LJUBLJANA St. 275 Muhi priMn (Ui arah ta b pt$ V Trstu, v tortk, 23« novembra 1928. Posamezna številka 30 stot Letnik Ll f nw( k dtn zjutraj rum ponfdpa. NaraMu: n t mene L 8.-leta L 38.—, cdo leto L m—, v •ene Številke 80 atet. — Oglasnim n 1 (72mm): n trgwihe in obrtne oglue TS rtot, u ccliflt, vebili L 1.20, c|l£tc denanih avotef L 2.— oglasi: 30 stot ca besed* najmanj L & Uredništvo in upravmitro: Tnt (S). ulica S. Franceaco d'Aniti 20. T— Witi spor, ki se že več kot pol leta zavla-j8^ bo 9Pet stoPUo v osPredJe-čuje. Na predzadnji seji, ki se je vršila a a «• n ll pred kakimi desetimi dnevi v Londonu, D1 VSI ravnatelj „AVailtija" so delegati sklenili predlagati rudar- DObemill v FrMCiJ* jem, naj sprejmejo predloge, ki jih jel postavila vlada. Ugotovili so, da boljših: Naraščanje sovraštva francoskega tiska pogojev ni mogoče izsiliti. Po predlogih ministrskega odbora, ki se bavi z rudarskim sporom, se zveza rudarjev od: poved uje svojim zahtevam po splošni pogodbi, ki naj bi veljala za vso državo, zahtevam glede sedemurnega delavnika in glede plač, ki so bile v veljavi leta 1924. Delovnih pogodb z delodajalci ne bi več sklepala rudarska, zveza, marveč posamezne okrajne organizacije rudarjev. Vlada pa namerava izdati nekako temeljno pogodbo, ki bo služila za podlago pri pogajanjih med lastniki rudnikov in med krajevnimi organizacijami rudarjev. Ustanovila se bodo tudi posebna razsodišča, ki bodo odločevala v gotovih spornih vprašanjih. Vlada je skušala ustvariti kompromis med obema spornima strankama, delodajalci in rudarji. V predlogih, ki jih je formulirala, je upoštevala glavno zahtevo lastnikov rudnikov, da na; bo sklepanje delovnih pogodb omejeno lia razna rudarska okrožja; zagotovila pa je tudi rudarjem razne ugodnosti, tako da bi rudarji ne izgubili nobene izmed onih pridobitev, ki so si jih iz-vojevali z veliko stavko 1. 1921. Izjemo bi tvorilo samo vprašanje delovnega umika. Rudarji bi potemtakem uživali še zmerom gotov odstotek od čistega dobička rudnikov, ostala bi jim pravica do pregledovanja knjig, ki jih vodijo lastniki rudnikov, zagotovljen bi jim bil minimum zaslužka, ne glede na izvršeno delo itd. Ker so se iz vrst delodajalcev oglašali taki, ki so izražali svoje nezadovoljstvo s predlogi ministrskega odbora., je vlada izjavila, da bo lastnike rudnikov potom zakona prisilila, da sprejmejo te pogoie, če jih rudarska zveza ne bo zavrnila. Kakor smo že omenili, je konferenca delegatov sprejela predloge vlade in na,svetovala, je tudi rudarjem, naj teh predlogov ne zavrnejo. Rudarska zveza je odredila glasovanje in vse je ka zalo, da bo stavke kmalu konec. Kajti ni bilo verjetno, da bi rudarji glasovali proti predlogom, ki so jih njihovi delegati že sprejeli. Proti vsakemu pričakovanju pa so se rudarji s precejšnjo večino izrekli za nadaljevanje stavke. S 460.806 glasovi proti 313.200 so zavrnili vladne predloge. Kljub takemu izidu glasovanja pa je konferenca delegatov v petek pozvala okrajne organizacije, naj takoj pričnejo pogajanja z lastniki rudnikov. Delegati so pač uvideli, da bi bilo nadaljevanje stavke ne samo nesmiselno, pač pa tudi skoro nemogoče. Upoštevati je treba namreč, da so pričela rudarski zvezi primanjkovati denarna sredstva, radi česar ni mogoče več dajati podpor stavkujočim rudarjem. Naravna posledica tega pa je dejstvo, da se rudarji v vedno večjem številu vračajo na delo. Od približno 800.000 rudarjev se je do sedaj povrnilo v rudnike že več kot 300.000. Pomanjkanje in beda v vrstah rudarjev sta pričela krhati rudarsko stavko. Delegati so to upoštevali in skušajo sedaj rešiti, kar se pač še rešiti da. Stavka angleških rudarjev ima pravzaprav svoj izvor v okupaciji Porurja s strani francoskih čet. Ko je na svetovnem trgu izostal premog iz Porurja, so angleški premogovniki pričeli delati s polno paro in z velikimi dobički. Rudarji so izrabili ugodni trenutek in so zahtevali zvišanje |plja»c. Lastniki rudnikov so tej zahtevi ugodili. Ko so se pa v Porurje povrnile normalne razmere, se je položaj izpremenil. Porur-ski premog je spet pričel delati konkurenco angleškemu premogu; lastniki rudnikov na Angleškem so bili primorani znižati cene in zahtevali so radi tega znižanje plač in podaljšanje delovnega urnika. Rudarji pa so se temu uprli. Delavska zveza je grozila s splošno stavko, ki jo je vlada komaj v zadnjem hipu preprečila: sklenila je podpirati premogovno industrijo za dobo devetih mesecev. V tem času pa naj bi posebna komisija izdelala načrt za rešitev krize. Stvar ni uspela.. Pogajanja so bila brezuspešna: 3. maja je izbruhnila splošna stavka, ki je trajala devet dni; rudarji pa so stavko nadaljevali. Kako so se stvari pozneje razvijale je znano. Tudi če bo stavka sedaj kmalu prenehala, bo ; čuti ti njene posledice še dolgo. Anglija pač še nekaj mesecev ne bo mogla izvažati premoga v taki meri, kakor ga je izvažala pred stavko, .kajti jasno je, da bo skušala predvsem pbnoviti domače zaloge premoga, obnoviti na bo hotela tudi domačo težko proti Italiji RIM, 22. (Izv.) Kakor poroča «L'Im-pero» se je bivšemu ravnatelju «Avan-tija» Pietru Nenniju posrečilo prekoračiti neopaženo italijansko-franco-sko mejo pri Colle de* Moncenisio. Včeraj je došel v Pariz, kjer je bil sprejet z velikimi častmi v uredništvu prosi u-lega lista «Quotidien». Dotični list prinaša, seveda, pravi «L'Impero», Nenni-jevo poročilo o položaju v Italiji, v katerem pravi med drugim: «Fašizem je postal mednarodna Jnevarnost in baŠ radi tega ga moramo razkriti in mu napovedati mednarodno borbo. Vse države, ki želijo miru in ki delajo za mir so od njega ogrožene. Mussolini podžiga italijanski šovinizem In jpri-i pravi j a vojno. V našem boju proti diktaturi se ne borimo samo za Italijo, ampak za celo Evropo, kateri grozi nevarnost vojne». «Je Čudno», pravi „LTmpero" k temu pripovedovanju, «da dosežejo sovražniki fašizma, ki ga hočejo pobijati, ravno nasprotno: priznavajo njegovo veliko silo in; ga povzdiguje j o».' Vsi listi javljajo, da se je v poslednjih dneh sovraštvo francoskega tiska proti Italiji zopet poostrilo, in to celo v tisku, ki je bil do sedaj umerjen in objektiven napram Italiji. Aretacija kapetana Giuliettila RIM, 22. (Ižv.) Pred dnevi je bil aretiran nekdanji predsednik genovske mornarske zveze kapital Giulietti. Ko so se polastili fašisti mornarske zveze, je kapitan Giulietti skril fonde mornarske zveze, ki so baje znašali približno 11,000.000 lir in katere je bajfc deponiral pri nekem genovskem odvetniku. Kakor pravi «Giornaie d'Italia», se je Giulietti v petek odpeljal iz Genove v Rim, da doseže avdijenco pri min. predsedniku. Čim je prišel na postajo Termini je bil proglašen za aretiranega in je bil takoj odpeljan v zapore Regina Coeli. _ Konflnitile kimunlstoo RIM, 22. (Izv.) Kakor poročajo rimski listi, so bile v mestu Lucca odrejene prve konfinacije proti 5 osebam, med katerimi sta tudi bivši poslanec komunistične stranke odv. Salvatori in bivši poslanec liberalne stranke inženir Benedetti. Oba bosta konfinirana za dobo petih let. inž. Sagramoa o proizvajanju jekla in uvozu železniškega materijala. Jutri bo razpravljal o vprašanju znižanja cen na drobno In debelo. Strašni viharji v llgurskem zalivu Ogromna škoda - Železniška proga po-rnšena - Voda odnosla vse kopališko pravo - Vet ladij razbitih • Nekatere so so potopilo GENOVA,. 22. Včeraj zvečer in pono-jči je divjal v ligurskem zalivu strašen vihar. Velikanski morski valovi so kporušili nad sto metrov železniške proge Genova-Ventimiglia in sicer pri Corniglianu Lig-ure. Železniški promet Je bil tamkaj i«kinjen. Potniki so morali radi tega t'ad al je vati vožnjo z avtomobili. Med fcenovo in Savono se je .