240. Številka.
v Ljubljani, v sredo, 16. oktobra 1907.
xl. leto.
t
lA&aja vsak Z dan t ve cer, izimsi nedelje tn^prajomlke, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za|četrt|leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano 8 pošiljanjem na dom za vse let t
24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50:h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a tule detele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročb* »rez^istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanili se plačuje od peterostopne pent-vrste po 12 h, Če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Oreiniitvm telefon it 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Cehnik".
Poumeue številke po 10. k.
Cpravnišrva telefon št. 85.
Ljubljanska gimnazija.
Končno je tudi »Slovenec*«, glasilo S. L. S., pretrgal molk v zadevi delitve tukajšnje prve državne gimnazije ter dal v svojih predalih prostora stvarnemu dopisu o tem vprašanju. Veseli nas to zaradi tega, ker vlada zdaj mora spoznati, da smo si v najvažnejših točkah glede tega vprašanja edini vsi SI o vene i brez razlike političnega mišljenja in stranke.
Res je. da so nevzdržljive razmere na srednjih šolali po vsem Slovenskem, ne le na Kranjskem, ampak še bolj na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Prvi pogoj za napredek v šoli je, da učenec nmevaj predavanje. Ta pogoj pri slovenskem srednješolskem dijakn nikjer ni izpolnjen. Sicer slovenski dijaki še vkljuh temu dobro   napredujejo v Šoli.    Toda to umstveno in znanstveno izobrazbo si pridobijo le z velikim naporom ter na stroške čuvstvene in srčne   olike, za katero jim nedostaje časa.   Tudi ne smemo prezreti, da Slovencev prihaja razmeroma majhno število v srednje šole, torej le izbran materijal. Saj je prišlo n. pr. v šolskem letu 1904/05 na 100.000 prebivalcev pri Nemcih 328 gimnazijcev, pri    Italijanih že 335, pri Slovencih pa le 218, t. j. za Tretjino manj!   K temu še pride, da Slovenci žalibog preveč zanemarjamo realke in bi z vštetjem realcev raz-merno število slovenskih srednješolcev gotovo znašalo   komaj polovico nemških ali laških.   To tudi čutimo dan na dan, ko povsod po Slovenskem srečavamo tuje uradnike!
Vsled pomanjkanja slovenskih srednjih šol na Primorskem, Koroškem in Štajerskem in vsled polovičarske ureditve teh šol na Kranjskem ter vsled narodnega šovinizma nemških izpraševalnih komisij pa trpi tudi naš srednješolski naraščaj. Skoro na vseh kranjskih srednjih šolah so nastavljeni poleg slovenskih tudi nemški, izven Kranjske pa skoro izključno nemški profesorji, ki odjedajo domačinom kruh, širijo nemško agitacijo ter uničujejo narodno in sploh človeško zavednost naših v razvoju vsem vplivom pristopnih dijakov.
Kako naj postanejo svobodni možje oni, ki so v mladih letih vedno pod pritiskom narodno sovražnih profesorjev? Hrbet se krivi že od desetega leta naprej, potem ni čudno.
dii imamo toliko nesamostojnih vladnih podrepnikov.
Vse te razmere vladajo ravno tako tudi na prvi ljubljanski gimnaziji, katere delitev se je sprožila v zadnjem času. Da se ta delitev ne sme zgoditi tako, kakor se je delilo v Celju, v samostojno popolno nemško gimnazijo z nemškim ravnateljem in podrejene slovenske razrede z nekakim vod j eni,to nam je vsem jasno. Da se to prepreči, je v prvi vrsti dolžnost slovenskih poslancev. Če bi njih moč in vpliv ne zadostovala, pa tudi z drugimi sredstvi ne smemo biti izbirčni.
Po sed<m j i ureditvi prve gimnazije za Nemce ni najmanjše potrebe po kaki spremembi ali delitvi; nemški dijaki lahko študirajo v svojem jeziku. Nasilje se godi le slovenskim dijakom tukaj in po drugih naših zavodih. Izginiti morajo iz naših zavodov razni Jaukerji, ki niso porabili zaradi jezikovne nesposobnosti. Vse šole pa se morajo posloveniti. Isto narodno delitev, katero   hočejo Nemci tukaj, moramo zahtevati za gimnazije in realke v Gorici, Trstu, Celovcu, Mariboru in Celju, preti vsem pa na ljubljanski realki. Na vseh teh zavodih se leto za letom ubija na stotine slovenskih dijakov z    neznanim učnim jezikom, tu obstoja pedagoška in kulturna potreba po slovenskem po-n ku.  Ista potreba velja za slovenske trgovske šole v Ljubljani, Trstu in n. pr. v Celju. Če se torej govori o kaki kompenzaei j i za eventualno nemško gimnazijo v Ljubljani, j)ot:em se ne smemo zadovoljiti z ureditvijo enega zavoda ali zavodov   ene kronovine; ne, na vsej črti, po vsem Slovenskem se mora vpeljati slovenski učni jezik; primerna kompenzacija leži le v popolnem izvajanju tega načela, katero zahtevajo ljubljanski Nemci zase.
Tako z lahkim srcem ne smemo Nemcem priznati gimnazije v Ljubljani, kakor to hoče Slovencev dopisnik. Kako nastopajo Nemci proti našim srednjim šolam v Celju in Mari boru! Če se le komu zasanja o slovenski gimnaziji ali realki v teh mestih, že protestirajo nemški mestni zasto-pi in poslanci teh mest. In vendar so ta mesta gospodarska, kulturna in politična središča velikih slovenskih okrožij in kot takšna bi tudi bila naravni sedež slovenskih višjih Šol. Naši zavodi za nemštvo teh mest tudi ne pomenjajo prav nobene nevarnosti. Nasprotno pa nemške nevarnosti v Ljubljani ne   smemo bagatelizirati.
Vsled naše nečuječnosti se ravno potom šol vedno bolj krepi nemški ži-velj v Ljubljani in sosednih občinah — le poglejmo v Šiško!
Nemška gimnazija bi gotovo za silo uspevala v Ljubljani, če drugače ne, pa z umetnimi sredstvi po znanih receptih, kakor n. pr. uspeva gimnazija v Ptuju, čeravno ima Ptuj samo komaj 40"—50 nemških dijakov, ves okraj je popolnoma slovenski in v Mariboru, oddaljenem kakili 25 km,je nemška gimnazija in realka. