Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat mesečno Leto izhajanja: XIV Št. 9 september GLASILO DELAVCEV TOSAME Široke razprave družbeno političnih organizacij o novi samoupravni organiziranosti Strokovna komisija za samo-upravno organiziranost je pripravila Analizo o pogojih za ustanovitev več TOZD. Gradivo so prejeli člani družbenopolitičnih organizacij (ZK, 10 00S, ZSMS) in o njej zelo aktivno razpravljali ter prinesli nekatere zaključke. V svojih sklepih se niso opredelili o novem samoupravnem organiziranju, temveč postavljajo nekatera vprašanja strokovni komisiji, na katera želijo obrazložitev pred dno zavzamejo dokončna stališča o novi samoupravni organiziranosti. OOZK Predhodno smo že prejeli pismene materiale, tako da smo se na razpravo lahko dobro pripravili. Iz razprave smo lahko razbrali, da so bistveni vzroki nadaljnega samoupravnega organiziranja predvsem v velikosti TOZD Sanitete ter njeni slabi notranji organizaciji. Nerešeni so še vedno tudi dohodkovni odnosi. Že iz samega pismenega gradiva pa je razvidno, da z na-daljnim samoupravnim organiziranjem želimo doseči predvsem naslednje cilje: — približati odločanje o celotnem rezultatu dela delavcem, •— doseči bistven premik k večji neposrednosti samoupravljanja Po končani razpravi smo prejeli naslednje sklepe: 1. Člani OOZK Tosama ugotavljamo, da je analiza, katero je pripravila strokovna komisija lah- ko osnova za nadaljno razpravo. 2. Vsi člani OOZK in ostalih druž. benopolitičnih organizacij se morajo maksimalno angažirati in biti nosilci javne razprave v vseh sredinah. 3. Skrbeti moramo za povezanost javne razprave in za stalen stik med strokovno komisijo in sedi-nami, katere bodo o analizi razpravljale, tako da bomo lahko na nerešena in odprta vprašanja takoj ali pa v doglednem času dobili odgovore in obrazložitve. 10 00S TOZD FILTRI Člani 10 OOS Filtri so obravnavali samoupravno organiziranje in po dobri obrazložitvi analize o pogojih za ustanovitev temeljnih organizacij v delovni organizaciji Tosama, so imeli nekaj vprašanj in sicer: 1. Koliko je pri TOZD-iranju komisija mislila na samoupravno področje v posameznem TOZD-u in sicer na povečano število ljudi v samoupravnih organih in SIS, katere seje so v Domžalah, tudi celo dopoldne. TOZD Filtri ta problem že močno občuti, saj je 50% ljudi vključenih enkrat ali celo večkrat kot delegat v SIS ali kot član v samoupravnih organih. Zato se ne malokrat zgodi, da stroj v pro izvodnji stoji prav zaradi sestankov. 2. Naslednje vprašanje se je nanašalo na povečano število zaposlenosti režijske delovne sile. 3. Zakaj je komisija »vlaknovinski oddelek« dodelila TOZD Konfekcije, saj je sanitetna in otroška konfekcija že dovolj velik TOZD. Člani OOS so menili, da bi se lahko vlaknovinski oddelek združil v TOZD Filtri. 4. Nujno potrebno boljše informiranje, saj že zdaj, ko imamo 2 TOZD ni obveščanje v redu. V TOZD Filtri lahko trdimo, da se med seboj v oddelku res bolj poznamo, toda z dogajarfji v( celotni Tosami pa mnogo manj. 10 OOS DSSS V skladu s programom dela, ki ga sindikatu določa Ustava in Zakon o združenem delu je imel izvršni odbor sindikalne organizacije DSSS na svoji predzadnji seji v avgustu v razpravi »Analizo o pogojih za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v DO Tosama«. Na osnovi temeljitega in poglobljenega razglabljanja celotnega predloženega materiala so člani izvršnega odbora osvojili mnenje, da se v široki javni razpravi znotraj kolektiva izkristalizira mnenje vseh zaposlenih predvsem o naslednjem: — ali smo za ustanovitev TOZD kot jih prikazuje analiza? — ali je potrebno njihovo število (TOZD) skrčiti ali razširiti? (Nadaljevanje na 2. strani) (nadaljevanje z naslovne strani — ali so predloženi podatki o analizi dovolj jasni, da lahko zavzamemo določeno stališče ali ne? — Če niso, kaj je še potrebno dopolniti? To je nekaj osnovnih smotrov, ki se morajo natančno obdelati v javni razpravi in to tako, da bo vsak posameznik aktivno sodeloval Boris Cibic prim. asist. dr. specialist Klinični center Ljubljana Visok krvni pritisk je prava epidemija našega časa, ki v primeru z nekdanjimi poteka tiho in potuhnjeno daljšo dobo. Prav zato ostane bolezen toliko časa neodkrita. Ker s pravočasnim doslednim zdravljenjem lahko zelo izboljšamo slab naravni izid bolezni, moramo njeno pustošerije vsekakor omejiti, oz. zaustaviti. Ljudje smo res pač takšni, da resno razmislimo o kaki nadlogi šele, ko nas začenja resno ogrožati. Taki smo se prav gotovo izkazali še nedavno v naši osveščenosti v onesnaževanju okolja. Prav bo pa, če se bo naša zavest pri boju proti visokemu krvnemu pritisku prej izkazala in ne bomo napravili enake napake. Bolezen ogroža vse starosti, zla-stio odrasle moške in vse plasti naše družbe ter grozi tudi našim mlajšim. Kaj je krvni pritisk? Vsak ima svoj krvni pritisk, to je pritisk krvi na stene arterij — žil. Pri vsakem srčnem utripu doseže krvni pritisk majhen vrh, ki mu sledi, ko se srce spet razširi majhen padec. To se zgodi 60 — 80 krat v minuti. Krvni pritisk se spreminja od trenutka do trenutka. Ko spimo ali ko smo mirni, je najnižji. Brž ko se razburimo ali delamo, poraste. Za vzdrževanje pravega pritiska v žilah je potrebno redno delo črpalke — srca. Srce poganja kri po telesu z določeno silo brez večje škode zase. Ko postanejo žile s staranjem trše in manj voljne ter se nekoliko zožijo, poraste v njih upor. Srce premaguje ta nekoliko večji upor z večjim delom. Zaradi še ne v celoti dognanih vzrokov se pogosto zgodi, da se začnejo žile že v mladosti, predvsem drobne žile (arteriole) ožiti. Zmanj- pri njihovem ustanavljanju, kajti od temeljite in konstruktivne priprave bodo tudi kasnejši rezultati izdatnejši in boljši. Ob zaključku lahko ugotovimo, da so slične sklepe v svojih razpravah zavzeli delavci mikalnice, be-lilnice in tkalnice, da pa so razprave v okviru sindikata v obeh konfekcijah ter vlaknovini zakasnile. 