Poštnina platana o gotovini V Clubtlanl, sreda 26. maja 1937 Cena din 1 Stco. 116 Z Ilustrirano prilogo v>Xcdcn o slikali** £ct3 II. Odpoklic prostovoljcev iz Španije London, 26. maja. o. Poročilo odbora strokovnjakov o odpoklicu prostovoljcev s španskih bojišč je izdelano. Strokovnjaki so ga sestavili po naročilu odbora za nevmešavanje. Poročilo vsebuje načrt za organizacijo odpoklica. Včeraj je odbor za nevmešavanje poročilo poslal zastopstvom posameznih držav, ki ga bodo izročile svojim vladam. Načrt strokovnjakov za izvedbo tega težkega vprašanja, ki že mesece in mesece povzroča glavno oviro za sklenitev miru v Španiji, je tak, da bo treba najmanj dveh mesecev časa za njegovo izvedbo. Stroški za uresničenje tega načrta bi znašali po predračunu odbora kakih 11.000 funtov šterlingov. Odbor za nevmešavanje bo načrt poslal vladam v Salamanci in v Valenciji, ki se bosta morala izjaviti, ali ga načelno sprejmeta ali ne. Po tej načelni izjavi bosta morali obe španski vladi pristati na to, da odbor za nevmešavanje pošlje v različne kraje mednarodne komisije. Naloga teh komisij bo, da na kraju samem določijo, kako naj se izvrši odhod prostovoljskih oddelkov, vrh tega pa bodo morale nadzorovati, če se njihova določila zares izpolnjujejo. Tuje prostovoljce bi po tem načrtu postopno pošiljali v manjših skupinah z bojišč v zaledje. Tol delo bi morali opraviti poveljstvi vojskujočih se strank. Prostovoljci bi se v zaledju zbirali na določenih krajih, odkoder bi jih potem, ko bi bile očiščene vse fronte, poslali v pristanišča. Vse države, ki so glede prostovoljcev za to ali ono vojskujočo se stranko v Španiji prizadete, bi morale dati na razpolago potrebne ladje za prevoz svojih državljanov iz španskih pristanišč domov. Odbor za nevmešavanje meni, naj bi se potem. Španska državljanska vojna nadaljevala zgolj s španskimi močmi. Zaradi tega je ta načrt precej dvomljive vrednosti, ker bo zaradi nadaljevanja vojne več kakor verjetno, da bosta ena kakor druga vojskujoča se stranka hoteli prikriti pravo število inozemcev v svojih oddelkih. Težava bo v tem, ker bodo pošiljali prostovoljce dveh strank hkratu. Obe stranki se bosta tudi branili, da bi pustili z bojišč tiste inozemske vojake, ki s« neobhodno potrebni za nadaljevanje bojev ali obrambe. To je važno za nacionaliste pred Bilbaom, kjer tvorijo prve čete izključno inozemci, za republikance pa pred Madridom, ki bi brez inozemske tehnične obrambe že davno padel. Odpoklic prostovoljcev bi se mogel izvršiti uspešno edinole, če bi se sklenilo premirje v španski državljanski vojni. Potem bi mednarodne komisije lahko brez ovir začele in končale svoje delo. Odbor za nevmešavanje pa misli, da bi bilo mogoče prostovoljsko vprašanjo rešiti kar med boji. Poleg vseli navedenih pomislekov glede uspešnosti tega načrta pa je treba opozoriti še na to, da ni mogoče reči nič, kako bosta načrt londonskega odbora sprejeli valencijska in nacionalistična vlada in kako bodo nanj odgovorile države, ki so glede prostovoljcev najbolj prizadete. Vojaška zveza Italife z Nemčijo Berlin, 26. maja. o. Govorice o bližnjem obisku nemškega vojnega ministra maršala Blomberga v Rimu dobivajo vsak dan stvarnejšo in verjetnejšo obliko. Po vesteh iz nemških odločujočih krogov bo prišlo do tega obiska sredi junija. Blomberga je predsednik italijanske vlade Mussolini povabil osebno. Maršal bo ostal v Rimu tri dni. V tem času mu bo italijanska vlada nudila vse možnosti, da stopi v čim tesnejše stike z italijanskimi vojaškimi krogi. Ker je politična smer Italije in Nemčije danes ista, je nujno potrebno, da soglašata in sodelujeta tudi vojski obeh držav. Temu namenu naj služi Blombergova pot v Rim. Italijanska in_ nemška vojska do zdaj nista imeli nobenih pravih stikov, čeprav si tega žele zlasti italijanski politični in vojaški krogi. Nemška vojska je bila glede tega precej rezervirana. ZN ne bo rešila španskega vprašanja Ženeva, 25. maja. Včeraj je imel, svet ZN samo zasebne in tajne sestanke. Odposlanci in mnogi zunanji ministri so že v Ženevi. Ves mednarodni položaj je prešel iz Londona in Pariza semkaj. Čutiti je vzajemnost med zunanjima ministroma Velike Britanije in Francije gg. Edenom in Delbosom in sodelovanje med Litvinovim in Ruždi-Arasom. Zastopnik španske vlade si močno prizadeva pridobiti Veliko Britanijo in Francijo za odločno sodelovanje sveta ZN v državljanski vojni v Španiji. Najbolj zanimajo odposlance vprašanja, ki so na sporedu sedanjega sestanka sveta, predvsem špansko vprašanje. Velika Britanija je v tem oziru mnenja, naj bi to vprašanje pred svetom ne zavzelo preveč velikega obsega. Omeji naj se na navadno posredovanje. Angleži smatrajo, da bo svet v tem oziru podčrtal pristojnost londonskega mešanega odbora. Od drugih vprašanj je v ospredju delovanje Poljske. Njenega zunanjega ministra v Ženevi močno pogrešajo. Posebno pozornost obračajo tudi prihodu češkoslovaškega zunanjega min. Krofte, ki bo v Ženevi danes. Prvotno ga bi moral zastopati češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski. iV zadnjem hipu so pa odločili, da bo Češkoslovaško zastopal Krofta. Njegov prihod spravljajo v jsvezo z delom v srednji Evropi. Mnogo razlagajo običajni sestanek Male zveze, ki bo te dni v Ženevi. Vprašanje abesinskega odposlanstva še ni rešeno. Jugoslovanski delegat pri Društvu narodov in pooblaščeni minister v Ženevi Ivan Subotič je imel včeraj daljši razgovor z Delbosom. V veži ZN se je sestal tudi z ministrom Edenom. Tamkaj je prišel v stike tudi z Ruždi Arasom in Anto-nescom. Blomberga bodo v Rim spremljali njegovi najožji sodelavci. Italijanska vlada in vojska bosta storili vse, da bo nemški vojni minister in voditelj nemške vojske dobil pravi vtis o moči in vrednosti italijanskih čet ter vojaške organizacije. Njegovemu obisku naj bi sledila sklenitev vojaške zveze med Italijo in Nemčijo. Kmalu po obisku v Rimu pa bo maršal Blom-berg obiskal s podobnim namenom tudi Budimpešto. Še pred njegovim obiskom pa je verjetno, da bo Madžarska slovesno izjavila svoj namen, da se bo kljub določilom mirovnih pogodb oborožila. Začetnik albanske vstaje ubit Tirano, 26. maja. o. Orožniški in vojaški oddelki, ki še vedno čistijo predele, v katerih se je začela ponesrečena vstaja albanskih upornikov, so zadnje dni izvedeli, da se voditelj vstašev Etem Toto skriva v gozdih blizu Kurvelera. Zato je vodstvo čistilne akcije ukrenilo vse potrebno, da voditelja upornikov ujame. Vojaštvo in oTožništvo sta v širokem krogu obkolila skrivališče Etema Tote, ki je 3kušal pobegniti v družbi svojih najzvestejših pristašev. Med njimi so bili štirje kaznjenci, ki so jih uporniki izpustili iz jetnišnice v Argiroka-stru. Med njimi in orožniki se je razvila pravcata bitka, v kateri je Etem Tota padel smrtno zadet. Streli so še enega od njegovih spremljevalcev ranili, štiri pa so ujeli. Francovi poslaniki v Rimu in Berlinu Berlin, 26. maja. m. Vlada generala Franca je obvestila nemško vlado, da bo v kratkem imenovan veleposlanik nacionalistične Španije v Berlinu. Za svojega veleposlanika je nacionalistična vlada v Burgosu od nemške vlade že zaprosila za privolitev. Istočasno z imenovanjem veleposlanika v Berlinu je imenovan tudi veleposlanik nacionalistične ■ Španije v Rimu, in sicer bo na to mesto prišel admiral Demadar. Bombe na Bilbao Bilbao, 26. maja. AA. Havasov posebni dopisnik poroča, da 60 nacionalistična letala močno bombardirala predmestja Bilbaa. Škoda je velika. Nacionalistična letala eo bombardirala tudi poko- Razširitev Balkanske zveze na Bolgarijo Turški ministrski predsednik, ki se je iz Bel-grada včeraj pripeljal v Atene, se bo z grškimi državniki razgovarjal o razširjenju Balkanske zveze na Bolgarija Sprejel ga je tudi kralj Jurij II. Snoči je priredil^ predsednik grške vlade Me-taksas slavnostno večerjo na čast turškemu ministrskemu predsedniku Izmetu Ineniju. Metaksas je reke lv svoji zdravici, da Balkanski sporazum ni naperjen proti nikomur in da bodo vse štiri države skušale z vso dobro voljo privesti v ta blok še (lruge balkanske narode. Pri današnjih razgovorih smo mogli ugotoviti popolno soglasnost med nami in vzajemnost, ki vlada med vsemi štirimi drža- vami. Predsednik turške vlade Izmet Ineni je po uradnem obisku ter po končanih razgovorih, ki jih je vodil z goršimi politiki, odpotoval na turški vojni ladji v domovino. 'Neurja v Bolgariji Sofija, 26. maja. AA. Včeraj so bili v nekaterih bolgarskih krajih tako hudi nalivi, da_ so povzročili velike poplave. Na več mestih so železniške proge porušene, ponekod je padala taka toča, da je uničila vso posevke. Od strele je ubitih 15 oseb. Škoda znaša več milijonov levov. Oblasti hite prebivalstvu na pomoč. Iz poštne sluibe Belgrad, 26. maja. m. Za inšpektorja 5. pol. skup. je postavljena na poštnem uradu v Žalcu Frančiška Drakulič, na pošti Ljubljana I. pa Franc Prah; za kontrolorja 6. pol. skup. na pošti Ljubljana I. Olga Skubic in Marija Kunst ter na pošti Maribor II. Maks Pleše; za poštne uradnike 8. pol. skup. na pošti Ljubljana I. Ivan Vole, za manipulanta 9. pol. skup. na pošti Križevci pri Ljutomeru Ciril Drolc; za uradniške pripravnike: na pošti Ljubljana I. Josip Jambrožič, na pošti Maribor II. Edvard Zupan, v Marendorlu Slavko Košir. Za poštne zvaničnike 1. pol. skup.: na pošti Maribor II. Karel Rahor, na pošti v Središču ob Dravi Štefan Uršič, na pošti v Sevnici Anton Perušek. Angleške orožarne so prezaposlene tako, da morajo zavračati vsa nova naročila. Delajo izključno za angleško vojno ministrstvo. Tako so te dni morale odbiti velika egiptovska naročila, ki so jih potem dobili, češkoslovaški škodovi zavodi, Naši lahkoatleti za dvoboj s Čehi Zagreb, 26. maja. Za današnjo sejo JLAZ je tehnični referent Zlatko Muhvič sestavil listo jugoslovanskih lahkoatletov, ki naj bi našo državo zastopali na dvoboju s Češkoslovako v Zagrebu 29. in 30. t. m. 100 m: Kling in Katalinič, rez. Bauer, 200 m: Katalinič in Skušek (Ljubljana), rezerva Pletenk (L), 400 m: Pleteršek in Gabršek (oba L), 800 m: Goršek in Gabršek (oba L), 1500 mt Goršek in Krevs (oba L), 5000 m: Krevs in Bručan (oba L). Štafeta 4 x 100 m: Kling, Bauer, Katalinič in Novakovič, 4 x 400 m: Pleteršek, Skušek, Braun in Gabršek, rezerva pa Goršek. 