107. Številka. Ljubljana, v sredo 11. maja, XXV. leto, 1892. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan mv*>*e>r, iiimfii nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za tTitro-ogtrske dežele za vse leto lo gld., pol leta 8 gld., ca kr., če se oznanilo jedenkrat tiitka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednifitvo in npravmitvoje v Gospodskih ulicah st. 1J. U p r a v u i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. Na Dunaji 10. majaika. Danes se je začela razprava o vladni predlogi glede Dunajskih prometnih naprav, pred« log«, 8 katero hoče vlada na državne troške pomagati mestu Dunaju, dočim za druga potrebnejša mesta, in za druge zanemarjene dežele — ne uStevši Gališke — ne stori ničesar. Vlada si je za te predloge zagotovila že prej potrebno večino, ker si je v svesti, da dela s temi predlogami davkoplačevalcem veliko breme, a prav zato, ker je gotova da bodo dobile predloge večino, se poslanci zanje nič kaj ne zanimajo. Začetkom seje odgovori grof Schunborn na neko interpelacijo, na to pa se vrše na-mestne volitve v nekatere odseke in pa volitev 24 članov v permantni odsek za posvetovanje o novem kazenskem zakonu. Na dnevem redu je prvo čitanje poslanca dr. Klaica in tovarišev, da je nastaviti v Dalmaciji stalne okrajne šolske nadzornike. Fosl. dr. K 1 a i ć naglasa, da je dalmatinski deželni zbor premenil zakon o nadziranju ljudskih šol v toliko, da naj se šolski nadzorniki ne imenujejo več na dobo šestih let, ampak stalno naj se nastavijo. Povod temu je splošna želja, da bi bile šole bolje nadzorovane, kakor doslej. Kadar koli je bil razpisan natečaj na ta mesta, vselej je bilo manj prošnjikov in vlada morala je pozvati uči-telje, kar je prouzročilo mnogo nerodnosti. Šolstvo v Dalmaciji še ni dovolj razvito, niti polovica tistih šol še ni, katere so nujno potrebne, več kakor polovica otrok je brez pouka, vzlic temu, da stori dežela za šolstvo jako mnogo. Dalmatinske šole so večinoma jednorazredne, in učitelji so tam sami sebi prepuščeni; učitelju pa je večkratno nadzorovanje samo v basen. To pa se da samo doseči, će se nastavijo stalni šolski nadzorniki ; za sedaj bi bilo dovolj osem takih nadzornikov, t roški zanje bili bi primeroma neznatni. Govornik prosi vlade in budgetnega odseka dobrohotne podpore. Po8l. dr. Russ poroča o predlogi glede Dunajskih prometnih naprav in naglasa, da je s tem mnogobrojnim Dunajskim delavcem zagotovljeno delo za dolgo vrsto let. Vidi se mu, da to, kar je v korist središču države, mora biti v korist tudi državi sami. V generalni debati oglašeni so k besedi in sicer c on t r a: posl. Kaftan, dr. Gessmann, dr. La-ginja in dr. Lueger; pro: posl. dr. Herbst, baron Kiibeck, princ Liechtenstein, dr. Exner, baron Pir-quet, Stalitz, dr. Fuss, dr. Ja0\ a milijonov goldinarjev in se odpovedalo za dobo 20 let. svojemu deležu od dohodkov zaklada za regulacijo Dunava in to v maksimalnem znesku 800.000 gld. na leto in to je gotovo lepa kompenzacija za svoto, katero bode žrtvovala država za zbiralne kanale. Kar se tiče regulacije reke \Vien je isto tako upravičeno, da žrtvuje tudi država kaj zato. Najvažnejši projekt je zgradba mestne železnice. Ta železnica ne bo služila interesom mesta, nego je v splošnem državnem, sosebno pa v vojaškem interesu, in zato sme izvršitev te naprave prevzeti država sama. Znano je, kako veliko nepri-liko je leta 1850 in 18(56, ko je bila s severa na jug in narobe prevažati velike čete vojakov, delalo to, da so se na Dunaji končale neposredne železniške zveze. Ako bi bilo kdaj zopet mobilizovati vojsko, treba bi bilo prevažati še dosti mnogobroj-nejših čet, a mi si niti predstaviti ne moremo, kakšne neprilike bi nastale, da ni železniške zveze. Takšna zveza je pa tudi potrebna z narodno-gospodarskega stališča in prav zato ni trditi, da ta naprava ne bode dajala nikakega dobička. Obrtnost se bode izdatno razvila, a državi je v korist že to, da obrtnost ne zaostane v svojem razvoji. Vsi producentje v Avstriji pa so interesovani, da se ne zmanjša gospodarska moč Dunaju in prav to je narodnogospodarsko jedro vseh predlog. Ni še dolgo tega, kar se je tukaj trdilo, da Avstrije sploh ni, da bi- vajo samo ,v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele". To ni v soglasji s čustvi prebivalstva , katero dobro ve , da je vladar cesar avstrijski, in da je Dunaj stolno mesto vse države. Posamne dežele niso z nobenim drugim mestom v tako neprestani zvezi, kakor z Dunajem. Samo če se bodemo dobrohotno podpirali v vzajemnih rečeh, prišli bodemo do sprave, ne pa po hujskanji. Sprava ne mora biti posledica preidočega boja; tista sprava je najboljša, ki je osnovana ne vsestranskem prepričanju ne pa tista, ki je osnovana ne premoči. Posl. dr. Gessmann zmatra predlagane naprave za sredstvo, pomoči delavcem v stiski, ki je postala na Dunaji splošna. Povod tem napravam dala je združitev predmestij z mestom Dunajem, ta združitev pa se je zgodila le liberalcem na ljubav, kateri so v mestnem svetu Dunajskem stali pred bankerotom. Državna uprava porablja prometne naprave kot narkotikum, kajti odločilni so prav za prav vojaški interesi. Glavna proga mestne železnice je strategiške važnosti. Gradila bi se bila, tudi da vlada ni stavila svojih predlog o prometnih napravah. Ako radijalne železnice ne bodo boljše situirane, kakor se namerava, tako ne bode mestna železnica kar nič koristila Dunajskemu prometu, kakor je to naglasa! celo zastopnik trgovinske zbornice Dunajske v deželnem zboru. Obrtna podjetja prestavila se bodo večinoma pred užitninsko progo. Skrbeti je tudi zato, da pri prometnih napravah ne bodo pobrali Italijani in Slovaki vsega zaslužka. Zato treba, da se določi minimalni zaslužek. Liberalci stavili so sicer nekakšne nasvete glede* varstva delavcev, a o minimalnem zaslužku niso črhnili niti besede. V Parizu so izključeni od komunalnih del vsi podjetniki, kateri prevzem;ij<> dela iz drugih rok, določen je minimalni zaslužek a izključeni so vsi inozemski delavci. Ugovarjalo se bode, da je občinski svet Pariški, ker je v socija-listiških rokah, slab vzgled, a na Angleškem ukrenili so povse jednake naredbe pristni liberalci. Seve da so liberalci angleški bistveno drugi možje, kakor avstrijski liberalci. Protisemitom se očita da iščejo naklonjenosti delavcev. Mi smo si povsem v svesti, da od delavcev, kateri so krenili na drug pravec, nimamo ničesar pričakovati. Splošna volilna pravica se v Avstriji zakonitim potem nikdai ne bode uvedla. Socijalna demokracija primorana je bila zadnji čas baš po protisemitih, daje ustavila ^preganjanje farjevu, katero je bila prevzela od liberalizma. Posl. baron K ii b e c k a zmatra predloge za važne ne samo za Dunaj, nego za vso