5a se količina krvi, ki lahko preteče skoznje. Proti nevarnosti, da bi tkiva odmrla zaradi pomanjkanja kisika, se samodejno poveča potisna sila srca, ki skuša premostiti oviro. Pride do zvišanja krvnega pritiska; ta porast pa je trajen in velik ter je vzrok za bolezen, proti kateri so danes uprte naše misli. Zvečan upor v žilah je vzrok, da mora srce črpati z vedno večjo silo. Ob tem se srčna mišica postopno zdebeli. Srce utegne premagati upor v ceveh do neke meje in le za določen čas. Pri tem se veča. Pravimo, da je razširjeno. Cim večja je ovira, tem večja sila je potrebna za zadostno dovajanje krvi in kisika v tkiva in organe. Postopno pa začne srce pešati in končno opeša. Naraščanje upora v žilah utegne srce premagovati leta dolgo, ne da bi bolnik imel pri tem kake motnje. Morda se včasih nekoliko zadiha pri večjih naporih. Brž ko^ začnejo rezervne sile srca popuščati, začne upadati tudi bolnikova zmogljivost za delo: zadiha se že pri majhnih naporih. Pa ne samo to! Ves čas trajanja visokega krvnega pritiska se v žilah odigravajo bolezenske spremembe, ki bi jih lahko imenovali obrdbnostne in so posledica delovanja visokega krvnega pritiska na notranjo plast žilne stene. V žile se začno odlagati razni presnovki, predvsem apnenec, maščobe in holesterol. Končni rezultat tega procesa je zmanjšanje prožnosti žilnih sten, ki postanejo trše in se dodatno zožijo. Ko se nabere večja količina teh presnovkov, utegne priti do popolne zamašitve. Tkiva, ki ne dobivajo več krvi, odteče skoznje. Proti nevarnosti, da bi tkiva odmrla zaradi pomanjkanja mrejo. Ce se to zgodi v življenjsko ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem za darovano pomoč sodelavkam iz konfekcije. Jožica Kovačič važnem organu, so posledice zelo hude. Zapora žile v srcu povzroči hudo okvaro, ki ji pravimo mio-kardni infarkt in utegne biti v hipu smrt. Zapora žile na spodnji Okončini je vzrok za nastanek gangrene (odmrtje tkiv), ki nam je ne uspe pozdraviti z nobenim zdravilom in zahteva odstranitev (amputacijo) okončine. Malokdaj utegne telo popraviti vse posledice take zapore žile. Pogosto so posledice tako hude, da bolnik ostane trajni invalid. S sodobnim zdravljenjem pa zmoremo do neke mere in na nekaterih organih zmanjšati posledice zamašitve žil in nam danes uspe že znaten odstotek bolnikov vrniti v delovni proces, včasih celo na prejšnje delovno mesto. Kljub temu, da more že zmerno zvišan krvni pritisk povzročiti hude okvare na srcu, ledvicah in možganih, je vendar res, da more tra-jati visok krvni pritisk včasih dolga leta brez hujše prizadetosti teh organov. To je velika izjema in zato ne kaže upoštevati teh redkih primerov pri naših načrtih zdravljenja bolnikov z visokim krvnim pritiskom. Kakšen naj bo normalni krvni pritisk? da ne bo prišlo do bolezni, ki so posledica visdkega krvnega pritiska? V prejšnjih desetieiijih se je u-zakoreninila domneva, po kateri naj bi bila zgornja vrednost pritiska toliko nad 100, kolikor je bolnik star. Bolnik, star 70 let, naj bi imel zgornji pritisk 170. Preisicave zadnjih let pa so takšna gledanja ovrgle. Kaj pravzaprav povedo številke, s katerimi izražamo krvni pritisk? Krvni pritisk označimo z dvema vrednostima. Zgornji pritisk izmerite v hipu, ko srce potisne kri v žile. Spodnji pritisk pove, s kolikšno silo pritiska kri na steno žil v času, ko je srčna mišica ohlapna. Po obsežnih statističnih raziskavah so strokovnjaki prišli do zaključka, da je za odraslega človeka srednjih let najprimernejši kry-ni pritisk 120/80 mmHg. Čim višji je pritisk, tem hujše so posledice. Visok krvni pritisk zanesljivo skrajša življenje ker pospeši nasta-nek bolezni srca, možganov in ledvic, ker pospešuje razvoj arterioskleroze žil teh organov. Sc nadaljuje! ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo sindikalni organizaciji, ki nam je omogočila okrevanje v zdravilišču! Križnar Vida Penezič Marija Capuder Ivanka NAŠE ZDRAVJE Visok krvni pritisk St. 9 — september 1978 < Sklepi samoupravnih organov v mesecu avgustu .!• Komisija za razdeljevanje po, sojil za invdividualno gradnjo in nakup stanovanj je predložila odboru za splošne zadeve predlog razdelitve posojila. Višino sredstev ^-050.000,— je odbor razdelil 39 prosilcem, od tega 23 za gradnjo stanovanjskih hiš — 14 za adaptacijo 2 za nakup stanovanja. Osmim prosilcem odbor za splošne zadeve ni dodelil posojila zaradi že ustreznega stanovanja, ali ze dosežene vrhnje meje prejetega posojila, oziroma prosilci niso izpolnjevali razpisanih pogojev. Obravnavale so se tudi vloge za najemniška stanovanja, katere se bodo reševale na eni od prihodnjih sej, ko bo prosto najemniško stanovanje. Odbor za splošne zadeve je nadalje še sprejel sklep o nakupu na-jejmniškega stanovanja v Lukovici, last TOSAMA Domžale, jv vrednosti 550.000,— din. 2. Glede na veliko povpraševanje za počitniškimi kapaoitetami na-sdi delavcev na morju, se v Vrsar-ju v avtokampu kupijo tri parcele za avtoprikolice, za dobo 10 let. Lena ene parcele je ca 45.000,— din. V zvezi s počitniško dejavnostjo je odbor sprejel določene skle-Pe ,ker nekateri delavci s počitniškimi stanovanji ne ravnajo v skladu z internimi predpisi in puščajo stanovanja nepospravljena, v neredu ali celo poškodovana in sicer: a) Delavec, zaposlen v Tosami in prosi za koriščenje počitniške kapacitete, sam pa se tega ne udeleži, ampak preda ključe drugemu, nima pravice koriščenja počitniških kapacitet 1 leto. b) Delavec, ki je iz kakršnegakoli vzroka poškodoval osnovno sredstvo in ni javil poškodbe pristojni službi v Tosami, nima pravice koriščenja počitniških kapacitet 1 leto, plačati pa mora tudi nastalo škodo. c) Delavec, ki počitniško stanovanje ne pospravi za seboj, prav tako nima pravice do koriščenja Tosaminih počitniških domov 1 leto. 3. Na podlagi dolgoročnega programa kadrov in v skladu z razvojem delovne organizacije, se v Občinskem poročevalcu objavijo °z. razpišejo štipendije in sicer: — 3 za ekonomsko srednjo šolo — 3 za tekstilno srednjo šolo 4. Tov. Domitrovič Vanda in tov. S tempelj Danica sta končali šolanje na Administrativni šoli, zato so se jima povrnili stroški šolanja v višini 10.270,— din. Na predlog KOOS je odbor za splošne zadeve namenil ob smrt- nih primerih za vence 17.500,— din, za obisk bolnikov pa 15.000,— din. V okviru plana porabe sredstev' za šport in rekreacijo za leto 1978, se je nogometni sekciji Tosame odobril znesek 17.194,25 din za nakup športne opreme. Iz sklada skupne porabe se je tako kot vsako leto tudi letos vodji okteta Tosama za vodenje okteta podelila nagrada v višini 7.500,— din. DELAVSKI SVET DSSS Kadrovske zadeve 1. Ker je tov. Zalokar Vilma odstopila od svoje vloge za zaposlitev v naši delovni organizaciji, se v delovno razmerje kot pripravnico sprejme tov. Graiš Sonjo. 