110 m z zaprekami: Ehrlich in Hanžekovič. Višina: Žgur (L) in Mohr. Daljava: Požar (L) in Novakovič. Skok s palico: Baltov in Cvijetič. Krogla: Kovačevič in dr. Naranči. Kopje: Markušič, Smejda. Kladivo: ing. SUpišnik in Goič. Končno veljavno postavo bo določila današnja seja odbora JLAZ, Polkovnik Lindbergh je z ženo nenadno zapustil svojo vilo v južni Angliji in nekam odpotoval. Slavni letalec je to storil najbrž, ker eo ga zadnje čase spet začeli oblegati zločinci z grozilnimi pismi. Novo nemško notranje posojilo so zvišali od 500 na 800 milijonov mark. Posojilo bo služilo financiranju nemškega prometa. Nemiri v Palestini so lansko lelo veljali angleško vlado milijon funtov. Toliko je morala Anglija plačati za ojačenje policijske in vojaške službe, pališče v Luhiji. Poškodovan je posebno tisti del pokopališča, kjer so pokopavali angleške državljane. Bruxelles, 25. maja. AA. Havas. Belgijska vlada je na svoji snočnji seji sklenila, da bo sodelovala pri stroških za izpraznitev Bilbaa. Madrid, 26. maja. AA. Havas. Vladni topovi so dolgo bombardirali bolnišniški del vseučiliškega predmestja. Nacionalistične izgube so velike. Položaj na bojiščih Salamanca, 26. maja. AA. Havas. Uradno poročilo pravi: Pri Sori ji so bili rdeči odbiti in so pustili na bojišču 50 mrtvih. Na baskovski fronti nacionalisti prodirajo in so zavzeli več vasi. Sovražnik je pustil na bojišču nad 100 mrtvih. Na leonskem bojišču 60 nacionalisti zgodaj zjutraj zavzeli postojanke pri Pepe. Rdeči so pustili na bojišču 20 mrtvih. Sovražna letala so ob zori bombardirala Palmo de Mallorco. Ubitih je bilo 14 oseb, ranjenih 50. Ob koncu pravi poročilo, da so rdeča letala v ozadju front ubila doslej okoli 300 oseb, ki 6e sploh niso udeleževal© borb. Ljubljanski kolodvor „flikajo" Skoraj 20 dolgih let smo se v Ljubljani prepirali v časopisih in po raznih društvih in predavanjih, kaj naj prav za prav napravimo z glavnim kolodvorom, za katerega vendarle vsi vemo, da zdavnaj za naše razmere ne zadošča več. Ob tem prepiranju pa je kolodvor čakal in čakal vedno isti, kakor je bil pred dobrimi 80 leti, ko so ga zgradili. Zdaj se zdi, da se je stvar vsaj na nek način premaknila z mrtve točke. Nočemo s tim reči, da nas sedanja rešitev, kakor se na glavnem kolodvoru izvaja, načelno zadovoljuje, toda vsaj za silo pomenja neko rešitev. Kljub temu se bomo lahko še kakih nadaljnjih 20 let prepirali in ugibali, kaj naj prav za prav začnemo s tem nesrečnim poslopjem, ki nekoč vendarle mora biti zgrajeno povsem novo in na moderen način za na-šo prestolnico Ljubljano. Več tednov se že mude zidarji in delavci v kolodvorskem poslopju in okrog njega. Posrečilo se je menda dobiti nekaj kredita, s katerim »o predvsem v resnici moderno uredili nova stranišča, tlakovali so tudi prostor pred peronom, podrli so železno ograjo pred peronom, nasuli so tudi prostor med prvim tirom, zdaj pa podaljšujejo tudi peron sam, in sicer za kakih 50 metrov. Po vsem kolodvoru so postavili tudi nove visoke električne obločnice. V samem kolodvorskem poslopju so popolnoma prezidali prostor, kjer so bile nameščene potniške blagajne. Prtljažno blagajno so pomaknili dalje proti Tyrševi cesti, pridobljeni prostor pa so porabili zato, da so tam naredili tri nove potniške blagajne. V vsem vestibulu bo poslej skupaj 8 potniških blagajn, zato pa bodo menda podrli in odpravili vse pomožne potniške blagajne na restavracijskem vrtu ter pri sedanjem izhodu. »Kriza« na glavnem kolodvoru bo potemtakem le deloma rešena. ■ Vesti 26. maja Praški kardinal nadškof Kašpar pride te dni v Vatikan. Domnevajo, da je njegov obisk namenjen pripravam za konkordat, ki ga Češkoslovaška še ni sklenila s sv. stolico, čeprav je njeno prebivalstvo v ogromni večini katoliško. Tirolske Alpe je preletel z brezmotornim letalom včeraj nemški pilot Krach. Jadralo se je s petimi drugimi vred dvignilo s Chiemskega jezera in pristalo v Lienzu. To je nov rekord v brez-motornem letu. Spomenico o največjem delovnem času in o najmanjših mezdah je poslal ameriški zbornici predsednik Roosevelt. Zbornica bo njegov predlog sprejela. 100 kmečkih posestev je uničil ogenj, ki ga je povzročila strela v poljski vasi blizu Lublina. Zgorelo je 11 ljudi. Japonski mornarji, ki so prišli s križarko lAši-gamo« na obisk v Nemčijo, so včeraj skupno z admiralom Kobajašijem prišli v Berlin, kjer bodo ostali tri dni. Predsednik Roosevelt je zbolel in mora ostati nekaj dni v postelji. Angleški kralj in kraljica sta včeraj bila gosta ministrskega predsednika Baldvvina, ki jima je priredil kosilo v zunanjam ministrstvu. H kosilu je bilo povabljenih samo 40 najuglednejših političnih osebnosti. t «'»'» iVi*/ > ■'» j k k-,v 4.11 l f r/l Nov žensici letalski višinski rekord je dosegla sovjetska letalka Pavlina Osipenko, ki se je dvignila z vodnim letalom nad 7000 m visoko. Romunski prestolonaslednik je včeraj obiskal grob maršala Pilsudskega in položil nanj lovorjev venec. Nato se je udeležil kot navdušen skavt velikih skavtskih svečanosti v okolici Varšave. Bivši abesinski cesar Hajle Selasije je poslal tajniku Zveze narodov Avenolu pismo, v katerem pravi, da je po posvetovanju s svojimi ministri sklenil, da ne pošlje svojih zastopnikov v Ženevo. Kljub temu pa upa, da bo Abesinija ostala še članica Zveze narodov in da ji bodo evropske države pripo-mogle do prejšnjega stanja. Krst neapeljskega princa, sinčka italijanskega prestolonaslednika bo 31. maja. Botra mu bosta italijanski kralj in Elizabeta, belgijska kraljica. Nemški poslanik pri Vatikanu je včeraj izročil sv. stolici protest nemške vlade proti govoru čikaškega kardinala Mundeleina, v katerem je kardinal napadel Hitlerja. Pariški svetovni razstavi prerokuje polom glasilo nemških narodnih socialistov »Der Angriff«. Pravi, da začetek razstave ni pritegnil niti ene-t ga tujca v Pariz. Slabo znanje za uspeh razstave pa je njegov poročevalec videl zlasti v tem, da je pri otvoritvi dvema navzočima tekla kri. Glede stavke avtobusnih nameščencev v Londonu je vladno preiskovalno sodišče izjavilo, da je stavka upravičena, ker zahtevajo skrajšanje delovnega časa zdravstveni razlogi. Zaradi te ugotovitve se bo stavka nadaljevala do zmage. Nemčija mora postati gospodarsko neodvisna od ostalega sveta, je dejal včeraj na seji odbora za gospodarsko štiriletko v Berlinu gradbeni minister Rust, Seje se je udeležil tudi Hitler. 500 sovjetskih častnikov bodo upokojili te dni in jih pregnali v Sibirijo. Upokojen bo tudi maršal Tuhačevski, ki so ga hoteli v začetku postaviti pred sodišče, kar bi pa izzvalo preveč škandala. Madžarski regent bo baje dobil iste pravice kakor jin je imel kralj. Tako bo regent Horthy po novem zakonu o pravicah državnega upravitelja postal nekronani kralj s kraljevo oblastjo, v nasprotju s toliko kronanimi kralji brez oblasti. Nemški poslanik na Dunaju von Papen ne bo odstopil, kakor je domnevalo evropsko časopisje, marveč se vrne na svoje službeno mesto, ker ga Hitler še potrebuje na Dunaju. O jugoslovansko-madžarskih odnošajih bo govoril madžarski minister Kaniya ob koncu proračunske razprave v budimpeštanski zbornici. Str&tosierni balon profesorja Piccarda je zgorel včeraj v okolici Bruselja. Piccard se je s svojim pomočnikom Cosynsom hotel dvigniti na nov stratosfemi let, a se mu je pri tem balon nenadoma vžgal. Miljarder Rockefeller je večino svojega premoženj zapustil za cerkve, šole in znanost. Od 555 milijonov dolarjev njegovega imetja jih bodo sorodniki dobili le 25 milijonov, vse druge pa gre v dobre namene. Mussolini je govoril fašistični mladini v stadionu športne univerze Foro Mussolini. Dejal je, da Italija polaga svojo bodočnost v roke svoje mladine. Preureditev zveze narodov zahtevajo angleški Dominioni, češ da ZN v sedanji obliki sploh ne more nobeni državi pomagati. Zakon o podpori brezposelnim delavcem je potrdilo ameriško vrhovno sodišče s 6 proti 3 glasovom. Medparlamentarni svet severnih držav je začel v ponedeljek v Stockholmu svojo sejo. Posvetoval se bo o finančnih in gospodarskih vprašanjih, ki so skupna vsem severnim državam. Italijanska vojaška sila v Afriki šteje 72.000 mož. Med njimi je 2500 častnikov, 1600 podčastnikov, 11.000 belih vojakov in miličnikov ter 43.000 domačinov. Na imperijalni konferenci v Londonu so sklenili, da bodo vsi dominijoni zastopani v oboroževalnem odboru. Ta odbor bi se naj čimprej sestal. Prav tako 6e bo te dni začela konferenca med načelniki vseh generalnih štabov Anglije in domini jonov. Jugoslovanski vojni in mornariški minister, armadni general Marič, je včeraj obiskal taborišče v Milovicah. Škodo po katastrofalni poplavi na Poljskem cenijo na 8 milijonov zlotov. Nemški državni tajnik za letalstvo general Milch je včeraj z letalom prišel v Bruselj. Ostal bo tam dva dni. Danes ga bo sprejel kralj Leopold IIJ. Jugoslovanski pooblaščeni minister v Sofiji Momčilo Jurišič je danes obiskal predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra Georgija Kjo-eeivanojfa, s katerim je ost,al ono uro v razgovoru. Važni sklepi obč. sveta Tramvaj izključna last MOL - Pogodba Sokolu odpovedana Ljubljana, 26. maja. Včeraj popoldne ob petih se je pod predsedstvom župana dr. Adlešiča vršila seja mestnega občinskega svet«, kateri je tudi prisostvoval v imenu banske uprave dr. Guštin. Uvodoma se je župan dr. Adlešič spomnil umrlih glasbenikov, skladatelja Adamiča ter glasbenega pedagoga Mateja Hubada; dalje se je s toplimi besedami spomnil tudi umrlega dr. Ivana Prijatelja. Vsem trem je občinski svet vzkliknil trikratni: Slava! Nato je občinski svet sprejel vnsto manj važnih sklepov glede različnih parcelacij, koncesij in pritožb itd. Dalje je občinski 6vel sklenil, da se zopet vpelje celotna mestna ženska realna gimnazija in sicer se bo z novim šolskim