državo. Govornik opozarja na veliko podporo, katero je dajala uprska za svoje glavno mesto, za Budimpešto, ki je relativno že nadkrilila Dunaj. Zasluga zato gre prebivalstvu Ogerske, katero razume pomen lepe stolico in je ponosno nanjo. V naši državni polovici 80 razmere drugačne. Tu delujejo mnogi faktorji na to, da dekapitalizujejo Dunaj. Kes je, da so posamne dežele potrebne važnih investicij, ali to se more vse še zgoditi. Podpirati pa ne gre mesta po njih politični važnosti ali iz provincijelnih ozirov, nego po njih geografskem pomenu. Tu in tam se čuje, da ni smeti podpirati velikih mest, ker se ondu množi proletarstvo in nravna spridenost, temu pa je priti v okom le če se delavcem preskrbi dovolj dela. Trgovinski minister marki IJacijuehem raz-tolmači načrt mestni železnici v vseh podrobnostih ter pravi, da radijalnih prog še ni bilo moči vzpre-jeti v projekt, ker ovirajo to skupine zgradb. Tako mm okrožno progo, kakor jo namerava zgraditi vlada, imajo v Parizu že jako dolgo. Vlada štela si je vedno v dolžnost, ustreči prometnim potrebam po-samnili dežel, zato treba tudi za Dunaj storiti to, kar je že storila za druge kraje. Troški so res veliki; takšne troške prouzročila je doslej samo arlska železnica in pa češko-moravska transverzalna železnica. V tem slučaji nosila bodeta tudi občina in dežela primeren del troškov. Pogoji za tinansovanje urejeni so tako, da bode vlada vsejedno mogla tudi za posamne dežele kaj storiti. Obstoječe prometne naprave na Dunaji nikakor ne zadoščajo. Za transport ni danes drugih naprav, kakor so bila na Dunaji že pred 20 leti. Vsa pota opraviti je še sedaj peš. Po teh napravah si bodo mogli siromašnejši ljudje poiskati boljših in pripravnejših, a tudi bolj zdravih stanovanj. Glede ugovorov proti Dunavskomu kanalu naglasa minister, da je to državna stvar. Minister odklanja očitanje, da vlada ne dela dovolj hitro kar treba za izvršitev teb naprav in zahvali vse sodelavce. Na to razloži uzroke, zakaj ne bo država upravljala te nove železnice sama in obeća, da bode vlada stvarno in dobrohotno uvažila prošnjo mesta Prage. Tu se ne gre — končal je minister svoj govor — za akcijo, ki je samo Dunaji v korist, tu se gre za stvar, katera bode v hasen vsi državi. Delavci bodo imeli zaslužka do konca tega stoletja, obrtnost in trgovina bodeta imela mnogo dobička. Stolnemu mestu začela se bode nova doba, doba srečnih dnij, in zato so upravičene žrtve, katere bode doprinesla država. Posl. dr. Laginja omeni, da ve dobro, da mora Dunaj biti stolica cesarjeva in s tega stališča sojeno, bi se tudi predlogom ne upiral in glasoval za vsako svoto samo ako je v razmerji z ekonomskimi o d noš a j i v posamnih deželah. Seveda moral bi prej Dunaj res to postati, kar bi moral biti, ne samo stolica avstrijska, ampak tudi nevtralizovano avstrijsko mesto. V tem slučaji bi vsi narodi avstrijski dobrovoljno pomagali in prevzeli del novih bremen, katere jim bodo naložile te naprave. Kot sin najsiromašnejše in najbolj zanemarjene dežele ne more govornik glasovati za tako velike žrtve države v korist Dunajskemu mestu. V Istri so še celi okraji, v katerih ni niti jedne vozne ceste. Govornik razloži nato prav obširno in temeljito nedostatke prometnih naprav isterskih in prosi, naj država vender že kaj stori tudi za to zanemarjeno deželo. Predse d ni k naznani, da se bodo v prihodnji seji vršila volitev v državni sod, a posl. Luzzato in Rurgstaller vprašata trgovinskega ministra zaradi Llovdovih voženj v Brazilijo. Prihodnja seja jutri. , Hrvatski klub. V zadnjem zasedanji deželnega zbora dalmatinskega stavil je bil posl. Biankini predlog, naj se Izdajo nove čitanke za ljudske Sole, v katerib se ue bode, kakor v sedanjih čitan'tah, tajilo ime hrvatskega naroda in jezika. V dosedaj rabljenih čitankah imenuje se uarod in jezik hrvatski vedno „srbo-hrvatski". To obsojajo odločno vsi hrvatski poslan.i, stoječi na državnopravnem temelju in zagovarjajoči načela hrvatske stranke v Dalmaciji. Posl. Biankini Btavil je bil svoj predlog soglasuo z „narodnim hrvatskim klubom", a poslanec Pugliesi stavil je povse jednak predlog za ime narodu in jezika srbskega. Ta predlog naperjen je bil naravnost proti predlogu Biankinijevemu, ker bi se po njem priznavala dva naroda v hrvatski državi, a to bi rušilo državnopravno jedinstvo kraljevine Hrvatske. Biankini in ožji somišljeniki njegovi upirali so se torej predlogu Pugliesijevemu, čeS, že Pav lino vić je trdil, da „pod zaščito dr-žavuega prava hrvatskega imajo Srbi in Hrvati jeduake pravice in jednake državljanske dolžnosti; mej le-temi je prva priznanje jedinstva naroda v Hrvatski; kot sinovi jedne hrvatske domovine, dolžni smo vsi ponašati se z državljanstvom hrvatskim", a navzlic temu glasovalo je jednajst članov „Na-roduega hrvatskega kluba" za predlog Pugliesijev. Zaradi tega izstopili so iz tega kluba poslanci: Biankini, Buzol i c, Lj ubič Kazimir, dr Pa-š tro vir, Peric in Sarič, in združili so se v poseben „Hrvatski klub". To so, kakor se poroča, volilci pozdravili z velikim veseljem; bila je že prej zavladala v deželi splošna nezadovoljnost zlasti zato, ker si „narodno hrvatski klub" iz same poslušnosti do vlade ni upal odločno tirjati hrvatskega uradovanja in združenja s trojedno kraljevino, a se tudi za materijelne interese Dalmacije ni dosti odločno potegoval. Člani „Hrvatskega kluba" izdali so poseben oklic na narod; v tem oklicu utemeljujejo svoj korak in naznanjajo svoj program, obetajoč odločnega delovanja. Glavne točke programu „Ilrvat-skega kluba" so: 1 ) Združitev Dalmacije s Hrvatsko na temelju hrvatskega državnega prava. 2 ) Priznanje, da je v vsi Hrvatski narod po državljanstvu hrvatski narod. 3.) Priznanje hrvatskega jezika kot državnega jezika v javnih uradih. ■i.) Železniška zveza mej Dalmacijo in lir vatsko, in obramba zanemarjenih ekonomičnih interesov Dalmacije. Iz deželnega zbora isterskega. (XII. seja, dne 6. aprila 1 892.) Dr. Lius čita zapisnik. Posl. Jenko popravi ga, ker v zadnji seji ni govoril k i), nego k 10. rubriki. Predsednik onienia , da postavi že razdeljeno poročilo finančnega odbora v zadevi železnice TrBt Poreč in ono posebnega odbora v zadevi predloga posl. Jenka za krajšo zvezo Istre i Trsta z Reko na dnevni red prihodnje seje, ako zbor ne odloči drugače. Dr. Laginja stavi predlog nujnosti, da se ti zadevi obravnavati Se v tej seji. — vsprejeto. Predsednik naznanja, da se je po novih predpisih pregledalo blagajne in vse v redu našlo, ter da so ti novi predpisi prav primerni. (Dr. L a-ginja: Dobro!) Dr. Laginja čita obširno, ostro interpelacijo na vlado zastrau poslanca prof Spinčiča. Predsednik jo izroči vladnemu komisarju. Dr. Št a tiger, ki ni bil navzoč ob pričetku včerajšuje