železniška pro^a razsula na peterih mestih. Na več krajih so morski valovi razrušili pokrajinsko cesto. Velikanski vihar je popolnoma odnesel streho električne centrale v Savoni. V Genovi so morski valovi udrli v mesto, poplavili korzo I tal i a ter poškodovali v pristanišču nekatere ladje. V Spe zli se je potopil neki vlačilec. Morski valovi so odnesli vse kopališke naprave ter močno poškodovali hanger pomorskih letal, ladjedelnico Ansaldo San Giorgio in več pristaniških pomolov. V Porto Venere sta se potopili dve ribiški ladji, človeških žrtev ni bilo. Morje je poplavilo tudi več nabrežnih vasi. _ Povodili v Tlcliftii BELLINZONA, 22. V ticinskem okraju divja že nad 2-0 ur silna nevihta. Na-rastle so tudi vse reke in jezera ter poplavile vse obrežne kraje. umira Uzunović na dvora BEOGRAD, 22. (Izv.) Predsednik vlade Uzunović je bil sinoči od 18. do 20. ure pri maršalu dvora. Novinarjem je izjavil, da obvešča ministra dvora če-stokrat o tekočih poslih, da jih maršal poroča kralju v Topolo. Volitve na zagrebški univerzi BEOGRAD, 22. (Izv.) Včeraj so se na zagrebški univerzi vršile volitve v akademsko podporno društvo. Od 1500 članov je glasovalo 1228 dijakov. Zmagala je Jugoslovenska skupina s 460 glasovi večine, dočim je hrvatski blok, ki je vodil vrlo živahno agitacijo, ostal v manjšini. Za predsednika podpornega društva je bil izvoljen član demokratskega študentskega kluba «Jugoslavi-je» Josip Cvetic. Po rezultatih glasovanja so se vršile pred univerzo precej živahne manifestacije, ki pa so potekle brez spopadov. Britanski imperij Med imperij alni odnošaji - Anglija in d o mini j oni enakopravni - Imperijalna konferenca bo kmalu zaključena LONDON, 22. Imperijalna konferenca za 1. 1926. bo kmalu končala svoje delo. Nedeljski listi objavljajo poročilo komisije za proučevanje medimperijalnih odnošajev, poročilo, ki je velike važnosti in ki predstavlja' enega najvažnejših dokumentov v zgodovini velikega imperija. Komisija je zavrnila predlog, po katerem naj bi medimperi-jalne odnošaje urejeval poseben ustavni zakon. Poročilo pravi: «Velika Britanija in dominijoni so avtonomni in ustavno enakopravni, niso podrejeni drug drugemu; druži jih ista vez odvisnosti od krone in so svobodne članice britanske skupine narodov. Popolna enfikopravnost Velike RTM ?? Tt Tokiia noročaio da se ie Britanijc in dominijonov bo odslej te- zdSvenos^^a^Ssaoe6^illmeljni M tvoril za zdravstveno stanje japonskega česana odnošaje med posameznimi deli impe-zelo poslabšalo. Zdravniki pravijo, da' J ^ ;Papeški konsistorij' se sestanp 29. decembra RIM, 22. (Izv.) Papeški konsistorij je uradno določen na 20. in 23. decembra. Dne 20. decembra se bo vršil tajni, dne 23. decembra pa javni konsistorij. Imena novih kardinalov še niso znana. Kakor se ugiba, bodo podeljeni kardinalski klobuki treh cerkvenim knezom, med katerimi bo brez dvoma belgijski primat Van Roeyn. Procesi proti atentatorjem so pričnejo v januarju RIM, 22. (Izv.) Procesi radi atentata na življenje min. predsednika bodo po novem zakonu v najkrajšem Času izročeni posebnemu tribuna! u, ki bo tudi v najkrajšem času sestavljen. Kakor se potrjuje, se bo vršil proces proti Zani-xmiju v januarju, proces proti Lucet-ti j u pride na vrsto v februarju, proces proti atentatorki Gibson, ki je bila iz norišnice zopet prevedena v ječo, utegne priti na vrsto v mesecu marcu. fladzorsoalnn služba ob meji poverjena fašistovski milici RIM, 22. Da so doseže homogene j ša organizacija nadzorovalne službe ob državni meji ter nadomestijo v tej službi kr. karabinerji, je načelnik vlade on. Mussolini odredil, da prevzame nadzorovalno in varstveno službo vzdolž državne meje fašistovska milica, ki bo imela v to svrho samostojna povelj ništva. Vodstvo policijske službe na meji ostane Še nadalje v rokah funkcijonarjev javne varnosti. Vprašanje znižanja cen Zborovanje vrhovnega gospodarski svota RIM, 22. Danes predpoldne se je sestal v ministrstvu za narodno gospodarstvo vrhovni gospodarski svet. Radi odsotnosti ministra Belluzzo predseduje sejam sen. Silvestri. Popoldne ob 16. bo gospodarski svet proučeval poročilo comm. Falck-a in bo v najkrajšem času nastopila katastrofa. ___ Sofki KM&r-BttBrtraglfeoa umrla ZAGrjiB, 22- (Izv.) Včeraj je v Zagrebu po daljši bolezni umrla na srčni kapi gospa Sofka Kveder-Demetrovi-ćeva, soproga poslanca Jurija Deme-trovića, ena naj odličnejših j ugoslo venskih pisateljic. Pogreb se bo vršil jutri popoldne v Zagrebu. Zofka Kvedro-va-Demetrović je bila rojena 22. aprila 1878. v Ljubljani. Po dovršeni meščanski šoli je bila več let • privatna uradnica v Ljubljani, nato upraviteljica «Edinosti» v Trstu. V poznejših, letih je mnogo potovala in študirala ter se kmalu začela udejstvovati kot pisateljica. Ko se je leta 1898. preselila v Napadi mefaikanskega lista radi splet-Trst se je docela posvetila' pisateljeva- 'kaljenja Združenih držav v Srednji nja». Komisija za proučevanje interparlamentarnih odnošajev je izpremenil a tudi naslov kralja Kralj, ki se je do sedaj imenoval «vladar združenega kraljestva Velike Britanije, Irske in domini j onov», se bo odslej naziv al «kralja Velike Britanije, Irske in domini j ono v»; iz naslova sta torej izpadli besedi «združeno kralj estvo». Vsi angleški listi podčrtavajo veliko važnost listine, ki določa o glavi in si pretresla možgane, dočim je njen otrok ostal po čudežnem naključju nepoškodovan. Nesrečna ženska je bila prepeljana v mesteo bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti približno dva tedna. nekaj v rokah, kar pe priče ne more pre-' ciziratL Tudi on govori o podstrešnih vratih. Državni pravdnik zahteva sa Liposicha 10 mesecev ječe. Brani odvetnik Contreras, ki izvaja iz razprave mnogo za obtoženca ugodnih momentov. V celoti obstoja v vsem le dvom o kriminalnem udejstvovanju Liposicha in v dvomu se mora sodišče odločiti ved* no v dobro obtožencu. Sodišče je obsodilo Liposicha na pet mesecev in 25 dni radi poizkufiene tatvine. Sodišče ee je včeraj bavilo e Čepel nikom Emilijem, ki je obtožen tatvine kolesa, last tvrdke F.lli Orlando. Odnesel ga je iz veže glavne poŠte v Trstu, kjer ga je pustil uslužbenec imenovane tvrdke Cigoi. Obtoženec priznava dejanje v celoti in ja vzrok tatvine veliko bedo, v kateri živi. Prič ni: Brani ga odvetnik De Prati, ki pa ne more storiti drugega za obtoženca, kot da prosi zanj usmiljenje. Cepelnik je obsojen na tri mesece in 15 dni zapora, kazen, ki je precej nižja od tiste, ki jo je zahteval državni pravdnik, to je šest mesecev. Tržaško sodišče Tatvina v člstflnfol rlfa. Včeraj se je tržaški kazenski senat bavil z zadevo Liposich Josipa, 25-letnega bivšega delavca v tržaški čistilnici riža. Obtožen je, da je dne 18. marca t. L in tudi prej odnesel iz mlina v tovarni za 850 lir bronastih ob v lak in kovinastih blazinic. Tatvina je kvalificirana in obtežena s tem, da je Liposich že večkrat predkaznovan. Liposich pravi, da ni Ml takrat več u služben v omenjeni tovarni in da je prišel k načelniku mlina Glavichu, da ga zopet zaprosi za delo. Pri čakanju je zaspal. Zbudil ga je Sele Glavich, ko ni bilo več delavcev v mlinu. On da je zbežal — sam ne ve zakaj. Rihard Micheresi je načelnik tovarne. Kot bivši funkcijonar javne varnosti pove svoje mnenje o tatvini, za katero smatra odgovornim Liposicha. Našel je s silo odprta vrata v podstrešju mlina — od tam bi lahko Liposich vrgel ukradene stvori tovarišu, kr bi ga čakal na cesti. Priča Glavich Franc, vodjo Oeia v mlinu, potrdi v glavnem izpovedbe Micheresi ja. Našel je Liposicha ob dvigalu. Imel je TELESNA VZGOJA SPORT «AMt» - «Zm» 7 đ (prekinjena). Rupena 3, Saksida L 1, Sakaida IL 1, Renko 2r Po Številkah bi bilo razvidno, da nedeljska prvenstvena tekma ni bila v ničemer zanimiva, ker pa ni res. «Zora» obstof* iz ljttdi, nam večinoma znanih, ki posedujejo poleg precejšnje rutine tudi pretirano dozo bojevitosti in so zabavni, ker skrajno glasna na igrišču. Tekma