letom ponovno odprl prvi razred. Ljubljanski tramvaj Zelo važna je bila razprava o ljubljanskem tramvaju. Znano je, da se naš ljubljanski tramvaj že dalj časa bori z velikimi finančnimi težavami, da je globoko pasiven in da mora MOL pač plačevati velike deficite, nima pa prav za prav pri tramvaju tolikšne besede, kolikor bi jih morala ravno z ozirom na velike denarne žrtve imeti. Zato so se zadnji čas vršila dolga pogajanja z Siemensom, ki ima poleg MOL največ delnic ljubljanskega tramvaja. O tej stvari je poročal predsednik finančnega odbora g. prof. Dermastia. Iz tega poročila posnemamo: Pogodbeno razmerje med MOL in Siemensom izhaja iz pogodbe od 14. novembira 1935; tedaj je bilo določeno, da bo MOL poskrbela za povišanje glavnice na 20 milijonov, ki so bili potrebni za investicije pri tramvaju. Dalje se je tedaj MOL zavezala, da bo prevzela plačilo razlike v obrestih, 'kolikor bi presegale 5% obrestno mero. V zvezi s tem se je pooblastil tudi upravni odbor, da lahko spremeni pravila, da bo povišanje glavnice tudi v skladu s pravili. Izkazalo pa se je, da bi tako povišanje glavnice bilo neoportuno, ker bi takoj zopet morali pristopiti k znižanju glavnice — nastali bi na ta način zgolj nepotrebni stroški. Iz tega razloga je MOL začela s Siemensom nova pogajanja za drugačno pogodbeno razmerje. Pogajanja so končno zaključena s tem, da postane MOL izključna lastnica ljubljanskega tramvaja. — Družbi Simens bo ostalo zgolj 800 akcij ter bo zastopnik družbe imel na občnih zborih pravico glasovanja. MOL bo dala tramvajski družbi subvencijo 18,277.169 din z valuto 1. jan. 1934, t. j. znesek, ki ga je MOL posodila družbi iz svoječasnega investicijskega in obligacijskega posojila. MOL 6e dalje zaveže, da bo od 1. julija 1935 in dalje računala za tramvaj električni tok po 60 par kilovat. Ta tokovina pa se bo poračunala pozneje, ko bo v celoti poravnan dolg pri tvrdki Siemens. Ta dolg se bo ugotovil z računi za staro remizo v znesku 800.000 din, z računom tlakovanja tramvajskega tira proti St. Vidu ter z že omenjenim dolgom za električni tok. Simens dovoli obenem znižanje obrestne mere od 10 na 5% za svoj dolg. MOL pa se bo prizadevala, da tudi Pokojninski zavod zniža obresti za znesek, ki ga Maloželezni-ška družba tam dolguje, vse od 1. jan. 1934 dalje. Končno tvrdka Siemens pristane, da se bo dolg odplačeval po 150.000 din mesečno od 1. januarja 1937 dalje. Toda če bo tramvaj dosegal letno nad 8,000.000 din, se bo višek odvajal tvrdki Siemens; v ta namen bo tramvajska družba dovolila tvrdki Siemens pregled vseh poslovnih knjig. Ako MOL z mesečnimi obroki zaostane 3 mesece, bo Siemens lahko izterjal celotni dolžni znesek obenem. Siemens je dalje zahteval posebne prednosti pri dobavah, ki presegajo znesek 200.000 din. V nasprotnem primeru sme Siemens zahtevati najprej plačilo dolga, potem šele more tramvajska družba izvesti potrebne dobave. Siemens si je tudi pridržal pravico iz pogodbe iz leta 1927, da se njegova ofarta pri dobavah pri enakih cenah in kvaliteti upošteva tudi, če bi bila oferta drugega ponudnika za 5% nižja. Jugosiemens pa ima pravico, da lahko dob a vilj a 10% dražje, kakor ostali ponudniki. To vse se kompenzira z znižanjem obresti od 10 na 5%. Glede dobav se določi razsodišče in sicer g. univ. prof. Marij Osana, katerega sodba je glede cene in kakovosti za oba pogodbenika obvezna in neprizivna. Toda prednost pri vseh dobavah ima Siemens le toliko časa, dokler ni v celoti plačan ves dolg, najkasneje do leta 1941. Bistvo izboljšanja tedaj obstoji v tem, da smo prihranili dobrih 300.000 din, kolikor bi stalo povišanje delniške glavnice; dalje si MOL obdrži do leta 1941 vse akcije družbe, ki bi jih sicer morala plačati po 80 din, t. j. skupaj 1,060.000 din, na obrestih pa bomo prihranili letno okroglo 1,600.000 din. Skupni prihranki za MOL znašajo z novim pogodbenim razmerjem približno 2 milijona din, zato finančni odbor predlaga, da se ta pogodba odobri. Občinski svet je nato soglasno sprejel novo pogodbo na znanje, le dr. Korun se je vzdržal glasovanja. Kopališče na Taboru Zanimiva debata se je nato razvila glede pogodbe, ki jo je prejšnji režim sklenil z ljubljanskim Sokolom. Ta pogodba je bila za MOL zelo draga. Skupaj je MOL plačala za kopališče na Taboru 632.000 din, prejela pa je vsega 236 din. — Pogodba je 6icer določevala, da se bodo v to kopališče hodili kopat šolski otroci, ki bodo plačevali po 50 par, toda iz vsega tega ni bilo nič. Zupan dr. Adlešič je zato pogodbo lani odpovedal z rokom 1. julij 1937, kakor je to pogodba predvidevala. Formalno pa naj za odpoved pogodbe glasuje tudi celotni občinski svet. K besedi se je oglasil dr. Korun, ki je zahteval pojasnila, zakaj se pogodba ni izvajala, zakaj se torej otroci niso hodili kopat v sokolsko kopališče, želel pa je tudi pojasnila, če 6e je Sokol zoper odpoved pogodbe kaj pritožil. Ravnatelj Stoje je pojasnil, da so se starši koj spočetka upirali, pošiljati svoje otroke kopat. na Tabor, ker je bilo predaleč in so se mnogi otroci prehladili. Mestni fizikat je sicer naprosil prejšnjega župana, da bi forsiral uporabo kopališča na Taboru, toda tudi to ni zaleglo. Vsa šolska vodstva po Ljubljani so se upirala uvedbi tako centraliziranega kopanja otrok. Podžupan dr. Ravnihar je izjavil, da ni bil Sokol kriv, če šole niso hotele pošiljati otrok na Tabor in se zato pogodba ni izvajala obojestransko marveč je MOL kriva, ko se ni poslužila pravice, da šolska vodstva pripravi do tega, da bi z vsemi otroci hodila na 14 dni na Tabor. Obč. svetnik Vider je k temu pripomnil, da pač nihče ne more siliti staršev, kjer in kdaj naj se njihovi otroci kopljejo. Šolska vodstva pa nase tudi ne morejo prevzeti odgovornosti za otroke, ki naj hodijo po pol ure daleč v kopališče. — Dr. Korun vpade: Po celem svetu se otroci kopljejo.... Vider dalje: Res je, toda so kopališča drugače urejena in brezplačna. Tu se je pa zahtevalo po 50 par in kdo naj med otroci zbira za ta namen. Odpoved pogodbe je bila soglasno sprejeta, proti je glasoval le dr. Korun. Slovo Ljubljane od dr. Prijatelja Ljubljana, 26. maja. Dr. Ivan Prijatelj, velik mož, kremen, znanstvenik in umetnik je včeraj proti večeru legel v zadnjem domu k večnemu počitku. Velik pogreb, ki mu ga je izkazala kulturna Ljubljana, je bil odraz vseh onih stremljenj, ki jih je pokojnik zastopal v javnosti. Avla Narodnega doma je bila odeta v globoke žalne zavese. Krsta pa je bila popolnoma zasuta z venci in cvetjem, ki ga je veliki pokojnik tako ljubil in sam gojil. Na zadnji poti so se mu v vencih pridružili blesteči, rdeči nageljni, živordeče potonike, znak krepkega in čvrstega življenja, razne druge rože, dalje ržen klas, mak in plavica. Na knsto je bilo položenih do 30 vencev, eden lepši od drugega. Odlični vensi so bili položeni od strani univerze, filozofske fakultete, od rektorja dr. Samca 6amega, ki se pogreba ni mogel udeležiti, dalje od raznih znanstvenih institucij in društev, kakor tudi od strani sorodnikov, znancev in in rojakov pokojnikovih. Ob 17 je pred Narodnim domom zavladal veličasten mir, Pričele so se uvodne pogrebne svečanosti. Pred Narodnim domom Trnovski župnik g. Cegnar ob asistenci duhovščine je krsto blagoslovil in opravil molitve. Akademski pevski zbor pod vodstvom konservatorista g. Simonettija je zapel globoko v srce segajočo »Beati mortui«. Ko so se polegli zadnji akordi, je stopil pred glavni vhod dekan filozofske fakultete dr. Fran Kidrič, nad 30 letni pokojnikov sodelavec in. skupni graditelj slovenske literarne zgodovine odr nosno kritike, ki je bil 6 pokojnikom že v mladih letih na Dunaju iskren in zvest prijatelj. V skle-sanem in tehtno preudarnem govoru je g. deikan orisal lik pokojnega dr. Ivana Prijatelja, prvega profesorja za zgodovino slovanskih literatur novejše dobe na ljubljanski univerzi. Očrtal je g. dekan dalje vse vrline in velike zasluge pokojnikove na literarnoznanStvenem polju. Zahvaljujoč se pokojniku za vse njegovo požrtvovalno in kole-gialno delo je g. dekan končal svoj lepi govpr: »Počivaj, Prijatelj v miru!« Dr. Dragotin Lončar, predsednik Slovenske Matice, je v krepkih besedah slavil pokojnika kot snovatelja in javnega delavca, kot človeka, ki je izhajal iz rodu, izvirajočega iz globin slovenske zemlje. Bil je izreden umetnik, raziskovalec in oblikovalec. Razvijal se je v dobi »Moderne«, ki jo je zastopal kot znanstvenik književnosti. Končal je: »Slava Ivanu Prijatelju!'' Žalni sprevod Belgrad, 26. maja. tn. Nedeljsko tekmo med Ljubljano in sarajevsko Slavijo bo v Ljubljani sodil spet italijanski sodnik, v Celju pa tekmo Celje : Olimp g. Višnič. Frančiškani zopet zidajo Ljubljana, 23.maja. Ljubljanski zgodovinar pač nikoli ne bo mogel mimo dejstva, da so ljubljanski frančiškani pokazali v našem stoletju izredno podjetnost. Ne bi navajali skromnega sedanjega provincijala p. dr. Ranta, ko bi zatrdno ne vedeli, da vsa ta velika podjetnost izvira vprav od njega. Saj se je moral celo med brati veliko prizadevali, da je podrl vse obzire do tradicije, ki so celili 700 let v mejah dosedanjih samostanskih zidov zrastle in se izživljale točno v mejah skromne frančiškove osamelosti. Provincial p. dr. Rant pa je mahoma podrl vse te tradicije. Najprej smo lani videli, kako je v Frančiškanski ulici zrastla lepa trinadstropna palača, zdaj pa smo spet priča, kako pravkar podirajo ves dolgi samostanski zid v Frančiškanski ulici in kako že kopljejo temelje za novo stavbo. Zaradi poti - strel v prsa Kranj, 26. maja. Posestnik Vinko Golmajcr iz Kovora, je imel daljšo pravdo zaradi vožnje po zasebni poli posestnika Aleša Pavlina. Pravdo je izgubil. Golma-jer je kljub temu vozil po poti. Aleš 1 avlin pa ]e naročil svojemu čuvaju, da mora paziti na Golma-jerja in mu preprečiti vožnjo. Čuvaj Janez Uaš-perin se je držal gospodarjevega ukaza. Nedavna je Golmajer zopet s konji vozil po poti. Prišlo je do hudega incidenta. Čuvaj je prijel za uzde konj in začel streljati, kakor pravijo nekateri očividci, tako da