seje, odgovarja na izjavo predsednikovo, kateri je trdil, da je on (Štanger) že uložil, a potem zopet umaknil interpelacijo v zadevi šole v Fontaaah. ko se je prepričal iz aktov, da ni utemeljena. Interpelacija sestavljena je bila po dr. La-ginji in jo je govornik prevzel in uložil samo zato, ker je takrat dr. Laginja moral oditi iz Poreča. Predsednik hotel je takrat z nekim dopisom dež šolskega sveta dokazati, da interpelacija ni opravičena. A ker njemu (Štangerju) zadeva ni bila tako jasna, kakor dr. Laginji, ki je interpelacijo sestavil, vzel jo je nazaj, da dr. Laginja sam odloči, ko se vrne v Poreč. Tudi govornik bi bil interpelacijo podpisal, ako bi bil včeraj ob pravem času došel v Poreč. Dež. odbornik dr. C leva odgovarja, da je dež. odbor v zadevi Fcintanske šole rdšil samo vprašanje deželnega šolskega sveta. Potem zavrača posl. Babudra, kateri je trdil včeraj, da na kmetijski šoli ni pravega uspeha. Preide se na dnevni red. C. kr. vlada predložila je dež. zboru zakonsko osnovo o varstvu koristnih ptičev. A politično-ekonomični odbor predelal je to osnovo popolnem v ,korist ptičarjem in sprejel v njo take določbe, da ne bode sklenjeni zakon mogel potrjen biti. Zato tudi ni vredno poročati o debati, tol.ko manje, ker dr. Volarič vimenu manjšine izjavlja, da se ta ne bode udeležila pri obravnavi, ker je vlada, prezirajoča večino prebivalstva Istre, predložila svojo osnovo samo v italijanskem jeziku. Poročevalec je dr. Fragiacomo, ki jesam ptičar. V osnovi so jako Čudne določbe, da ima deželni odbor pravico dovoljevati izjeme i. t. d. Ko je v debati poročevalec odgovarjal vladnemu zastopniku in omenjal, da so brepotrebni popotni učitelji kmetijstva, pritrdil mu je posl. M a rici i č : Istina je 1 Zakon sprejela večina v 2. čitanji. Dr. Constatiui poroča o predlogu šolskega odbora, naj bo pozove vlada, da ustanovi v Trstu italijansko univerzo ali vsaj juridično fakulteto. Dr. Laginja: Držeč se onega nauka: »ne želi svojemu bližnjemu, kar sam sebi ne želiš" morali bi mi glasovati z vami z malim predrugačenjem glede samega italijanskega jezika. A na drugi strani veže nas dolžnost: disciplina stranke. Pri naših predlogih o narodnih in o srednjih šolah ustajali smo sami, vi ste sedeli. „Do ut des". Zdaj vstanite vi, mi bodemo sedeli. Izjavljam v svojem in v imeuu drugov: dr. Dukiča, Seršiča, dr. Vola-riča, Jenka, Mandici, Flega in dr. Štangerja, da se pri tej obravnavi ne bodemo udeležili in da nas je torej po pravilniku zmatrati kot nenavzoče. Dež. odbornik dr. Becič izide iz zbornice. Dr. Dukič reče slugi, naj ga brzo pokliče nazaj, ker je zbornica nesklepčna. Sluga odide za dr. Be-cičem. — V tem odgovarja poročevalec, menda da zategne glasovanje, dr. Laginji in omenja, da imamo Slovani že 2 univerzi, jedno v Zagrebu, jedno v Pragi (za poljske menda ne ve.) — Ko se vrne dr. Becič, glasuje se iu je predlog sprejet s 16 glasi. V zbornici bilo je namreč poleg predsednika, 16 Italijanov in 8 „nenavzočih" Slovanov. Za sklepčnost treba navzočnosti 17. poslancev. (Dalje prih.) Politični razgled. Kol ran Je tležele. V Ljubljani, 11. maja. Regulacija valute. Vsi parlamentarni klubi izrekli to se že zato, da se začno zaupna posvetovanja z vlado zaradi valutnih predlog, katere bodo predložene državnemu zboru v Četrtek. Isto tako, kakor načelnikom posameznih klubov, dala bode vlada tudi načelnikom pojedinih strank v gospodski zbornici vsa potrebna pojasnila, tičoča se regulacije valute. Navzlic temu razširja se tudi mej poslanci bolj in bolj mnenje, da vladne predloge niso srečne, in zato pričakujejo vsi, v tej stvari poučeni krogi jako željno, da bi prišli v javnost vsi podrobni načrti za regulacijo valute, da bode moči izreči o njih končno in definitivno sodbo. Karakteristično je to, da je vlada začasno ustavila pogajanja z Rotbschildovo finančno skupino. Zavržen zakon. V zadnjem zasedanji dež. zbora štajerskega stavil je posl. Pirchegger samostalni predlog, da se mora vsakdor, če hoče stopiti v zakon, izkazati z ž e n i t o v a n j s k o z g 1 a s n i c o, katera je nekakšno potrdilo, da, ima mož toliko imetja, da bode mogel vzdrževati ženo io otroke. Ko je bilo glasovati o tem predlogu, so bili slučajno odsotni liberalni poslanci in tako je ta predlog obveljal. Kakor se sedaj poroča z Duuaja, n i cesar potrdil tega zakona. Minister liuross še ni pokopan, a že se pulijo v Budimpešti za njegovo dedščino. Imenujejo se razni kandidatje, sve-tovnoznani strokovnjaki Matlekovica in Hveronimi. a tudi zgol fantastiški šovenisti kakor grof Jožef Zichy i u Bela Lukacs. Nekrologi, katere pišejo oger-ski listi pokojnemu Barossu, so jako ginljivi, splošno se prizna, da je bil to izredno delaven muž, a je ii njegova delavnost domovini res kaj koristila, o tem ne črhne nihče ne besedice. Vitanje «lr/ttt e. liuztnere na Nemškem. Nemško vojno ministerstvo naročilo je pri neki židovski firmi izdelovanje novih pušk, a sedaj se čuje iz raznih Btrauij, da te puške niso dobre, da je izdelovatelj imel pri vsakem komadu po 30 mark in več dobička. Javno mnenje je vsled tega zelo razburjeno, a stvar prišla je tudi v deželnem zboru pruskem v razgovor, tu seveda le v zvezi z neko drugo stvarjo, katera se tiče v prvi vrsti cesarja Viljema. Ta je hotel sedaj podreti vse zgradbe okolu svoje palače in si napraviti poseben pristan na reki Spree, a ker nima v to potrebnih novcev, hotel je prirediti posebno loterijo, katero bi gmotno podpirali liferantje vojaških potrebščin. Židovske puške! Posl. Richter vprašal je te dni v deželnem zboru pruskem vlado, kaj in kako je s to stvarjo in pri tej priliki z neusmiljenim sarkazmom bičal razmere na dvoru. Vlada je izjavila, da je govorica o loteriji neosnovana. Nemiri na ruskem Poljskem* V Lodzu, prvem industrijalnem mestu v ruski Poljski, kjer je v delu nad 30.000 ljudi j, nastali bo nakrat izredni nemiri iu veliki izgredi. Ker so se podražila živila, zahtevali so delavci povišanja mezde, a ker se jim ni ustreglo, začeli so štrajk in napadli posamne tovarne ter uuičili mnogo dragocenih strojev. Po noči napadli so štrajkujoči delavci tudi židovsko ulico in oropali kar so dobili. Generalni guverner je razglasil obsedno stanje. Dopisi. Iz Nmllieli* pri Novem mestu 5. maja. (Nova šola.) Pred kratkim časom nam je prinesel „Slov. Narodu v dveh listih dopis iz Novomeškega okraja, tikajoč se zidauja tukajšnje nove deške šole. Gospod dopisnik se je s svojim dopisom bržkone zaman trudil. Tudi jaz bi danes prijel veliko raje za drevo, nego za pero; ali ker vidim v tej reči velik nedostatek, sili me že, dejal bi, ljubezen do učeče se mladine, da izpregovorim nekoliko besed i j. Danes je bolj zimski, nego spomladanski dan. „Jupiter pluvius" nas močno škropi z