbora kulturne-
ga h) narodno-obrambnege značaja Na sporedu bodo pevske točke zborov, deklamacije in recitacije. Zatem bo na ve*e-henem prostoru v gostilniškem paviljonu 'bor vseh rmfih uradnikov v Preknmrju
v* nedeljo 25. junija bo ob pol 8. zbor gasilcev «crnike župe in odhod k sJužbi boži i. Ob otvoritev živinorejske razstave Od H. do 13. velike gasilske vaj«. Po J poldne ob 3. .ctalaki miting, na katerem bodo sodelovala vojaška in civilna letala m brezmotoma leta1 a.
V ponedeljek 2n   junija bo zaključek
r rckmurskega tedna.
V okviru Prekmurskega tedna bo se več drug h rborovanj in izletov iz raznih stkani v Mursko Sirboto ki bodo razgibali nc
tropolo Prekmurja kakor še nikoli dosic,. Pri tem naj posebej omenimo izlet, ki ga ^rgjnizira Turing klub iz Maribora za 1* junija v M.irskn Soboto in v Prekmurje. I/lctnik- hi do k:en:M iz Maribora v pet 5 skupinah. Ob 7. z i-ji raj se bodo zbrali mo-tociklist:. za njim; avtomobiliati, ob 7. *0 pa trde odpeljali ^letnike udobni avt>-bus-.. Koledar jr se bedo pjdali na pot že ob 4. zjutraj. nefc*teri pa itr prejšnji v«-čer. Poleg tega bo na progi Maribor—Murska Sobota velika kolesarska tekma za pokal Prekmurskega »tdna. Ob 11. bo po ao-boskih u.-cah rx,vorka vseh udeležencev tega izlete.
Prekmursk: tedrn priprav'ja tudi za kolesarje prijeme presenečenje. Organizirati hoče kolesarski dan ko se bodo zbraii v Murski Soboti kolesarji iz vsega Prekmurja. Pc konrr-''hiih list* n ki jih bo dobil vaak ko'esa'. bodo izžrebane številke za nagrade. Komjr bo sreča mila. bo dobil novo kolo. sestavne dele a!; druge nagrade.
Lovci ne bodo ostali ob stran:. Imeli bodo velik sestanek združen z nagradnim -:re.j^njem na leteče g o. obe. Za zmagovalce je pripravljenih par krasnih daril.
Kakor je že iz navedenega razvidno, bo Prekmurski teden res velika prireditev, dostojna za proslavo 201etnice življenja v ^kupnj državi. Za vse Slovence bo to najlepša prilika, da si ogledajo Prekmurje in ga poblize spoznajo.
Preskrba siromašne dece
Ve£ dečfih domov, raširjenje dnevnih zavetišč po naših
Maribor, 5. junija Gotovo je mestna občina v povojni dobi žrtvovala velike vsote za preskrbo siromašne dece, tudi one iz preje zapuščenih predmestij. In vendar so še v tem oziru žalostne prilike, žalostni primeri Iz vrst siromašnih slojev ob mestni periferiji čujemo z dneva v dan: »Kaj nam vse to pomaga, če morajo naši otroci lačni in komaj za sik> oblečeni v Sol o in če prihajajo iz šole spet lačni, četudi prihajajo iz šole preko dnevnega zavetišča, kjer dobijo opoldne hrano in popoldne košček kriiha, pozimi tudi kavo in mleko, c
Vprašanje je v tem: Kaj pa tedaj, ko ni sole in ko so zavetišča zaprta? Kaj z otroci, ki Se niso za Solo. k večjemu za. otroški vrtec? če gre za otroke v rednem zakonu     živečih    airamasnih staršev,
potem že Se gre. Čeprav morebiti le akozl največje stiske in ob žrtvah, navadno na
račun matere.
