Didakta september-oktober 2016 35 IZZIVI IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA NA KOSOVU / Ramuš Lekaj Kosovo, ena izmed najmanj razvitih dežel v Evropi, je bilo nekdaj avtonomna pokrajina in konstitutivni del nekdanje Jugoslovanske federacije. Populacija na Kosovu je v glavnem sestavljena iz Albancev (več kot 90 %), ostali del pa sestavljajo Srbi, Bošnjaki, Turki, Aškali, Romi in Egipčani. SEDEMDESETA – ČAS SVOBODNEGA IZOBRAŽEVANJA NA KOSOVU Kosovo je bilo v nekdanji Jugoslaviji vključeno v jugoslovanski izobraževal- ni sistem z nekaterimi etničnimi, jezi- kovnimi, kulturnimi in zgodovinskimi značilnostmi. Pred letom 1966, v času diktata in represije s strani Srbije in ju- goslovanske vlade, je bil izobraževalni sistem na Kosovu obravnavan v okviru diskriminacijske politike tistega časa. Kmalu zatem so bili nekateri tedanji viso- ki uradniki, še posebej Aleksandar Ran- ković, odstranjeni s svojih položajev, zato se je situacija izboljšala. Z ustanovitvijo kosovske univerze v 70. letih prejšnjega stoletja je prišlo do enakopravne obrav- nave v izobraževanju novih generacij. V tem času je bilo izobraževanje no- vih generacij usmerjeno v razvoj in doseganje enakih rezultatov kot pri drugih narodih bivše Jugoslavije. To je bil težak čas zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, izkušenj in kvalitet, pomanjkanja kvalificiranega profesi- onalnega kadra in nekaterih drugih stvari. Izobraževalni sistem je v tistem času, v primerjavi z obdobjem pred letom 1970, dosegal velike uspehe in cilj je bil, da bi se priključili k ostalim skupnostim in narodom bivše Jugosla- vije. Novoizobražene generacije so se prvič počutile enakopravne s svojimi vrstniki iz federacije. To je bila prva priložnost, da se je albanska populacija poistovetil z razvojem drugih naro- dov v bivši Jugoslaviji v kulturnem, izobraževalnem in ekonomskem po- gledu. Albanci so dobili več svobode kot kdajkoli prej v izbiri in sledenju izobraževanja. Lahko sklenemo, da so postal Albanci v tem času dejavnik stabilizacije v bivši Jugoslaviji. PONOVEN VZPON DISKRIMNACIJE V IZOBRAŽEVANJU NA KOSOVU Na začetku 80. let prejšnjega sto - letja, kmalu po smrti predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita, se je začelo počasno uničevanje vsega ti- stega, kar je bilo zgrajenega do tedaj. Pojavila se je nacionalna nestrpnost do Albancev, ki se je manifestirala v obli- ki povratka k diskriminatorni politiki izpred 70-ih let. Albanska populacija na Kosovu je bila s takšnim stanjem ne- zadovoljna in pojavili so se študentski in delavski protesti, med drugim tudi stavka rudarjev v rudniku Trebča. Pro- testniki so se soočili z nasilno in grobo diskriminatorno hegemonsko srbsko politiko, ki je izobraževanju in mladim na Kosovu prizadejala hudo škodo. Državna univerza, ki je bila edina uni- verzitetna institucija na Kosovu, je bila razglašena za »utrdbo« iredentizma in nacionalizma. Univerzitetni in srednje- šolski učitelji so bili grobo kaznovani in normalen razvoj izobraževanja je bil zaustavljen. Srbski in jugoslovanski državni aparat sta namenoma izvaja- la obsežno nasilje proti izobraževalni instituciji, univerzi, šoli, intelektual- cem, profesorjem in študentom. Če- prav je bilo Kosovo konstitutivni del bivše Jugoslavije, se je v tistem času z odločitvijo komunistične partije in vlade mnoge kompetence preneslo na srbsko vlado. V 80-ih letih prejšnjega stoletja je Srbija prevzela dobršen del kosovske oblasti. S klicem po očiščenju izobraževanja iredentizma in mnogih drugih »-izmov« je srbska vlada, ki jo je podpirala jugoslovanska vlada, za- čela do tedaj nevideno represijo zoper avtonomijo izobraževanja na Kosovu. V tem obdobju se je kvaliteta izobra- ževanja na Kosovu zaradi izvajanja represije začela naglo slabšati. V tem času izobraževalni sistem ni napre- doval z isto hitrostjo kot v preostalih jugoslovanskih republikah. Izobraže- valne