ni bila lepa. «Adria» je igrala slabo, brez prave volje. Ni našla vrednega nasprotnika in se zato igračkala. Vrbec je bil tistih iz njegovih slav? nih dni — v napadu je manjkal Golobič — halfi so biti nekoliko leni, vendar pa najboljši na igrišču. »Zora* ima lepo napadalno vrsto, a slabejšo brambo. Lahko trdimo, da tej četi ne manjka tehnike, pač pa resnosti. Najboljši v tej četi je bil Cimolino, za njim Bucik. Prva čas je vladala «Adria» neprestano. Šte-blej in Cesar sta pometala na sredi igrišča, nap dalna vrsta «Adrije» je bila vedno pod vrati Zore». Opažalo se je pomanjkanje GolobiČa, ki bi brezdvomno dvignil rezultat. Prvi goal za «Zoro» je bil «klasi£en». šel je namreč skoro za cel meter ven iz vrat. Sodnik pa je «videl» goaL Drugi čas je «Zora» prisilila Rupeno II do precej lepih izpadov. Toda to so biH le trenotki ostalem je napadalna vrsta «Adrije» skozi ceki dobo nadaljevala svoj neizprosni pohod, lepo se-kundiran od halfa Šugana. Proti koncu je počila duša v žogi. Incident, Sodnik g. Bertoncelj. TableauJ S. R. «Adria» rez. - «Pro Vasaib 6:5 Lepo tekmo šteje v aktiv o «Adria». Posebno lepo je igrala napadalna vrsta «Adrije». Načelnik Budihna je zabil dva iiijMi uli a goala. Tudi «Pro Vašari» je odigral dobro tekmo. HAZENA «Adria» - < Starti M (prijateljska). «Adria» je izgubila s forfait 6:0 tekmo za ploščo in odigrala prijateljsko ter zmagala. Obe četi sta odigrati začetniško sicer, a kljub temu lepo tekmo, ki je ugajala vsled žnilnuti in bojevitosti igralk. Ugajala je branilka «Sparte* in precej tudi vra-tarica. Nekoliko slabe ji so halfi, ki jim bo treba še mnogo šole v pravilnem kritju. Napadalna vrsta «Spartea» je napravila kar je mogla, a nima strela na vrata. V četi «Adrije» se je odtikovala Golobičeva. Tudi druge niso igrale slabo. Seveda je bila tekma za nas drugorazredna, a bi vendar zaslužila nekoliko večje zanimanje. Sodnik g. Paviovič — dober. «Zarjn* (Bazovica - «*rimcife» (2:0) (4:2) V nedeljo 21. novembra se je odigrala nogometna tekma med gori navedenima četama na igrišču « Zarje* v BscsvicL Vreme ni dovotiki moštvom razviti tiste igre, ki smo jo vsi pričakoval, »Primorje* se m mc0o. uveljaviti kljub svoji težki igri. Mlada «Zarja* je s svojo igro iz-v oje vala dvojno zmago; a tem j> pokazala, da se s pravo športno disciplino in skrajno dobro volju doseže dva krat toliko kot s surovim nastopanjem. Izguba boli, vendar to treba z jekleno voljo premagati, ker vsaka šz#nba razsodnosti škoduje le četi sami; vpliva na dober potek igre in kaže nogomet, ta vendarle lepi in koristni šport, v skrajno slabi luči. OneaS bi pri tem, da *e dolžnost športnih načelnikov oz kapetanov, da vzdržujejo absoluten red do kosca igre. Igrišče naj nam bo svetišče in am shajališče razgrajačev. Potek igre. - iogo ima «Zarja» ter preide v lahko premoč, katera je v kratkih presledkih pretrgana od »Primorja* s posebno požrtvovalnostjo Miania, toda obramba »Zarje je na mestu in kmalu zabije Srebotnjak s fugo prvi goal za «Zar-jo». Po lepi vezavi na pasažo Glažarja zabije Sre-botnjak drugi goal za «Zarjo». »Primorje« primerno odgovarja z napadi, ki pa ne doredejo do pozitivnega strela v vrsta. Prvi polčas konča s tem rezultatom. Drugi polčas v IIIMI apn premoči »Primorja*, v katerem se zopet cosrača Srebotnjaku z dvema krasnima fugama zabiti fc dva goala za »Zarjo*. •Primorje» začne s teiko igro, ki jo sodnik ni bil v stanu brzdati. V tem času padeta dva goala za »Primorje*, edea od teh ncsbranlpv kazenski strel. — Četa zmagovalka: F. Sc!rwamberger, Kriimančič L, Schuramberger IL, Kritmanćič IL, Glažar, Srebotnjak, M are, Ferluga. Tu—ii■ u - «Caocordi*» 2z2 (1:2) (prekinjena). Vprašanje, ki bi se sooralo včeraj rešiti, je ostalo še odprto in poteklo bo še mnogo nedelj, predno bomo videli ti dve četi v borbi ene proti drugi. Na drugi strani pa obžalujem slab začetek letošnjega prvenstva, ker je razvidno iz naslednjih vrstic. Potek: «Corcordia» izbere igrišče z burjo sebi v prid. «Tommaseo» stepi v obrambo in skuša držati nasprotnika fia bolj oddaljenega od svojih vrat- To se pa kljub vsemu trudu ne posreči, ker je igro nadviadovala burja. Niti močni tommasejski strelci niso mogli spravili žoge črez sredino igrišča, temveč jo je zajela burja in jo zanesla nar a j v kot. V prvem polčasu je imel «Tommaseo» 18 kotov. Le par krat so «tojimasejc»» prekoračili sredino & D. Plimosfr Danes zvečer ob 8. uri skupni sestanek v društvenih prostorih. — Predsednik. M. Dt »Baikovlje* . 1 K. »Jadran* (Herpese t r • Radi močnega veti a včerajšnja tekma ni mogla soditi pravega športnega užitka O premoči ene ali druge čete ai mogoče govoriti, posebno rada tega, ker so Barkovljani nastopiti le z 10 igralci. Tekma se je pričela ob 1430. Goal zmage v prid M, D. »Barkovlje* je zabil v prvem poSčasu kape« tan fikeri. Od igralcev sta se ■■jhnij pokazala vratarja. Sodnik ne preveč dober, publika zelo nedisciplinirana. S. in ogrožali vrata in prišti bi tudi do uspeha, če sodnik ne ustavil igre,-to pa po nepotrebnem, lccr se je nahajal neki neigralec na igrišču oddaljen kakih 25 metrov od prostora, kjer se je izvrševala obrambi, Id je kljub neprestanem napadanju nasprotnika znala držati vrata lahko raženo neoma-deševana, če pomislimo, da je imel eno desetino časa iogo v rokah vratar in da je le dvakrat žoga prebila vrata. Polčas. «Cone o rdi aki ni zamogla v prvem poičaau zabiti več kot dva goala, se nahaja sedaj v groznih skrbeh, ker je prepričana, da ne bo mogla vzdržati če triurno napadanju «Toi V osmi minuti prvi uradni goni za «Toc Le enkrat prekorači «Coacordta» sredino, takoj odbita od nasprotne obrambe. V It. prekine sodmk igro. Zakaj? Radi btf- Sod dobesedna izjava: -Mietil sem, da bo v druf^m pol čas lu končala burja.* — Sodnik g. D. Santf* Vesti z Goriškega Goriike mestne vesti Smrtna kosa. V petek popoldne je umrl trgovec z lesenimi izdelki in kuhinjsko posodo g. Miha Kozm&n. Bil je daleč okrog znan. Bolehal je dolgo časa. Pokojniku naj sveti večna luč, žalujočim rodbinam Kozman, Mervič in Reya naše sožalje! Osebna vest. Odpustno postopanje je uvedeno proti učitelju Antonu Medveiu iz tolminskega Loma. Liktorsko posojilo. Goriška trgovska obrtna zbornica je razposlala vsem večjim tvrdkam okraja poziv, naj podpisujejo kolikor je v njihovifi močeh za liktorsko posojilo. Poziv pravi, da je razpisano liktorsko posojilo predvsem v okrepitev lire. Izdaja se posojilo po 87.50». Zanimiv proces. Skoro ves pretekli teden se je vlekil pred goriško poroto proces proti gotovemu Lo-visutti-ju iz Ločnika radi vele-izdaje in pa vohunstva v korist Avstrije na škodo Italije. Ne bi omenjali procesa, ki zadene pred vsem furlanski del naše dežele in pa nekatere goriške italijanske kroge. Tekom zasliševanja prič so nekatere priče, posebno neki Franc Perco hudo izpadali proti osebam, ki zavzemajo sedaj odlična mesta. Poleg bivšega župana Zottiga ter cav. Andreja Perca si je privoščil posebno sedanjega didaktičnega ravnatelja in poteštata v Šempetru Cecchio. Očital mu j>e organiziranje dobrovoljcev za napadanje italijanskih čet horečih se na' Kalvariji. Ti očitki so vzbudili med številnim občinstvom ter na sploh v Gorici živo komentiranje. Odvetnik Zennaro je z njemu prirojeno vnemo in- gorečnostjo posvetil obrambnemu zagovoru skoraj dva dni. Z minucijoz-no natančnostjo je predočil politične razmere na Goriškem ob vstopu Italije v vojno, vpliv Faiduttijeve stranke v Furlaniji, obnašanje iredentističnih italijanskih krogov ter val denuncijanstva in obtožb, ki je zagrnil deželo o priliki izbruha svetovne vojne. Lovisutti je bil le brezpomembna oseba, za katero ni nihče vedel, ker se ni uveljavljal nikjer v politiki. V soboto je bila izrečena razsodba, s katero je bil Lovisutti obsojen na pet let ječe in 5000 lir globe ter na poravnavo sodnih stroškov. Izpred