2. Na delovno mesto telefonist se razporedi tov. Podboršek Polono s trimesečnim poskusnim rokom. V komisijo za spremljanje poskusnega roka se imenujejo tov. Anžin, Vodlan in Hafner. 3. Ker je v ekonomsko planskem sektorju prosto delovno mesto, se objavi prosto delovno mesto vodje planske službe. 4. Ker je nastala potreba po še enem vodovodnem inštalaterju, se objavi prosto delovno mesto vodovodnega inštalaterja. Skupščina Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je koncem maja letošnjega leta sprejela dva sklepa, ki se nanašata na dopuste v zvezi z otroškim varstvom in sicer: — sklep o daljšem podaljšanem porodniškem dopustu za nego dvojčkov ali več hkrati rojenih otrok oziroma prizadetega otroka, — sklep o višini nadomestil OD v času podaljšanega porodniškega dopusta. S prvim sklepom je določena pravica do daljšega podaljšanega porodniškega dopusta za tiste matere, ki rodijo dvojčke oziroma hkrati več živo rojenih otrok oziroma prizadetega otroka, pri čemer upravičenke lahko odločijo kako bodo po poteku 105 dni izrabile preostali porodniški dopust — ali z odsotnostjo do 12. meseca otrokove starosti ali s štiriurnim delovnikom do 17. meseca otrokove starosti. Način odmere nadomestila osebnega dohodka za daljši podaljšan 5. Cerar Tone, ekonomski teh. nik, se sprejme kot pripravnik v ekonomsko planski sektor, tov. Je-retina Metka pa bo njegov mentor. 6. Tov. Lipovšek Marinka in Avbelj Julijana sta uspešno opravili pripravniški izpit in se ju razporedi na ustrezni delovni mesti. Tov. Lipovšek Marinko se razporedi na delovno mesto stroškovnega knjigovodstva do preteka roka v. d. KaVka Miri; tov. Avbelj Julijano se razporedi na delovno mesto materiaHm knjigovodja za nedoločen čas. 7. Za določen čas, do vrnitve tov. Bernotove, se na delovno mesto saldakonti razporedi tov. Pirc Bredo. 8. Na delovno mesto vodja gasilcev je razporejen tov. Bizilj ki je ocenjeno od 11. .— 14. kategorije. Ker je tov. Bizilj usposobljen za omenjeno delovno mesto in ima že več let prakse, se ga razporedi v 14. kategorijo. 9. Tov. Stare Janez je zaprosil v svoji vlogi za 10-dnevni izredni neplačani dopust, ker se ukvarja z glasbo in mu primanjkuje rednega dopusta. Delavski svet je ugodil prošnji tov. Stareta, v bodoče pa delavski svet ne želi obravnavati podobnih vlog. porodniški dopust zavisi od načina izrabe tega dopusta, to je dopusta do 12. meseca oziroma 17. meseca otrokove starosti in je sličen načinu odmere za podaljšan porodniški dopust. Pravico do uveljavljanja nadomestila za daljši podaljšan porodniški dopust imajo upravičenke, ki so letos L junija še koristile podaljšan porodniški dopust oziroma, če otrok na ta dan še ni dopolnil 1 leto oziroma 17 mesecev starosti. Pri tem je treba upoštevati, da morajo naštete upravičenke do daljšega podaljšanega porodniškega dopusta koristiti nadaljnji pripadajoči dopust na enak način kot so po-preje koristile podaljšan porodniški dopust. S sklepom o višini nadomestila OD za čas podaljšanega porodniškega dopusta je določena pravica do nadomestila v času podaljšanega porodniškega dopusta pa tudi način odmere teh nadomestil. Za odsotnost v času podaljšanega porodniškega dopusta gre upravičencu nadomestilo v višini 100 n/n Dopusti in nadomestila v zvezi z otroškim varstvom (Nadaljevanje s 3. strani) povprečnega OD iz preteklega leta. Za upravičenca se smatra oseba, ki podaljšan porodniški dopust porabi v skladu z njegovim namenom, torej za nego otroka. Z omenjenim sklepom je upravičencu, ki je nastopil podaljšan porodniški dopust v letu 1977 in mu je bilo nadomestilo OD za čas podaljšanega porodniškega dopusta na podlagi dohodka iz leta 1976 tudi valorizirano nadomestiilo OD za 18 % in sicer od 1. maja letos naprej. Upravičenci, ki so imeli od 1. 5. letos nadomestilo za podaljšan porodniški dopust odmerjen v skladu s sklepom o novi višini odmere (100 % od OD v preteklem letu) niso upravičeni do navedene valorizacije. FV Kako smo preživeli dopust V Červarju je prijetno Letos smo se odločili, ga preživi mo dopust v Červaiju. Otroci so že cel teden nestrpno pričakovali, kdaj bo napočil dan potovanja. Meni pa je zadnji dan kar prehitro minil, saj je bilo treba pripraviti kup stvari. Treba je bilo misliti na tople in hladne dni, saj nam letošnje muhasto poletje ni obetalo najbolj šega. Zgodaj zjutraj smo se odpeljali z domačega dvorišča in pomahali našemu Pikiju, ki smo ga izročili sosedom v varstvo. Zares srečno smo potovali, saj tisti dan ni bilo nobene gneče na cesti. Ob sedmih smo bili že na cilju. Zazrli smo se v pravo betonsko džunglo. Sami bloki okrog in okrog. Prvi hip smo pomislili, da se bomo verjetno zelo težko privadili temu vzdušju. Komaj pa smo stopili v naše lepo urejeno stanovanje, smo se takoj počutili bolj domače. Hitro smo se oblekli v kopalke in šli raziskovat plažo. Šli smo mimo edine kmetije, ki je delno že tudi preurejena v počitniške namene. Ob obali smo si našli dve veliki skali, v katerih je imel svoje domovanje tudi kuščar, ki pa nas ni pregnal. Obala še ni urejena tako kot bi želeli. Mnogo je ostrega kamenja in ježkov, tako da smo bili večinoma obuti. Voda pa je čista in na začetku plitva, da ni bilo bojazni za otroke. Tisti, ki so imeli čolne, so tudi prišli na svoj račun, saj je prostor tudi tem namenjen. Ko nas je vrčina in lakota pregnala s plaže, smo si skuhali v garsonjeri, kjer je dovolj posode in pribora, vendar v starejših dveh garsonjerah malo površine. Včasih smo si zaželeli, da nam ne bi bilo treba kuhati