jako mrzlimi deževnimi kapljami: torej drevo počivaj, a ti pero govori ! Gospod učitelj je ravnokar spravil 140 do kože premočenih dečkov v najeto hišico, kar pri nas imenujemo šolo, da se nekoliko segrejejo. Ker pa dečki vedno še dohajajo in se vrata v učilno sobo ne dajo več odpreti radi tesnobe, morajo otroci na dežju ostati. Kako to, da danes otroci dohajajo v Solo, naj je vender četrtek, prost šolski dan? Res je to, ali „Slov. Narod" nam je v bvoji 67. štev. že povedal, da hodijo radi pomankanja prostora nekateri popoludanski učenci trikrat, a drugi dvakrat na teden v šolo. V četrtek pa, ko WW Dalje v prilogi. Priloga »»Slovenskemu Narodn" St 107, dnć 11. maja 1892, gospod kapelan poučujejo verouk in za sv. birmo v cerkvi, tedaj pridejo pa vsi popoludanski učenci skupaj. Otroci ko se v zelo natlačeni šoli kmalu ogreli. Gospod katehet, priftedsi v šolo, uvidi, da v takšni gneči ni moči poučevati, vede otroke, veči noiua bose iu vso premočene, v Uiaduo cerkev. Gospod katehet, opozorjen, naj ne vodi premruzeuih iu premočeuih otrok v hiudno cerkev, reče na to: „Ako ste Šmihelčanji možje, dajte nam prostora, kjer bode možno vaše otroke reduo poučevati." Mi Sniiheljski ubčuui odgovorimo gospodu katehetu na to: „Mi smo pač možje ali krajui šolski svet nima mož, ki bi imeli erce za deško šolo. Le jeduega izvzamemo, ki sam niuia otrok, ali temu bije srce le za dekliško šolo. Da krajui šolski svet nima previdnih iu modiih mož, dokazuje to, da sedaj zidajo tukaj ob okroglih 10.0U0 gld. pritlično jeduorazreduico za poludnevni pouk z jeduo učno sobo za 80 otrok* m to v lan, ki ima za .solo godnih dečkov uad 270, katerih bode v par letih uad 300. Slavni c. kr. okrajni šolski svet se pa za našo šolo tudi nič ne zmeni. Ta se morebiti boji gosp. dr. TavCarja, ki je v deželm zbornici opominjal, naj se ne zida v vsa s eni kotu šola in nuj se nepotrebno ne povišajo razredi pri šolah. A ta strah je prazen. Mi Smihi : ki občani smo uver-jeni, ko bi gospod dr. Tavčar poznal naše šolske razmere, on bi se poteguil in govpnl za nas posebno ; pa kaj pravim, ou bi govoril; on bi uu vsa usta in odločno zahteval, nuj se zgrudi v Suuhelu pri Hudoifovem za dečke dvoiazreduiea, kakeršno tolikošuo število deklic že ima. Prosimo, skrbite, slavna šol&ku obiustva, vsaj toliko zu napiedek slovenske inludiue, kakor skrbimo mi davkoplačevalci. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubijaui 10. uiaja. Denašnji seji predseduje župan g Grasseili, uuv/.očuih je 2b občiUdkih sv < tovalcev. Overovuteljemu zupioiiika iiiiti,n,< zupuu občinska hvetuiku lira-Hkega in Žagal (a. Župan piuvi uauuijc, da mu ju iio končauih j'. poluuuih volitvah prijetna dolžnost pozdraviti vse člane občinskega »veta. Zaupanje someščanov se je naklonilo gospodom, izmej katerih nekoji že dolgo vr.ito lei delujejo v prid občine, drugi pa so se kot nove izvrstne moči poslali v občinski svet. Župan ne dvomi, da bodo bivši občinski bvelovulci delovau kakor (poslej z vso ognjevitostjo v prid ljubljenega stoine^a mestu, a tudi od novo uvoljeuiu občinskih svetovalcev je uverjen, da bodo delovali z vsemi svojimi močmi za koiibt in blaginjo oučiue. (Živalmi dobrokiici.) Župan naznani j>otem, da je c. kr. komo poveljstvo v Uradci po uarečuu c. k r. vojnega m i u i s t e r s t v a poslalo dopis, v katerem pravi, da % vojaške strani in putietuiu uikake pie-naredbe pn v o j a s k e in o s k r o o v a I u e m skladišči iu pri vojaški bolnici v Ljubljani, da pa je c kr. vojuo unuiatei sUo iz sanitarnih iu pioiiietmh oziruv za Ljubijauo pripravljeno umakniti se z dotičuimi poslopji z Dunajske ceste, toda le, ako mestna občina na drugem prikladnem prostoru s e -zida jednaka vojaška poslopja, vstro-zaioča zahtevam časa; ne s p u š c u h h pav razgovor, da bi odstopilo vsaj le jedcu del tega svojega posestva na zapadni strani proti Tivolskemu gradu. (Za ta del ponudila je namreč občina posebe 30 000 gld. Ta del pa Ivan Vladimir (načelnik), Zupančič Filip (namestnik), Klein Anton, dr. Sture Josip, Šubic Ivan. Ter "k Fran, Velkovrh Ivan. — Odsek za uboge: Župan Grusselli (načelnik), Klein Anton, Kune Matija, Proseuec Josip, Z tterer di časa Cavachtua vitez, Žitnik Jernej. — Policijski odsek: Dr. vitez Karol Bleivveio (načelnik), dr. Maj a ron Danilo (namestnik), Kune M , Seuekovič Andrej, Velkovrh Ivan, Žagar Karol, Žitnik Jernej. — Šolski odsek: Se ne kovic Andrej (načelnik), šubic Ivan (namestnik), Tomšič Ivan, Valentinčič Iguacij, dr. vitez Karol Dleivveis, dr. Majuiou Danilo, Pire Gustav. — Odsek za olepšavo mesta: Uavnihar Fran (načelnik), Valentinčič Ignacij (namestnik), Dolenc Oroslav, Pire Guatav, Šubic Ivan, Terček Fran, Zitterer di ca a CavaJcbina Matija vitez. — (Vojaško oskrbovalno skladišče in bolnica) v Ljubljani na Dunajski cesu bilo je včeraj v občinskem Bvetu Ljubljanskem zopet ua dnevnem redu, kakor poročamo na drugem mesti. V tajni seji je potem občinBki svet jedno-glaauo sklenil, du mestna občiua c. in kr. vojnemu eraru znova ponudi ISO.000 gld. za n a p o m i n a n i svet, in da so ta ponudba ij odpošlje dižavuemu poslancu Ljubljanskega mesta, g. K u ia r j n, s prošnjo, naj o ponudbi ueuiudoma obvesti prmtojue vladne kroge in s pomočjo svojih tovarišev skuša doseči obljubo, da a a ugodno ruši pouudba, od te obljube pa tudi stori zavisno svojo glasovanje za vladne predlogo zaBtran Dunajskih prometnih uaprav. — (Podžupanom meuta Ljubljanskemu) bil je v včerajšuji seji obč. sveta izvoljen znova gospod Vašo 1'etričiC. — („Indignacijo") je včeraj občinski svčt Ljubljuuski izrekel bivšemu obč. svetovalcu gospodu diu. V. Gregonču zaradi laktiču ih neresuic, katere je ou ua znanem shodu „Kat.-poi. društva" trdil o me.stuem gospodarstvu. Sprejel se je tudi predlog, da se ta sklep iu ž njim g. dr. Gregorič ovekoveči v zapisniku seje. Več o tem jutri v poročilu. — (Iz, a v a za poslanca g. Spin čiča.) Ccmvi dijaki posiai. so poslaucu Spmčiču po vodo ui postopanju uuučncgu ministra proti njemu adreso, ki ima uad 700 podpisov. To je lep dokaz odiočuusti češkega dijafttva iu slovanske vzajemnosti. — (Osobue vesti.) Vladui koncipist Anton 8i luii v Oelovci imendvan je provizoričuim okrajnim komibuiijem, kouceptna praktikanta liudoli vitez F bister iu ur. Artur Trotter pa kot vladuu koucipista pri politični upruvi na Koroškem. — Poštni olieijai g. Alojzij Vavpotič, znan kot uborcu umetnik nu citrah, premeščen je iz Gradca v Soiuu. — Pravni praktikant pn okrajnem sodišči v itibinci g. Matej Mrače imenovan je avskultau toni za kranjsko. — (Za rajnega Antonu Kneza) ua- ročila je Šišenska Čitalnica slovesno peto sv. mašo, ki bode v nedeljo due ID. t. m. ob polu 10. uri ua Šmarni gori. — Kakor se uam poioča, udeležili be je bodo tudi Seut Vidčauje in mnogi drugi prijatelji blagega iu rodoljubnega pokojuika. — (11 i m en.) Na Vrhniki poročil se je včeraj g*. Ivan Pir nato, c. kr. sodni pristav v Slovenski Bistrici, z gospodično Euio Mora v če v o. — (Ponarejeni pe t d es e t a k i.) Včeraj lioročali .-Min), da je bil izdan v Ljubljani ponarejen petdesetak. Izdavale ponarejenih denarjev oglasil s< je tudi v trgovini g. S oklica v Glediških ulicah, ti gospa mu ni hotela menjati petdesetaka, boječ se, da je ponarejen, nego poslala k sosedu, ki je tudi ta petdesetak menjal in se šele pozneje prepričal, da je dob I falsdikut. Ta isti človek kupil je na to tudi na Starem trgu uekaj obleke in plačal s petdesetakom, trgovec g. Šušteršič pa je poslal bankovec k Maverju, kjer so takoj Sjiozuali, da je pon are m ter obvestili policijo. Redarji prišli so nemudoma ua lice mesta in prijeli čakajočega Italijana in nekega sokrivcu njegovega ter oba odvedli v zapor. — (S le par s k »trgovec".) To dni prišel je mlad, precej eleganten gospod k neki trgovki z moko na I >•!..; ski cesti v Ljubljani. 1 'le al je razne moke kakih 10 stotov ter naročil, nuj se mu pošlje s poštnim povzetjem v Z. Češ, du tu unu svojo trgovino. Pokazavši pismeni kuvert u iirmo in izpolnivši železniški tovorni list hotel ju oditi. Brskajo po svoji listnici, pravi prodajalki, du mu munjka za neko plačiio 30 gld., naj mu iih torej posod' in vračuua jiri poštnem povzetji. Prodajalka dala mu je zahtevano vsoto, a že drugi dan dobila je iz Z. pismo, uaj počaka nekaj dni in ne pošlje moke, ker trgovec mora odpotovati na Dunaj. Govori bo, da je omenjeni trgovec prodajalko bržkone osleparil, kakor baje že prej nekatere osebe, ki niso bile oprezne in so se dale premamiti po nepoznanem človeku. — (Lunin mrak.) Nocoj bode luna mrk-iii 1 ii skoro popolnoma. Mrak se bode videl dobro v naših krajih in pričel bo bode ob 10. uri 11 minut zvečer, končal pa ob 1. uri 37 minut zjutraj. Ob 11. uri 54 minut bode 19 dvajsetin lune za-temnelih. — (Za cerkev na Rožniku) bode izdelal Ljubljanski kamnosek g. S. To man po naročilu g. župnika o. Medica lepo novo kamenito prižnico. Staro podobo matere Božje, ki je bila prej v glavnem oltarji, kjer je zdaj krasna Šubi-čeva slika, postavili so v levi stranski oddelek cerkve. Dolblino, v kateri je stara podoba, okrasil je tukajšnji slikar g. Barovski prav ukusno. — (Samomor.) V ponedeljek našli so hišnega posestnika Jakoba Do I i useka iz Kamnika v gozdu obešenega. Pogrešali so ga že od G. aprila. Bržkone si je sam končal življenje, ker se na truplu ni opazilo nikako poškodovanje. — (Novo gasilno društvo.) Iz Fužin na Gorenjskem se nam piše: Dne 8. t. m. utano-vilo se je pri nas gasilno društvo. To je za Fužine velikega pomena, ker so vse hiše brez izjeme z deskami krite. Volil se je ob jednem začasnim načelnikom g. Avgust Maly, tajnikom g, Hausenbilchler in blagajnikom g. Josip Košir mlajši. Največ zasluge za ustanovitev tega prekoristnega društva si je stekel g. Gustav Weiss, tukajšnji župan in sodni-: tukajšnjih fužin, ki je poduril društvu izdatno svoto kot ustanovnik. Dalje gre čast gospodoma A. Maly-ju in Hauseubiichler-ju, koja se nista strašila truda, ter hodila od hiše do hiše, da sta nabirala društvu potrebnih udov in novcev. — (Nesreča.) Iz Dolenje Vasi pri Ribnici poroča se nam: Danes zjutraj 7. t. m. šel je tukajšnji 40 let stari ravno na oklici stoječi neoženjeni delavec Janez Tekavec iz Dolenje Vasi v Gotenico. Imel je pri sebi diniraituih patron, koje bi se imele rabiti pri popravljanji ceste v Biirenheim. Po noči je bil novozapadli sneg vsa tla pobelil. V snegu zapazi Tekavec sledove medveda. Mogoče, da se revež že teh znamenj medvedovih jako zbai, ali pa da je v najbljižji okolici čutil medveda — kajti nakrat vzame dinamitno patrono v roke in jo zažge. Eksplozija patrone, preduo jo je iz rok vrgel, — provzročila je na njem grozno nesrečo. Obe roki mu je do členkov odtrgalo in ga tudi po obrazu ranila. Ueveža odvedli so v Dolenjo Vas, kjer mu je poklicani ranocelnik v prvo za silo rane obvezal, na kar so gn prepeljali v Ljubljano v deželno bolnico. Zopet žalosten dokaz, kuko previdno naj se ravna s tako grozno tvarino! — (Dolenjsko pevsko društvo) priredi svojim članom v soboto due 14 majnika 1892 v prostorih .Narodnega doma" v Rudolfovem pomladanski koncert pod vodstvom gosp. pevovodje V. Tučeka. Spored: 1. A. Nedvčd: nVeseli pastir", mešani zbor. 2. Dr. A. Dvcfak: „Dn, jaz te zapustim!" Dvospev, pojeta gospici Marija Pavlovič in Matilda Mechora. 8. Gj. Eisenhut: „Na Savi". Valček za moški zbor. 4. F. S. Vilhar: „Nezakonska mati". Sopran-solo, poje gospica Marija Pavlovič. 5. J. Gali: B Pomlad". Triglasni ženski zbor. 6. Gj. Eisenhut: „Ustaj rode!" Moški zbor. Točko 2., 4. in 5. spremlja na glasovirji iz prijaznosti gospod Ignacij Hladnik. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Strela v maji.) Pretekli petek treščilo je v poslopje posestnika Matije Zavreta v Ješevcu v Krškem okraji. Pogorelo je gospodarsko poslopje in je škode kakib 800 gld. — (Višjega deželuega sodišča Graške g a predsednik vitez Waser) nastopil je te dni dopuBt in se poslovil pri uradnikih višjega sodišča, u način, kako je slovo jemal, vzbudil je misel, kai ro beležijo tudi nemški listi, da pojde namreč gospod vitez Waser v pokoj. Dal Bog, du se ta vest vender že uresniči. — (Umrl) je pretekle dni v Knittelfeldu nadštubni zdravnik dr. Jožei Sok, kateri je bival mnogo let v Ljubljani kot polkovni in štabni zdravnik in bil tu v širših krogih znan. — (Posojilnica v Gornji Radgoni,) ki je bila osnovana nedavno in začela poslovati 16. februvarju, ima 57 članov. Do konca aprila bilo je vloženih 6898 gld. 80 kr., posojil pn se je dalo za 4276 gld. — (Koroške razmere.) Kakor poroča zadnji „Mir", dobila sta šolska sveta v Smihelu iu v Kazazah prepoved, da ne smeta slovenski dopi- sovati na okrajni šolski svet v Velikovcu. Jednako prepoved .dobil je že prej šolski svet v Globasnici. Šolski načelnik v Kazazah niti ne zna nemški in vender ga hote siliti, da uraduje nemški. To je že vrhunec ravi. , ; avuosti! Naredila se je pritožba na minister.