gorttkega trfbunala. Ivan Vuga je vdrl meseca junija lanskega leta v stanovanje Frančiška Blažiča v Morskem, kjer je nabil gospodarja in napadel Matildo Tinto. Zato je bil obsojen na dva meseca ječe. Peter Stucin je ukradel v minulem septembru po noči duhovniku Francetu Coti-ču v Cerknem dve uri. Plačati bo moral zato petdeset lir. Anton Križnič iz Ljubljane, obtožen, da da je sodeloval pri nekem ropu v Kobdilju, da je streljal na karabinirje, ki so ga zasledovali, bo moral sedeti dve leti in petnajst dni v ječi in plačati tisoč lir kazni. Tri in dvajsetletni Jane Josip iz Kojske-ga je meseca februarja 1925. v družbi s tremi drugimi tovariši, ki jih še ni dosegla roka pravice, odprl trgovino Josipa Šraja in odnesel iz nje blago, klobuke, srajce v skupni vrednosti petnajstih tisoč lir, je dobil dve deti, šest mesecev in osemnajst dni ječe, 600 lir kazni in mora plačati stroške, pristojbine in škodo. PODGORA- Pofkraviia. V potoku skozi Stoparco, džt napraviti županstvo obrambni zid, ki je zelo potreben, kajti ob sedanjem vednem deževju je pot v Britofu že močno sprana radi prestopa vode, ki dere skozi vas, mesto da bi tekla po potoku v~ Sočo. Prav bi bilo, da se iz tega potoka napelje voda skozi cevi do bližnjih hiš, ki nimajo sedaj nikake pitne vode v bližini. Prenos občinskega urada. Te dni jso Jprenesli občinski urad od pevmskega mosta, v Grojno. Nam Podgorcem je s tem, deloma ustreženo, ker je sedaj urad bliže naši vasi, vendar pa M želeli, da se ta prenese zopet k mostu in t* mogoče v svoj lastni dom. To * ne bilo težko, če se prenese vojna odškodnina od stare šole iz P od gore k mostu v Pevmo, kjer je bi! tudi pred vojno občinski urad. — Pomislite in storite I Posadke milicije. S početka je imel miličarsko posadko samo Komen na Krasu. Sedaj so jo pa dobili tudi vsi drugi večji kraji na Goriškem. Zadnje čase so se nastanili miličarji v Tolminu, Podbrdu, Bovcu. Tudi v nekaterih drugih krajih je nastanjena milicija kakor v Cerknem, Idriji, Kobaridu. Odkar imamo poteštata, je pri nas poznati malo več reda. Dobili smo namreč — redarja. To mesto je dobil strog, a pravičen F ur lan. Domačini niso za to službo niti prosili, ker nobeden ni vedel, da je razpisana. Po boljših informacijah smo zvedeli, da razpis službe policaja se sploh ni izvršil. Pa naj bo že kakor hoče, avtomobilisti in klevetniki so že precej občutili strogost novega policaj«. — Tajništvo opravlja pri nas isti tajnik kakor v sosednem Števerjanu. Tu in tam ima seveda istega predstojnika. Zlobni jeziki pravijo, da ni pravično, če vzdržuje podgorsko županstvo števerjanskega tajnika. Ne pomislijo pa te glavice, da je Ste-verjan najubožnejša vas v deželi, medtem ko smo mi močni davkoplačevalci. Usmiljenje je panavsezadnje vendar lepa reč. Ce kdo išče podgorsko županstvo, mora malo na sprehod — v Grojno. Tam v samoti, kjer je edina hiša in slučajno gostilna, si je izbral naS poteštat svoje bivališče. leč v resnici i^ujno potreben, mishlmo pe« da je nujnejša poprava naših poti, ki se nahajajo v tako Žalostnem stanju, kako« že nikoli! Gotovi smo tedaj tozadevnibr hitrih ukrepov našega poteštata in ob enem pričakujemo, da se kmalu zopet pre-nese občinski urad v bližino pevmskegai mosta, kjer je bil vedno, od ustanovitve županstva podgorskega. Sedaj imamo do občinskega urada tako dolgo pot. in tako slabo poti TOLMIN. Sodntfa. Kakor doznavamo, je bila na podlagi ovadbe nekega človeka, ki Ima že polno; drugih ovadb na svoji vesti, uvedena preiskava proti g^ Močniku, uradniku tukajšnje sodnije. Posledica preiskave bo najbrže r* ta, da bo premeščen iz Tolmina v druge kraje. Močnik je vnet pristaš fašizma ter zaupnik gotovih krogov v Tolminu, toda kot se vidi, mu niti to ni pomagalo. Priznati pa moramo, da je s poznavanjem jezika in našega ljudstva opravil silno dosti dela na jako obremenjeni tolminski sodniji. Po njegovem odhodu bodo še večje pritožbe ljudi o slabem postopanju sodnije radi pomanjkanja osobja. ŠEMPETER Prenesene Benetke. V dobi neprestanih poplav in deževanja nudijo naše ceste jako ljubko sliko: Crea in črez so pokrite z vodo. Priteka voda ia Gorice, pridruži se ji še ona iz Vriojbice in se razliva prek in prek. Opozorili smo že prejšnje občinske upravitelje na to neznosno stanje. Zato opozarjamo danes ponovno nato sedanjega poteštata da se zavzame za odpravo tega stanja. Predvsem bi se moralo tudi nekaj ukreniti glede onih preglobokih za otroke nevarnih cestnih jarkov proti Vrtojbi. Dano nam je bilo upanje, da se s pri-% hodnjo pomladjo prične obnovitev cerkve. Pa je res že skrajni čas, da dobimo, zopet enkrat dostojen božji hram. Po tolikih posredovanjih in birokratičnih ovinkov je naša vas zadnja, ki nima še svoje cerkve. VIPAVA Te dni je odšel od nas na svoje službeno mesto v Ajdovščino poveljnik karabinir-ske postaje g. marešal Tedesco. Pri nas je služboval le mesec dni, vendar je zapustil med nami najboljši vtis. Vkljub težkim in kočljivim? stvarem, s katerim je imel opravka, kakor s preiskavo loziških dogodkov in razpustitvijo dveli vipavskih društev, ni pustil v nemar ljudskih potreb in storil in ukrenil je v tem kratkem času marsikaj, za kar smo mu hvaležni. V znak spoštovanja smo se od njega poslovili s častnim večerom. VIPAVSKA DOLINA. Tenorist Fnrlan. Kakor nam pripovdujejo, je začel zopet strašiti po deželi tenorist Furlan iz Renč Hodi iz kraja v kraj, od farovža do šole, od trgovca do krčmarja, predstavlja se kot izreden tenorist, proti kateremu so razni Bratuži, Pečki, Rijavci in Šimenci razbiti lonci, pripoveduje tu, da ima mesto na Ajubljanskein gledališču, da mu pa manjkajo sredstva, tam zopet, da bi se rad izpopolnil na dunajskem konservatoriju, dat se je pa spri doma, ker so proti temu, da bi bil on umetnik. In še vedno se dobo ljudje, ki podpirajo nesrečnega umetnika, ki mu vedno sreča laže, z večjimi in manjšimi vsotami; «Edinost» je že opozorila čitatelje nanj. Furlan ni noben umetnik, on bi le rad živel udobno na račun drugih. Goriška okolica ga je že spoznala, zato osrečuje s svojim »zvonkim glasoin» vipavsko deželo. Sel je celo na Col, samo da je lahko visoko pel. KNEŽA GRAHOVO. Tatvina. Tudi našo vas so obiskali tatovi. V četrtek pozno zvečer, ko je padal dež in razsajal veter, so tatovi izrezali na vratih trgovine Katerine Drekonja blizu ključavnice luknjo, skozi katero se jim je končno posrečilo odpreti vrata od znotraj. Zagospodovali so temeljito po štacuni in ko je prišla drugo |jutro flastnica trgovka, -da odpre trgovino, je s strahom dognala, da so jJ bili obiskali zelo dobri «odjemalci». Po kratki preiskavi je ugotovila svojo škodo in jo cenila na deset tisoč lir. Naznanila je seveda takoj tatvino karabinirjem, ki so se lotili zasledovanja. Od nekega dečka 'so zvedeli, da spi na seniku njegovega očeta tuj mož. Šli so na senik in dobili tujca, ki je drnjohal in smrčal. Zbudili so ga, vprašali ga po imenu in namenu. Povedal jim je, da je devet in dvajsetletni mizar Anton Muravec, doma iz Lokavca in da je vedril v seniku, ker ni mogel radi nevihte nadaljevati svoje poti. V tem je opazil eden izmed karabinirjev pod senom vrečo, ki ni bila dobro pokrita. Odvezali so vrečo in bile so v njej trgovki Drekonji iz štacune ukradene stvari. Na podlagi takih dokazov o krivdi so karabinirji aretirali vedrečeg* mizarja Murovca, ki pa ni hotel izdati svojih tovarišev. ZAPOTOK PRI ANHOVEM Tri nujno potrebne stvari. Verska opravila. - Le vsak mesee prihaja k nam duhovnik brat sv. mašo, in sicer od Kodermacov v slov. Benečiji. Potrebni smo pa bolj pogostih verskih opravil. Obračamo se radi tega do goriškega nadškofa, da bi nam po možnosti poskrbel za rednejšo duhovniško službo, posebno še, ker ljudje redno odrajtujejo celo bero. Že itak smo zapuščeni, vsaj duhovniška beseda naj bi nas večkrat obiskala. Š o 1 a. - Do