in bi šli jest v kakšno samopostrežno restavracijo, vendar zaenkrat te možnosti v Červarju še ni. Tisti ki imajo otroke, smo pogrešali igrišče, vendar smo to uredili tako, da so se igrali pred stavbami ali pa smo šli preganjat dolgčas v Poreč, kjer se je našlo za vsakega nekaj. Najbolj neprijetno delo na dopustu je blo nakupovanje. V edini trgovini, ki je v taiko velikem naselju, se je vsak dan znova vila dolga vrsta čakajočih. Vendar z dobro voljo in obilico časa, ki ga imaš na dopustu, se je tudi to uredilo. Prepričani smo, da se bodo vse pomanjkljivosti, ki sem jih naštela, tekom let uredile. Razumemo, da je to še novo naselje vsega naenkrat res ni bilo mogoče narediti in urediti. Na splošno pa smo zelo zadovoljni odhajali domov, v upanju in pričakovanju, da se še vrnemo. MaS Naše letovišče v Vrsarju Ko se peljemo proti lepemu primorju, nas pot pelje mimo Kopra ob jadranski obali naprej proti Istri. Od Poreča proti Vrsarju nas pozdravljajo nizki borovi gozdički in vinogradi. Ustavimo se malo pred Vrsarjem, kjer zagledamo v avtokampu našo letoviščno točko »Fun-tano«. Kar nekako stisne te pri srcu in prevzamejo te občutki lepote, saj vidiš, da iščejo tu počitek ljudje iz vseh koncev sveta. Po prijavi v recepcijo poiščemo našo prikolico. Vse je čisto, med prikolicami posajena drevesa, tako, da nas zajame spokojni mir. Po dolgi vožnji se nam seveda oglasi v želodcih lakota. V kolikor si preutrujen, da bi takoj poprijel za kuhalnico, se lahko družina naje za primerno ceno v bližjni restavraciji. Tudi trgovina je dobro založena s hrano in drugimi potrebščinami. Obala v Funtani je zelo lepa, predvsem je primerna za majhne otroke, ker je daleč od obale še plitva voda in tudi bodečih ježkov ni. No, odraslim tudi neprijetne meduze niso prizanesle. Letos nas je spremljalo izredno muhasto vreme, nevihte so bile včasih kar precej hude, posebno za tiste, ki soh prenočevali v šotor j ih. Prijetno je v teh naših prikolicah v Funtani, vendar bi za konec vseeno dodala še to, da imajo drugod napeljano vodo tudi zunaj, kjer lahko pereš in opraviš vsa pod b-na dela in tako ne zamešaš prikolice. Pa to še ni tako hudo. Za družine z majhnimi otroki bi moralo biti v prikolicah stranišče. Saj veste, da naši malčki zadnji trenutek povedo svoje želje in takrat moramo presneto hitro v dir z otrokom v naročju, mimo prikolic in šotorov do najbližjega stranišča, kjer se nemalokrat zgodi, da je vse zasedeno. Morda bi se pa tej želji mnogih le dalo ugoditi in opraviti to pomanjkljivost. Dopust pa kljub vsemu le prehitro in prijetno mine. Jana Vidergar V Lanterni pri Poreču Prvi dopust! Čudovito! In povrh tega še v hotelu, no, da le dobim skromno posteljo pa nekaj za pod zob. Z avtobusom se končno pricija-zimo do Lantenne, kjer vsak dokončno izklopi vse kar nas sporni; nja na službo in delo. Skoraj mi uide iz spomina kakšni so »fičko-ti«, saj vidim levo in desno v glavnem limuzine s tujo registracijo. Ah, naj bo pa »Guten tag« name sto dober dan. Pa kaj mi mar. Plaža čaka, sonce tudi! Hajd na »praženje« in namakartje. Ker sama nimam preveč potrpljenja, se po nekajurnem napornem sončenju ponavadi odpravim raje v senco. Gledam nekatere, ki zjutraj nastavijo soncu obraz in nepremično ležijo tja do poldneva. Je to sploh dopust? Sedem dni spanje do sedmih — nato umivanje, oblačenje, friziran-je in zajtrk. Po zajtrku seveda čim hitreje na plažo, da še dobim čim-boljši prostorček. Komaj se nekajkrat namočim, že je poldne, poberem svojo kramo in hitro pod tuš, pa že spet sledi oblačenje, frizira-nje in še kaj... Treba je na kosi- lo. V slabi uri spet na plažo, končno večer, pa spet oblačenje, tuširanje, večerja. No, tako je potekal moj dopustniški dan. Nekaj dni mi je bilo všeč kot v raju, saj mi ni bilo treba skrbeti kaj bom jedla. Do vrh glave pa sem imela tistega večnega slačenja in oblačenja, čakanja v restavraciji. Najraje bi kar sama začela kuhati, pa bi skuhala, če (Nadaljevanje na strani 5) bi se mi ljubilo, sicer ne. Tako pa moraš biti ob določeni uri vedno za mizo. Hrana je bila dobra, nisem je mogla pustiti na krožniku, zanemarila sem svojo linijo in pojedla vse od predjedi, do slaščic, kavic... Uživajmo, saj smo vendar na dopustu! Za zabava? Več kot dovolj! Če se ti dopade na terasi zabava s plesom, ali v disko klubu do jutra, v žepu pa seveda dovolj debelo de narnico. Za vse kar kuniš, so cene bolj okrogle — zaradi lažjega računanja je vse vsaj po 10,— din, od sladoleda, tonika .limonade, kavice. .. ge najcenejše in najčudovitejše pa je ob večerih sedeti na plaži in strmeti na morje in gledati sončni zahod. Kljub temu pa so bili dnevi lenarjenja le lepi, a so prehitro minevali, spet sem na avtobusu, ki se med potjo obvezno pokvari in prispe v Ljubljano s triurno zamu- do. Pa saj smo vajeni, rabila pa sem še en dan dopusta, da sem se odpočila od te »čudovite« vožnje. Sicer pa sem zdaj doma, v službi, denarnica pa seveda še bolj tanka kot navadno, pa kaj denar, saj nobena stvar ni zastonj! Obujamo spomine na pretekle dneve dopusta in hkrati že komaj čakam, kdaj bom spet lahko odšla proti morju ali v hribe. Avbelj Julijana Pod šotori Šotor se zamaje. Temu sledi glasno preklinjanje. Prav ti je, neroda. No, pa vseeno hvala, ker si naju prebudil. Škoda, da bi mi vse minilo v spanju, dopust je pač kratek. Sosedje postajajo vedno glasnejši, tranzistorji tulijo, sliši se vse mogoče jezike in narečja, edino Psi lajajo po domače. Nekdo je ujel Babilon. Dajmo, še glasneje, do konca! Tu je popevka opravičila svoj naslov. Zares pravi Babilon. Pogledam ven. Sonce me za trenutek zaslepi, glava je težja od svinca, vrti se mi v levo in desno, čeprav smo barko zasidrali že sinoči. Prednji klin je omajan. Mož ima verjetno že prste v mavcu, pa nič zato, saj je na počitnicah. Izvlečem še trup in sedem. Za večji podvig, na primer stanje na nogah, še nisem sposoben. Šotorov in neštetih vrvic je vse polno in lahko bi se mi zgodilo tisto najhujše. Kamp je nabit. Draga turistična zemljica je izkoriščena do zadnjega kvadratnega metra. Se malo, pa nam bodo še zralk