-tvo. Čas bi res bil, da bo na odločen način naredi kone • tako neznosnim odnošajem. — (Podružnica bv. Cirila in Metoda zaLibeliče in okolico) na Koroškem ima občni zbor v nedeljo 15. t. m. ob 1/.J4. uri popolu-dne v Libelih pri Čerabu z običajnim vsporedom. — (Na Goriško gimnazijo) pride zopet za profesorja klasičnih jezikov bržkone trd Nemec, akopram je bilo mej prosilci tudi več Slovencev, ki pa neso našli milosti v očeb dež. šolskega sveta Goriškega in pa gospodov v Tržaški rumeni biši. Nemških profesorjev je v Gorici že itak preveč, zdaj pa pride zopet ua mesto pokojnemu Jenku — Nemec. Za vso gimnazijo je le jedeo iz slovenščine izprašan profesor. To je zopet lep, dokaz — ravnopravnosti ! — (Cesarjeviča lludoltdi vilenica v Divači) bode se slovesno odprla v nedeljo 15. t. m. in bode Bvečano razsvetljena. Svirala bode v jami godba. Početek ob 4Vs uri popoludne, ustopnina 50 kr. — (Konji v kavarni.) V petek zjutraj bili so v kavarni „Cafo Oriental" v Trstu redki gostje. Ko je namreč tramvajski voz peljal po Via Sanita, zlomilo se je voje. Preplašena konja sta se odtrgala in jo udrla pri odprtih vratih naravnost v imenovano kavarno. Da so uavzočni gostje prestrašeni se umaknili kolikor urno mogoče novo došlima gostoma, razume se. Na srečo ni bilo nezgode in odvedli so konja zopet k vozu, da nadaljujeta po tem izletu svoje navadno vsakdanje delo. — („Slovensko učiteljsko društvo za Koperski okraj") ima svoj redni občni zbor dne 19. t. m. ob 9. uri dopoludne v Buzetu, kjer se bode proslavljal ob jednem tudi tristoletni spomin rojstva Jana Amosa Komenskega in obhajala desetletnica obstanka društva. — Dnevni red: I. Pozdrav došli h. 2. Ob rojstveni tristoletnici J. A. Komenskega. Možki zbor, dr. G. Ipavic. 3. Slavnostni govor v proslavo Komenskega, govori g. Kri-stislav Bogateč. 4. Prečitanje zapisnika zadnjega obe nega zbora. 5. Poročilo predsednikovo. 6, Taj-nikovo poročilo, letno in za minolo desetletje. 7. Blagajnikovo poročilo, letno in za minolo desetletje. 8. Volitev treh pregledovalcev računov. (J. O ustanovitvi društvenega fonda, oziroma slovenskega učiteljskega podpornega društva wKomenskyM, v trajen spomin rojstvene tristoletnice poslednjega, poroča g. Karol Mahnič. 10. Volitev društvenega vodstva. II. Morebitni predlogi. 12. Sklep, cesarska pesen in učiteljska himna. Z ozirom na to, da je letošnji redni občni zbor izvenredne važnosti in za nadaljno koristno in plodonosno društveno delovanje največjega pomena, vabi društveni odbor vse č. i. p. n. gg. dr uštvenike s tem najuljudnejše in jim toplo priporoča, da se istega vsi, brez izjeme, udeleže polnoštevilno. Dobrodošli so nam tudi, da, celo lepo jih prosimo, naj blagovolijo k zborovanju priti tudi drugi sosedni, slovenski in hrvatski, č. i. p. n. gg. tovariši učitelji in prijatelji društva, koji se za stvar zanimajo. To je želeti posebno radi tega, da se moremo potem tem izdatneje mejsebojno bodriti in vzpodbujati k vztrajnemu, vsestranskemu, za obči blagor in prosveto prepotrebnemu delovanju, ter da naše društvo, jedino te vrste v Istri, tem vrednejše proslavi najženijalnejšega „učitelja narodov" in „prvega pedagoga sveta" in da tem lepše praznuje desetletnico svojega obstanka. Vsi pa, koji mislijo priti k zborovanju in udeležiti se potem skupnega obeda, blagovolijo naj to pravočasno, vsaj do 17. t. m., naznaniti gospoda Bernu De kar ju, nad-učitelju v Buzetu, da bode mogel isti, kojemu je, po blagovoljnem dovoljenji, izročena skrb za obed, potrebno še za časa ukreniti. — Na svidenje torej v Buzetu! Živela učiteljska zavednost in vzajemnost! Za odbor „Slovenskega učiteljskega društva za Koperski okraj" : Miroslav Anžlovar, predsednik. — (Prof. dr. V. J agi č) priobčil je v bolgarskih listih odprto pismo, v katerem protestuje proti očitanju bolgarskega pisatelja Ver kovica, da je porabil in za svoje duševno delo izdal neki Verko-vičev rokopis. Žalostno, da je prof. Jagić primoran braniti svojo čast pred napadi slovanskega pisatelja, a naši čitatelji bodo koj uganili, na kateri strani utegne biti privica in resnica, ako Jim povemo, da je Verkovič ožigosan pred vsem svetom kot falsifi-kator narodnih pesmij bolgarskih, in da je bržkone iz sebičnih razlogov hotel uprizoriti škandal, kakor se je pred kratkim dogodil na Madjarskem. Jutri „Jour-fixe". ;! Književnost. — „Vatrogasac", prvi hrvatski ilustrovani strukovni časopis. Došla nam je prva številka tega novega lista, ki se predstavlja v prav lični obliki. Na 16 straneh podaje mnogo zanimivega strokovnega gradiva, statistični, izkaz vseh ognjegasnih društev hrvatskih in tri slike. Izhajal bode po jo-denkrat na mesec na Trsata pri Reki in stane do konca leta 1 gld. 95 kr. Naj bi si ga naročila po sebno vsa slovenska ognjegasna društva, temveč ker ima uredništvo tudi Slovenca mej svojimi člani in se obrača tudi do bratov Slovencev s slovenskim pozivom ter hoče ustrezati tudi njihovim potrebam. Tako bi bilo mogoče, da si ustvarijo hrvatska in slovenska društva skupni strokovni organ. — „Narodne pjesme bosauske i hercegovačke junačke". Knjigovez Marko Sešelj v Mostaru vabi na naročbo omenjene zbirke, katere bode obsezala okolu 30 tiskanih pol. Pesmi nabrala sta povestničar J. P. J u k i Č iz Banjaluke iu slavni Omir Fra Grga Martič iz Hercegovine ter jih kot naslednika Kačičeva dala tiskati v Oseku. Zdaj namerava omenjeni knjigovez izdati nov natis teh pesmi, ki obsezajo 18.000 verzov v 50 pesmih. Predplačila (80 kr.) ali naročila (1 gld.) in 10 kr. poštarine pošiljajo se gori imenovanemu izdajatelju v Mostar. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 10. maja. Valutne predloge se bodo šele v ponedeljek predložile, ker se je zakasnil tisk nemškega in ogerskega teksta. Zagreb 10. maja. Pripravlja se tu adresa na papeža, v kateri se prosi, da potrdi za Zagrebškega nadškofa nasvetovanega kanonika Vučetiča. Posebno veliko je podpisanih plerne-nitašev in duhovnikov. Budimpešta 10. maja. Škofovske konference pričele se danes pod predsedstvom primasa Vaszarija. Rim 10. maja. Kralj konferiral zjutraj z Rudinijem in v sprejel popoludne Brina. Giolitti sestavil bode novi kabinet. Pariz 10. maja. Ministerski svet določil je naknadni kredit za odškodovanje posestnikom in najemnikom, ki so škodo trpeli po zadnjih dinamituih atentatih. Udova in hči Ve-ryeva dobita državno dosmrtno podporo. London 11. maja. V „Times" poroča se iz Aleksandri j c, da sta nemški konzul in egiptska policija prijela ubeglega blagajnika Jagerja. Z njim je bila neka ženska. Ko so ga prijeli, hotel je vstreliti z revolverjem, a bil razorožen. Bil je vsak dan na borzi. Našli so mej prtljago večino poneverjene vsote v bančnih biljetih. Hazne vesti. * ( F i a n t i š e k o n d f i č e k,) ki je — kakor smo poročali — nedavno koncertoval tako sijajno v Rimu, imenovan je častnim članom kraljevske glasbene akademije v Rimu. Kraljica italijanska poklonila u.u je prekrasen prstan z briljauti. * (»Srbska kraljica Natalija — dramatična pisateljica.) Bivša srbska kraljica Natalija pripravlja gledališko igro „Mati", ki se bode igrala na Francoskem. V tej igri se poteza za materinske pravice. * (Lepa dedščina.) V Meranu umrli meščan Jurij Semor, rodom iz Kassla, zapustil je svoje imetje, znašajoče 2 milijona mark, svojemu rojstvenemu mestu. * (Velika tatvina.) Na