V našem primeru pa mislimo predvsem na one male revčke, ki po večini niti ne poznajo svojega očeta in je nemara bolje, da ga ne poznajo. Seveda imajo taki otroci svojega varuha. Toda varustvo predstavlja problem zase in je umevno združeno s številnimi nedostatki. številni primeri žalostne usode taksnih otrok ob periferiji pa nam nalagajo dolžnost opozoriti na potrebo razširjenja dnevnih zavetišč in potrebo več dečjih domov. Izkušnje kažejo namreč, da so ubogi otroci brez staršev veliko bolje preskrbljeni v takJnih socialnih zavodih, kakor pa zunaj na deželi, kamor jih izročajo v rejo.
Naši železničarji so vzljubili glasbo
Prodoren uspeh jubilejnega koncerta mariborske
„Drave"
Maribor, 5. junija Poročali smo Že o jubilejn.n slovesnostih ob priliki koncerta »Dravec. Kvaliteta podajanja je bila ves večer na iostoj-ni umetniški stopnji tako, da gre vs»»m sodelujočim toplo pr-.zrLa.nje. Koncert sam pa zasluzi, da ga, nekoliko natančneje ocenimo.
Najprej so nsstopili pevci pod preizkušenim vodstvom izvrstnega zborovodje g. Albina Horvata. Lep zborček, v prelivanja ter uporabi glasovnega mater.a Ta izenačen, usoglaSen. Pevci imajo dobro šolo, ki je ustvarila z vztrajnim oblikovanjem močan zbor, ki je med našimi najboljšimi. Ob Adamičevi ^Molitvi«, Foer-sterjevi »Njega ni« ter Mirkovi >Pesmi o mlmskih kamnih« smo Lahko razbrali velik napredek. S; roko izpopolnitev Številčno ter gladovno konsolidirane pevske družine, ki si je prepričevalno utrla pot h kvalitetnemu podajanju O tem so nas prepričale tudi F. Maroltova >Jaz mam pa konj'ča«. Pregljeva >*Mam dro flet-no< in Mirkova -»Tožba in sodba«, narodna iz Hrv. Zagorja in Bele krajine. Pevci so izredno melodiozr.oet slednje t svojem Izvajanju skrbno podcrtah. Na klavirju jih je smiselno spremljal g. Druzovič ml
Redko glasbeno nadarjenost je pokazal gojenec glasbene Sole i Drave« Ciril Vero-fcek* ki je cb Koncertu St. 33 (Viotti) tirne: izvabiti gosli m izredno nežne, čiste tone.
Nastop Šolskega godalnega orkestra. Id je izvajal pod vodstvom g. Druzoviča mL znano uverturo ;Lo4oiska« (Cherubini). je predočil Številnemu občinstvu dekaz temeljite izvežbanosti. prizadevne ambicije, ki jo vztrajno in sistematično vceplja svojim gojencem glasbena šola >Drave«.
Pod okriljem >Dravei deluje marljivo tudi tamburaški zbor, ki ima v osobi g. R. Pivke svojega dobrega, vestnega dirigente Tudi številni Umburaški zbor. ki ga tvorijo sami železniški delavci in ki je uspešno odsviral simunčev »Venček slovenskih narodnih pesmi« ter Zajčevo »Večer na Savi«, nam je zgovorno prikazal pomembno poslanstvo glasbe.
Skiepn; del slikovitega, skrbno izbranega koncertnega sporeda pa je izvajala društvena godba na pihala pod vodstvom spretnega dirigenta Lojzeta Zeka rja. Godba je skladno izvajala Zsjčeve melodiozne »Craničarje« (uverture.) in učinkovito > Slo makovo koncertno koračnico« P. Caj-kovskega. Prodorno uepeli koncert so zaključili godbeniki z vseelovansko himno Hej Slovani«, ki jo je pela vse dvorana.