se je kar kadilo. Baje je 6 strelov oddal v zrak, da bi tako Golmajerja zastrašil, sedmi strel pa je nameril proti Golmajerju in ga zadel v desno stran pod prsnim košom. Bila je velika nevarnost, da bi ga bil zadel naravnost v srce, kar bi imelo za posledico, da bi Golmajer obležal mrtev na licu mesta. Golmajerja so prepeljali v ljubljansko bol- | tvoril del samostansl nišnico, kjer se še sedaj zdravi, a je že izven vsake upravično esodjjo, da ■; a : !n c o m rpvnn/ira tftr na sve V vsej dolžini Frančiškanske ulice bodo frančiškani zgradili v dolžini 72 metrov okusno pritlično zgradbo z mezanlnom, ki bo skupno obsegala 10 prostornih, moderno opremljenih trgov škili lokalov. Zgoraj nad poslovnim prostorom bo vsak lokal imel svoje dovolj prostorno skladišča, vsi lokali bodo seveda opremljeni s telefoni. Zanimivo je, da so prav tako, kakor sino pred par dnevi navedli za banko »Slavijo«, da ima vse prostore v novil palači že oddane, tudi v tej novi frančiškanski zgradbi vsi trgovski prostori že do zadnjega oddani in bi jih podjetni frančiškani lahko oddali še enkrat toliko, če bi jih imeli. Zanimanje trgovcev in obrtnikov za ta del mesta je izredno velik, kar je seveda razumljivo, ker tvori Frančiškanska ulica pač važno prometno žilo v sami sredini mesta. Ulica sama bo še bolj prišla do izraza, čim bo enkrat izdelana tudi pasaža, ki bo vezala Prešernovo ulico z Frančiškansko. Glede te pasaže se še vedno pojavljajo tež-koče. Sicer je g. Turk, ki ima v Prešernovi ulici hišo in bi jo bilo treba podreti, preden bi mogla biti pasaža odprta, svoje zahteve znatno omilil, zahteva pa še Vedno 400.000 Din za liišo ter še druge ugodnosti, ki za frančiškane niso sprejem-ljive. Toda stavba, ki se pravkar zida, bo vendarle močno poživila doslej nekako mrt^o in osamelo Frančiškansko ulico. Cela stavba bo 0 metrov visoka, v mezaninu bo z obočnim hodnikom vezala samostan z novo stavbo, ki stoji tik Slona. Na koncu ulice ob Frančiškanski cerkvi bo stavba zaključena tako, da bo zgrajen ob cerkvi mal vrtiček, v katerem bo stal kip Matere Božje spodaj pa bo fontana, kakor si jo je zamislil mestni gradbeni urad, da bi okusno olepšal ta prostor ob cerkvi. Seveda bodo frančiškani sami težko žrtvovali kaj več za tako' okrasitev prostora in bi bilo od njih tudi preveč zahtevano. Saj so mestu napravili dragoceno uslugo, ko so itak na svoje stroške regulirali celotno Frančiškansko ulico ter so mestu odstopili ves svet, ki je doslej tvoril del samostanskega vrta. Zato frančiškani ' se magistrat lahko nekoliko smrtne nevarnosti. Čuvaj Gašperin je zadevo sam prijavil orožnikom, toda navajal je, d»ga je Golmajer najprej udaril s sekirinim ušes»n po glavi in si je sam nahajal v silobranu, zato je streljal na nasprotnika. Zadevo bo pač pojasnila uvedena sod-no-kazenska preiskava. revanžira ter na svoje stroške okrasi omenjeni-prostor ob Frančiškanski cerkvi. Celotna zgradba, za katero je napravil načrte inž. Kham ter jo zida Miroslav Zupan, bo stala dober milijon in bo v dobrih štirih mesecih pod streho. Izpred Narodnega doma je nato krenil po Aleksandrovi in Šelenburgovi ulici pred univerzo veličasten žalni sprevod, ki se je vzorno formiral. Spredaj so bili trije venci univerze, rektorja in filozofske fakultete, za njimi pa se je razvrstila akademska mladina in učenci pokojnikovi. Za krsto so se uvrstili poleg žalujoče ge. vdove, hčerke Majde in zeta g. Goloba vsi odličniki javnega življenja. Prorektor dr. Slavič z dekani in profesorskim zborom, ban dr. Natlačen, načelnik kulturnega oddelka mestnega poglavarstva g. dr. Mole v zastopstvu župana, dalje zastopniki raznih kulturnih in drugih korporacij, mnogi pisatelji in umetniki, tako župnik g. Finžgar, pisatelj Fran Govekar, skladatelj kanonik dr. Kimovec, ki je bil pokojnikov sošolec, novinarja g. Ante Beg in Saša Železnikar in še mnogi drugi. Častno so bili zastopani tudi Mirjani, znanci s Tržaške ceste, Ribničani, Sodrščani in Polhovgrajčani, s katerimi eo pokojnika vezale tesne prijateljske vezi. Univerza se poslavlja Na Kongresnem trgu od nunske cerkve je bil mpozantem pogled na univerzo, kjer so se zbrale množice in udeleženci žalnega sprevoda. Univerza je bila odeta v črnino. Pod balkonom so se vstopili pevci-akademiki. Prorektor dr. Slavič 6e je vzel na maL s črnim obrobljen oder in se poslovil v imenu univerze od pokojnega, naglašujoč: »Padel je na vojnem polju svojega poklicnega dela eden izmed prvih, že 31. avgusta 1919 imenovanih rednih profesorjev, idealen in krepak graditelj naše univerze!« G. prorektor je končal: »Non omnis moria-rl« Njegov duh bo živel in njegova dela bodo dalje delovala v blagor slovenske knjige in kulture. Zato ne bo ves umrl!« Po govoru je akademski pevski zbor zapel Foersterjevo »Umrl je mož...« Pesem je izpod balkona globoko odmevala po trgu in mnogim segala do srca, kajti genij dr. Prijatelja ostane med nami... Ob zatonu sonca Okoli 18 je žalni sprevod mirno in dostojanstveno krenil po Vegovi in drugih ulicah tja na Tržaško cesto proti viškemu pokopališču. Mnogi udeleženci so vztrajali v sprevodu prav do pokopališča. Ko je zlato majniško sonce izza Polhov-grajskih Dolomitov, pod katerimi si je pokojnik zgradil lično počitniško hišico, ki naj bi bila zavetišče utrujenim in tudi revnim, kakor se je sam izražal, pošiljalo zadnje pozdrave, je bila končana pogrebna svečanost. Ob odprtem grobu se je v imenu starejših učenccv poslovil od dr. Ivana Prijatelja prof. dr. Slodnjak, ki je krepko vzkliknil: »Ti si mož pravice! Ti si glasnik svobode! Najdražji učitelj in vodnik! Mi Te čutimo povsod, kamor se ozremo, povsod se nam smehljajo Tvoje zveste oči nasproti. Pozdravljen najdražji učitelj in vodnik!« — Narodni poslanec dr. Ivan Lovrenčič je naposled kot ožjemu rojaku-pokojniku izrekel nekaj dobro občutenih besed v slovo. Akademski pevski zbor pa je zaključil pogrebno svečanost z Gallusovo žalostinko: »Glej, kako umira pravičnil« ... Proslava majske deklaracije na Bledu Dne 29. maja 1937. Program sobotne bakljade: 1. Zbirališče pred cerkvijo od 8 do pol 9 zve čer. Tam si udeleženci nabavijo baklje proti odškodnini nekaj dinarjev. Konjeniki 6e zbero pred Zrimcem in ob pol 9 odjahajo proti cerkvi,' kjer se postavijo na čelo sprevoda. — Vrstni red bo: 1. konjeniki, 2. narodne noše, 3. godba, 4. ljudstvo. Plamenice prižgo udeleženci, ko dajo reditelji znak. Sprevod gre do Suvobora, kjer se bakljada zaključi. Poskrbite, da bodo ta večer povsod goreli kresovi in pokali topiči. Dne 80. maja. Program nedeljske proslave: Zbirališče konjenikov pred Zrimcem. Zbirališče narodnih noš na vozovih pred tržnico do Hočevarjeve vile med 10 in pol 11 dopoldne. — Vrstni red: 1. godba, 2. gasilci, ljudstvo in ostale narodne noše pred cerkvijo. Prinesite narodne zastave. — Konjenica prejme male narodne zastavice od rediteljev, velike prinesite s seboj! Sprevod: 1. konjenica, 2. narodne noše na vozovih (ostanejo na zbirališču in se priključijo sprevodu, ko pride do ceste), 3. godba, 4. gasjlcl' 5. narodne noše v skupinah, 6. ljudstvo, 7. godba, 8. gasilci, 9. konjenica. Sprevod gre mimo Uniona—Pošle—Park hotela v Zdraviliški dom. Vozovi in konjenica odpeljejo do Prešernovega spomenika (podrobna navodila rediteljev). Spored v dvorani: Pevski zbor zapoje več domorodnih pesmi. — Otvoritev proslave in nastop slavnostnega govornika K dražbi mojega „Slomška" Pod naslovom »čudna usoda uinelninec je priobčil »Slovenec« z dne 22. t. m. notico o javni dražbi mojega kipa, ki predstavlja škofa Slomška — pedagoga. »Slovenski dom« je isti dan priobčil pod naslovom »Slomškov kij) prodan na dražbi: notico iz Maribora o isti zadevi. Ker pa niti enemu poročevalcu niso bila znana natančna dejstva, smatram za svojo dolžnost, da jih pojasnim sama. Moje delo, ki predstavlja zgolj materija I no vrednost nekaj okrog 20.000 Din (to je vsota, ki sem jo porabila za materijal, za delavce in za svoje preživljanje med časom tega dela; točne račune ima v rokah ban. svet. g. dr. Stele!) — torej to moje delo j« gnal na dražbo g. Medic, milijonar in znani mecen! Naredil mi je to kljub mojim prizadevanjem, da bi stvar likvidirala mirnim potom. In to zaradi 1250 Din, ki sem mu jih dolgovala za mavec — pozneje je la dolg s sodnimi in advokatskimi stroški narastel do 2000 Din, t. j. vsota, za katero je bil kip na dražbi prodan. Pri tem čutim dolžnost, da javno poudarim, da je pri nae dosedaj edino ban g. dr. Natlačen skušal in še skuša dovolj velikopotezni rešiti gmotne probleme naše oblikujoče umetnosti. Edino z njegovo uvidevnostjo in pomočjo mi je bilo mogoče lotiti se dimenzijonalno tako velike kiparske kompozicije. Če bi vsi oni, na katere sem se obrnila v tej zadevi, pokazali vsaj drobec tega razumevanja za umetnost kot g. ban, se nebi stvar zame tako tragično končala. . Z ozirom na to, da sem za prvotni banovinski kredit 8000 Din založila svoje kiparsko delo »Skrbinšek« in ker imam v zvezi z delom na »Slomšku« še za 4000 Din neporavnanih dolgov, eein oškodovana z velemecenskim postopkom g. Medica za 12.000 Din, ne vštevši pri tem mesece svojega dela na veliki, čeznaravni figuralni kompoziciji. O stanju zadeve sem že pred meseci obvestila vse merodajne činitelje — tako v Mariboru kot v Ljubljani. (Del tega je pismeno opravil moj mož g. Ivan Mrak!) Zganil se ni nihče! Se več; predstavnik Narodne galerije je odklonil mojo prošnjo, da se kip uradno in strokovno oceni ter se s tem prepreči dražba pod sramotnimi pogoji, pod katerimi se jo pač izvršila. Kakor je razvidno iz časopisnih notic, namerava dotični gospod, ki je kupil na dražbi — pokloniti moje delo mariborskemu muzeju. On je žrtvoval zanj 2000 Din, jaz pa svoje zdravje, mesece svojega dela in povrhu imam še 12.000 Din izgube. Kljub vsemu mi ta njegova gesta imponira, pri naš, med Slovenci, taki darovi niso v navadi. Preveč sem izmučena, da bi obtoževala, ugotavljam samo dejstva, da si bodo naša javnost in historija na čistem o mecenstvu, o merodajnih či- niteljih in o slovenski kulturni