belgijski železniški progi ukradli bo neznani tatovi veliko denarno vsoto, ki je dohajala iz Peterburga in je bila namenjena za Pariz. * (Petstoletnico) praznovalo je dne 21. in 22. apr. vseučilišče v Ferari, katero je ustanovil I. 1392 mejni grof Albert 1. Dvor v Ferari bil je v 15. in 16. stoletji središče cvetočega literarnega delovanja v Italiji, k čemur je mnogo pripomoglo tudi vseučilišče. Zdaj je število učencev jako pičlo, nekaj nad 200 Slavnost vršila se je sijajno in so bili navzočni odposlanci vseh italijanskih vseučilišč. Tudi dva nemška vseučilišča — Vratislavsko in Bero-linsko poslala sta zastopnike, ki so bili srčno vsprejeti. l'riMiiiiv.ui . I. 1891. ■ ,-nslno diplomo c. in kr. ir«in Inskcmi iiiliiiMierwtva. tudenčna sol iz Marijanskih kopeli (v praftkih in kristalizovano). Dobljena iz nn|boa;ate j ftega zdravilnega vrelca v Jlarijanakih kopelili. iz Ferdinandovega vrelca, po izhlapenji brez drugih prime*, in ima po analizi prof. «lr. Ernesta E>udv»» »i ■ t *¥l'¥TT¥iniww#a Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od 1. marca do BO. aprila t. I.: 1, od podružnic : Ponikve na Štajerskem....... $>:j gld. — kr. Ženska podružnica v Ormožu..... 100 „ — „ Pivka............. 63 „ — „ t'irkno na Goriškem........ 35 _ — . Kostanjevica . Št. Jurij na Štajerskem.......41 Selica •...........'il .Moška Goriška..........37 II od darovateljev: Kmetska posojilnica na Vrhniki . . . Posojilnica v Kamniku...... „ „ i'osi ni i ni...... „ „ Ormožu....... , „ Celovcu....... - Vitatiji....... „ „ Crnomlji...... „ ff Gorenjem gradu .... „ „ Smiholju na Koroškem 9 „ Črnem....... Pralno društvo v Nabrežini..... Uro/.imeni k.......... V Tolminu nabrano....... Od Mohorjanov v Kopru...... Volilo Marije Hribarjeve...... Gosji, ltehek izguhljeno stavo. It Gornjega graUa pri igri...... Mlad t'eh uahral v hotelu „Metropole"' v Ljubljani . . ........ 28 Dt-lavsko bralno društvo v Idriji .... 5 V veteli družbi uahral g. Peztevšek . . S Podpora Ljubljanskega mesta..... 250 (iosp. M. Kokalj Goriški bpgoslovol za pirhe ..... 100 C 11 „ - 22 20 5 10 16 5 10 10 20 60 40 60 32 26 60 - - 50 g. .1. Zalokur, duhovnik v Ameriki . . 334 „ V Ljubljani, dne 30. aprila 1892. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Tomo Zupan, prvomestnik. Dr. J. Vošnjak, blagajnik. Tujci« 10. maja. Pri Itlttlleit Krajca, Pollak, Vary, P»nchka, Hahn, Milck, Maver, Kreidl, Kssingt-r, Breslumvr, Carminc z Dunaja. — Maforalla i/. Trstu. — Neiiuian iz Liuca. — Korošec iz Tržiča. — Hauer iz Velike Kaniže. Pri Mmiii: Swoboda, Pollak, Reichinan, Zi\vny, (Jieringer z Dunaja. — Gsell, Pietro. Nello, baron Wu-ohcrer iz Trata. — Sehick, Stampfl iz Prage. — Hajek iz Gradea. Pri iiiiueui kolodvoru: Hamas it Pariza. — r.irnas iz Gorice. — ltohitnchek z Dunaja. Pri a«Mtrl|Mkeiu cestarju : Tavčar it Ljubljane. Pri batajakeiu dvoru: K ti lic iz Kranja. — llol-m >m z Dunaja. Umrli so t IJuhlJanI: 0. maja: Marija Perhne, delavka, 44 let, Tesarske ulice št. 3, jetika. — Alojzija Marija Frank, paznikov* žena, 52 let. Hrenove ulice št. 11, vodenica. V deželni bolnici: 8. maja: Pavla Bolte, delavčeva hči, 3 leta, jetika. Meteorologično poročilo. -• 1 o Čaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura trovi i Mokri na v miu. s 1 " 7. zjutraj 2. popoi. y. zvečer 73M-4 .m. 733'7 mm. 788*4 mm. 9-8° C 15-40 c 13 8" C brezv. megla si. svz. dež. si. zali. ohl. 220 mm. dežja Sredo j,i temperatura 13 0", in 0 0 uad normah >u. XD\-i:rx0 Srebrna renta..... n 96 — — a 95 05 m 111 25 — n 111*46 5°/0 marčna renta . . . n 10125 — n 101-86 Akcije narodne banke . , DH8-— — 990'— Kreditne akcije .... n 317'5<) — 820*76 London ....... 9 119-70 — 119*70 Srebro....... • —-— — —•—. II 9-60V, - 9'ftO C. ki*, cekini..... 564 — 6*841 Nemške marke .... • 58'55 — * 68 .r>5 4/„ državne arefke iz 1. 1854 . 250 gld. 140 gld. 60 kr Državne srečke iz 1, 1864 100 „ 184 . 40 „ Ogerska zlata renta 4U/, . . • K 9 p H6 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . 100 ■ ?5 i Dunava reg. srečke 50/o . . 100 gld. 122 n 2f) , Zemlj. obč. avstr. 4,/iu/o zlati zast. listi . . 117 « 8 100 gld. 186 K 76 II 10 n ■2 r* a Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ 149 p *fi n Tramway-drnSt. velj. 170 gld. a. v..... 241 ■ 50 „ J JEVA Zahvala. Za vsestransko izkazano presrčno sočutje povodom smrti moje ljubljene soproge, gospe Marije Alojzije Frani roj. za mnogobrojno easteče spremstvo k poslednjemu počitku izrekam najiskrenejSo zahvalo; isto uko se zahvaljujem vsem onim, ki bo mi v tužnem položaji izrazili svoje tolažilno ločutje. Ljubljana, dne 11. maja 1892. -A.nd.re3 "Franih (696) c. kr. sodni sluga. Prodajalka najraje /. dežHe. vsprejme se takoj za branjarijo na deželi pod dobrimi pogoji. KieV pove iz prijiu-imsti upravniStvo „Slovenskoga Naroda". /487—5) na dobrem prostoru in z razširjeno trgovino iu zalogo daj«? m« takoj v najem, oziroma se tu.ti p»Mt'»tv«» pod ugodnimi pogoji proda. — Vec pove iz prijaznosti upravuifitvo „Slovouakega Naroda' (611—8) Nujno se iščejo: tarovNka kuharica: Uuliurl«*« za tn«> k ljudem brez otrok, 7 gld. plač«, dobra hiša; već natakaric na račun; moćna «lekl» za umivanje, 5 do 6 gld. — Več je izvedeti v posredovalnici služb in stanovanj u. fi.i \. Breg št. 6. (522) zabela za julie dobiva se v izvrstni izberi pri Ivanu Luekinaiio-ii. (20—25) MAG GI Privatni komptoirist I lepo pisavo, zmožen slovenskega iu nemškega jezika, l»ee Nluilto v kaki privatni plMarui. — Ponudbe se naj pošiljajo pod znamko K. S. iinravniAtvu „Sloven-skega Naroda"*. [512—3) Vozne zvezke (K^T' najprtpravnejie in najeen#|le vozno karte sedajnosti, veljavne za vsak vlak, letu«* karte, prirejanje poneb-11 i it vlakov priporoča (.413—4) Jcs. I=a\ilin x*- I_,3-u."bl3arLl m j na nnhu potovalna pisarna, kjer je tudi 0 potnvanjii po celem svetu vse potrebno brez-plučiio pozvedett. /a piHincii odgovof naj se znamka priloži. Jutri v četrtek dne 12. maja ob 3. uri popoludne (556) prijateljski shod gostilničarjev in kavarnarjev v gostilnfci £. Antona (Všnovar-ja v liniji va*»i ni. 8i Pri poilpisanki dob« rH9—3) za nizke ceno pomoe iu Nvet, kakor tudi za gotovi (as penxlJo (popolno oskrbovanji). Udova Emilija Nasko zdravnikova liri, preNkuwenn bakiea, OoNpodHkp ulitke hI. Si, II. uadHtropJe. rhod in zvonec sta tudi v Židovskih ulicah St. 4. ^ Na najnovejši iu najbohij uaciu a ♦ iniiotiie (328—19) J :z»?ie In z€^o?ja ♦ ? mtavlja bran vnukih holaoia ter opravlja piomko« ^ ^ vniiiu in v ne aohiaa opvraelj^« — odfltranujfl o ♦ Eobue koleolue | iisturtenjem živca ♦ j zobozdraTiiik A. Paichel, 5 J poleg oevljarakegu moaui, v KOhler-Jevl hill, 1. ondntr. J v Zavrstniku pri Litiji, h tremi kamni in s stopami, v dobrem ntanu, z lepo lego tik okrajne ceste; proda se iz proste roke. — Natančneje pove iz prijaznosti Ivan ",s^7*atlcoriIg,gr, trgovec v Šmartinu pri Litiji. (515—2) miravnoHt s Frarcoskega pri prljan , naj bol I ie stare vrste, v ate-CV^i-^ftvt kiriiieah a 3 gld. in v malih ste-4£XISf* ' kUMiicah a 1 gld. 75 kr. Piccoli jeva lekarna „Pri angelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. I ii4i n j ti na»'o*T'itfB sh gpfttti intfsrftju ! 