Pravi pomen tega velikega kulturnega poslanstva, ki ga vrti naša ogilne »Drava«, bomo mogli točno in pravično oceniti le ob spoznanju kaj more postati glasba človeku, ki je po svojem poklicnem delu ves zakopan v materialni strani realnega življenja. Duhovno kulturno delo. združeno s požrtvovalnim idealizmom izven poklicnega kroga, pa povzdiguje življenjski smoter s čemer priča primer našega narodnega železnica rs tva, ki zajema cb sočnih izvirkih svoje »Drave« po-s vežu joče sokove plemenitejše strani človeškega udejstvovanja.
Optimizem. Id nas navdaja po sobotnem jubilejnem koncertu, pe nem veleva, da izražamo >Dravi« ob vidnih sadovih sistematičnega kulturnega oblikovanja prisrčno priznanje, združeno j iskreno zeljo, de bi v bodočih desetletjih njene kulturna žetev narasle do stopnje najmotnejle kvaJitetnost: ter glasbene veljave, v.
Zaključek gledališke sezone 19)1-39
Poslednja premiera: Potovanje v Benetke
Maribor, 5- junija Drevi se »Hoilywood«. jutri »St. 72«. S tem je zaključena gledališka sezona 1938-39 Id nam j« prinesle mnogo lepega, tako da je mariborsko gledališko občinstvo lahko v polni meri zadovoljno. Nekateri igralci so izpričali v teku sezone zadovoljiv napredek. Ob zaključku sezone so uprizorili v prid Združenju gledaliških igralcev znano Vemeuil-Berrovo veselo komedijo »Poto-vanje v Benetke«, ki je beležila ie v Zagrebu in Ljubljeni prepričevalen uspeh.
Ze kakšnimi umetnostnimi odkritji ne bomo pač stikali oh veseloigrah te in po dobne vrste. Komediji je vtisnjen značilen it francoske vedrosti, stila in zanose.
T ne-
izogibni sklepni happv en d. kakor se spodobi za veseloigro, kjer je na poseben način obravnavan problem zakonskega tri-kota. Dogajanje se razvija zabavno, nemoteno.
Edo Verdonik je posvetil režiji »Potovanje v Benetke« skrbno pozornost, vztrajen trud. Posamezne scene je opremil s okusom in globokim smislom za estetiko, prepričevalno učinkovitostjo. Hkrati je prevzel E. Vendonik tudi vlogo Etienns de Boisrobert. na katerem so vidno, krepko izstopale črte zanesen jaške evojekosti.
Vodilno in edino seosko podobo v tej veseloigri, to je kancicasto, razvajeno, vi- j bravo Carolino Aueetot nem je primakni- j la Bssnka Rasbeege*|M do knreVretne bli-
žine. Tudi Crnoborijev Micbe! je s pronicavo prožnostjo znatno prispeval k razpletu Se precej zapletene komedijske zgodbe. Reebergerjev Edouard Chardonne je dokaj navihan tast, Standekerjev Amedee pa hudo erotičen kotnomik.
Občinstvo je sprejelo veseloigro s priznanjem veouj sodelujočim. Pri opremi ter pri redni odra je treba omeniti slikovito enostavnost, ki zbuja gledalčevo pažnjo. Krzno je posodila tvrdka P. Semko. športno opremo tvrdka »Olvmpts«. obleke pa je t zdelale Verdonikova modna kroječ niča. Skrbne priprava je omogočila lep uspeh predstava, ki je bila ob premieri prav do-
bro obiskana, d očim je bil pri prvi reprizi
obisa; siabši. — V.
Mariborsko gledališče
Torek, 6. junija ob 20.: Hollywood. Red C Zadnjič.
Sreda, 7. junija, ob 20.: >ftt. 72«. Red B. Zadnjič. Zaključek fiedeliske sezone. *
Ob zaključku gledališke sezone. Danes bo prišla zadnjič na oder zelo uspela kome. dije '»Hoilywood*. jutri pa tudi zadnjič zanimiva igra iz življenja kaznencev »fct. 72«.