etos je bil pri nas g. učitel) Milan Jereb. Zapustiti je moral te kraje iđ ga zelo pogrešamo, ker je bil splošno pri* ljubljen. Seda: smo brez učitelja in bre« 3ole. Otroci s prepuščeni samim sebi i* lezejo zato v analfabetizem in podivjanost; Naprošamo <%ato šolske oblasti, da bi nanr poslala kak»> učno moč. Mislimo, da n^ operacija. «Tommaieo» se Ima zahvaliti svoji Dvomimo, da je MI prenos urada tako da* bodo v zadregi za učne moči, ker je znancf V Trsta, dne 23. novembra 1928. « EDINOST* da je polno mladih učiteljev in učiteljic brezposelnih. Cesta in beda. - Ceste, ki jih je deloma izboljšala in zgradila potreba vojne, polagoma propadajo. So že postale skoro čisto neprehodne. Le prav malo teže po par kvintalov Se moremo pripeljati po njih, sčasoma bo še to odpadlo in ne bo mogoče niti tega več. Občina se niti najmanj ne zmeni, da bi vzpostavila možnost prevoza z našimi kraji. Letina je bila čisto za nič, sedaj nam pa še slabo vreme onemogočuje kupčijo z drvmi. IDRIJA Podpore oškodovancem po jiovodnJL Vremenske in drag« neprilika. Videmski prefekt je nakazal potom tukajšnje kr. podprefekture iz fozida nabranega za oškodovance po povodnji od 27. sept. tek, leta svoto 15.000 lir za poplav- ljence v idrijski mestni občini. Svota je bila razdeljena v soboto 20. t. m. deloma med slabše situirane oškodovance, ki do sedaj niso prejeli nobene podpore, deloma med oškodovance, ki co že v prvič prejeli nekaj podpore. — Vreme jo kislo in nezdravo. Dež lije Že skoro dva meseca« prav majhnimi presledki. Od juga se vale težki oblaki, iz katerih se vlivajo močne plohe. Treska in grmi kakor v pasjih dnevih. Včasih se nebo na nagi oma zjasni, toda le za kratek čas, potem lije znova. Ljudje in živina trpijo, ker ni mogoče napravljati niti stelje niti drv. Idrijski posestniki krav grabijo vsako leto listje v eraričnih gozdih proti odškodnini; tudi letos so nekateri že dobili tozadevno dovoljenje, niso pa še nagrabili nikakega listja; drugi pa sploh ne dobijo več dovoljenja, Češ da je čas pretekel. Kadar bo suho vreme, bi pa menda lahko dobili listje vsi kakor druga leta, saj ga do d^nes še tako ni nihče dobil niti koša. onemogočila vsako igranje. Gledališče so uporabljali vojaki, več let pa se je uporabljalo tudi za razdeljevanje apro-vizacije. Po razsul u so uporabljale italijanske čete za svoje predstave gledališče, in to do marca ,1920., na kar je oder zopet prišel v stare roke, dasi precej poškodovan. Naslednja leta do 1921. so bila cvetoča leta idrijskega gledališča Pod pritiskom razmer in rasnih oseb, pa se je 1. 1924. oder podrl in gledališče se KRITIKA Ko je bil Goethe še mlad, se je vpra^ šai, kako bi mogel dobiti objektivno £>ii0" treba" drugače poskrbeti. Tedaj so sodbo o literaturi in umetnosti. Vpra- bile v gledališču tudi lesene lože. Te šal je tu, vprašal je tam, toda modri so sicer uredili jprvi uradniki, ki so možje so se le smehljali nad njegovim jih pozneje smatrali zai svojo last. Po^ vprašanjem. j zneje se je to odpravilo in vsak, kdor Peljal sem se v Upsalo (slavna staraj je hotel imeti ložo, je moral plačati na-švedska univerza), da bi se učil nauka i jemnino. o lepem in se prikopal do prave sodbe. J Posebno se je trudil za notranjo Ni se mi posrečilo. Končno sem mislil,- upravo in olepšavo! idrijski kipar Hn da bom dokazal, da so Šekspirjeve ve-! slikar Jurij Tavčar; priznali so njego-selo igre «šund»; toda nihče ni prizna!: ve zasluge in mu pustili eno ložo v mojih dokazov. .Pozneje ?sem vprašal i dosmrtno uporabo. profesorja. Ta se je smehljal in odgo-' V pritličju je bilo 17. V I. nadstr. 19 voril približno: «Kolikor glav, toliko na-!lož; v pritličju zadaj stojišče, spredaj Znanost jrumetnost Idrijsko gledališče Idrijsko gledališče je eno najstarejših gledališč in nekateri celo trdijo, da najstarejše v Evropi. Ustanovljeno Je bilo za časa Marije Terezije, vendar se natančna letnica še ni dognala. Domneva se, da se je zgodilo v letih 1770.-80., ko se je prejšnja shramba za orodje spremenila v gledališče. Zgodovinarji in ustno izročilo trde, da ga. je sezidala cesarica M. Terezija, torej je ona njegova ustanoviteljica. ( ^^^ ^ „t^^ laacim de- Poznejša poročila pa pravijo, da se. iaVcem. je sezidalo na zasebne stroške, kar je bilo verjetno in je šele tekom čaSa prešel v last erarja Cesarica, da je darovala le garderobo in kulise. Tedanji Čas in razmere so pripomogle k zgradbi gledališča. Snovale so ae šole, pisale knjige, ustanavljala (društva in gledališča. Druge duševne zabave ni bilo v zapuščeni Idriji in zato je ;bilo treba gledališča. Zgradili in opravili so ga uradniki in rudarji in je bil namenjen prosveti in dobrodel-nm namenom. Ko so izmrli pravi lastniki, ga je prevzel rudnik v oskrbo, dasiravno ga je v moralnem o žiru nadzorovala že preje politična oblast. Gledališče je zapadlo nato dolga leta v pozahljenost, dokler se ni zanj pobrigal gledališki dirigent K. Poli. Gledališče je jelo razpadati in treba je bilo pomoči Prva prošnja za pomoč ni uspela, pač šele druga. To se je zgodilo 1. 1842. in za 30 1. pozneje se. je gledališče zopet popravljalo. Stroške zidanja je prevzel erar, za ostalo pa je precej zavlekla in šele na pomlad 1914 enaka zemski. Lunina gostota j® za eno je bila mogoča prva prireditev. ] tretjino manjša, od zem&ke. Če vzame- Izbruhnila pa je svetovna vojna in j mo vodno gostoto za mero, tedaj vidi-. a' mo, da je Jupitrova gostota le za spozr nanje večja od nje, zemska je 5Mt krat tako velika, od Merkurja je pa 4.7 ali pa še večkrat tako velika. To, kar imenujemo teža, je resnično le privlačnost zemlje. Stvar, ki tehta tu en kilogram, bi tehtala na luni manj, na solncu pa več. En kilogram z naše zemlje bi tehtal na Jupitru približno dva kilograma in €5 dkg. Merkur je manjši in lažji od naše zemlje, zato bi 150 kg. težko breme tehtalo tam morda komaj 60 kg., če bi ga pa postavili na luno, ki je še manjša in lažja, bi pa teh- talo komaj 25 kg. Toda isto breme bi na solncu tehtalo že dvajset kvintalov. Sredobežna sila na planetih ni upoštevana pri teh računih. Pri raznih planetih je tudi različen Čas, ki ga potrebujejo, da se enkrat za- Naša zemlja (Dalje na IV. strani) Še le na pomlad 1925. se je posrečilo /»pet postaviti nov oder Dram. društvu. Rudnik je gledališče popravil in pobelil. Naš oder je največji v Jul. Krajini, tako v grlobino kakor v širino, v ostalih | sučejo okoli svoje osi. ozirih -pa precej pomankljiv. Premikanje kulis itd. je precej težavno in nepraktično, oder, zadnji del bi se moral nekoliko vzdigmtž; instalacija luči je trdna, a ne deluje povsem dobro. Veliko je tudi pomanjkanje shrambe £a kulise in garderobe. Za zadnjo se na-| vadno uporablja nekdanje stranišče. Dvorana ima sicer zadnje čase razne varnostne naprave, ki pa niso nič v primeri s tem kar je potrebno. Nabava novih sedežev, dvigniti pod itd. in odstranitev dotičnih olepševalnih kolov. Sezona 1925.-26. je hila na višku. Ker gledališče ni zadostovalo potrebam se je hotelo od pomoči. V počitnicah 1926 so se delali načrti, toda sezona se ni pričela. Gledališče" je oetalo zaprto. k nekaj zanimivost! o planetni Izmed vseh zvezd, ki jih vidimo ponoči na nebu, je planetov le sedem, naša zemlja je osmi. Vse ostale zvezde' so sama solnca. Možnost je pač, da ima vsako izmed neštetih solne v vsemiru svoje lastne planete, ni pa nikakega upanja, da bi jih kdaj videli, ker je razdalja brez primere velika- Teh osmero planetov, ki jih poznamo, so zvesti spremljevalci našega solnca in ker je slednje razmeroma zelo blizu nas, so tudi njegovi planeti dovolj blizu, da jih lahko vidimo. Po oddaljenosti od soln- Povodom proslave petindvajsetletnice poroke TEREZE SNKSUM-V0D0PIVEC HALI OGLASI »BUB-ttHMl^ffl&Rfr SREČO, preteklost in bodočnost življenja povflf kiromant v Via della Pieta 12, vrata 6. 