institucije, direktorji, učitelji in profesorji so bili predmet »ideološke in politične diferenciacije« in mnogi od njih so bili vabljeni na »informativ- ne razgovore« s strani srbske policije, mnogim je bilo onemogočeno opra- vljanje poklica, mnogi so bili maltre- tirani in celo zaprti. Po podatkih ne- katerih virov je samo v letu 1981 360 albanskih učiteljev ostalo brez službe, 1120 študentov pa je bilo izključenih iz šol in univerze. Med leti 1981 in 1990 je bilo 1435 mladih ljudi zaprtih in 51 študentov je bilo ubitih. V tem obdobju je bilo preganjanih več kot 4600 učiteljev in študentov. Nasilje srbskih oblasti in kaznovanje ko- sovskih intelektualcev je bilo zastrašujo- če za vse, ne le za učitelje, profesorje in študente, saj je vplivalo tudi na njihove družine in na širšo kosovsko družbo. ODPRTO PISMO ALBANSKIH INTELEKTUALCEV JUGOSLOVANSKI VLADI V tistem času je bilo nasilje zoper iz- obraževalne institucije izvajano tudi prek zahtevanih zakonskih sprememb in sprememb učnih načrtov. Skupina 215 intelektualcev (akademikov, profe- sorjev, inženirjev, zdravnikov in diplo- matov), ki je spoznala, da je cilj srbske vlade, ki so jo podpirale tudi politične strukture bivše Jugoslavije, uničiti vse, kar je bilo do tedaj storjenega na podro- čju izobraževanja, kulture in drugih po- dročjih, je napisala odprto pismo jugo- slovanski vladi, Centralnemu komiteju jugoslovanske komunistične partije in še nekaterim drugim vladnim instituci- jam z namenom, da bi jih informirali o nasilju, ki je bilo izvajano nad kosovsko populacijo, izobraževalnim sistemom in še nekaterimi drugimi institucijami na Kosovu. Vseh 215 intelektualcev je bilo takoj odpuščenih. Bili so maltretirani, nekateri celo likvidirani. Nekateri med njimi pa so bili zaprti v strogih srbskih zaporih. Leta 1987 je srbska vlada začela s po- stopkom revidiranja šolskih načrtov, namenjenih albanski populaciji v 36 Didakta september-oktober 2016 nekdanji Jugoslaviji. Vlada je predlaga- la številne spremembe glede albanske literature, zgodovine, umetnosti in geografije. Predlagano je bilo, da bi spremembe v učnih načrtih zajemale celotno albansko populacijo na Koso- vu, Makedoniji, Črni gori in Srbiji. Šlo je za tako imenovana »skupna iz- obraževalna jedra«. Spremenjene naj bi bile mnoge vsebine iz zgodovine, literature, albanskega jezika in glas- be, na primer namesto priznanega albanskega pesnika Naima Frashërija (1846–1900) naj bi se otroci raje učili o nobelovem nagrajencu Ivu Andriču (1892–1975), ki je za časa svojega ži- vljenja odkrito in sovražno nastopal zoper Albance. Bilo je še nekaj drugih krivičnih predlogov glede albanske zgodovine, jezika in kulture. Mnogi učitelji in profesorji v izobraževalnih institucijah so bili kaznovani zaradi svojega nasprotovanja novim učnim načrtom. Zaradi množičnega naspro- tovanja skupnim izobraževalnim je- drom je jugoslovanska vlada naročila kosovski vladi, da ravnateljem in uči- teljem albanskega jezika, zgodovine in glasbe ne izplača plač. PROTESTI IN DEMONSTRACIJE ZOPER NASILJA V ŠOLAH V tistem času je vlada izvajala nad sistemom izobraževanja Albancev na Kosovu hudo obliko diskriminacije in prisile. Njen pritisk je imel močan vpliv na normalno delovanje sistema, pred- vsem v sferi izobraževanja albanskih otrok in mladine. To je povzročilo splo- šen in močan odpor z uporabo mirnih prepričevalnih sredstev z namenom, da bi vladi pokazali, da izobraževalni sistem na Kosovu ne more normalno delovati v diskriminativnih pogojih. Mirnim protestom in demonstracijam se je priključil tudi bojkot izvajanja za- konov in novih učnih načrtov, ki jih je pripravila srbska vlada. Na proteste in bojkot se je oblast odzvala z nasiljem. Mnogo posameznikov je bilo zaprtih. Vlada je uveljavila tudi nekatere do- datne represivne metode. ZASTRUPITEV ALBANSKIH ŠTUDENTOV Ker je bila Srbija nesposobna uveljaviti svoje zahteve v okviru