Kakšen je sedanji velesejem
Prednjači razstava avtomobilov, pa tuđi domača industrija in obrt sta častno zastopani
Ljubljana, 6. junija
Ze pri prvem sprehodu skozi velese j m-ske paviljone vidimo, da je na sedanjem velesejmu največja in najpomembnejša razstavs avtomobilov ln motornih koles. Toliko avtomobilov se ni bilo razstavljenih doslej na nobeni velesejmsk: prireditvi.
Paviljon I, kjer večina obiskovalcev začne ogled, zavzemajo sami avtomobili in motocikli. Predvsem so zastopane nemške tovarne, sicer pa imajo med inozemskimi razstavljslci Nemci sploh veliko večino. Vendar je razstavljenih tudi precej avtomobilov ameriških znamk, zlasti v drugih paviljonih, pa tudi nekaj italijanskih in čeikih (Skoda in Tatra) Razstavijalci avtomobilov so v veliki meri zastopniki velikih inozemskih podjetij pri nas. V Ljubljani so zastopane mnoge slovite inozemske tovarne avtomobilov in motociklov. tako da se nudi kupcu velika izbira tudi med najboljšimi znamkami. Vendar doslej še ni bilo prilike, da bi imeli tako lep pregled nad najnovejšimi modeli potniških in tovornih avtomobilov kakor zdaj na velesejmu. V paviljonu I se radi ustavljajo vsi obiskovalci, četudi se jih večina zanima za lepa vozila brez vsakih kupčijskih namenov. Seveda takšnfh avtomobilov je pri nas še zelo malo na cestah. Posebno pozornost budi vzdolžni prerez limuzine (znamke Opel-Olimpia) z delujočim motorjem. Tako se tudi laiki lahko seznanilo z delovanjem avtomobilskega motorja. Razstavljen je pa tudi motor velikega tovornega avtomobila (Opel Blitz), prav tako v obratu. Večina tovornih avtomobilov je razstavljena na prostem in nekaj tudi v velikem šotoru, ki stoji sredi sejmišča ln ima toliko prostora kakor velik paviljon. Tudi tam so razstavljeni sami avtomobili ?nanfh svetovnih tovarn.
Vendar to Se niso vse razstavljena motorna vozile; velik prostor se zavzemajo v paviljonu G in eno podjetje razstavlja avtomobile celo v paviljonu F, kjer doslej še niso bili nikdar razstavljeni. Prejšnja leta je zavzemala paviljon F v veliki meri pohištvena industrija Razen tega so avtomobili razstavljeni še na prostem, motor-
na kolesa so pa v precej velikem napol odprtem paviljonu nasproti paviljona G.
To vsekakor ni zgolj naključje, da je ob tej priliki razstavljenih toliko avtomobilov in motociklov. Zanimanje za avtomobilizem in motorizem sploh pri nas narašča od leta do leta, vzporedno z ustvarjanjem pogojev za motorni promet. Upoštevati je pa treba tudi. da je konkurenca med posameznimi avtomobilskimi tovarnami čedalje ostrejša, kar se pozna pri cenah. Zdaj so že najcenejši, a vendar zelo udobni ter v tehničnem pogledu izpopolnjeni in solidni štirisedežni avtomobili po 44.000 din navzgor. Da je zanimanje za motorna vozila pri nas veliko, se je pokazalo zlasti v nedeljo na velesejmu, ko je bilo tudi že prodanih več avtomobilov.
Čeprav7 prevladujejo avtomobili in motocikli, je vendar razstavljenih tudi mnogo blaga drugih strok. V paviljonu G zastopa težko industrijo Kranjska industrijska družba; razen strojne in kovinske industrije je dobro zastopana tudi mehanika, kemična industrija, razstavljeni so šivalni, pisalni, računski in električni stroji, hladilne naprave, radijski aparati itd. V tem paviljonu je posebna atrakcija najmodernejša avtomatska hišna telefonska centrala (Doberlet) s kapaciteto 50 številk Ta centrala bo instalirana v novem poslopju banke »Slavlje«.