zaračunali. »Grem v vodo«! Pogost vzklik, ki pa niti ni tako nepomemben, zlasti zjutraj. Odpade umivanje in česanje, pa še dobro de, če se malo namočiš. Z vikom in krikom se pomečemo v vodo kot zverine, da preplašimo celo meduze. Fuj, morje je še vedno slano. Misel na neprijeten okus mi prekine prijateljev vzklik: »Pazi pes«! Z rdko sem že zadel kosmato butico. Ob spoznanju, da morski pes ni ko- mat in da je to navadno kopensko ščene, sem bil pomirjen. Iz bazena bi ga vrgel ven, tukaj pa sem ga pobožal po glavi in se mu oprostil kot soplavalcu, kajti v tej pasji vročini gre tudi pes rad v vodo. Grem ven, malo sončenja ne bi škodilo. S sladko vodo pod tušem splaknem usta in ležem na najbližji prazen košček razbeljenega betona. Strašno pripeka. Tako, da ribe držijo glave iz vode, medtem ko »ribe na suhem« neusmiljeno izpostavljajo svoja lepa in manj lepa telesa soncu. Iz rahlega dremanja me zdramijo mrzle kapljice, ki jih začutim na hrbtu. Pogledam!? In glej, tri črne krpice, dolgi svetli lasje. Sedla je čisto blizu. (Verjetno zato ker drugam ni mogla). Počasi se obrnem in jo nagovorim. Pogleda me kot da nisem zemljan. »Govorite francosko?« jo vprašam. Odkima. »Fino, jaz tudi ne«. Z rokami se pa ne bom pogovarjal, ne bi se rad preveč utrudil, sem namreč na dopustu. Za neuspeh sem bil kmalu potolažen, saj je že naslednji trenutek prisedel k njej mož, mišičast Šved s hladnim pogledom, da me je spreletel srh kljub tolikšni vročini. Natakar, po imenu »Brzonogi«, je stregel z nadzvočno hitrostjo. Pri njem si lahko zagorel že za mizo in tako nehote izkoristil čas ob čakanju na kosilo. Čeprav smo pojedli in popili trikrat več kot celo omizje »lišpavih« Angležev, nas je postregel zadnje. Na srečo nas ni razumel, kajti opazk namenjenih njemu in podjetju je padlo, da jih ne pelješ z vozom. Vsem se mudi kot da bi morje odteklo, a na žalost se izteka dopust. Noč je zvezdnata. Sladko vzdihovanje in bučno smrčanje moti le čuk s svojim Skovikanjem. Jaz pa tlačim šotor v prtljažnik in si mislim — »Enkrat pa vse mine«! Kos Martin Okiel To sam e Pravzaprav ni sezona okteta TO-SAMA nikoli končana, dejavnost je delno prekinjena le v obdobju letnih dopustov, v juliju in avgustu. Pevci okteta TOSAMA smo bili torej tudi v tej sezoni kar precej aktivni. Vedno in povsod smo pripravljeni zapeti, posebno še tistim, ki nas radi poslušate in pojemo predvsem take in tiste pesmi, ki so vam všeč. Zbrano poslušanje je priznanje in zahvala za trud vsem pevcem, ki tako redno in požrtvovalno hodijo na vaje enkrat pa tudi dvakrat tedensko v večernih urah, v slabem in lepem vremenu. To sezono smo začeli s proslavo na Viru ob otvoritvi razstave tehnične kulture v občini Domžale. Zapeli smo tri pesmi. Kar kmalu za to otvoritvijo smo sodelovali na proslavi »Dneva invalidov« v Domžalah. Tudi tukaj smo imeli na programu tri pesmi, vendar nas navdušeni poslušalci kar niso spustili z odra in zapeli smo jim še nekaj lepih slovenskih pesmi. Z njihovih obrazov smo lahko brali kako imajo radi petje, še posebno pa lepo slovensko pesem, lepo zapeto, ki jim večkrat krajša in lajša muke in trpljenje dolgih dni in noči. Hvala jim za tako lep in prisrčen sprejem. V načrtu smo imeli tudi skupni koncert oktetov iz Logatca, bratov Pirnat in okteta Tosama, a se tega koncerta nismo mogli udeležiti zaradi moje odstonosti in nam je za to kar žal. Občinske revije pevskih zborov, ki sta bili letos v Mengšu in Moravčah, se je tudi udeležilo le sedem pevcev našega okteta in s svojim nastopom so dokazali, kako resno in zavzeto sodelujejo pri oktetu ter jim zato izrekam vse priznanje in zahvalo. Seveda smo pa z največjdm veseljem sodelovali na vseh proslavah in prireditvah v tovarni, kjer smo letos praznovali 55-letnico obstoja in takrat odprli nove prostore, s katerimi smo dobili precej površine za skladišče, avtomatsko tkalnico, ipd. Na prireditvah v tovarni tudi (nadaljevanje na strani 6) najraje nastopamo, saj s tem dokažemo našim sodelavcem, da resnično zavzeto delamo. Tudi letos smo sodelovali na Srečanju oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem, ki je bilo 30. junija in 1. julija. V petek, 30. junija zvečer so bili koncerti oktetov v prelepih dolenjskih vaseh, kjer so bili pevci iz vse Sloveriije in iz zamejstva zelo lepo in prisrčno sprejeti. Oktet TOSAMA je skupaj z oktetoma Britof iz Kranja in Dolenjskim oktetom iz Novega mesta nastopil pred polno dvorano v Žužemberku. Po koncertih smo se zbrali na Otočcu, kjer smo skupaj zapeli še nekaj pesmi, izmenjali izkušnje o izboru pesmi in navezali prijateljske stike z mnogimi pevci. Vsi zadovoljni smo se odpravili k počitku, saj nas je čakal v soboto še naporen dan. Že dopoldne smo si v soboto ogledali prostore in proizvodnjo Zborovodja okteta Tosama — Avgust Potočnik. IM V v Novem mestu, nato pa smo imeli še vajo za skupne pesmi. Po kosilu smo se zbrali za povorko na prireditveni prostor. Revija je potekala zelo lepo, hitro in disciplinirano. Le nas je bilo kar malo strah saj sta nas v soboto zapustila Silvo in Tine, ki sta morala domov, oziroma v Števerjan, kjer je bilo srečanje narodno zabavnih ansamblov iz Slovenije in iz zamejstva. Zato smo si morali »sposoditi« novega pevca, vendar nas je vseeno nastopalo samo sedem. Prav zato menim, da bomo morali postati nonet, saj je v odsotnosti enega pevca še vedno lažje nastopati kot oktet in ne bomo vedno v zadregi, če je kdo odsoten, kot se nam je to dogajalo letos. Predno smo se razšli, smo posneli še pet pesmi za radijski arhiv in tako menim zelo uspešno zaključili sezono 1977-78. A. P. Primerjava planiranih in doseženih rezultatov V prvem polletju sta dosežena proizvodnja in prodaja zaradi številnih negativnih dejavnikov kot so kasnitve pri Vključevanju novih zmogljivosti v proizvodnjo, premajhnega števila zaposlenih, pomanjkanja in slabe kvalitete nekaterih izdelavnih materialov ter zmanjšanega povpraševanja po nekaterih izdelkih, precej zaostajali za planom. Dolgo pričakovano povišanje cen, ki so ga za cigaretne filtre dosegli meseca marca, za sanitetne izdelke pa meseca julija