tedanje države zaradi nasprotovanja nekaterih članov vlade in intelektualcev, je začela delo- vati enostransko. Pri tem je uporabljala nekatere nove metode. Ker naj bi bila ogrožena varnost srbskih študentov v mešanih šolah, je prišlo do uvajanja ločenih šolskih urnikov za albansko in srbsko šolsko populacijo. Jutranja izme- na je bila namenjena maloštevilnim srbskim študentom, druga in tretja pa sta bili namenjeni poučevanju alban- skih študentov. V nadaljevanju je prišlo do zastrupitve 7421 učencev osnovnih in dijakov srednjih šol. Sprva je srbska oblast trdila, da gre za simuliranje in da učenci in dijaki niso bili zastruplje- ni. Kasnejše analize pa so pokazale, da so bili učenci in dijaki zastrupljeni s kemičnim strupom. Posledice tega dejanja so bile vidne vrsto let. V tem času marsikatera šola ni izvajala pouka zaradi varnosti otrok. UVEDBA IZREDNEGA STANJA NA KOSOVU Vlada Srbije, pod vodstvom Slobodana Miloševiča, je brez vednosti kosovske vlade in vlade Jugoslavije, na podro- čju Kosova uvedla izredne razmere in vojaško stanje. Avtonomija Kosova je bila tako nasilno preklicana. Poleg vseh drugih institucij so bile s temi ukrepi prizadete tudi izobraževalne institucije, to so učitelji in študenti. Najprej so bili odpuščeni vsi ravnatelji šol in drugih inštitucij. Prav tako so morali svoja delovna mesta zapustiti tudi vsi pedagoški svetovalci, vsi drugi svetovalci in inšpektorji. Vsi ti so bili zamenjani s srbskimi ravnatelji in ose- bjem, ki ni bilo albanske nacionalnosti. Sekretariatu za izobraževanje so bila odvzeta vsa pooblastila – dekani fakul- tet, rektor univerze in tehnično ter ad- ministrativno osebje je bilo odpuščeno in zamenjano s srbskim. Delo v šolah, na univerzi in v drugih institucijah je bilo zato praktično ohromljeno. Od 23. marca 1989 dalje je Srbija v celoti prevzela oblast na Kosovu. V izobraževalnih institucijah so bili s pomočjo policije in vojske (in to celo z uporabo tankov) vzpostavljeni var- nostni ukrepi. Od 1. aprila 1991 so bili vsi učitelji in profesorji, vseh skupaj 21.840, odpuščeni z dela s posebno odredbo. Izobraževanje na Kosovu je bilo ohromljeno. ALBANSKI ŠTUDENTI BREZ ŠOL V akademskem letu 1991/1992 nobe- nemu albanskemu študentu ni bilo dovoljeno, da bi obiskoval predavanja na univerzi. Vsi ravnatelji so bili srb- ske nacionalnosti. V prostorih šol in univerze so bili stalno prisotni policisti in vojaki. Glavni razlog za to je bil, da se Albanci niso podrejali novim zakonom, ki so jih sprejeli v Beogra- du, prav tako kot tudi niso upoštevali novih učnih načrtov. Vrstili so se šte- vilni protesti, s katerimi so Albanci na- sprotovali stanju, ki pa so bili s strani policije obravnavani nasilno. V teh protestih so sodelovali tako starši dijakov in študentov kot tudi sorodni- ki maltretiranih in zaprtih učiteljev ter profesorjev. Na albanskih šolah in fakultetah cel semester ni bilo predavanj. Nekateri učitelji so samo- inciativno organizirali prostovoljna predavanja zunaj predavalnic v svojih lastnih hišah ali v stanovanjih učencev, dijakov oziroma študentov. Čeprav je minilo že 24 let od kar je bila Leunora učenka 2. razreda osnovne šole, se še danes dobro spominja, kako je bila izključena iz svoje šole »Dardania« v Prištini in kako je njena učiteljica go- spa Fllanza Berisha nato v svoji hiši zbrala učence in organizirala pouk, da ne bi prišlo do prekinitve izobra- ževalnega procesa. Učiteljica jim je naročila, naj ne prihajajo k pouku s šolskimi torbami, ampak naj uporabijo kakšne druge torbe, da njihovega pri- hajanja k pouku ne bi opazila policija. Pogum takšnih učiteljev, profesorjev, dijakov in študentov je pomagal tudi drugim, da so poiskali alternativne oblike poučevanja. Kljub mnogim zahtevah za ponovno vzpostavitev izobraževanja, po mnogih protestih, organiziranih pred šolami, in kljub številnim mednarodnimi in- tervencijami, da bi dovolili albanskim učencem, dijakom