Paviljon E zavzema kakor navadno, pohištvo. Razstavljeni pa niso samo mizarski, temveč tudi tapetniški izdelki. Spalnic in jedilnic ni toliko kakor včasih prejšnje čase, a razstavljale! so skušali razstaviti res najokusnejše blago. Tekstilnih izdelkov je letos nekoliko manj, ker so razstavljeni le v paviljonu M. V sosednem paviljc iu N je razen kartonaže in papirja velika reprezentativna razstava tobačnih izdelkov monopolske uprave. Ta razstava bi imela po mnenju nekaterih obiskovalcev popoln uspeh, če bi ljudem nudili tudi vzorce tako krasnega razstavljenega tobaka. — Razstava slovenskih vezenin in narodnih noš v paviljonu K zasluži poseben opis. Množice privabljajo potapljači. mornarji, ki razkazujejo delo potapljača zelo nazorno na prostem v malem bazenu nasproti paviljona E.
Tragična smrt 86 letnega starčka
Našli so ga ob Muri z razbito lobanjo
Maribor, 5. junija Ko je sel 6«voči neki ribič k Muri. de bi nalovil ribe. je pod neko strmino pri kanalu tvornice ne Sladkem vrhu našel truplo nekega starega moškega, ki je bilo že popolnoma ▼ razpadu. O grozni najdbi^ so bili obveščeni orožniki pri Mariji Snežni, ki so takoj pričeli s poizvedovanji, zlasti, ker je bilo na truplu več krvavih ran. Preiskava je dognale, da je mrtvec Sčletni občinski ubožec Franc Peš. po domače Urban s Sladkega vrha, ki ga že pogrezajo od 21. maja. Omenjenega dne se je mudil
pokojni Franc Peš v neki gostikii. Bil je že precej vinjen. Navzočim je dejal, da Ure k Muri, kjer bo nalovil nekaj rib, ki jih bo potem prinesel gostilničarju, da mu jih speče. Kljub svarilom nekaterih goetov, naj v vinjenem stanju ne gre k Muri, je pokojni Peš vzel svoje ribiške priprave in odšel. Ker je obrežje Mure na me&tu. kjer je hotel Peš loviti ribe. zelo strmo, domnevajo, da je Peš padel z višine 15 m na skalovje, kjer je obležal mrtev s prebito lobanjo in zlomljenim: udi.
Mariborske in okoliške novice
— Slava St. topnis*««a polke je potekla tudi letos v znamenju tradicionalne svečanosti. Po opravljenih cerkvenih obredih na lepo okrašenem ivorisču vojašnice vojvode Putnika je imel polkovni poveljnik polkovnik P. Kiler sanosen nagovor v katerem je proslavljal junaštvo borcev v koroški ofenzivi pred 20 leti. ko <*o polkovne baterije prvič prodrle do Oo-eposvetskega polja. Tople spodbudne besede je spregovoril tudi mestni poveljnik general C. Stanojlovič, ki se je spomnil padlih junakov katerih spomin je počastil polk ■ trikratnim vzklikom >Slava«. S svečanim mimohodom je bila oficielna svečanost »sključena Slavi so prisostvovali tudi steviir^ mariborski odličmki ter predstavniki mariborskega javnega ter društvenega življenja. Ve* dan je bilo v polkovni vojašnici praenično, veselo razpoloženje.
_ Jadranska straža poziva somišljenike naj se prijavijo za islet k velikemu Slavju Jadranske straže v Ptuju z avtobusom na praznik dne 8. junija ob pol 14. B Glavnega trga. v Mariboru v pisarni Jadranske straže, Gregorčičeve ul. 26- Cena 25 din. Odbor. 48—M-
_ oreh prt tntim. Umrl je upokojeni postni poduradnik Jakob Vodopivec. star
72let. — V splošni bolnici je preminila zaeebnica Marija Hert, stara 74 let. žalujočim nase rloboko sožalje.