177$ IŠČE MESTA v trgovini jestvin v mestu ali n« deželi dvajsetleten mladenič, prost vojaščine. Na* slov pove goriška upravmštvo. HIŠICO ▼ Rojanu, na Opčinah ali sobo s kuhinjo iščeta nemška zakonca. Via Media 5, vratar. 1770 POROČNE sobe iz p ar je nega bukovega« mahagen nijevega, topolovega in jesenovega lesa, slavonsko delo od L 1700 naprej. Turk, Via S. Lazzaro It. 10, Pozor no naslov. 1777 ŽIVINOREJCI pozor) V zalogi piva v Ajdovščini dobit« po ugodni ceni ječmenov slad (Malz) za/ krmljenje živine. 1778 ČRVLJARSKEGA pomočnika, dobrega delavca, sprejme takoj v trajno delo RešČiČ v Postojni. 1768 RUDOLFA V000PIVEC svojih ljubljenih stari še v, Želijo podpisani: na mnoga leta! Hvaležni sinovi in hčere. 1217 2URKOVO blizu Sušaka, Jugoslavija. Hiša s tremi sobami, predsobo za jedilnico, z vežo, podstrešjem, kletjo 5X9 m. z dvoriščem, vodnjakom in približno 2000 m3 obdelanega zemljišča se ceno proda. Hiša leži tik ceste in blizu pristanišča in je povsem prenovljena in pripravna za trgovino pocebno f poljskimi pridelku Na željo se lahko kupi zemljišče v neposredni bližim pod -jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje: Fran Jagodnik, Reka (Fiurae), Via Garibaldi 30. 1753 zorov». j sedeži in pred temi prostor za godbo. Nato sem izdal svojo prvo veliko dra-! Oder je imel precej prostora, a bil je. mo. Vsi veliki listi so pisali o nji. O pes-~J brez stropa, da so lažje premikali ku- ca^ih naštevamo v tem redu: Merkur, iiiku so govorili le kot o sleparju, ki piše samo zato, «da vzbudi zanimanje«. Moji prijatelji so mi poslali list, toda jaz ga nisem bral. Dramo so tedaj pozabljali. Deset let pozneje so jo igrali znova in so dejali, dai je dobra; in od tistega časa do danes so jo uporabljali za priliko, da so z njo otvorili »največje gledališče v državi». Neki velik kritik je bil gluh, a je kljub temu kritiziral gledališke predstave. Slišal je napačno ali nič; to je pač nekoliko neprijetno za dramatike. Daaies ne vprašam nikoli več, ali je objektivna kritika možna ali ne. Pač, možna je kritika, ki je za poznavatelja tvarine lahko objektivna, in to je kritika znanosti. Kritik vidi na odru spreten posnetek (danes podpref.). Gledališče se je izpraznilo in čuli so se glasovi, da ga sploh ni več treba. L. 1904. se je neka komisija izjavila, da se v gledališču radi javne varnosti neigranegu igrokaza in ga objame ob- j ne sme več igrati, ker je notranjost le-čuclovanje. Nato bere original, ki je iz*-; sena. Mestna občina je to priliko upo-šel v knjigi, ^ni bil igran. Pesniku1 rabila in prosila gledališče za požarno originala je napravil krivico, ker dela ni poznal z odra. Filister z akademično ali brez akar- lise. j Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, L. 1892. so napravili nov vhod, ki Uran in Neptun. Vsa skupina s solne em stoji še danes. Sedanja stavba je 27 m vred nosi ime «solnČni sestav* ali s tu-dolga in 12.5 m široka. Oder je meril jimi besedami «sol ar ni sistem«, tedaj- 8 m v dolžino in 11 m širine. VI Največji med vsemi planeti je Jupi-gledališče je vodil glavni vhod, dvoje1 ter, najmanjši pa Merkur. Srednja od-stopnic v prvo, dvoje v garderobo, in daljenost Jupitra od solnca je 483 mi-eden na oder. Prostora je do 450 ljudi- j lijonov milj (ena milja meri 1609 me-Od 1. 1903. naprej se ni več igralo v j trov). Razdalja med njim in našo gledališču. Nar. Čitalnica je dobila! zemljo je 370 milijonov milj, kadar svoje prostore, kjer je napravila tudi nam je najbližje, in 608 milijonov, ko oder in ga prepustila «Dram. društvu«, j je najbolj oddaljen. Neptunova odda-.Tudi Kazmsko društvo je prenovilo: ljenost od solnca je Šestkrat tako ve-svoj oder v prostorih pri Črnem orlu lika kakor Jupitrova, Merkur, solncu Vsem sorodnikom, prijateljem in .znancem naznanjamo tužno vest, da je naša, nad vse ljubljena mati, tašča in babica Marija Brcar DENARNIM ZAVODOM, ODVETNIŠKIM PISAR. NAM in obrtnim podjetjem se toplo priporoča -'.a službo uradnika, dopisnika, administratorja hiš, magazinerja ali primerno zaupno mesto, tudi par ur dnevno, v vseh pisarniških opravilih izvežburd bivši poslovodja dveh slov. tiskaren, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi. Plačilne zahteve skromne. Ponudbe: Ivan Meljave c, Via Antonio Stoppani 5, IL 1770 PRSNI SIRUP priporočljiv proti kroničnemu kadiju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L 7.50, za otroke L 5.—. Dobiva se samo v lekarni Castelanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1481 roj. Obersnel SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in katara, uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let s« prodaja samo v lekarni Castcllanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dciristria). (1524J PRILETEN gospod želi znanja v svrho ženitve a priprosto, a pridno gospodično od 35—40 let staro, danes, 22. t. m. ob 11. uri nenadoma Samo resne ponudbe s sliko, ki se vrne, pod «Vesna» na, tržaško upravništvo »Edinosti*. preminula. SEŽANA, 22. novembra 1926. (1&16) Žalujoče družine: Brcar, Loj k, Doljak in Štrekelj. 1 1769 BABICA diplomirana sprejema noseče. Via Ma-donnina 10, IL 1773 BABICA, svterizirana, sprejema noseče. Govori] slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1%' 151$ najbližji in najmanjši planet, ima, povprečno računano, le 36 milijonov milj do solnca; njegova oddaljenost od naše zemlje pa znaša od 50 do 136 milijonov milj Leto na Jupitru traja skoro dvanajst takih let, kot jih merimo tu na zemlji. Merkurjevo leto je pa dolgo komaj tri mesece. Eno leto je tisti fcas, ki ga porabi planet, da enkrat obkroži solnee brambo. Odstranili so lože, oder in napravili prostor brizgalnam. Zadan je bil torej udarec staremu Kakor vemo, napravi itača zemlja to pot demične izobrazbe, ki mu manjka fan- spomeniku. 120 let je služil svojemu; v približno 365 dneh in Šestih urah. Ju-taaje, da prednost delu brez fantazije [namenu. Od starega gledališča zidane-j pitrovo leto je eaio daljše, ker je nje-pred delom s fantazijo. Zato bi nikoli!ga za časa Marije Terezije so nam osta-j gova pot okoli solnca daljfta, nasprotno ne smel soditi o takem delu. te pa izja-! li samo še zidov L pa je Merkurjevo leto tato tako kratko, vi, da izgubi pamet. Če gleda fantazije! Nevarnost v notranjosti je bila res-]ker je tudi njegova pot okoli solnca bogato delo, je s tem razodel svoje kur- nična, ker bi se bilo lahko vnelo. Ne- kratka. Po vrbu tega pa ne potujejo vsi je možgane in bi ne smel nobene kriti-1 varnost je pretila od petrolejk, ki so planeti enako hitro okoli solnca. Merit e več napisati. j razsvetljevale gledališče. Vendar pa je kur naprhner je pravi zajec v hitrosti, Profesor, ki ne more slišati drugih bilo za varnost poskrbljeno dovolj: iz-ljudi, da govorijo, se utrudi že po prvem; bodi, ognjegasci, dimnikar, voda v so-dejanju. Toda vseeno piše gledališke dih. kritike, o katerih vselej izjavi, da je prvo dejanje najboljše; «nato delo utrujam; to pomeni, da je profesor zaspal, ker je postal len in truden, ko je slišal druge govoriti. Po Strindbergu. — F. B. Naročajte in širite „EDINOST" Predstave so se vršile v novih pro- on napravi od 23 do 95 milj na sekun do; Jupiter pa kreha počasi naprej in prepotuje v sekundi komaj osem milj. Različna je tudi gostota rasnih plai- storih, ki pa niso zadoščali, posebno v netov. Jupitrovo truplo je zelo redko; poletnem času radi vročine. j manjša je celo njegova gostota nego Do I. 1913. so vladali v gledališču ona solnca. dede gostote Merkurja pe, ognjegasci, dokler ni ministrstvo za si znanstveniki se niso prav na jasnem, javna dela, po zaslugi tedanjega dež. Naša zemlja je štirikrat bolj gosta kat posl. E. Gangla zopet izročilo gledali- j je Jupiter, o Mi i li li l jmA P* Aomnev&jos šče svojemu namenu. Dram dr. ie da je od 85 do 160 stotzak fjostete na?e pravilo nov oder