in študentom, da bi se vrnili v šole in na univerzo, srb- ska oblast ni spremenila svoje odlo- čitve. Čeprav v svojih zahtevah niso Didakta september-oktober 2016 37 bili uslišani, so Albanci nadaljevali s protesti in demonstracijami v upanju, da se bodo lahko vrnili v šole v drugem semestru šolskega leta 1991/92. Želja, da bi se ponovno vrnili v šolske klopi je bila med učenci, dijaki in štu- denti na Kosovu izredno močna. Toda Miloševičev režim tega ni dovolil, pri tem pa si je pomagal s policijsko silo in vojaškimi enotami. Učenci, dijaki, študenti in njihovi starši so z željo po izobraževanju mirno demonstrirali, stoječi pred šolami, izražajoči pri tem željo, da bi vstopili v šolske prostore in pričeli z izobraževalnim procesom. Protesti pred šolskimi poslopji so bili organizirani širom Kosova. Tovrstni protesti so bili nasilno prekinjeni in zatrti. Pri tem so bili protestniki pogo- sto pretepeni, ranjeni, bilo pa je tudi nekaj smrtnih žrtev. Nekaterim učen- cem, dijakom in študentom je tam, kjer policijsko in vojaško varovanje ni bilo tako zelo strogo in dosledno, uspelo vstopiti v izobraževalne insti- tucije. To jim je uspelo predvsem v vaseh in mestih, kjer ni bilo srbskih učencev, dijakov in študentov. V vseh tistih krajih pa, kjer je bilo vsaj nekaj učencev, dijakov ali študentov srbske nacionalnosti, pa je bilo kaj takšnega skoraj nemogoče. Na primer, v vasi kjer je živela Softajin Ferizej je zunaj šole ostalo 380 albanskih učenk in učencev, pri pouku znotraj šole pa so bili prisotni štirje srbski učenci. Po- dobno se je dogajalo v mnogih šolah v vaseh in mestih na Kosovu. V 45 osnovnih šolah albanskim učenkam in učencem vstop v šolo ni bil dovoljen. Vstop v šolska poslopja je bil dovoljen le v sedmih šolah, kjer ni bilo srbskih študentov, medtem ko prek 65.000 albanskih dijakov in njihovih učite- ljev sploh ni smelo obiskovati šole. Zunaj univerzitetnih zidov je ostalo tudi 40.000 albanskih študentov, profe- sorjev in tehnično ter administrativno osebja z univerze. VZPOREDNO ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVANJA V TAKO IMENOVANIH ≈ŠOLSKIH HIŠAH√ Mnoga prizadevanja visokih politič- nih predstavnikov iz različnih držav EU in ZDA, da bi dosegli dogovor v skladu, s katerim bi učenci, dijaki in študenti lahko začeli obiskovati pre- davanja v šolah, niso obrodila sadov. Zaradi tega je prišlo do odločitve, da se za predavanja poišče prostore, kjer bi bilo mogoče izvajati pouk in pre- davanja, še posebej v zasebnih hišah, kleteh in drugih prostorih, ki so jih lastniki odstopili prostovoljno. Glede na nekatere podatke je bilo v tem času zagotovljenih preko 14.000 prostorov v zasebnih stavbah. Tako se je začelo obdobje ‘vzporednega’ izobraževanja, ki je trajalo kar osem akademskih let. Predavanja so se začela 23. februarja 1992 v šolskem letu 1991/1992 in so vključevala vseh 380.000 dijakov in 40.000 študentov. Vzporedno izobra- ževanje je vodilo Ministrstvo za izobra- ževanje v izgnanstvu. Vzpostavljena je bila albanska zveza učiteljev (alb. ADL), ustanovljena sta bila pedagoški inštitut in sindikat učiteljev. Izdelan je bil tudi strateški načrt za delovanje v izobraže- vanju v ekstremnih pogojih. Narejen je bil nov učni načrt. Nastavljeni so bili ravnatelji šol skupaj z učiteljskim kadrom osnovnih in srednjih šol. Prav tako je bil izvoljen nov rektor univerze in dekani fakultet. Foto 1: Organizacija pouka za dijake Gimnazije Ferizeja med leti 1991–1999 Srbska država je vpregla vse sile, da bi preprečila nastanek neodvisnega al- banskega šolskega sistema. S pomočjo policije je izvajala nasilje nad učitelji, vodstvom izobraževalnih institucij in študenti. V času med 1. septembrom in 8. oktobrom 1992 je srbska polici- ja pretepla ali na kakšen drug način nadlegovala 243 študentov, učiteljev in aktivistov, vključenih v vzporedno izobraževanje. Toda Albanci so bili tr- dno odločeni, da svojega