*!— Nočno lekarniško slutbe imata tekoči teden Maverjeva lekarna v Gosposki in Vaunotova lekarna na Aleksandrovi cesti.
_ Semove četa mariborskih sloMrtov je svečano proslavila Sletnjeo svojega mm*. nia s slavjem v limbuskem goedu. Našim skavtom ao se pridružili tudi številni prijatelji skavtov, ki <*> prisostvovali slovesnemu razvitju prapora. Kumica je bila gospa Novakova. Slavnostni govor je imel novinar Jaroslav r>olar. 6 potrditvijo skavteke prisege se je zaključilo prisrčno slavje mariborskih skavtov.
— Mariborske tržne cene. V sm^lu poročila mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu do nadaljnega veljavne naslednje cene: Meso: govedina 6 do 12 teletina 8 do 12. svinjsko meso s kostmi 13 do 14. svinjBko meso zlusčeno 14 do 15 din za kg. kokosi 18 do 28, par piščancev 16 do 60. gosi 25 do 35, purani 45 race 15 do 20. kosliči 40 do 60, domači sajci po 5 do 25 din. Krma: sladko seno po 60 do 70 din sa 100 kg. Ribe: belic* 8 do 9, ščuke 14, morske ribe 12 do 22, morski raki 20. Mlečni iedelki: sme. tane 7.50 do 10. mleko 150 do 2, surovo mesto 24, čajno maslo 28 do 32, domači air a do UL teto (em> liter)- neenfca in zt
1.75. ječmen 150, koruza 1.25 do 1.50, oves 1 do 1.25, proso 1.75, ajda 1-25 do 1.50, pTosono pseno 3.50. Sadje: jabolka 5 do 10, črešnje kg 5 do 10, liter 2.50 do 4, dalrnatinake kg po 12 din. Crnice h ter 4 do 7.50- Zelenjava: krompir 0.75 do 1.25, čebula 6, česen 8 do 10, Kumarice 2 do 8, karfijola 4 do 12, hren 8 do 10, paradižniki 18 do 20. glavnata solata 0.50 do 1.50. beJuše kg 12 do 14, grahvstročju 4 do 8, luščen grah 7.50 do 15 din-
_ počastitev A. Kieslč*. Odposlanstvo
Združenja gostinskih podjetij v Mariboru je pod vodstvom podpredsednika J. Majc-na Izročilo društvenemu predsedniku A. Klesiču ob 601etnici rojstva dragoceno spominsko darilo, za katero se je slavlje-nec prisrčno zahvalil. Ob tej priliki je g Majcen naglasaJ velike zasluge slavijen-čeve za strokovno izpopolnjevanje mariborskega gostinstva,
_ Mariborske društvene novice. Dne 8.
in 9. junija bo pri Mariborski koči slovesna proslava 20letnice agilne mariborske podružnice SPD. — Mariborčani se lahko udeležijo z avtobusom velikega slavje Jadranske straže v Ptuju, ki bo 8. junija.
— Pobreike novice. Pokopali smo ne. pozabnega Emila Klajnščka, mehanika v orožniski šoli v Krškem. Zajela ga je smrtna kosa. ko je bil v cvetu najlepše mladosti. Vrlega mladeniča so vzljubili vsi, ki so ga spoznali. Ohranimo mu trajen in svetal po min, bridko preizkušenim svojcem pa naše iskreno sočutje.
— Hude mrcina. V 16letnega kleparskega vajenca Alojzija Bertalančiča iz Spodnje Dobrave 7 se je zakadil hud pes in ga nevarno obgrizel po obeh nogah. Bertalančiča so prepeljali v bolnico. Za nevarno mrcino se zanima mastni konjač.
-./1.1*   1 V. r 4 a   * -.«.