ter postopno odpravljanje negativnih dejavnikov, nam je dajalo upanje, da se bomo do konca leta približali v Gospodarskem načrtu (GN) določenim ciljem. Zardi tega nismo pristopili k iz delavi rebalansa GN. Dodatni razlog pa je v tem, da je izdelava kompletnega rebalansa GN obsežno delo, ki ga v Ekonomsko planskem sektoriju zaradi prešibke kadrovske zasedenosti ne moremo izvesti, ne da bi okrnili dela pri planiranju za prihodnja planska obdobja. Re-balansirali smo le posamezne sestavne plane GN (plan proizvodnje, plan prodaje). Ker je samoupravno sprejet GN za nas obvezujoče merilo, sprememba v cenah pa onemogoča presojo o obsegu proizvodnje ali prodaje, moramo dosežene rezultate primerjati z deležem letnega plana po GN in rebalamsiranim deležem letnega plana. Primerjava dosežene prodaje v obdobju I-VII z deležem letnega plana po GN in rebalansiranim deležem letnega plana: Delež let. pl. Oddelek za obd. I-VII OZD po GN za 'leto 1978 Delež let. pl. za obd. I-VII po rebalansu Dosežena, rasti** S* v obdob. I-VII 3:1 3:2 Tkalnica ovojev Konfekcija I Konfekcija II Mikalnica TOZD Saniteta TOZD Filtri DO TOSAMA 20.942.063 21.213.238 84.570.493 86.283.806 40.090.852 40.958.540 125.502.753 127.208.102 271.106.161 275.663.686 78.758.041 82.942.902 349.864.202 358.606.588 16.362.550 78,1 77,1 76.728.007 90,7 88,9 32.917.815 82,1 80,4 118.449.631 94,4 93,1 244.458.003 90,2 88,7 83.696.260 106,3 100,9 328.154.263 93,8 91,5 Potrebe tržišča po izdelkih za široko potrošnjo so večje od naših proizvodnih možnosti. Pri nadaljnjem načrtovanju moramo vso pozornost posvetiti prilagajanju proizvodnje zahtevam prodaje ter hi- tro in dosledno odpravljati vse negativne dejavnike. Spoznanje, da nam le povišanje cen ne bo zagotovilo doseganje načrtovanih rezul tatov, je več kot očitno. M. T. Pred kongresoma 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije bo v Mariboru 25. do 26. oktobra. Sindikati Slovenije so danes organizirani tako kot določa statutarni dogovor, ki so ga sprejeli sindikati na svojem kongresu novembra 1974. leta. Takrat sta bila sprejeta dva pomembna dokumenta — statutarni dogovor o organiziranosti sindikata in zveze sindikatov Slovenije in pa 17 konkretnih sklepov o delovanju sindikata v tem obdobju. Oba ta dokumenta sta po svoji vsebini še danes v veljavi in sta izhodišče za našo družbenopolitično aktivnost. Vsekakor pa je čas štirih let prinesel naši družbi nekaj pomembnih spoznanj, pomembnih izkušenj, ki terjajo nekatere spremembe v delovanju naših sindikatov. To pa je tudi hkrati tema priprav na 9. kongres ZSS. V naslednji številki Tosame bomo objavili pogovor z delegatom za 9. kongres, tov. Vasilijo Florjančičevo. KONGRES ZSMS V prvih dneh oktobra se bo odvijal v Ajdovščini kongres Zveze socialistične mladine Slovenije. Naš delegat na kongresu bo tov. Franci Arnuš. Pogovor z njim bomo objavili prav tako v naslednji številki. Iznajditeljska dejavnost v Tosami Z izvolitvijo novih samoupravnih organov je bila spomladi imenovana tudi komisija za iznajditeljstvo, da bi nadaljevala delo predhodne komisije, ki je tudi uspešno delo-Vžda. V glasilu TOSAMA smo malo slišali o njej, zato pa smo o njenem delu v TOSAMI dosti govorili. Ta ustvarjalnost se v Tosami organizirano spremlja in usmerja že f let, toliko let imamo v organizaciji že akt, s katerim se urejajo pravice iznajditeljem. Vseh devet let si je iznajditeljstvo uspešno utiralo pot, ki kljub občasnim krizam ne usahne. V zadnjih dveh letih pa ima ta dejavnost najširšo in vsestransko družbeno podporo. v Iz zapisnikov predhodnih in nase komisije je razvidno, da se je do sedaj v Tosami obravnavalo že preko 60 iznajditeljskeh predlogov. Večina med njimi je bila rešena, nekaj predlogov je bilo zavrnjenih kot neuporabnih. V delu zadnje komisije pa se je pokazalo, da je potrebno za uspešno izpeljavo danih predlogov spremeniti sistem dela strokovnih služb, ki naj bi te predloge reševale, ustrezno pa bo treba spremeniti tudi samoupravni sporazum o iznajditeljstvu. Težave komisije se začno pri predlogih, ko ni moč trditi, da je podan predlog iz lastnega delokroga avtorja, da je predlog podan nepopolno in rabi še dodatno in tehnološko rešitev drugih služb, tako, da je po rešitvi predlog tako spremenjen, da je lahko že last dveh avtorjev. S spremembami Pravilnika o iznajditeljstvu bi morali rešiti vprašanje višine nagrad za tehnično tehnološke izboljšave, urediti lastništvo patentov za storitve v delovni organizaciji in odškodnine avtorjem za tovrstne storitve. Večina predlogov, ki so jih komisije za iznajditeljstvo obravnavale so bile iz tehničnega področja in neposredno iz proizvodnje, samo nekaj predlogov je bilo s področ ja ostalih dejavnosti v TOSAMI. Namen inventivne dejavnosti v delovni organizaciji pa je, da vsak pri svojem delu ali svojem širšem delokrogu, ki ga obvlada in pozna, predlaga take rešitve, ki pripomorejo k hitrejšemu, učinkovitejšemu in cenejšemu poslovanju v vseh sektorjih. Tak pristop do iznajditeljstva lahko to dejavnost razširi na vse zaposlene, dajanje predlogov pa ne bi bil privilegij samo »tistih«, ki imajo opravke s tehnološko tehničnimi problemi kot se misli sedaj. Cerar ing. Franc Urejanje delovnih razmerij v Koncem lanskega leta je Skupščina SR Slovenije na sejah zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora sprejela republiški zakon o delovnih razmerjih. Na podlagi tega zakona so predloženi delavcem v TOZD in DSSS osnutki Pravilnikov o delovnih razmerjih. Pravilniki določajo zadeve iz delovnih razmerji in to zlasti: od sklenitve delovnega razmerja, pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, varstva žena, mladine in invalidnih delavcev, varstva pravic delavcev do prenehanja delovnega razmerja v posamezni temeljni organizaciji oziroma v delovni skupnosti skupnih služb. V okviru sklenitve delovnega razmerja so natančneje določeni načini oglašanja in izbire ter zasedbe prostih del in nalog ter pomen in vsebina razpisa del oziroma nalog. Kot novost je treba omeniti, da se poskusno delo lahko uvede samo za dela in naloge, za