neodvisnega izobraževalnega sistema ne bodo opu- stili kljub nasilju, maltretiranju, prete- panju, zapiranju in izvajanju tako ime- novanih ‘informativnih razgovorov’. Ker je bilo financiranje albanskih šol in učiteljev prekinjeno v celoti, so vsi učitelji, ravnatelji in vse ostalo osebje, zaposleno v izobraževalnih inštitucija na Kosovu, prvo šolsko leto učili pro- stovoljno. V preostalih šolskih letih do leta 1999 se je vzporedni šolski sistem na Kosovu financiral iz sredstev, ki so jih zbrali zaposleni Albanci v diaspori (3 %) in zaposleni Albanci na Kosovu (5 %) iz svojih dohodkov. Z namenom, da bi omogočili financiranje neodvi- snega izobraževalnega sistema so bili ustanovljeni neodvisni centralni in lokalni skladi. Na začetku so učitelji dobivali simbolično plačo v višini 20 nemških mark, kasneje proti koncu 90. let prejšnjega stoletja pa do največ 100 nemških mark na mesec. Večino šolskih stavb in poslopij v za- sebni lasti, ki so jih uporabljali za iz- obraževanje, je bilo vzdrževanih na bazi prostovoljnih prispevkov njihovih lastnikov in predanih prostovoljcev albanske skupnosti, ki so prav tako pomagali pri opremljanju šolskih pro- storov z različnim materialom, inven- tarjem in učnimi pripomočki, nujnimi za izvajanje pouka in učenja. Študentom so bili zagotovljeni brez- plačni učbeniki kosovskih in albanskih avtorjev. Učbeniki v albanskem jeziku so bili pripravljeni v skladu z navodili Ministrstva za izobraževanje Republike Kosovo. Pripravljali so tudi vse vrste drugega šolskega gradiva. Učbenike so šolniki pripravljali, tiskali in distri- buirali z določeno težavnostjo, saj so bili pri tem ovirani s strani srbskih avtoritet. V primeru, da so srbski orga- ni pregona, na primer srbska policija ali inšpekcija, naleteli na učbenike ali knjige, namenjene uporabi v vzpore- dnemu kosovskemu izobraževalnemu sistemu, so jih, seveda, takoj zaplenili in uničili, avtorje in vse tiste, ki so ime- li s tiskanjem in distribucijo kakršne koli opravke, pa so pogosto zapirali in mučili. Zaradi tovrstnih težav je velik del besedil izšel zunaj meja Kosova, kar 38 Didakta september-oktober 2016 se je zgodilo tudi z Abetare in še neka- terimi drugimi besedili. Ne glede na to pa so bili učenci, dijaki in študentje vseeno ustrezno opremljeni z učbeniki in drugim učnim materialom. Pravna infrastruktura, ki je bila pod- laga za vzporedni izobraževalni sis- tem na Kosovu, je bila objavljena v publikaciji z imenom »Šolske najave«. Z novim pravnim okvirom so Albanci nadomestili predhodno veljavni zakon o predšolski vzgoji. V skladu s tem so pripravljali tudi drugo različno doku- mentacijo (časopise, prevode, diplome in knjige za študente). Hkrati so v izo- braževalnem sistemu pripravljali tudi različno dokumentacijo, namenjeno študentom na univerzi. Podobno kot učbenike sta srbska polici- ja in srbska oblast poskušala preprečiti tudi objavo in distribucijo različnih šolskih gradiv. V mnogih primerih so bili distributerji in učitelji obsoje- ni, zaprti in maltretirani na različne načine. Predsednika Zveze albanskih učiteljev so hkrati s še nekaterimi dru- gimi sodelavci v nekaterih kosovskih regijah zaprli. Bilo je veliko primerov, ko so bili mnogi kosovski učitelji in ravnatelji obsojeni na dolgoletne za- porne kazni. Veliko število potrdil in diplom je srbska policija zaplenila, a so jih uspeli nadomestili z novimi, na- domestnimi. Toda celo v teh pogojih je uspelo vsem študentom zagotoviti dokumente o opravljenem izobraže- vanju in doseženi stopnji izobrazbe. Takšen način izobraževanja je bil na Kosovem v veljavi od šolskega leta 1991/1992 do 1998/1999. INSTITUCIONALIZACIJA IZOBRAŽEVANJA NA KOSOVU V IZREDNIH RAZMERAH V izrednih okoliščinah okupiranega Kosova od leta 1991 do 1999 se je šolski sistem na Kosovu za albansko popu- lacijo razvijal neodvisno od srbskega izobraževalnega sistema. Izobraževalni sistem se je razvijal in ohranjal s pomo- čjo različno institucij; od Ministrstva za izobraževanje (v izgnanstvu), izobraže- valnih komisij, inšpektoratov, občinskih svetov za izobraževanje, do oddelkov in drugih nadzornih organov v šolah. Na vseh nivojih izobraževanja (mala šola, osnovna in srednja šola, poklicne šole, fakultete in univerza) so se učenci, dijaki in študenti izobraževali zastonj. Neodvisen sistem izobraževanja za al- bansko populacijo na Kosovu je bil v tem času zelo uspešen glede vključeva- nja vseh otrok v procese učenja na vseh nivojih izobraževanja. Generacije, ki so takrat prihajale iz šol, so bile sestavljene iz izvrstnih ekonomistov, inženirjev, učiteljev, zdravnikov in mnogih drugih poklicnih profilov. Seveda vse to predstavljalo v tistem času za izobraževalni sistem na Kosovu izre- dno velik izziv. Izobraževanje večjega števila kosovskih generacij je uspelo v nepredstavljivo težkih institucionalnih pogojih dela; v pogojih policijskega in vojaškega nasilja srbskega esteblišmen- ta nad albansko populacijo. V mnogih primerih, ko v eni sami stavbi ni bilo mogoče zagotoviti mesta za vse dijake in študente, so morali učitelji in profe- sorji delovati v večjem številu stavb in na svojih ali tujih domovih v treh ali celo štirih izmenah tudi s skrajšanim delovnim časom. Srbska policija je na predlog srbske vlade pogosto zaprla in zapečatila celotna šolska poslopja, toda vedno znova se jim je uspelo ponovno organizirati in hitro najti nadomestne prostore, v katerih smo lahko nadalje- vali izvajanja šolskega programa. V takšnih pogojih je izredno težko iz- vesti šolsko reform v skladu s trendi na področju šolstva v razvitih deželah. Zavedali so se, da dani pogoji poučeva- nja ne morejo govoriti v prid razvoja v smeri kvalitetnega izobraževanja. Vseeno pa so bili mnogi študentje angažirani v mnogih učnih aktivno- stih doma in v tujini in bili pri tem celo zelo uspešni. Nekateri študenti so nadaljevali svoje izobraževanje v evropskih državah ali zunaj Evrope in bili pri tem uspešni celo do te mere, da so se v teh deželah zaposlili ali pa so se po končani vojni vrnili na Kosovo kot strokovnjaki za različna področja. ZAČETEK VOJNE ZA SVOBODNO KOSOVO Leta 1998 se je na Kosovu začel obo- rožen odpor zoper srbsko nadvlado in v nekaterih regijah so bile zato šole v celoti in popolnoma zaprte. Mednaro- dna skupnost ni bila več pripravljena tolerirati tolikšnega nasilja nad alban- sko populacijo na Kosovu. 23. marca 1999 se je začelo bombardiranje srb- skih vojaških položajev na Kosovu. Kot povračilo so srbska policija, vojska in paravojaške formacije ne samo nada- ljevale, ampak tudi stopnjevale nasilje in genocid nad albansko populacijo na Kosovu. Izobraževanje je bilo v celoti prekinjeno vse do septembra 1999. V času vojne je bilo mnogo učencev, dija- kov, študentov, učiteljev in profesorjev ubitih. Več kot 70 % stavb, v katerih sta potekala tako imenovan ‘neodvi- sni vzporedni’ pouk in predavanja, je bilo uničenih, požganih in oplenjenih, in tako niso bile več primerne, da bi lahko v njih nadaljevali pouk potem, ko se je vojna končala. Vseeno pa je bilo s solidarnostno pomočjo mnogih prijateljskih držav, nevladnih organiza- cij in mednarodnih donatorjev večina teh šolskih stavb obnovljenih in vnovič pripravljenih na novo šolsko leto. Foto 2: Hiša v kateri je potekal osnovno- šolski program, in ki so jo požgale srbske vojaške sile (vas Kotlina – Kačanik, 1999) Akademsko leto 1999/2000 se je zače- lo pravočasno, toda bilo je kar nekaj primerov, ko so bili študenti študij pri- morani začeti doma, ker šolska stav- ba še ni bila obnovljena do konca in pripravljena za predavanja. Učenci, dijak in študenti, ki so bili skupaj z družinami med vojno na silo izgnani, so se množično vračali na Kosovo in se vključevali v pedagoški proces, to- krat v svobodi. Ponovno vključevanje v proces šolanja je bil za marsikate- rega učenca in študenta težak in mu- kotrpen