zavednosti----. Ob tej priliki se zahvaljujem vsem tistim mariborskim upnikom, ki niso v znani slovenski meceni« in me kljub temu vendarle še niso tirali pred sodišče. Karla Bnlovčeva-Mrak. Težek poraz Angležev v Belgradu Belgrad, 26. maja. m. Sinoči je bila tu nogometna tekma med belgrajeko Jugoslavijo in znanim anglešikim nogometnim moštvom Chelsea. MoStvo Ju posla rije je v iiredno lepi in požrtvovalni igri katastrofalno premagalo Angleže z 6:1 (1:1). Vodstvo angleškega kluba Chelsca je po knorani tekmi izjavilo, da je to najtežji noraz. kar jih je Chelsea sploh doživel na evropskem kontinent«. Zaradi tega neuspeha je verjetno, da bodo Angleži prekinili svojo turnejo po Evropi ter se vrnili domov. » S seje Jugoslovanske nogometne zveze Belgrad, 26. maja. m. Osješka Slavija je včeraj poslala brzojavni protest Jugoslovanski nogometni zvezi, v katerem protestira proti poklanjanju točk in zahteva preiskavo proti SK Jugoslaviji, za katero pravi, da jo na nedeljski tekmi j>odarila več golov Basku samo zato, da bi ta belgrajski klub no izpadel iz lige. Belgrad, 26. maja. m. Jugoslovanska nogometna zveza je na sinočnji seji določila moštvo, ki bo igralo proti belgijski reprezentanci dne 6. junija v Belgradu. V tej postavi so Glazer (Urh), Htigel, Matošifi (Nedeljkovič), Lehner, Jazbec, Kokolovič, Tirnanič (Medarič), Moša, Lešnik, Vujadinovič (To-maševič), Pleše. Istotako je JNZ sprejela sklep, s katerim pre-]>oveduje vsem nogometnim klubom, ki so včlanjeni v JNZ, da bi igrali nogometne tekme z inozemskimi klubi po posredovanju Žida Davida Weissa na Dunaju ali njegovega podjetja »Editor«. Klubi morajo z ozirom na to tudi odpovedati že sklenjene tekme, do katerih bi prišlo po posredovanju VVeissa in njegove agencije. Klub, ki se ne bo držal tega sklepa, bo kaznovan s tem, da ne bo smel igrati šest mesecev nobene tekme, poleg tega pa bo dobil še denarno kazen. Spet uspeh slovenske fotografije Ljubi j a n a, 26. maja. Pred dobrim 'tednom je bila ^zaključena mednarodna fotografska razstava v bopronju na Ma-djarekein, ki jo prinesla med številnimi tujimi raz-siavljalci Slovencem spet dve odlikovanji. Oskar Kocjančič je prejel srebrno kolajno med petimi podeljenimi, Pfeifer Marjan pa bronasto med desetimi podeljenimi. Poglejmo samo množico imen, ki se bleste med razstavljalci in število slik, ki so bile sprejete na razstavo. 393 amaterjev iz 25 držav je poslalo 1562 slik, pa je bilo na razstavo pripuščenih le 323 avtorjev s 500 slikami. Med temi je-kar devet Slovencev in dva člana zagrebškega fotokluba. Večinoma so bili razstavljalci zastopani vsak z eiio sliko, in je število takih, ki jim .je žirija pripustila na razstavo po več slik, zelo majhno. Vendar pa najdemo med temi kar osem Slovencev. Tako je bilo izobešenih na razstavi 17 del slovenskih fotoamaterjev. Morda je tudi značilno, da najdemo znanega svetovnega mojstra Belgijca Leonarda Missoneja med nagrajenci z bronasto kolajno. Za naše fotoamaterje ko odlikovanja dokaz, da je slovenska fotografija dosegla višino, ki je ne velja omalovaževati. V nedel jo 30. t. m. se bo v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu odprla osma (tretja društvena) razstava slovenske fotografije. Razstava ne bo urejena pod strogo umetniškimi merili, temveč bo nekakšna revija fotografije iz vseh področij. Na razstavi bodo umetniške fotografije, domoznanske, tujskoprometne in planinske. Taka razstava ima svoj prodoren namen. Pokazati ne samo ustvarjalno silo amaterjev, temveč prav tako močno tudi koristnost ter uporabljivost fotografije v naši tuj-skoprornetni propagandi. Pestra razstava bo gotovo privabila številne obiskovalce ia vse prijatelje slovenske fotografije. Kulturni koledar Anton Možina Dne 26. maja 1866 se je rodil na Brjah pri Rihenbergu šolnik in narodni gospodar Anton Možina. V Kopru je dovršil učiteljišče. Leta 1891 je prišel za učitelja v domači kraj, kjer je ostal do smrti 28. maja 1927. Tu je ustanovil bralno in pevsko društvo, hranilnico in posojilnico, podružnico Kmetijske družbe in druge. Zelo zaslužen je tudi za goriško učiteljsko organizacijo. Članke, večinoma gospodarske je pisal v razne liste (Soča, Edinost, Gospodarski vestnik Hd.). Ljubljana danes Koledar Danes, 6reda, 26. maja: Filip. Četrtek, 27. maja: Telovo. Nočno službo imajo lekarnes mr. Leustek, Resljeva cesta 1; Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Drama: * Matura«. Red Četrtek. Opera: Zaprto. Kino Matica: »Har>ry Piel in njegov najboljši prijatelj.« Kino Sloga: »Zena brez 6ramu«. Kino Union: »Ej Uhnjem«, Razpis dobave. V Službenem listu, kos 41, razpisuje mestno poglavarstvo v Ljubljani dobavo smetarskega voza in dobavo 1500 ton premogovega zdroba, na kar se interesenti opozarjajo. Ljubitelji umetnosti, zlasti oni, ki jih zanimajo dela za Nar. skupščino, so vljudno vabljeni, da si ogledajo kipa »Kmetijstvo« in »Industrija« jutri od g 20. ure v ateljeju akad. kiparja Franceta Gor- šeta na Gosposvetski cesti št. 13 (levo dvorišče). _ Odbor Slov, kat. akad. starešinstva vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo procesije sv. Rešnjega telesa v stolnici. Zbirališča med stolno cerkvijo (glavni vhod) in škofijsko palačo ob pol 9. uri. ' Članom Akademske zveze. Akademska zveza poziva vse svoje člane,t da se strogo obvezno udeleže procesije na praznik sv. Rešnjega Telesa. Zbirališče pred stolnico med tričetrt na 9. in 9. Pridite z društvenimi trakovi! — Akademska ZVCZIvan Levar si je za proslavo svojega 25 letnega oderskega dela izbral naslovno vlogo v Rostando-vem »Cyrano de Bergerac«, ki je v blestečem Župančičevem prevodu svojevrstna umetnina. To znamenito delo bo dano v popolnoma novi režiji C. Debevca. Deloma je tudi zasedba nova. Premijera, zvezana s proslavo bo v torek 1. junija. Vstopnice so v predprodaji pri operni blagajni. Prelovčev pevski kvintet, ki ga tvon 5 mladih, nadebudnih pevcev-konservatoristov, bo nastopil prvič na javnem koncertu dne 4. junija v frančiškanski dvorani pod okriljem Glasbene Matice. Kvintet vežba skladatelj Zorko Prelovec. Spored bomo objavili. Pregled novih motornih vozil bo odšle) vsak petek ob pol 8. uri v Ljubljani pred poslopjem uprave policije v Šubičevi ulici 5. Prvi tak pregled bo v petek dne 28. t. m. K teinu pregledu je pripeljati tudi vse one avtomobile, avtobtise in motocikle, ki iz kakršnegakoli razlogi" dčtelej še niso bili letos pregledani. Rerpertoar Narodnega gledališča v Ljubljani ff Revizor" ponarejenega denarja Maribor, 25. maja. Takšnim drznim in prepredenim sleparijam našo podeželsko ljudstvo menda še ni bilo izpostavljeno, kakor zadnja leta. Obnesejo se zadnjo čase posebno »revizorji«, ki hodijo s ponarejenimi izkaznicami okrog ljudi, ee jim predstavljajo za odposlance davčnih uprav, finančnih oblasti, ekse-kutorje itd. O takem primeru je danes zopet dobila prijavo mariborska policija. V Razvanju se je pojavil elegantno oblečen gospod kakih 30 let. Prišel Je k posestnici Julijani Mlaker ter se ji predstavil kot finančni uradnik, ki pregleduje kovan denar, če ni med njim falsi-fikatov. Posestnica se je njegovega odločnega nastopa ustrašila ter mu je vsa v strahu prinesla pokazat vso svojo gotovino 450 dinarjev. Možakar je denar nekaj časa ogledoval, potem pa dejal, da ga mora nesti na pregled na mariborsko carinarnico. Ko se je ženica začela protivili, ji je pokazal zapečateno kuverto ter dejal, da ima notri že 8000 dinarjev zaplenjenega denarja, katerega tudi nese na pregled. Pod pezo takih dokazov se je posestnica udala ter mu je denar izročila. Mož ga je dal v kuverto, jo zapečatil in spravil v aktovko, ženici pa je izročil potrdilo, da je denar sprejel. Nato je odšel, pred odhodom pa je še naročil posestnici, naj pride naslednjega jutra na mariborsko carinarnico v sobo št. 16, kjer bo dobila svoj denar nazaj. Danes je reva res prišla na carinarnico ter zahtevala denar. S težavo so ji uradniki dopovedali, da taki revizorji denarja sploh ne obstojajo in da je postala žrtev prevejanega sleparja. Poslali so jo na policijo, kjer je slučaj prijavila. Javna dela pri Sv. Konigundi na Pohorju * K I N TEL. 27-30 SLOGA Premiera velikega nemškega šlagerja: „Man Bpricht iiber Jacquellne“ Žena brez sramu Albrecht SchoenUals Sabine Peters Premiera prekrasnega Ulmskega dela EJ UHNJEM (Brodarji lz Volge) INKI9IN0V VERA CORENE TEL. 21*24 MATICA Kriminalni film Harry Piel In njegov najboljši prijatelj (Volčjak kot sotrudnlk policije) NaJnovelSl žurnall v vseh treh kinih predvajajo kronanje v Londonu l.t.d., l.t. d. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri: dolgih letih uresničili, saj so bili osnovani že pred letom 1914. Vojna jih je za nekaj časa odložila, pa tudi še v poznejših letih je bilo za kaka javna dela pri nas premalo smisla na merodajnih mestih. Nova cesta se bo odcepila od banovinske v Zrečah pri Winterju, odkoder bo vodila po manjših zavojih do gozda pod Črešnovo. Odtam bo zavila pod vasjo v loku mimo farne cerkve na Sv. Kuni-gundi do šole. Do Črešnove bo vodila približno s sedanjo z nekaterimi izjemami. Skupna dolžina bo znašala 4 in pol km. Cestišče bo široko 4 m, tlakovanega pa bo 2 in pol km. Vzpon bo v primeri z višino kraja malenkosten. Od Zreč bo nekaj časa tudi tlakovana ter potemtakem sposobna za avtomobilski promet. Od začetka do danes je napravljenega cestišča že za dober kilometer, okrog 100 metrov pa je tudi že tlakovanega. Prebivalci župnije in vsi Pohorci, ki so na tej ce9ti zainteresirani, so z velikim veseljem lani pozdravili pričetek del, saj se je njihova dolga želja vendarle enkrat uresničila. Njihovo voljo in razpoloženje pa v obilni meri potrjuje pristanek na 500 dnevni prostovoljni kuluk, da bo delo šlo hitreje. Nekateri so celo podarili tudi zemljišče, kjer bo tekla cesta. Drugo vprašanje, ki skrbi tukajšnje prebivalstvo, pa je tudi pomanjkanje vode. Treba bi bilo napraviti vsaj dve cisterni, eno pri Sv. Kunigundi, drugo v Črešnovi. Jeseni so v la namen že nekaj Cesta proti St. Vidu se (gradi' Ljubljana, 25. maja. Z ozirom na članek v »Slovenskem domul z dne 21. maja 1937, št. 112, str. 2, pod naslovom: Cesta proti Št. Vidu se ogradi«, pripominja sekcija za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj sledeče: Dela na navedenem odseku so so pričela razmeroma kasno, ker je bilo treba urediti razne zadeve, ki: so v zvezi s premestitvijo tramvaja in telegrafsko-lelefonskih drogov. Predno tramvaj ni premeščen in drogovi niso odstranjeni, se pač delo ne more razviti in se zato iz razumljivih razlogov gradnja omeji samo na najnujnejša pripravljalna dela. Tudi vprašanje izpeljave trase v St. Vidu je bilo šele pred kratkim sproženo in se bo moglo pričeti z delom na vsem odseku Ljubljana—at. Vid šele po tozadevni definitivni odločitvi. Sekcija pripominja, da si drž. cestna uprava, kakor tudi podjetja vedno prizadevajo pospeševati dela s čim manjšo prekinitvijo prometa. Sekcija za gradnjo drž. ccstc Ljubljana—Kranj. Vodna zadruga v Grajski vasi v Savinjski dolini Grajska vas, 23. maja. V Savinjski dolini, ob državni cesti, ki vodi od Št. Ruperta do Razane v občini Gomiljsko, se razprostirajo obširni t travniki, ki so last bližnjih in daljnjih posestnikov. Preko teh travnikov pa tečeta potoka Trnavica in Boljsko, ki ob večjem deževju narasteta in zaradi svoje vijugastg struge preplavita tamošnje travnike. Ob takih poplavah pa izpodkopavata in odnašata s seboj rodovitno zemljo in s tem povzročata veliko škodo. Čutila so je potreba, da se to prepreči. V ta namen je bil sklican sestanek vseh last* nikov v bližini ležečih parcel, v gasilskem domu v Grajski vasi. Zbralo se je okrog 100 interesentov, ki so bili v večini za to, da se Roljska regulira. Okrajni podnačelnik g. Svetina iz Celja je predlagal, da bi se v ta namen ustanovila vodna zadruga. V kratkih besedah je razložil pomen vodne zadruge in koristi, ki bi jih imeli od regulacije Boljske. Na splošno željo interesentov so bila prečitaiia tudi pravila vodne zadruge. Predlog g. Svetine je bil odobren in po kratki debati se je vršilo glasovanje, kdo je za zadrugo ali ne. Zadruga se je ustanovila z veliko večino. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni: Lob-nikar Anton in Kunst Jernej iz Grajske vasi, Oro-žim Franc in Rančigaj Anton iz Gomiljskega, Mohor Vinko in Drov Jakob iz Zakla, Virant Ivan in Turk Franc iz Trnave, iz Sv. Ruperta pa Cizej Ivan in Plaskan Jakob; za ostale vasi pa Prislan Blaž, Parižlje, in Grenko Matevž iz Orle vasi. — Zadruga je bila osnovana za območje občine Gomiljsko. Inž. Štefani je na podlagi načrta pokazal potek regulacijo Boljske. Da pa ne bodo s tem lastniki in občina Gomiljsko preveč obremenjeni, bo k tomu tudi banovina znatno prispevala. Celjske novice C&lje, 25. maja. Javna dela v celjski mestni občini. Občina zaposluje sedaj 129 delavcev, na Voglajni ima delo 50 delavcev še za dobo treh mesecev. V mestni gramoznici v Medlogu je zaposlenih 28 delavcev. Pri gradbenih in regulacijskih delih odpade od celotnega zneska na mezde 50%, na kanalizacijska dela pa 25%. Proračunska sredstva v novem proračunu za javna dela znašajo 260.000 Din, s katerimi bo občina lahko zaposlovala 100 delavcev za dol>o štirih mesecev, poleg tega bo lahko zaposlovala 25 delavcev v mestni gramoznici 6 mesecev; mezde delavcev v gramoznici se bodo krile iz dohodkov gramoznice. Predvidena so naslednja javna dela: podaljšanje kanala pri prvem železniškem mostu, ureditev levega brega Savinje pri Palloso-vem travniku, regulacija Sušnice od izliva Savinje do že izvršene regulacije, ureditev Koprivnice ob Frankopanovi ceei! merili, vendar pa je zdaj spet vse utihnilo. Prebivalci obeh vasi. Sv. Kunigunde in Črešnove, upajo, da bo njihova želja sčasoma tudi v tem oziru usli- Med ameriškimi Slovenci Iz Jurjeviče pri Ribnici na Dolenjskem Frančiška Levatek, roj. Kaplan. V Ameriki je živela celih 35 let. V domovini ima še mater in dva brata. Iz Zavrtače pri Št. Vidu ob Stični 49 letni Janez Jamnik. Odšel je v Ameriko leta 1912. V zadnjem času je bil bolan in se je zdravil v clevelandski bolnišnici. Tu je tudi umrl. Nekje od Črnomlja v Beli Krajini 65 letni Jožef Ambrožič. Iz Šoitanja 56 letni Jože Medved. Od doma je odšel že pred 30 leti. Umrl je v Milvvaukeeu, kjer zapušča ženo in štiri otroke. Iz Horjula pri Vrhniki Marija Novak, roj. Vrhovec. Bila je stara 44 let in je odšla v Ameriko že kot 17 letno dekle. V stari domovini ji žive še trije bratje. Iz Velkovec pri Krki na Dolenjskem Franc Noda, star 56 let. Iz Koritnice na Notranjskem 46 letna Jožefa Delost. V Ameriki zapušča moža in šest otrok, v stari domovini pa tri sestre. Umrla je dva dni po operaciji v bolnišnici v Pittsburgu. Zrcalo za šoferja. Na nevarnem križišču VI. okraja v Parizu so postavili na dva droga velikansko /rcalo, da šofer lahko v njem vidi avtomobil, ki prihaja iz druge ulice. Etapne kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji Etapne kolesarske dirke so za nas Jugoslovane nekaj povsem novega. Ze zdavnaj se je govorilo o organizaciji te vrste dirk po vzoru inozemstva tudi v Jugoslaviji, ali realizacija te vrste prireditev je zaradi skromnih denarnih sredstev, s katerimi so take dirke zvezane, in pa zaradi preskromnega zanimanja našega športnega občinstva, neizvedljive. Da se pa enkrat tudi s tem mora začeti, so si kot prvi nadeli to nalogo belgrajski kolesarski krogi in organizirali pod vtisom jugo-slovansko-bolgarskega prijateljstva mednarodno etapno kolesarsko vožnjo iz Belgrada v Sofijo, ki bo 8., 9. in 10. junija. Kmalu po razglasitvi te prireditve so so tudi zagrebški kolesarji zbudili in v okviru illustrovanih sportskih novosti« tudi oni organizirali tako etapno vožnjo v dolžini nekaj nad 500 km, ki naj pelje v treh etapah iz Zagreba na Karlovac, v Ljubljano, Celje, Maribor, Varaždin ter nazaj v Zagrel). To naj bi bila obenem trda preizkušnja kandidatov jugoslovanske ekipe za vožnjo Belgrad—Sofija. Seveda ne bodo v tej zagrebški prireditvi vozili le omenjeni kandidati, temveč bodo skupno z njimi dirkali še neodvisni dirkači: Grgec, Ljubič in Fiket (znana trojica, ki je lani prvič zastopala jugoslovanske barve v sve-tovnoznanem . Tour de France« in kjer so je Grgec prav dobro držal vse do vznožja Pirenejskega gorovja) in pa še več drugih naših kolesarskih amaterjev. Nas bo najbolj zanimala etapa, ki bo imela svoj epilog v Ljubljani v petek, dne 28. maja ob 3 popoldne na Dolenjski cesti pred Jelačinovo gostilno. Zato bo, kdor bo le mogel, pohitel ob omenjenem času na cilj, da vidi te vztrajne kolesarje in najboljše dirkače na^e domovine. Startali bodo ob 7.30 v Zagrebu, imeli cilj prve poletape v Karlovcu; nato zasedejo ob 10.30 spet svoje jeklene konje in v drugi poletapi na razdalji 129 km pridejo popoldne v Ljubljano, kjer se bodo čez noč odpočili. Naslednji dan, v soboto, ob 10 se bo pred Narodnim domom nadaljevala vožnja prve poletape druge etape proti Celju, od tam pa ob 16 druge pol etape druge etape v Maribor. Spet počitek, a v nedeljo, dne 30. maja ob 8 zjutraj bodo vozili prvo poletapo tretje etape na Varaždin ter dalje ob 12 start druge poletape tretje etape v Zagreb, kjer bo konec te naporne vožnje slovenskih in hrvaških dirkačev. Pojasnilo mestne plinarne Ljubljana, 26. maja. Z ozirom na časopisne vesti, ki poročajo, da je eksplozijo v Igriški ulici 3 pri gač. Travnovi povzročil plin, ki da jc uhajal iz pokvarjenih plinskih vodov, sporoča mestna plinarna sledeče ugotovitve, ki jih je dognala včerajšnja uradna komisija. 1. Plinska napeljava v stanovanju gdč. Trav-nove je še sedaj, po eksploziji, popolnoma tesna in ni nikjer uhajal plin, zaradi česar ni mogoče, da bi zaradi uhajajočega plina nastala eksplozija. 2. Če bi bil plin uhajal iz hotč ali nehotč odprtih pipic pri kuhalniku in bi bila od tega plina nastala eksplozija, bi bila gdč. Travnova že pred eksplozijo nezavestna, kajti množina plina, ki bi povzročila tako eksplozijo, bi morala biti znatno večja od množine, ki zadostuje za zastrupljenje. Gdč. Travnove pa plin ni omamil, saj je še takoj po eksploziji klicala na pomoč. 3. V kopalnici ponesrečenke, kjer je montiran plinski kuhalnik poleg električnega bojlerja in dveh električnih peči, je našla komisija v kopalni kadi ostanke modro zelene obleke, ki je bila prepojena z bencinom. Na tleh pa je našla še steklenico, do ene četrtinke napolnjeno z zeleno modro umazanim bencinom, s katerim je gdč. Travnova prala obleko enake barve. Iz tega jc torej razvidno, da plin ni uhajal iz plinskih cevi in da torej plin ni eksplodiral, temveč je iskati vzrok eksplozije v bencinskih parah- Od tu in tam Ta-Ta, ki so ji v Zagrebu pred dobrim mesecem zaprli in zapečatili lokale, je vložila pritožilo proti mestni obrtni oblasti in zraven postavila zahtevek po odškodnini 113.000 Din; češ da so v javnost prišle neko izjave v škodo tvrdke še prej, preden je oblast zapečatila prostore. Baje so nekateri, ki so imeli službeni dotik z vso zadevo, res že vnaprej napovedali izid preiskave. Ta-Ta trdi, da se ni postopalo po zakonu, temveč da je bilo vse naprej pripravljeno in so bili razni komisijski ogledi le same formalnosti. Predrzen je bil tat Angjel Kurat, ki je v Zagrebu kar pri belem dnevu pred gledališče zapeljal velik špediterski voz, ki ga je bil najel pri znanem zagrebškem špediterju. Šel je v gledališče in dejal uradniku, da je po naročilu uprave prišel iskat staro železo. Z delavci, ki jih je imel s 6eboj, je naložal na voz okrog 800 kg železa ter ga odpeljal nekemu starinarju. Tam ga je prodal za 641 di-nafjev. S tem denarjem je odplačal neke svoje dolgove, svoje stanovanje, ostalo pa je vtaknil v svoj žep. Ko so ga prijeli, je čisto hladnokrvno vse priznal. Razbojniki so napadli v bližini Košter Ivaniča kmeta Imbra Vuriča. ki se je vračal s semnja, kjer je bil prodal par volov. Ko se je že v temni noči vračal domov, so ga sredi samotno poti obkolili nenadno neznanci. Eden ga je udaril s kolom po rami, drugi mu je pa pritisnil cev samokresa na vrat. Kmet jim je moral izročiti ves denar, nakar