katera je tak preizkus predviden v prej omenjenem razvidu. Delav-cu, ki ne izpolni uspešno zahtev Poizkusnega dela, preneha delovno razmerje. Spremembo glede na obstoječa določila predstavlja tudi možnost skrajšanja pripravniškega staža vsled uspešnega dela pripravnika ler uvedba dnevnika, ki ga priprav- nik mora voditi. Pri razporejanju velja, da je delavec razporejen na vsako delo oziroma k vsaki nalogi, ki ustreza njegovim strokovnim ^znanjem oziroma delovni zmožnosti. Med pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev so natančneje zajeti odmori, počitki ter dopusti, ki ostajajo enaki sedanjim. Ob prenehanju delovnega razmerja ostajajo obdobja v katerih smejo oziroma morajo delavci še MILOVAN ŠARANOVIC — mož, po katerem nosi ime naša ulica Milovan Šaranovič je bil rojen leta 1913 v Črni gori. V predvojni Jugoslaviji je bil častnik in predavatelj na šoli za rezervne oficirje v Trebinju in Mariboru. V NOV je odšel julija 1941. Konec leta 1942 je bil poslan v Slovenijo. Bil je komandant Štajerske operativne cone, maja 1943 pa je dobil čin polkovnika in bil imenovan za načelnika Glavnega štaba Slovenije. Konec julija 1943 je padel v boju pri vasi Sela Šumberk pri žuženberku, ko so enote XIV. in XV. divizije napadale belogradistično postojanko. Za svoje junaštvo v NOB je bil odlikovan z najvišjim priznanjem — redom narodnega heroja. ostati na delu slična dosedanjim, vendar pa ne zavisijo od delovne dobe ampak od zahtevnosti del in nalog, ki so jih opravljali. V pravilniku so določena tudi dela, ki se bodo v bodoče lahko v posamezni TOZD oziroma DSSS opravljala kot začasna ali občasna pogodbena dela. Z novimi pravilniki dokončno preneha veljavnost samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu delu TOZD Tosama Domžale, katerega posamezne določbe so še ostale v veljavi po sprejemu Samoupravnega sporazuma o združevanju delavcev in pravilnika o disciplinski ter odškodninski odgovornosti delavcev. FV NOVOSTI IZ KNJIŽNIH POLIC Na 250 prodajnih mestih v Sloveniji, v samopostrežnicah, kioskih in seveda knjigarnah, čakajo Ijubi-elje branja nove knjige iz zbirke ŽEPNA KNJIGA. Decembra lani je izšlo v tej zbirki prvih 12 knjig v moderni opremi in vezavi. Hitro so si pri dobile številne prijatelje in v tistih trgovinah, kjer jih niso skrili v kak kot, so nekateri najbolj priljubljeni naslovi kmalu pošli. Letos izhajajo knjige v tej zbirki postopoma, doslej jih je izšlo osem, tik pred izidom je deveta »Vojna zvezd«, po kateri je bil posnet najuspešnejši znanstveno fan-(Nadaljevanlje na strani 8) (nadaljevanje s 7. strani) tastični film vseh časov. Knjiga bo prišla v prodajo ob istem času, ko se bo v naših kinematografih začel vrteti film. Pred tem pa so že izšle knjige: SATTLER: Bitka na Neretvi — pričevanje o najbolj krvavi bitki jugoslovanskih partizanov. ZORMAN: Draga moja Iza — sodobni roman domačega avtorja. PRIKRIL: Pekel na Pacifiku — boji med mornaricama ZDA in Japonske v drugi svetovni vojni. VVERTHEIMER: Kleopatra — kraljica, ljubimka in pustolovka na prestolu egipčanskih faraonov. SEGAL: Ljubezenska zgoda — POVABILO V BOVEC 7-dnevni penzioni, ki so organizirani v mesecu oktobru in novembru, do 15. decembra, so namenjeni ženam vašega kolektiva. Organiziramo ga skupaj z revijo JANA in SAPONIJO iz Osijeka pod geslom: Lepša, bolj urejena! Prihodi v Bovec so ob nedeljah, povratek ravno tako na nedeljo (7 dni polnega penziona). Lepota, lep izgled, pomeni isto kot biti zdrav. Vse kar je potrebno storiti, da obdržimo svoje telo zdravo in lepo, bo polepšalo tudi naš obraz. Lepota je pravzaprav vprašanje discipline in odgovarjajočega načina žvljenja. To pomeni razumno dijeto, redno rekreacijo, dovolj spanja, mnogo svežega zraka in razumljivo, vsakodnevno nego kože s kozmetičnimi preparati. Da bi se lažje privadili na tak- svetovni bestseller, predloga znanemu filmu. KONSALIK: v Omami LSD — roman o sužnjih mamil. CAPOTE: Zajtrk pri Tiffanyju — umetniško dognana sodobna povest, po kateri je bil posnet znani film. KOŠIČEK: Ljubezen, spolnost, sreča — nasveti seksologa in psihologa za življenje v dvoje. Najcenejše teh knjig so po 30,— din, večinoma se njihove cene gibljejo med 40,— in 60,— dinarji, najobsežnejše pa so po 90,— din. To so cene, ki dosegajo komaj četrtino tiste cene, ki bi jo take knjige imele v normalni trdo vezani izdaji. šne koristne navade, vam priporočamo teden dni bivanja v našem hotelu, kjer smo vam pripravili poseben program. Da bi omogočili obisk tudi mamicam z majhnimi otroki, bomo tudi otroke čuvali zastonj. V času vašega bivanja v Bovcu boste tako imeli priliko, da se o vseh vaših kozmetičnih problemih pogovorite s kozmetičnimi strokovnjaki iz Saponije, ki vam bodo s svojim nasvetom pomagali, da izberete pravilen način nege vaše kože, saj bodo v času vašega bivanja v hotelu tudi strokovnjaki kozmetičnih proizvodov Akvatan, Markins in Helena Rubinstein, ki se vam bodo v celoti posvetili. CENA polnega 7-dnevnega penzi ona v dvoposteljnih sobah s tušem in WC je 1.500,— din. Za vse nadaljne informacije in rezervacije pišite ali pokličite hotel KANIN 65230 Bovec, tel. (065) 86-021. 150-let tekstilne industrije Slovenije V soboto, dne 16. septembra 1978, bo v Ajdovščini osrednja proslava 150-letnice slovenske tekstilne industrije v spomin na začetek obrtovanja ajdovske »Cesarskokraljeve privatne mehanične predilnice«, ki je bila prvi tekstilni industrijski obrat na Slovenskem. Proslava je po sklepu izvršnegt odbora združenja TOZD tekstilne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije zamišljena kot široka manifestacija in skup vse slovenske tekstilne industrije in bo poleg proslave 40-letnice velike tekstilne stavke iz leta 1936 naj večj i zbor slovenskih tekstilcev po osvoboditvi. Vsaka tekstilna delovna organizacija bo poslala svojo 5 — 50 člansko delegacijo, delegacijo Tekstine, kot domačina in jubilanta pa bo sestavljal celoten kolektiv. V proslavo vključujemo tudi srečanje borcev bivšega goriškega vojnega področja ter krojačev in šivilj iz partizanskih delavnic. Kot goste bomo na