zaradi travmatičnih posledic, ki jih je v njihovi duševnosti pustila Didakta september-oktober 2016 39 vojna. Marsikdo izmed njih je v vojni izgubil prijatelja ali sošolca, starše ali kakšne druge bližnje sorodnike. Bilo pa je pomembno, da so se prvič po devetih letih šole na Kosovu v enaki meri spet odprle za mlade ljudi vseh narodnosti. Večina šolskih poslopij je bila pripravljenih in opremljenih z nuj- no potrebnim šolskim inventarjem. Normalno so začele delovati nekatere izobraževalne inštitucije. Financiranje izobraževalnega procesa je zagota- vljal UNMIK (United Nations Mission in Kosovo), a je šlo pri tem bolj za začeten zagon in neke vrste vpeljavo nekakšnega »izrednega stanja« v šole. UNMIK je uvedel v šolski sistem nekaj sprememb. Vzgojitelji in psihologi so se morali umakniti iz šolskega procesa, prav tako tudi šolski inšpektorji, ker naj bi izvajanje monitoringa nad kva- liteto pedagoškega procesa v šola bilo v domeni vodstva šole. Ovirano je bilo delo Pedagoškega inštituta. Posledično je bil šolski sitem na Kosovu kar nekaj časa brez ustreznega nadzora. Šolska dokumentacija je bila pripra- vljena pod nadzorom UNMIK-a. V za- četku leta 2000 je UNMIK ustanovil Oddelek za izobraževanje na Kosovu, toda ne na nivoju ministrstva. Začela se je reforma učnega programa in nje- govo ocenjevanje. Leta 2001 je nastal okvirni osnutek za učni načrt kot te- meljni dokument za bodočo reform uč- nega programa na Kosovu. Dokument je nastal v okviru delovanja kosovske jedrne skupine ob sodelovanju med- narodnih UNESCO-vih strokovnjakov. Sprejeta je bila tudi nova struktura izobraževalnega sistema. Sestavljen je bil tudi nov zakon o osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju. PRISPEVEK NEVLADNIH ORGANIZACIJ PRI VZPOSTAVLJANJU PREDVOJNEGA STANJA S PSIHOSOCIALNIMI PROGRAMI Takoj po vojni se je kar nekaj organi- zacij, zvez in mednarodnih nevladnih organizacij ter strokovnjakov različ- nih profilov podalo na Kosovo. Njihov namen je bilo pomagati vzpostaviti predvojno stanje. Nekateri od teh or- ganizacij in strokovnjakov so s pomo- čjo različnih treningov in svetovanj mobilizirali lokalne človeške vire na Kosovu, da so sodelovali pri popolni rehabilitaciji družbe od posledic vojnih grozot. V tem smislu so sodelovali pri vzpostavljanju civilne družbe. Kar ne- kaj nevladnih organizacij je bilo usta- novljenih z namenom, da bi pomagale otrokom, mladim in učiteljem, da bi se otresli travm in stresa, ki ga je pov- zročila vojna. Rad bi poudaril dobro prakso organizacije psihosocialnih in psihopedagoških seminarjev za učite- lje na Kosovu, z namenom nuditi po- moč učiteljem, študentom in njihovim družinam pri soočanju s stresom in travmami vojne. Na teh seminarjih, izvajali so se kar vrsto let po koncu vojne, je bilo udeleženih več kot 13.000 osnovnošolskih učiteljev. Seminarji so bili organizirani v obliki treh ali štirih tridnevnih modulov in so temeljili na program, ki ga je pripravila slovenska strokovnjakinja dr. Anica Mikuš Kos in njeni sodelavci, financirali pa sta jih EU in ZDA. Organizacija in koordina- cija pa je bila v veliki meri prepuščena lokalnim nevladnim organizacijam. V največji meri so bili ti seminarji imple- mentirani s strani Centra za promocijo in izobraževanje (QPEA). Foto 3: Eden od mnogih psihosocialnih seminarjev za učitelje na Kosovu Foto 4: Seminar o težavah pri učenju za psihologe in pedagoge na Kosovu (2005) MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN TEHNOLOGIJO Leta 2002 je bilo ustanovljeno Mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in tehnologijo. Ob tem so bile usta- novljene tudi mnoge izobraževalne inštitucije. To je bil tudi začetek in- stitucionalizacije izobraževanja na Kosovu. Izobraževalni sistem je začel sodelovati z drugimi mednarodnimi razvitimi izobraževalnimi sistemi. Predmetnik učnega načrta in z njim povezani standardi so bili razviti na osnovi