— Razburljiv incident je povzročil 23-letni bivši trgovski pomočnik Karol H. iz Aleksandrove cesta 45. Po nesrečnem naključju je za vozil vanj neki kolesar, kar js povzročilo, da je Karol H. naravnost pobesnel. Stražnika, ki ga je hotel pomiriti, je Karol H. sunil v trebuh- Prišli so še drugi stražniki, ki so ga končno obvladali ter odgnali. Besneča so prepeljali domov, napad na stražnika pa bo imel najbrž svoje odmeve pred sodiščem Dogodek se je pripetil po končani nogometni tekmi na Rapidovem igrieču. ko ee je vračala množica proti mestu. V gneči re je lahko pripetilo, da je kolesar brez lastne krivde zadel v Karla H.
— t : t V četrtek ob 17. se bodo preizkusili mariborski novinarji ter gledališki igralci v žogobrcni spretnosti. V Mariboru je za senzacionalno tekmo izredno zanimanje. Kibici ugibajo, kako bo kaj z izidom tekme.
— Ni Jedilnih vagonov. Mednarodni pro met skizi Maribor kaže novo spremembo. Mednarodna družba jeo. 1 ni h in spalnih vagonov j© ukinila namreč na železniški progi Maribor—Rakek jeaiine vagone. Tako smo ostali na progi od Maribora do Pragerskega orez jedilnih vagonov Na Pregerskem namreč že priključijo mar džariki jedilni vagon, ki pa ni tako udoben.
— MotocJKliatova neeg°da. Banovinski cestni nadzornik Roman Blazin iz Dravske ulice 8 je padel z motornega kolesa in si pri padcu poškodoval levo nogo. Blazin se zdravi v bolnici.
— FSntOvsKa bitka v Brezju. V neki gostilni v Brezju so se domaći fantje sprli in nato spopadli. Zabliakali so se Ludi noži. V bojnem metežu je obležal l9iet-ni čevljarski pomočnik Drago Kac s Po-brežja, zaboden v prsi m hrbet. Zdravi se v boln.ci.
— SlovenjegorišKe  novici   Sokoli pri Sv. Antonu v Slov. goricah bodo 8  t. m. razvili prapor. Po Ipnmo naše vrle obmejne Sokole s tem. da se udeležimo njihove prireditve.
— Ra/ne drobne. Mariborska policija je zajela znanega vlomilca Ivana Mačka :z Sv. Petra, ki je nedavno vlomil v stanovanje neke posestnice pn Sv. petru, ki ji je odnesel 400 din gotovine in srctbrno žensko zapestno uro. Izrocib so ga sodišču. —> V stanovanje Cilke šularjeve v Smetanovi ulici so se pojavih vlomilci, ki so odnesli iz omare 500 din gotovine, nakar ro stanovanje zaklenili. — Z irevesa je padel 4oletni Anton Kmetic iz Pregljeve ulice 15 in si nalomil hrbtenico. — Pri padcu s črešnje si je zlomil levo nogo loletni Alojzij Sprager iz Tržaške ceste. — llletni posestniški sin Alojzij Bru-menc iz Tmovcev pri Slov en ki Bistrici pa si je pri padcu zle mil desno nogo. poškodovanci se zdravijo v tukajšnji bolnici.
— Pomenki pođ bpo. A. S.. Aleksandrova cesta. Tista zadevščina se je pripetila v neki pekrski gostilni, številne priče na razpolago. — R. T., Ptuj. V orno, pa. ..
Z Murskega polja
— Verze j dobi pošto. Veric ičani so se dotlgo časa borili, da b* njihov trg dubil pošto, ker je menda edini v dravski banovini, ki je doslej ni imel. Sedaj so končno do-se^li. za kar so se bonli Minister za pošto je odobril ustanovitev po>te v Verže-ju. Občina iiče soda i primerne prostore.
— Učiteljstvo ljutomerskega sreza se bo v soboto korporativno udeležilo proslave 70!etnega jubileja ptujskega učiteljskega društva.
— Sokot*tvo se pripravlja     na  z let v
Ljutomer, ki bo v nedeljo, in n*i župni zlet, ki bo ob otvoritvi Prekmurskega tedna v Mursiki Soboti. Oba zleta bosta mogočna manifestacija sokotatva.