so razbojniki pobegnili brez vsake sledi. Po porožil11 osrednje uprave za posredovanje dela v Belgradu, je iskalo meseca aprila zaposlitve pri javnih borzah dela v naši državi 40.851 oseb in sicer 33.840 delacev in 7011 delavk. Z brez-poseluinu iz prejšnjega meseca jih je bilo skupaj (6.175 in sicer 03.440 delavcev in 12.735 delavk. Na koncu meseca je bilo brezposelnih 19,172 delavcev in 5593 delavk. V aprilu so pri javnih borzah dela ponudili dela 3027 delavcem in 1589 delavkam. Razpoložljivih prostih mest so oddali 19 delavcem in 1225 delavkam. Nasproti istemu mesecu v lanskem letu je bilo letos 5247 manj prijavljenih brezposelnih delavcev in 1868 manj razpoložljivih prostih mest. Podporo je prejelo 15.229 oseb 'n 5*cer v skupnem znesku 2,061.312 Din. Dne 1. maja 1937 se je pri javnih borzah dela priglasilo 20.024 brezposelnih delavcev in 5771 brezposelnih delavk. V drugi tretjini meseca maja so prinesle carine skoro 31 milijonov dinarjev v glavno carinsko Blagajno. Lani se je ob istem času nabralo lo milijonov in pol. Torej je bil dohodek carin letos za 31.o% večji kakor lani. Od 1. aprila pa do 20. maja znašajo dohodki carin 142,939.939 Din ,pa Predvideva za ta čas lo )e bi,° pobranih v tem času za ii„,894.w80 Din carin več kakor pa v istem razdobju lanskega leta. Kaj vse pride goljufom prav, izpričuje tale dogodek iz Zagreba. Dajalci krvi so se tamkaj organizirali. Da bi pa njihovo društvo dobilo kaj denarja v blagajno, so sklenili, da bodo več uglednih ljudi izvolili za častne člane in jim izstavili zato lepe diplome. Tako so krvodajalci nabrali žo precej denarja. Nazadnje pa se je našel goljuf, ki je ponarejal diplome častnih članov in jih začel prodajati uglednim meščanom proti enemu ali več stotakov. Imel pa je smolo, da je prišel »častno-: članstvo z diplomo vred ponujat človeku, ki je oboje že imel. Ko so ga prijeli, so ugotovili, da je opeharil ha ta način že dvajset ljudi. Prav na srednjeveški način je mučil svojo ženo ljubosumni kmet Josip Rumenjak iz Vojakovca pri Križevcih. Sumil jo je, da se sestaja z drugimi. Čeprav so v vasi poznali njegovo ženo kot zelo pošteno, se kmet ni dal prepričati o njeni nedolžnosti. Nazadnje ji je zvezal roke in noge, jo obesil na dolgo vrv in začel dvigati in spuščati. Več ur jo je tako mučil, da se je nazadnje onesvestila. Pred sodiščem jo dobil za to svoje delo le 40 dni zapora. Zveza grafičnih delavcev bo zgradila v Zagrebu veliko moderno palačo, ki bo veljala 3 milijone dinarjev. Graditi jo bodo začeli 'takoj, čim dobe zadnja potrebna dovoljenja. Dva pastirja je ubila strela med neurjem, ki je v ponedeljek divjalo nad okolico Slavonskega Broda. Anton Vukašinovič in Josip Cukrov sta pasla živino, ko se je ulila ploha. Oba sta z drugimi pastirji vred skočila pod veliko drevo. Iznenada pa je strela udarila v to drevo in ga razklala. Vsi pastirji so obležali nezavestni. Ko so se pa nekateri prebudili, so našli ob drevesu mrtva Antona in Josipa. Velika tovarna usnja je z zalogami vred pogorela v Kuli v Vojvodini. Požar je objel takoj vso zgradbo in je večinoma zgorela, še preden so pri-*“ mesto gasilci. Lastnika sta bila Deutsch in David. Požar jc naredil škode za več milijonov din. Sredi Banjaluke se je vnel v kavarni prepir in pretep zaradi kvartopirske igre, ki jo tamkaj imenujejo »božji blagoslov«. Dva igralca sta se sprla zaradi ene same karte. Takoj sta si bila v laseh. Ko so ostali gostje to videli, so priskočili in začeli vleči razjarjena gosta narazen. Pa so se našli tudi taki, ki so potegnili s pretepačema in ni minilo dolgo časa, ko se je pretepala že vsa kavama. Ropotale so mize, stoli, drobile se steklenice, zabliskali pa so se tudi noži in je nazadnje eden od gostov obležal krvav. Ko pa je hotel policaj posredovati, ga je kavamar vrgel na cesto. Šele, ko je prišla četa policajev, se je posrečilo narediti red. Policaji so kar vse goste odpeljali v zapore, da so se nekoliko ohladili/ V Somboru je bil obsojen biril mestni župan G) org je Cvejanov, ker je preveč razmetaval občinski denar, pa ne v prave namene, temveč v strankarske. Tako je Cvejanov za Jevtičeve volitve 1. 1935 najel petnajst delavcev in jih dal plačati iz občinske blagajne, da so razbijali shode drugim kandidatom, obenem pa agitirali za Jevtičevega kandidata dr. Kosto Popoviča. Sodišče j« župana obsodilo na plačilo vse škode, ki jo je bil povzročil občini. ki so se radi pranja z bencinom nabrale v kopalnici in ki so se verjetno vžgale ob žarečih žicah električne peči, ki so bile, kakor je dokazano, prižgane, ali pa ob prižiganju vžigalice, s katero je ponesrečenka prižigala plin. Naročajte in širite Slovenski dom! ■ <- • M.................................................................................................................. -............ P. Bourget: 1 »Ljubezen, ki ubija" Roman. / I. V Ustih lepih, otroških letih in še dostikrat pozneje sem hoail večkrat k spovedi. Kolikokrat 6em 6i potem, ko sem odrastel, v nemiru eveta želel, da oi bil še vedno tisti otrok, ki je včasih takole proti petim stopil v tisto prazno in hladno kapelo kolegija. V tisto kapelo 6 eurovo ometanimi stenami, kjer je vsaka klop imela 6vojo številko, kjer je stal skromen harmonij in visela pisana slika Svete družine. Strop v kapeli je bil sinje poslikan in ves posejan z zlatimi zvezdami. Prefekt nas je po deset in deset hkratu vodil v kapelico. Ko je prišla vrsta name, da bi stopil v spovednico, mi je začelo srce na vso moč biti, kakor da bi se mi hotelo razleteti. Poslušal sem spovednikov glas, ne da bi razumel kako njegovo be-secjo, ko je izpraševal tovariša, za katerim sem bil na vrsti jaz. To šepetanje v spovednici me je nekam čudno dražilo. Nič manj me ni razburjal polmrak in molk v kapeli. Zato se mi je zdelo ropotanje vratič, ki jih je odpiral in zapiral spovednik, skoraj neznosno. Potem pa sem skozi lesejio mrežo zagledal njegove ostre oči in odločni izraz na njegovem obrazu. _ Tiste trenutke, ko 6em klečal v 6jxivednici in čakal, me je prevzemala taka tesnoba, da bi bil skoraj umrl. V6aj zdelo se mi je tako. A kakšna mirna sladkost me je prevzela potem, po spovedi. ............. Tisti nepopisni občuefk najvišje dušne prostosti, notranje lahkote in napak, ki so bile zdaj zbrisane! Moja duša je bila spet kakor čist, bel list papirja, ki naj bi ga moja gorečnost napolnila s svetostjo. Danes pa je vse to tako daleč moji duši! Nič več ni spovednice, da bi kdaj pokleknil vanjo. Nič več šepetajočih molitev, nič več Boga, da bi lahko upal vanj. A moram se iznebiti teh neznosnih spominov. Žaloigra, v kateri sem igral težko in mračno vlogo, mi prehudo pritiska na dušo. In ni ga prijatelja, da bi mu jDovedal vse, kar me teži, ni nobenega odmeva na mojo tožbo. Da bi prevaril samega sebe in svojo bolečino, sem 6klenil, da 6e izpovem v ta beli zvezek — kakor da bi klečal pred duhovnikom. Na te papirje dnevnika bom metal strahotno zgodbo svojega življenja v drobcih, kakor se mi bodo obujali v spominu. Ko bo končana ta 6j30ved, bom videl, če bo pri koncu tudi moje trpljenje. Ah, ne bo se končalo, le zmanjšalo 6e bo morda. O, da bi 6e vsaj! Toliko in tako dolgo sem trpel y tem življenju in vendar ga kljub vsemu ljubim. Saj ni trejba dosti, da bi ušel vsemu temu, samo kozarec tiste črne pijače, ki jo imam za dolge noči brez spanja. A nočem. Jaz hočem živeti, ker ne vem, kaj me čaka na oni, drugi 6trani. Na te liste bom naslikal podobo svoje usode in jih potem sežgal do zadnjega. A vse se bo zdaj utelesilo in bo stalo pred menoj v resnični obliki, kakor da je živo. Posvetil bom z jarko svetlobo v to zmedo 6jx>minov, ki me obletavajo in vznemirjajo. Ti ubogo moje srce,, daj, naj naštejem vse tvoje rane... II. Najprej bi rad natančno opisal dogodek, ki je bil prvi in ki je. odločil vse nadaljnje moje življenje. Ta dogodek je žalostna in zagonetna smrt mojega očeta. Imel sem kakih devet let. To je bilo v juniju leta 1864. Vroče, jasno popoldne se je že nagibalo k zatonu. Kakor po navadi sem 6e učil v 6voji sobi, ko sem prišel iz šole. Zaprl sem vse oknice. Ta- krat smo stanovali blizu Madeleine, v sedmi hiši na levi strani, šteto od cerkve. Do moje sobice, ki je imela lično opravo, vso sinjo, kjer 6em preživel zadnje popolnoma srečne dni svojega življenja, je človek prišel jx> treh gladkih, vedno skrbno zglajenih stopnicah, na katerih sem pogosto padal. še danes 6e natančno spominjam V6ega: oblečen sem bil v dolgo črno domačo obleko. Sedel sem pri mizi in prepisoval latinske glagole v črn zvezek, ki je bil razdeljen v oddelke. Nenadno sem zaslišal grozen krik. Za krikom so prišli zmedeni glasovi. Nato sem čul korake po hodniku, na katerega so držala vrata iz moje sobe. Preletela me ie strašna slutnja. Naglo sem planil roti vratom. Na hodniku sem se zaletel v hišnika, i je drvel ves bled jdo hodniku. V rokah je nosil kup perila. Šele kasneje sem razumel, zakaj so to perilo jx>trebovali. Hišnika nisem niti utegnil vprašati. Komaj me je zagledal, je že kar nehote zakričal: »Ah, gosjjod Andrč, kakšna strahotna nesreča!« Nato 6e je prestrašil lastnih besed in se je poskusil zbrati: »Pojdite hitro nazaj v sobo, vrnite se brž nazaj, brž nazaj!« Preden sem mu mogel kaj odgovoriti, me je zgrabil za rame in me bolj zagnal kakor jDOstavil na stopnice do moje sobe. Hitro je zaprl in zaklenil dvojna vrata konec hodnika. Slišal sem, kako je z največjo naglico odhajal. Zapodil 6em se z vso 6ilo v vrata. »Ne,« sem zavpil, »povejte mi vse, moram vse vedeti, prav vse ...!