predhodno narejenega učnega načrta za Kosovo. Pri tem so sodelovali tako lokalni kot tudi mednarodni stro- kovnjaki. Ustanovljeni so bili nadzorni organi za izobraževanje na lokalni in regionalni ravni. Formirali so se neka- teri izobraževalni oddelki: strokovno izobraževanje s pomočjo nemške agen- cije za razvoj (GIZ), posebni izobraže- valni oddelek s pomočjo Finske, sektor za visoko šolstvo, oddelek za učni načrt in podobno. Izvoljeni so bili ravnatelji, toda zaradi finančnih omejitev ni bilo zaposlen tudi psihopedagoško osebje, kar pomeni, da na žalost vseeno še ni bilo dovolj storjenega na področju razvoja in zagotavljanja kvalitete izo- braževanja v šolstvu. Tako je prvič v zgodovini na ozemlju Kosova nastal sistem izobraževanja, ki je bil za njegove uporabnike za- stonj, brez prisile in kar je še najbolj pomembno brez fizičnega nasilja. Šol- ska infrastruktura je bila izboljšana in zgrajena so bila nova šolska poslopja, zaradi česar učiteljem ni bilo več treba delati v izmenah. Prišlo je do reforme izobraževalnega sistema z namenom izboljšanja kvalitete izobraževanja na Kosovu. Veliko število institucij je v svoje vrste vabilo lokalne in mednaro- dne strokovnjake z namenom boljšega dela. Razviti so bili novi učni načrti, napisani novi učbeniki in pripravljeni novi učni materiali. Število srednjih šol se je povečalo, prav tako univerz in privatnih fakultet. S pomočjo donacij mednarodnih združenj in mednaro- dnih strokovnjakov se je začel proces povečevanja vodstvenega kadra na po- dročju šolstva – učiteljev, ravnateljev, psihologov, in podobno. Vse te aktiv- nosti so bile načrtovane in uvedene z 40 Didakta september-oktober 2016 namenom doseganja določenih ciljev. Kljub temu pa obstaja še vedno vrsta težav, med drugim tudi finančne na- rave, kajti državna blagajna Kosova ni ravno bogata. V prihodnosti bi bilo po- membno, da bi se prispevek države za izobraževanje povečal. V prihodnosti bi veljalo pomemben napor usmeriti tudi v izboljšanje razumevanja in kva- litete šolskega sistema. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in tehnologijo v tem smislu pripravlja zakonske osno- ve in mnoge izobraževalne strategije. Za konec bi veljalo poudariti še, da je šolski sistem Kosova kompatibilen z izobraževalnimi sistemi razvitih dr- žav in držav v regiji. Ostaja pa izziv neprestanega izboljševanja kvalitete izobraževanja, tako da bi izobraževalni sitem Kosova lahko tekmoval v med- narodni arena in da bi kadri, ki jih ustvarja, še bolje ustrezali trgu dela, ekonomiji in družbi. Literatura Bajram Shatri (2006) Primary education in Kosovo in 20 th century – challen- ges, evidences, facts. Prishtinë: “Libri shkollor”. Group of authors (1996) Situation and position of education in Kosovo in the period of 1990–1995 and opportuni- ties for furthere development. Prish- tinë: Economical Institute. Hajrullah Koliqi (1995) Survivial of the University of Prishtina 1991–1994. Prishtinë. Halim Hyseni (1996) The truth about poisinings. Prishtinë. Mr. Sylejman Salihu (1992) Ten years of violence in the education ogf Ferizaj. Ferizaj. New Kosovo Curriculum Framework (2001). Rexhep Osmani (2011) Texts, Intervi- ews, Articles ... etc. (1) 1989–1999. Prishtinë. Rexhep Osmani (2011) Texts, Intervi- ews, Articles ... etc. (2) 1999–2000. Prishtinë. • 12 lutkovnih in dramskih novitet • Ustvarjalne delavnice • Programi kulturno-umetnostne vzgoje • Obisk Lutkovnega muzeja • Mednarodni lutkovni festival LUTKE 2016 (9.−13. september) Informacije in rezervacije: www.lgl.si T 01 3000 976 E organizacija@lgl.si Z raznolikimi programi in bogatimi izkušnjami bomo zagotovo popestrili in dopolnili vaše učne ure! DNEVI ZNANOSTI IN TEHNIKE DELAVNICE PRILAGOJENE UČNIM NAČRTOM PROGRAMI ZA VRTCE, NADARJENE UČENCE IN DIJAKE POIZKUSI NIKOLE TESLE IN DEMONSTRACIJE TEHNIŠKI, NARAVOSLOVNI IN KULTURNI DNEVI DELAVNICE NA VAŠI ŠOLI www.tms.si programi@tms.si