in napeljalo e'ektiič- zemlje. Če bi bila poslednja številka no luč. Zadeva postavitve odra se je prava, tedaj bi bila njegova gostota POSKUŠENA TATVINA Otroci, zapeljani po obliki in izbornem okusu odvajabtga Čokoladnega bonbona A HRIBA, se zanj pehajo in pa kradejo drag drugamo. Oni ae niti ne Čokoladni bonbon ARRIBA očisti otroška Creva popolnoma. Po nfem izgine vsaka slaka prebava in prenapolnjen} e ~ tlode i veda jo, da vzamejo zdravilo, ki toliko koristi njihovemu zdravju. še) ica. ARRIBA ae prodaja v redečih zavifldh po 90 cent CARRIBA DOBITE GA V VSAKI LEKARNI PODLISTEK 4 U LES VERNE: (168) Skrivnostni otok Ker pa je ladja zašla v vrtinec Mael-Bkega toka, je kapitan domneval, da so ubežniki poginili v penečem se brezdnu. Ni mu bik> znano, da je Francoza m njegova dva tovariša na čudovit način vrglo na obalo, da so ga rešili ribiči in da je profesor po svojem povratku na Francosko objavil delo, v katerem je popisal, kar je doživel v sedmih mesecih potovanja z Nautilusom. Kapitan Nemo je še dolgo tako živel in romal po morjih. Drug za drugim so polagoma pomrli njegovi tovariši, ki so našli svoje grobove na dnu Tihega oceana. Tako se je Nautilus izpraznil in končno je ostal kapitan Nemo sam med onimi, ki so u bežali v globine oceana. Zdaj je bil kapitan Nemo Šestdeset let star. Ko je ostal sam, je peljal svojega N auti losa v podmorsko pristanišče, kjer je včasih počival. Eno izmed *teh pristanišč se je razprostiralo pod t okom Uncolnom i v tem pristanišču je Nautilos zdaj počivat 2e šest let je bil kapitan Nemo tu. Nič več ni plul po morjih, ampak je pričakoval smrti. t. j. tre no tka, ko bo zopet zdru- žen s tovariši. Slučajno je videl padec zrakoplova, na katerem so se nahajali ujetniki južnih driav. V svojem skafandru oblečen se je nahajal nekaj kablovih dolžin od brega pod vodo, ko je padel inženir v morje. Kapitan je sledil plemenitemu čuvstvu, ki se je v njem vzbudilo, m redil Cira Smitha. Najprej je hotel ubežati proč od petih fc rodo lomni kov, toda pristanišče se je zaprlo. Bazaltno dno se je po vulkanskih silah dvignilo in zaprlo izhod iz jame. Pač je bilo še prostora za lahen Čoln, toda za Nautilus je hila globina plitva. Kapitan Nemo je ostal torej tu in opazoval može, ki so irili brez vseh sredstev. On pa ni hotel, da bi ga videti. Polagoma je spoznal v njih poštenjake, ki so si z vsemi močmi pomagali in si bili zvesti. Sčasoma so je začel zanimati za njihova trudapolna prizadevanja. Skoraj proti svoji volji je zvedel za vse njihove skrivnosti. S pomočjo skafandra, je prišel na dno rova granitne hiše. Po i^i^titih izrastkih je splezal do gorenje odprtine in slišal naseljence, ki so govorili o svoji preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Po njih je zvedel, kako ae je Amerika proti Ameriki borila za odpravo suženjstva. Da ti možje so mogli kapitana Nema zopet spraviti s Človeštvom, ki so ga naseljenci na otoku tako častno zastopali! Kapitan Nemo je reiil Cira Smitha; on je bil, ki je spravil psa h kaminom, ki je vrgel Topa iz vod jezera, ki je na Izme-taninskem rtu položil ono skrinjo s tolikimi koristnimi predmeti, ki je poslal čoln po Hvali navzdol, ki je o priliki boja z opicami vrgel z vifiine granitne hiše vrv doli, ki je s pomočjo steklenice poslal v morje listek o Ajrton o vem bivališču na otoku Taboru; ki je raznese! razbojniško jadre* nico s torpedom, katerega je položil na dno preliva, ki je rešil Harberta smrti a kininom" in končno pobil kaznjence % električnimi kroglami, ki so bile njegova lastna iznajdba, katere se je posluževal pri svojih podmorskih lovih. Tako je pojasnil vse navidezno čeznaravne dogodke, ki so pričali o plemenitosti in moči kapitana Nama. Veliki sovražnik človeštva si je zdaj prizadeval delati dobro. Zdaj ura ni preo-stajalo drugega kakor svoje varovance poučiti, in ko je slišal svoje srce ob bližan ju .smrti močneje biti, je pozval, kakor vemo, naseljence iz granitne hiše s pomočjo žice, s katero je zvezal NautOusa s stajo« Morda hi tega ne 1x0 napravil, če bi bil vedel, da je Gr Smith poznal njegovo zgodho in da ga bo pozdravil z imenom Mamo. Kapitan je dovršil svojo iivljeneko zgodbo. Cir Smith ja izpregovoril; govoril je o vadi dogodkih, pri katerih je kapitan tako izdatno pomagal naseljencem. V svojem in v imenu svojih tovarišev je izrekel zahvalo plemenitemu bitju, kateremu so toliko dolgovali. Kapitan Nemo pa ni nikakor nameraval kaj zahtevati za jy.kar.ane usluge. Samo ena misel je še vodila njegov duh, in predno je stisnil roko, ki mu jo je inženir prožil, je rekel: «Zdaj( gospod, pOznate moje življenje; zdaj soditeis Oči vidno je kapitan namignil na oni grozni dogodek, katerega priča so bili nekoč oni možje, ki jih je vrglo na podni ornik — dogodek, ki ga je francoski profesor brez dvoma pripovedoval in ki je našel grozen odmev. Nekaj dni pred begom profesorja in njegovih dveh tovarišev se je Nautilus zapodil v neko fregato, ki je plavala po Tihem oceanu, in jo potopil. Cir Smith je razumel ta migljaj in molčal. •Bila je to angleška fregata, gospod, je vzkliknil kapitan Nemo, ki je postal za trenotak vnovič princ Dakkar, angleška fregata, ali me razumete? Napadla me je. Spravila me je ▼ ozek in plitev zalivi — Jaz m moral skozi in sem tudi prišel skozi!* Nato je pristavil s mirnim glasom: •Pravica je Kla na moji strani; jaz sem vedno dobro delal, a slabo le. Če sem bil prisfljen. V odpuščanju nI, vselej pravičnosti ta Nastopil je kratkotrajen molk, nato je kapitan Nemo ponovil vprašanje: «Kaj si mislite o meni, gospod?» Cir Smith je prijel kapitanovo roko in rekel z resnim glasom: •Kapitan, vaša krivda obstoja v tem,, ker ste mislili, da je mogoče preteklost nazaj priklicati; borili ste se proti potrebnemu napredku! Je to zmota, ki jo nekateri občudujejo, drugi preklinjajo, in o kateri more samo Bog soditi. Kdor se moti v stvari, ki jo smatra za dobro, tega se more pač pobijati, toda mora se ga tudi spoštovati. Vaša zmota je iakšna, da vzbuja občudovanje, in ni se vam- treba bati zgodovinske sodbe; zgodovina ljubi junaške zmote, četudi se izreče proti njih posledicam.* Kapitanove prsi so se burno dvigale in iztegnil je svoje roke k nebu. «Ali sem delal prav ali ne?» je mrmral. Cir Smith je nadaljeval: «Vsa dobra dela gredo k Bo«ru, ker od njega izhajajo. Kapitan Nemo, možje, ki jih vidite okrog sebe in ste jim pomagali, vas bodo vedno objokovali!« Harbcrt se ie približal kapitanu. Objel je njegova kolena, ga prijel za roko in mu jo poljubil. Po obličju umirajočega je polzela debela solza. •Otrok moj, je šepetal, Bog te blagoslovi«.. IV. •EDINOST* V Trstu, dne 23. novembra 1121. jiapravi tak obrat v 24 urah, mali Merkur pa potrebujfe za,tot že kakih 88 dni. Jupiter pa pleše kot drviš: v desetih urah se zasuče enkrat okoli svoje osi, zato pa traja njegov dan samo pet ur in noč tudi pet. Izmed, vseh osmih planetov je Jupiter v tem pogledu najbolj priden. • Marsikdo misli, da smo samo mi tako srečni, da imamo svoj lastni satelit (luno), pa ni res to. Znabiti da Merkm* res nima nobene, zato jih pa imajo drugi in še celo po več nego eno, Jupiter jih ima naprimer kar devet in Saturn tudi devet, poslednji ima celo tri (najmanj tri) velikanske obroče iz samih malih satelitov, katerih je na milijarde, in vsi plešejo kakor roj okoli njega. Izmed Jupitrovih lun so nekatere zelo velike, ena med njimi, imenovana Ga/-nymeda, je večja kot Merkur, naslednja v velikosti je Callisto, ki je le za malenkost manjša, od njega. Premer (debelina) naše zemlja meri 7918 milj, Jupitrov je pa večji za. celih 86.500 milj. Njegov obseg je torej več nego desetkrat večji od zemskega in če bi hoteli in mo-gli napolniti tisti prostor, ki ga Jupiter zavzema, bi potrebovali 1309 takili obel kot je zemlja. Od velikana Saturna je Jupiter za 1.7 večji in POOOkrat večji je od Marsa. Takih planetov, kot je Merkur, bi bilo treba 2 i.0iX), da bi iz njih naredili enega samoga Jupitra. Seveda, takih «šiber» kot je naša luna, bi pa potrebovali 64 tisoč. Merkurjev premeij znaša 3000 milj, kar je komaj 39 stortink zemskega premera, in ie zato osemnajstkrat manjši od nje. Mars je trikrat večji. Skratka Merkur je med planeti tak pritlikavec, da niti trikrat ne nad krili s svojo velikostjo naše lune, ampak komaj dvakrat in tri četrtine. F. M. posrečilo v pol stoletju dvigniti svojo produkcijo svile na petkratno višino produkcije Italije. Opaža se, da je produkcija: svile v Italiji padla posebno v pokrajini krog Milana, in to v primeri z uspehi v južnih pokrajinah. Ako hoče, more Italija dvigniti produkcijo svilodov do 100 miljonov kg. To bi bilo na dvakratno višino današnje produkcije. Potrebno je samo intenzivno ter racionalno pridelovanje svilodov s pomočjo moderne tehnike. Potreba industrije bi se morala kriti z domačimi produkti svilodov. Da tega ni, je tudi kriv sedanji carinski sistem. Trdimo lahko, da je Italija v stanu producirati mnogo več svilodov kot danes in to le v prospeh lastne industrije svile. Domača industrija bi tako v mnogo manjši meri bila navezana na uvoz tujega blaga ter surovin, kar bi se spet dokaj poznalo pri plačilni bilanci države. Da se dvigne produkcija, je potreba pred vsem dobro uporabiti vse tehnične pripomočke ter poznati način kultiviran j a pri Japoncih, ki so gotovo danes na vrhuncu v tej stroki. Kar se tiče nas posebej, kjer je še svi-logojstvo neorganizirano ter nekako na neracionalni podlagi, bi priporočali, da se naš kmet bolj pripravi ter čimbolj poglobi v ta prevažni vir dohodkov. Z zasajenjem murv seje kapital, ki bo gotovo obrodil mnogo mnogo obresti. Mi moramo sviloreji posvetiti več pažnje ter imeti več smisla za to panogo. Viri dohodkov se pri nas itak krčijo, in ako ne bomo že sedaj skrbeli za bodočnost, bo slabo. X. Y. je zadeva 2e izračunjena, sedaj gre le še za praktično izvršitev. Pot do lune, ki znaša 400 tisoč km, napravi raketa prav lahko v sedem in devetdesetih urah. Treba napraviti pač raketo, ki naj vsebuje par kg tvarine, ki razpoči v trenutku, ko zadene raketa ob hino. To eksplozijo bodo lahko opazile naše zvezdarne s svojimi velikimi in občutljivimi daljnogledi. Poskus z raketo bi ne zahteval kd samostanu v Kelmorajnu. Iz samostala je zbežala, klatila se okrog z bogatim inozem-cem po Nemčiji. Ko jo je ta zapustil, je začela krasti in kmalu zbrala okrog sebe večjo družbo tatov in tatic. Skoraj vse tatvine po trgovinah se pripisujejo tej tatinski družbi. Radi dolgih las. V Varšavi je ustrelil osemnajstletni dijak tamošnje trgovske šole Lampin ravnatelja zavoda dr. Lipko, nato je z istim orožjem samega sebe težko ranil. Vzrok je precej nenavaden. Ravnatelj je zahteval, naj se Lampin na kratko ostriže, a dijak se ni hotel ločiti od svojih dolgih las. Bil je izključen za dva tedna iz zavoda. Po preteku teh dveh tednov se je zopet pojavil v šoli z dolgimi lasmi. Ko ga je ravnatelj zapodil, je dijak segel po orožju. Muha — filmski igralec. V Hollywoodu so posnemali slike za film z namenom: Srčkano srce. V eni teh slik igra otročiček veliko vlogo. V določenem trenutku bi se moralo otroče zasmejati. Toda zasmejati se ni hotelo. Čakali so z aparatom četrt ure, pol ure, poldneva. OtroČe je gledalo pred se in se ni zgenilo. Igrali so mu s harmoniko, prišel je orkester in zaigral, kazali so mu najlepše igrače, šegetali so ga pod brado, po podplatih, znamenit komik se mu je pačil na yse načine, toda otroče se le ni hotelo zasmejati. Film brez otroka se ni mogel misliti, in otrok brez smeha tudi ne. Že so vsi obupa-vali, ko se je začelo otroče nenadoma smejati, in smejalo se je glasno, in smejalo se je od srca. Takoj so vrteli aparat, da se je ohranila slika. Posnetek se je sijajno posrečil. In kaj je bil vzrok? Muha je sedla otroku na nos in se izprehajala okrog nosnic. To je napravilo, da se je otroče smejalo. Muha je tako rešila položaj, a pri tem je priSla tudi sama kot sotrudnica na sliko. In sedaj so v Ameriki zelo radovedni na ta film, v katerem igra muha tako važno ulogo. Najdražje kosilo. I ?: Severni medved je požreSna žival. Vse požre, celo anglefiki denar. O tem se je prepričalo občinstvo v edinhurškem zoološkem vrtu, ko je občudovalo krasno ftlval, ki jI je bHo ime Fredd?. Bil je lep popoldan in vse polno ljudi je oblegalo prostor, po katerem m je pod njimi izprehajal med- ved. Neka dama se je preveč nagnila Čres ograjo in nenadoma ji pade pred medveda njena torbica. Medved si je torbico ogledal, povohal jo je in se uveril, da ae da torbica prav lepo zaužiti. Nato je sedel in se pri* pravi jal, da torbico požre. V tem se i e ta odprla in vsa njena vsebina je padla iz nje, namreč škatla za pudranje in mali rjev mošnjiček. Tega mošnjička se je lotil medved. Dama je zavpila: «Sedem funtov je v njej» in se onesvestila. Medved se ni zmenil za to vpitje in za razne druge glasove, mirno je zaužival najprej torbico, potem pa mošnjiček, v katerem je bilo celih sedem funtov (približno 750 lir), nato je pa legel in zaspal, kakor da bi bil vedel, da treba po tako dragem kosilu tudi počivati. Dama, ki so jo z raznimi polivi komaj spravili k zavesti, je še nekoliko upala, da pride do svojega denarja, toda Čuvaj ji je vzel vse upanje z izjavo, da imajo severni medvedje sploh in posebno še Freddi izvrstno prebavo. Novo zakonsko pravo v sovjetski Rusiji. Vseruski izvrševalni odbor je te dneve razpravljal o zakonskem načrtu glede novega družinskega in zakonskega prava. Po tem načrtu bo nenaznanjen zakon enak onemu, ki se je naznanil oblasti. Pojem nezakonskega otroka bo popolnoma izginil. Najnižja starost za zakon se določi pri|moških z osemnajstim letom, pri ženskah s šestnajstim. Vprašanje vzdrževalni-ne (alimentov) bodo urejale posebne določbe. Zakon temelji na načelu zaščite šibkejšega dela, zato bo morala vzdrževati žena, ki služi, svojega moža, ki }e brezposeln. i BORZNA POROČILA Trst, dne 22. novembra 192G. Amsterdam 945—965, Belgija 330—340, Francija 88—89, London lia—116, Nevv York 23.80—21, Španija 3G0—370, Švica 400—470, Atene 30—31, Berlin 5G5—575, Bukarešta 12.75—13.75, Praga 70.25—71.25, Ogrska 0.0325—0.0340, Dunaj 330—345, Zagreb 42—43. Uradna cena zlata (20. 11.) 461.77. Vojnoodškodninske obveznice 65. Trgovska zbornica je darovala za spomenik padlih Goričanov v vojski Lir 5.00<>. Ker je slišal lepo petje, daruje Trampu ž Fran v Gor. Branici L 10 Šolsk. društvu. LISTNICA GORIŠKE UPRAVE Kdor si je izposodil v goriški upravi Valjevčev italijansko-slovenski slovar, se naproša, da ga čim prej vrne. Vsakdo se lahko nauči voziti avto Šola za spepolnitev — Tečaji od L 1Gi>.— nuprij Trst — Corso Gcrlbalđl 11 9, vrata Predno prodate ZLATO in S^EBE© obiščite zlatarno STERMIN v.a SS.« kjer dobite najvišje cene. — KiiDujem listke mestne zastavljalnice. 1140 fe B 1 Zobozdrarnlk Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU tTia H. H. imiriani it 15, III. (prajTiaL Giom) Od 9-12 in od 3-7 BiB: 83 < - is KRONE! KRONE!i tiiiljastg. platin. 20-Ms zlats Imli zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urama Trstj VIj Mazziftl 4« u 19 Tržaška posojilnica in hranilnica registrevsni zadruga z omejenln poroltvam ursduj« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlogi na knjižice, vloge na tekoči račun 1» vioj« za Čekovni promet; ter jih obrestuje večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje11 na tekoti ra&n in jib obrestuj« po dogovoru. Davek od vlog piab zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovora. Na razpolago varnostna celica (sala) Orodne ure zo stranke ol 8 V. do u In od 18 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt SlM. telef. 2547. 986 Najstarejši slo«, denarni zavod