proslavo povabili tudi vodilne republiške funkcionarje, predstavnike tekstilcev iz vseh republik in pokrajin, stare zaslužne tekstilce, direktorje vseh slovenskih tekstilnih organizacij združenega dela ter predstavnike iz domače občine. Skupno računamo, da bo delegatov in gostov okrog 2500. Proslave pa naj bi se udeležili tudi prebivalci Ajdovščine ter širše okolice. Slovesnosti se bodo začele ob 10,15 z odkritjem spomenika ob 150-letnici slovenske tekstilne industrije pred predilnico Tekstine. Osrednja slovesnost bo ob 11. uri na Titovem, trgu v primeru slabega vremena pa v veliki dvorani športnega centra Police le za delegate in goste. Slavnostni govor na proslavi bo imel tovariš Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije. Po govoru bo jubilantu Tekstini podeljeno odlikovanje predsednika republike, domicilnemu odboru komande goriškega vojnega področja pa listina o prevzemu pokroviteljstva Tekstine nad šiviljskimi in krojaškimi partizanskimi delavnicami na Primorskem. Slovesnost se bo nadaljevala s petnajstminutnim recitalom — literarnimi utrinki s tekstilno tematiko in končala z nekajminutnim nastopom pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine. (nadaljevanje na 9. strani) Hotel Kanin vabi. Lepša, bolj urejena... (nadaljevanje z 8. strani) Ves pogram osrednje slovesnosti bo trajal 60 — 75 minut. Želimo, da bi se udeleženci proslave zadržali v Ajdovščini ves dan zato smo predvideli več prireditev in sicer: Po ikončani slovesnosti bo približno pol ure igrala godba na pihala iz Prebolda nato bo na Titovem trgu nastopila folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane. Ob 16. uri bo skupna modna revija slovenskih tekstilnih tovarn v veliki dvorani športnega centra za delegacije tekstilnih kolektivov in go- ste, zvečer ob 19. uri pa ponovitev za občinstvo. V domu kulture bo sta odprti razstava izdelkov slovenskih tekstilnih tovarn in razstava o dejavnosti partizanskih šiviljskih in krojaških delavnic na Primorskem. V večernih urah bo na Titovem trgu igral ansambel zabavne glasbe za ples in razvedrilo. Ves dan bo na prostorih za gradom poskrbljeno za okrepčilo udeležencev proslave v organizaciji Mesne industrije Primorske. Za člane delegacij iz tekstilnih delovnih organizacij bo oikrepčilo posebej organizirano in brezplačno. Osebne vesti Rojstni dan praznujejo od 12. 9. do 11. 10. 1978 TOZD SANITETA Konfekcija 2. 10. Avman Mihaela, 24. 9. Cerar Marija, 7. 10. Cerar Andreja, 22. 9. Hriberšefk Majda, 25. 9. Jeretina Dragica, 13. 9. Račič Zinka, 1. 10. Rokavec Ivanka, 19. 9. Rudolf Joži, L 10. Volkar Marija, 1. 10. Zupan Mihela, 19. 9. Bezlaj Helena, 5. 10. Kovačič Jožefa, 24. 9. Grilj Dragica, 25. 9. Smolnikar Ljudmila, 7. 10. Zupan Rafko, 28. 9. Urankar Tinca, 27. 9. Rade Pavla, 10. 10. Breznik Mihela, 7. 10. Kunaver Dragica- — URANKAR, 18. 9. Ševič Dragana, 23. 9- Pirnat Matevž Tkalnica ovojev 6. 10. Cerar Francka, 26. 9. Rihtar Ivanka, 23. 9. Marn Marija, 2. 10. Planinc Marija, 8. 10. Praznik Rezka, 9. 10. Prelovšek Zinka, 30. 9. Rode Marica Tkalnica šir. tkanin 7. 10. Florjančič Rafaela, 6. 10. Marolt Magda, 29. 9. Šuštar Pavla, 2. 10. Stele Fani, 6. 10. Ravnikar Marija Vlaknovinski oddelek 16. 9. Černohorski Miro Vodstvo sanitete 21. 9. Pungerčar Marjeta TOZD FILTRI 16. 9. Cirer Joži, 14. 9. Pavlič Zofka, 29. 9. Smolnikar Jelka. 26. 9. An-drejka Miha Pomožni obrati 17. 9. Hribar Ivanka, 14. 9. Jamšek Franc, 17. 9. Juhant Franc, 26. 9. Žendar Edvard POROČILI SO SE: Arnuš Franc Černivec Martina — URBANIJA Kovač Jaka RODILI SO SE: Olgi Pavovec — sim Pavli in Albinu Dečman — sin PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZA CIJO: Cepuder Alojz — PO strojni ključavničar ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZA CIJE: Dima Dragiša — sporazumno Mikalnica i9. 9. Korošec Jože, 13. 9. Bešter Rezka, 20. 9. Cimbola Ani, 22. 9. Česen Slavka, 5. 10. Frankovič Bri gita, 10. 10. Hrovat Pavla, 29. 9. Hribar Marija, 16. 9. Jeretina Francka, 2- 10. Kosec Marija, 18. 9. Lazarevič Mani, 15. 9. Križman Brigita, 26. 9. Korošec Marija, 1. 10. Sedeljšak Marija. Belilnica 16. 9. Pavšek Viktor DSSS Uprava 18. 9. Jeretina Metka oec., 3. 10. Lekan Francka, 12. 9. Peterlin Franc dipl. ing., 12. 9. Primožič Vlasta, 27. 9. Kos Martin Komerciala 26. 9. Florjančič Matevž,17. 9. Miš Franci, 5. 10. Prstec Stjepan, 17. 9. Račič Martin, 20. 9. Rebolj Milica, 6. 10. Strehar Karol, 14. 9. Dečman Viktor, 28. 9. Novak Martin LOGIKA »Ali boš kaj napisal o novih, dohodkovnih odnosih?« »Kako pa naj napišem, če pa o tem ničesar ne vem.« »Saj ravno zato moraš o tem pisati, da boš potem kaj vedel!« DOPISUJTE V NAŠE GLASILO Nagradna križanka n prv/nec AVSTCIJ. POLITIK (juuus) STRAN NEbA IC,OR. PRETNAR SINUS OKRA] )CRA]ŠA razprav FOSFOR rRic$tU Kjtuaii« laui pristan. MESTO ZRN UGASEL VULKAN Bob isi> VA NAbLOCW ŠBsnO* DEL EL. MOTOR] A i IlU i ! i NftlE- ČA3 -ZDRAVIL Rastlina 105» UC mr bLAC,0 ŽUŽELK C KI "PiČ-l % It—\ ij LEVI PBITOk domve NEROD* NJE 5. AVŠlČ GORA v ŠVICI / SEEJOZ Rastuni (CVkJAK) VftSFA deltina URSka PESEM JESENA ŠKATLA IGRALNA KAR.TA SOM BOR TELMEC L]UfcEZNI rtNiicoL* VCZDRAV vtTEovtf z ;0č»LAVK//a 2a ur rtRVASla 0O6TOJA Nift-TVCHK jatCTa ITAL .REKA noSno ZASAVl*^ DRŽAVA AMtRJK-l ne st o v siSRSOl VRSTA SOi.AT£ RAZ5IR. rastlina (M NOŽ.) — — KALI3 NAPAD L) M£T Klik. ŠTEFAN OR£UEK * . w.r- AGjAVi PODC6MA RASTLINA — “Te£L Radi 3 ž. SDSS del PLUGA GEiKA Č2-*-A ILEDKA &TVAR Rimska 4 ČtRuc-pj AVCiUST G, LAVNO MESTO "Bog z.- SEMITOV OS.ZAini ( MNOZ-) UNO AVI O M ^l_AVKI 1 alCVMIK. DOnoviN! M6I7E]£ in >GRK£ TEiENT (ITALIT. TilSTAUS, VZKLIK. NJA Bug&OR’ MESTO V NIGER«] 1 ?ttbivAL0 IRSKE L]U!>SKA fBlTRDlL- OPTIČNI prcpoh SOfcftATOP TOŽNIK KARAT S0G>LAS* JJIK NEZNANI SeP£n'e^ <3p£V ločijo*, ŽE LAT iT. ALG, AV.OZ. j KARLO*! VAC KIS TEUSA NEZNAN* £C rRAEL AVbEL] VIKTOR. vevc pralni PRAŠ« Rinski HIŠNI ftoG ž nit AV-&T Po8jDČ. A^ENC. Av 02. LESKO* V4*C NIČLA ?RE‘550l£n ORIENT. 11 tež. MCE VAONA s/ »onmai 1 — chOR VoV TA L MO ■ftELUJE AM&eOiSf Tomas ' pE PRAZEN PROSToE ŽIDNA OBLOGA (TINI 02.3 fOLHCR. Tona