11 J Brockhausov „Konverz. leksikon" —_ ±3. IzzčLčižsl ==— 17 zvezkov, lopa vezbarina, dobro oliraiijen, proda se pod ugodnimi pogoji. YeČ pove upravništvo „Slov. Naroda". Zahvala in priporočilo. Usojamo se naznanjati čestitim našim naročnikom najuljiulncje, da smo po prijateljskem dogovoru razdružili konsorcij za instalacijo vodovodnih naprav. Zahvaljujoč se srčno za tako ohile dokaze zaupanja, naznanjamo, da hode vsak izmej nas tudi na dalje izvrševal vodovodna instalacijska dela samostojno, ter prosimo, da se nas tudi za naprej počasti z dobrovoljno naklonjenostjo. Z odličnim apoStovanjem ',r>**' *' Srečko Nolli. Albin C. Achtschin. Jos. Stadler. Krasni uzorci za zasebne kupce zastonj in frankovano. Ivnjiirii uzorcev /.»i k roj aro nefraiikovano. l3-^o za ololofco. Pernvije in dosking za duhovščino, predpisano blaco m o. kr. uradnikov uniforme, tudi m veterane, ognjegasoe, telovadce in /a livreje, sukno za billarde in Igralne mize, nevaljano sukno, tudi nepremooliivi , M lovake suknje, pralno blago, potne ogrlnjače od gld. 4 do ttUl. 14 itd. — Kdor hode imeti hvalevredno, poiteno, trdno, čisto volneno sukno, uu pa cenene ounje, kakor jih prodajajo kramarji od hiie do hiie in katere niso vredne, da se plača zanje krojaču za delo, obrne naj se do Ivana Stikarofskega v Brno. Permanentna zaloga sukna za već kakor 1 ... milijona gld. Največja razpošiljalnica na kontinentu. YO\#orilr\l P- n- publiko pred tvnlkniiil, katere pripo« OVdrillJ: roeajo ..oNtnuke«*, ..eoiipone*« po »-IO SS In takozvane „odreske" ia »alonake ol»li*ke. Nlepam^vo SO vidi že la teua, da no ti Ođraakl |eduako dolgi« kajti taki odrezkl se aeittav-IJaJo trn nemo«leriil li, pohabljeullt lit u*-riva|»ro«laviillt koiundov. Ta ■Hulkarna roka, katero kupijo te tvruke iz «lrui;e lu tretje roke« Je vredna koma) tretluo avo{e oeue. KazpoNil|nm »auio po povaetjl, >a vee kakor 10 tfld. traukovano. — I>o|»Im«»vmii|« v nemlkem, ogerskum, će-fikein, poljskem, italijanskem in francoskem jeziku. (<235—18) TT 680 CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (902-18) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh speoerljsklh., dellkates-prodajalnlcah in kondi torija h. Tečaj za cepljenje ameriških tri. I»ii«' 27. in -s. milju t. I. bode na Slapu pri Vipavi brezplačni tečaj (kurs) za poučevanje o cepljenji ameriških trt. Poučevalo se bode v zimskem cepljenji (z zamaskom) in v poletnem ali zelenem praktično, to je, prvo kakor drugo ho bode izvrševalo pred očmi udeležencev. Tečaja udeležiti se sme vsakdo. Vender naj se ga udeleže prvi dan (27. t. m.) od sedme ure naprej vinogradniki iz Vremske in zgo-ranje Vipavske doline, torej od Grabnov pa do Gob, Slapa, Gradišča. Drugi dan pa vinogradniki iz spodnje Vipavske doline, od Goč, Slapa, Gradišča naprej. Revni Vremci dobodo za pot na Slap in nazaj 2 gld. in 1 gld. 20 kr. na Slapu za hrano in prenočišče. Kdor hoče to denarno podporo dobiti prosi naj za njo «1© 22. tekočega meneča pismeno pri podpisanem vodstvu. Na poznejše prošnje se ne bode oziralo. Vsaki prošnji za podporo, (katere ni treba kolekovati) dodati mora prositelj priporočilni list župništva ter županstva svojega, vsaki prošnji utisojena morata biti tudi uradna pečata obeh. P. n. župništvo in županstvo pa podpisano vodstvo naj udaneje prosi, da izvole to naznanilo blagovoljno v cerkvi in pred cerkvijo občinstvu objaviti. Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu pri Novemmestu dne 5 niHJa 1H92. (506—2) Josip Sernec naznanja. da odvetnik v Celju reselil svojo pisarno iz Jos. Humerjeve hiše Celjske posojilnice poprej (503—2) Reiterjevo hišo v Ljubljanski ulici štev. 1, «- ■•vi-i- *i* *i» *i» »i» »i* »X, .A, .A. »A. .A. »A, .A. A, »A, »A. ,A« «A» *A> .A. «A./vvr_» I T T T T T T T I T T T T T T T T T T T 1 T T T ^X Odlikovan na koroški deželni razstavi 1605. leta. Priznanja in priporočila iz vseh krajev monarhije. i I. kranjska izdelovalnica žicastih žimnic in žičastomrežnih postelj Ljubljana (HIšUn). poleg Itoft1er-|eve plvarne priporoča fcieaate /.iiiiiiict- na|l>olji*e vrat« za otroake poatel|e po ti in veft, »» »» m •* Velike J* „ „ n aW I imIi ua obroke. "Val (211—21) Zalagatelj za holmce, hotelo, zavod«*, kopeli, ville, zaaebtiike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila se točno izvrdo. — Kdor kupi već, dobi odpust od cene. Pil! Z Ila&itrodajtt S Razprodaja modrobelo postekleae plošče-vinaste kuhinjske posode pri Andr. Druškovič-u trgovina z železjem v Ljubljani, Mestni trg št. 10. Dobiva se tudi vsakovrstno liltino Iu kuhlujjMko orodje po najnižji ceni. — S (em ponuja ho vsem p. n. KOMpotlarJeui, KOMlilulearJein, predMto|ulMtvoiu bolni« itd. najboljtia prilika, a%o|e klano In k uh i h Jako orodje po ceni dopolniti ali pa «i uovo ouilaliii. NPVft^tam Priporočam svojo ualaae. iu ^IPVPoiaHI novo gospodarstvo sestav-I j eno hitkuo potrebne! no !■ aeleaa od Kld. 15*— do gld. aOO'—. I munja naručila me ta kaj in vestna tmotrihi, (54—34) 9 P. n. Usojam si naznaniti, da sem po 19 letnem službovanji kot tehniški vodja in stavbinski mojster čestite kranjske stavbinske družbe odstopil od te službe in ustanovil lastni svoj stavbinski obrt v svoji hiši na Marije Terezije cesti št. 10 in tu otvoril svojo pisarno. Oprt na mnogostranske izkušnje in svojo lastno delavno moč pri skromnih zahtevah glede zaslužka, moči mi je tekmovati najuspešneje z vsako konkurenco ter se priporočam v prevzetje novih gradenj, v pre- in prizidovanje, dalje za vsakovrstna popravljanja, prenovljenja in skladnja dela, istotako za vsakeršna tesarska in krovska dela ter v izvrševanje načrtov, proračunov in v dobavo gradiva za zidanje, zagotavljajoč najsolidnejšo iu najvestnejso izvršitev. Najodličnejšim spoštovanjem Viljem Treo (493-3) stavbinski mojster in arhitekt. f ti f i. ti □j Doering'ovo milo s sovo po svoji kakovosti nedoseženo, jako očiščeno, nevtralno toaletno milo brez primefianega luga ali drugih tvarin. Vzdrži in množi lepoto kože, zboliša polt, odpravlja s kože vse nečistosti ter upliva v vsakem slučaju oživljajoče ln osvežujoče na koto. V nasprotji a drugimi toiletnimi mili je to absolutno neškodljivo tudi 60 bo vabi vsak dan. Uaal Zgodnje staranje, grapava koža, riuteče roke »e nemogoče. Nepogrešno za žensko toileto. Radi svoje finosti je to milo slasti porabno za