Iz Celja
—c Oet>Ki §ahi«ti so postali prvaki Slo-venfje. Celj Ki šahovski klub je igral 21. maja v Celju z Ljubljanskim šahovskim klubom finalno tekmo za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Tekma se je končala neodločeno. Druga finalna tekma je bila preteklo nedeljo v Ljubljani. Tokrat so Celjani zmagali s 4 in pol : 3 in pol in si s tem priborili slovensko šahov--ko prvenstvo, ki ga je doslej vsa leta branila Ljubljana. Celjskemu šahovskemu klubu iskreno čestitamo k velikemu uspehu!
—c Na Telovo v Četrtek 8. t. m. bodo brivske obratovalnice v Celju ves dan zaprte.
—C OpOzArjavno na naredbo o zatiranju koruznega molj**, ki jo je izdala banaka uprava v Ljubljani. Naredba je nabita na uradnih deskah mestnega poglavarstva v Celju.
—C Utopljenca so nagli. Truplo 171etne-ga krojaškega pomočnika Albina Belaka iz Zavodne pn Celju, ki je utonil v nedeljo popoldne pri kopanju v Savinji pod Starim gradom v Celju, so našli nekaj ur pozneje pri železniškem mostu v Laškem in ga potegnili iz vode. Belaka so položili danes na pokopališču v Laškem k zadnjemu počitku. Belak ima v Celju mater, ki je vdova po železničarju. Pred šUrirni leti je odšel Belak v Srbijo k svoji teti in se izučil krojaštva. Pred enim me-ecem je postal pomočnik. Ker je želel dobiti zaposlitev v Celju, se je vrnil k svoji materi. Se preden pa je našel zaposlitev, ga je dohitela smrt v Savinji.
—c Nesreča ne počiva, v soboto okrog 14. se je peljala 491etna dnlnarica Angela Novakova z Rečice pri Laskom z nekim voznikom iz Laškega proti domu. Ko je pozneje stopila z voza. se je spotaknila in padla tako nesrečno, da ad je zlomila levo nogo v gležnju. V nedeljo je padel 16-letni pečarski vajenec Aleksander Divjak iz Žalca z nekega poslopja in si zlomil levo nogo v stopalu. Na Ipavčevi ulici pred celjsko bolnico je padel 31 letni dninar Avgust Obe reka 1 z Os treznega pri Celju pod voz nekega posestnika z Os t rožnega. Kolo težkega, z gramozom naloženega voza je šlo čez Oberčkala in mu zlomilo levo nogo. V soboto je padel 33letni delavec Franc Tif en grabe r z Z vodnega pri Te-harju pri neki gradnji z ogrodja ln si hudo poškodoval levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
žalosten dogodek v vinotočn. V nekem vinotoču na Ljubečni pri Celju se je 301etni krošnja r Marko Pušič iz Celja spri z nekim moškim. Omenjeni moški je v prepiru pograbil kol in napadel Pušiča. Udaril ga je po glavi in ga težko poškodoval. Pušiča so oddali v celjsko bolnico.
_c TjmrU so v bolnici: 731etni občinski
revež Josip Guzej iz škofje vasi, občinski revež Štefan Sivka s Teharja in posestni kova hčerka Ljudmila Kajba Buč pri Kozjem.
—c Žrtev napadalcev. V Oplotrrici pri Konjicah so neki hlapci napadli 33-letne-ga hlapca Martina Jevšenaka iz Oplotniee in ga hudo obdelali. Jevšenak je dobil poškodbe na glavi in po vsem telesu. Prepeljali so ga v celjsko bolnico.
PROFESORSKA Gospod profesor je šel po Aleksandrovi cesti, se ustavil pred stražnikom in ga vprašal:
— Prosim, kje je Celovška cesta?
— Druga levo.
Gopod profeeor je zadovoljen pokimalin dejal:
— Dopro,