« A nisem dobil odgovora. Obesil sem se z vso težo na kljuko, jaoskušal sem jo omajati 6 pestmi, zaletaval sem 6e v les zdaj s to, zdaj z drugo ramo. Vsi moji najjori so bili prazni! Presedel sem se na drugo stopnico in v blazno drhtečem nemiru poslušal, kako prihajajo in odhajajo neznani ljudje, ki vedo za »strašno nesrečo«. A kaj ti ljudje neki vedo? Skušal sem si po svoji otroški pameti razložiti strašni hišnikov krik z vsemi okolnostmi, ki bi pri tem čudnem dogodku prihajale v poštev. Dva dni je že bilo od tedaj, kar je moj oče po navadi jx> kosilu odšel v pisarno, ki je bila v Rue de la Victoire. Med kosilom je ta dan bil zamišljen. Zdelo 6e je, da ga težč skrbi. To se mi ni zdelo nič nenavadnega ali čudnega, saj je bil že nekaj mesecev tak. Prejšnje čase je bit vedno dobre volje. Ko je ta dan odhajala, smo bili pri miz mati, jaz in 6tari prijatelj naše hiše, neki gospod Jacques Termond, ki ga je oče spoznat še med študiranjem na vseučilišču. Oče je vstal od mize, preden je bilo kosila konec. Pogledal je na stensko uro in vprašal gospoda Termonda za natančen čas. »Cornelis, ali se vam tako zelo mudi?« je rekel Termond. »Da,« je odgovoril oče, »moram dobiti nekega trgovskega prijatelja, ki je bolan... nekega ino-zemca. Morani_ i ti k njemu v hotel, da dobim od njega nekaj važnih podatkov in reči. To je posebne vrste človek. Zato bi ga, rad čimprej videl. Storil sem’ nekaj vaznih korakov zanj, pa me 6koraj prijemlje skušnjava, da bi jih še obžaloval.« Od tedaj ni bilo nobene vesti več o njem. Tisti večer smo odlagali večerjo po četrtinkah ure, ne da bi ga pričakali, njega, ki je bil sicer tako natančen m točen kakor ura. Mati se je začela vzne-Njen neinir je s čakanjem vedno bolj rasel. Zakriti mi ga je mogla tem manj, ker so mi še zvenele v ušesih zadnje besede, ki jih je oče pred odhodom govoril. Bilo ie namreč tako nenavadno, da je oče govoril o 6vojih opravkih, da sem si vse njegove besede tem bolj zapomnil. Pretekla je noč, za njo jutro, nato jx>ldne. Spet se je vrnil večer. Spet sva 6edela z materjo drug nasproti drugega pri mizi, kjer* je bil prostor razpostavljen pred praznim stolom in je nekako predstavljal na ta način telo očeta, ki je izginil. •Slovenski dom« izhaja vsak delavnik nh 12 Mesečna naročnina 12 Din. ta inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/TTL Telefon 2994 to 2996. Uprava* Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno f Ljubljani; EL Ce& Izdajatelj: Ivan Rakove«. Urednik: Ježe Količek, Za binkoštne praznike so v Marseilleu svečano Od 1000 prebivalcev, ki uživajo vse te ugodnosti, jih je okrog 100 duhovnikov in prav toliko orožnikov. Če število orožnikov primerjamo s številom prebivalstva, dobimo velikanski odstotek, vendar nam postane to dejstvo takoj razumljivo, če pomislimo, kako ogromen je tujski promet in koliko ljudi mora biti, da vzdržujejo red in varjejo vrednosti. Kar štirideset orožnikov je zaposlenih v muzejih, poleg tega pa opravljajo še službo v cerkvi sv. Petra in v papeški palači. Ostalo prebivalstvo tvorijo večinoma uradniki in njihove družine. Tudi ženske imajo prost vstop v Vatikansko mesto. Kupec se mora legitimirati V mestu je mnogo trgovin. Vendar pa se blago prodaja le tistim, ki se morejo izkazati z legitimacijami, da so državljani papeževe države. Cene blagu so mnogo nižje kakor v Rimu. Razumljivo, če vemo, da v Vatikanskem mestu ni carin, temveč le nizka trožarina. Razlika v cenah je znatna ravno pri monopolskih predmetih, kakor so kava, tobak in sladkor. Ni treba plačevati nikakih najemnin niti davkov, pa tudi služba vatikanskih uradnikov ni preveč naporna, kljub temu, da morajo prihajati v urade tudi popoldne. Do nedavnega je temu mestu manjkalo lokala, kjer bi se mogli prebivalci osvežiti, kajti edina kavama v ozadju zakristije cerkve sv. Petra je bila na razpolago le duhovnikom in prelatom za okrepčila po opiavljenih mašah. Pred nedavnim so uredili v mestu tudi lep bar, ki ga pa ne smemo zamenjavali s pomenom te besede, kakor jo ima pri nas To ni nikak nočni lokal, temveč krasna kavama, kjer se točijo vse pijače ter se pokrepčajo ljudje kar stoje. Večina prebivalcev papeževe države so rojeni Italijani. Izjemo tvori deset Francozov, katerih dva sta zaposlena v lekarni kot pomočnika, vsi ostali pa so duhovniki. Drugi tujci se zadržujejo v Vatikanu le kratek čas in le mimogrede. Vatikanske službe so postale že skoro dedne od očeta do sina in spet tako naprej. Po navadi je tako, da začne sin pomagati očetu v uradu, čim se oče začne starati. S tem se uvaja v službo, ki jo bo prevzel po očetu. Tako si zunanji ne morejo delati nobenih prevelikih upov, da bi se kdaj dokopali do dobre službe v vatikanski državi. Otroci vatikanskih državljanov dobe državljanstvo šele na posebno privoljenje papeža, vendar pa to državljanstvo ugasne, čim postane otrok polnoleten. Ko pa stopi polnoletnik v vatikansko službo, dobi državljanstvo seveda spet nazaj. Tako se umetno zajezi preveliko naraščanje števila prebivalstva. Vatikanska tiskarna Poleg lastnega denarja, poleg tovaren gobelinov in mozaikov, v kateri si daje sv. oče izdelovati stvari, ki jih najrajši podarja svojim gostom, se nahaja v državici tudi vtleobrat, namreč vatikanska tiskarna. Tiskarna je tako moderno opremljena, da se more le malokatera na svetu kosati z njo v številu najrazličnejših tipov črk. Vatikanska tiskarna more tiskati molitvenike za skoro vse jezike, kar jih pozna civilizirani svet. Poleg običajnih latinskih in nemških črk ima tudi grške, sedem'arabskih, štiri hebrejske, tri sirske, po dve seriji armenskih in sanskrtskih. Ne manjkajo niti kitajske, bolgarske, črke tebanskih in menfitskih Koprov, ne manjka cirilice, niti glagolice, niti osvetlili vodomete v tamkajšnjem parku etruskijske, tibetanske in georgijske abecede. S tem smo našteli le nekaj vrst črk. Posebnost in tako rekoč tajnost Vatikanske tiskarne pa so posebne črke, s katerimi se tiskajo vse papeževe poslanice, okrožnice, službeni akti in knjige, ki sv. očeta posebno zanimajo. V tej tiskarni so bili tiskani tudi številni osnutki lateranska pogodbe, ne da bi kdo zunaj zaslutil, kaj se pripravlja. Na-stavljenci morajo položiti posebno prisego, s katero se zavezujejo v molk pod vsemi in vsakimi pogoji. Še nikomur se ni posrečilo, da bi iz vatikanskih uslužbencev iztisnil kako razkritje ali pa novost. Ljubljanski velesejem Zatvoritev prehoda skozi Lattermannov drevored. Vsled prireditve velesejma, ki bo od 5. do 14. junija, bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejemskih paviljonov proti pivovarni »Union« zaprt od 29. maja do 19. junija. Saj niti še ne veste, kaj vse nam nudijo iznajdljivi ljudje, da zadovolje vašim vsakodnevnim potrebam; malenkosti včasih, toda koliko skrbi in truda vam povzročajo! Na oddelku za »razne novosti« na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. junija bo marsikaj za vas! Vozički naših brhkih mlekaric so prav tako značilni za Ljubljano, kakor druge tipične in karakteristične pritikline našega glavnega mesta in njegove okolice. In ko bomo te lahke vozičke na dveh kolesih ogledovali na spomladanskem velesejmu, se bo le redko kdo spomnil, da je izumitelj teh elegantnih vozičkov sam znameniti slovenski buditelj, pesnik in pevec ter pisatelj, pokojni šentviški župnik Blaž Potočnik. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 26. maja: 12.00 Posml severnih Slovanov (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas, spored, obvestila — 13.15 Vse mogoče, kai kdo hoče (plošče 1)0 željah) — 14.00 Vreme, borza — 18.00 Mladinska ura: Varstvo prirode v slovanskih državah (g. dr. Valter Bohinec) — 18.20 Kako si napruvimo model brezmo-tornega letala (g. Janko Čolnar) — 18.40 Pravo in gospodarstvo (g. dr. Jože Voršič) — 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Naša žena z vidika higijenske izobrazbe (dr. Milutin Zelič) — 19.50 Snh — 20.00 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča — Prenos koncertne revije Glasbene Matico iz Maribora — 22.00 Cas, vreme, poročila, spored 22.15 Plošče. — Koneo ob 23. nrl. Drugi programi Sreda, 26. maja. Belgrad: 19.50 Poljudne pesmi, 30.30 Humor, ura — 21.30 Plesna gl. — 22.20 Schumann: Kvintet — Zagreb: 20 Konc. po željah — 72.30 Plesna gl. — Duttaj: 19.35 Itequiem — 22 Voj. godba — Praga: 19.20 l.ahka gl. iz Brutislave — 20.05 Več. konc. —. 22.20 Plošče — Varšava: 19.55 Operetna gl. 21 Chopinov konc. — 21.45 Kad. ork. — Milan-Trst: 20.40 Konc. ork. (iloria — 21 Krnani lir. drama — Rim-Bari: 21 Godba na pihala — 22.15 Veseloigra — Berlin: 20.10 Rad. ork. — Vratislava: 20.10 Pester pokrajinski večer — Frank-furt: 20.10 Operetne melodije — Hamburg: 20.10 Plošče 20.45 Kad. ork. — Kiiln: 20.10 Rad. ork. — Kbnigaberg: 20.10 Pester spored — Lipako: 20.10 Zab. kono. 21 Več, konc. — Monakovo: 20.10 Pester spored — 21 Zab. konc, — Stuttgart: 20 Rad. ork. 21.15 Plošče. Vatikanske ječe so prazne Če Se papež preseli v gradič, ki se imenuje Castel Gandolfo, s tem še ni prestopil meja svoje države. Kajti ta gradič in z njim vred devetnajst zgradb, ki sicer stoje na italijanskem ozemlju, spada vendar pod suvereniteto papeža, prav tako kakor skupina poslopij, ki jo obdajajo zidovi vatikanskega mesta, ki tvorijo samostojno papeško državo. Zastopnik papeža v svetni oblasti, guverner Conte Seratini, ostane v vatikanski državi takrat, kadar odpotuje papež na odmor v Ca6tel Gandolfo. Guverner stoluje v palači, nekdanjem Seminario romano minore, ki leži tik za cerkvijo sv. |fctra. Denar, pošta V tej palači se je izvedla v zadnjih letih tudi vsa državna organizacija cerkvene države. Med uradi cerkvene države, ki so do temelja organizirani, zasluži največjo pozornost organizacija pošte, ki donaša papeški državi letno do milijon lir čistega dobička, Za organizacijo pošte so morali poklicati tujega strokovnjaka, da je uredil tiskanje znamk in kovanje papeškega denarja. Guverner Serafini sam je eden najbolj zagrizenih zbiralcev starih denarjev in znamk. Zato so njemu pri-delili tudi urad za izdelovanje in nadziranje vatikanskega denarja. Lepe serije znamk s šopom ključev sv. Petra, sliko papeža Pija XI., panoramo vatikanskega mesta ali cerkve sv. Petra, so za-snutek guvernerja samega. Prav tako je z vatikanskim denarjem, ki ga nakujejo vsako leto približno za en milijon lir. Kljub temu, da se velik del vatikanskega denarja porazgubi, kajti romarji ga odnašajo s seboj kot spominčke,* vendar preostali zadostuje za dnevno porabo v Vatikanskem mestu. Po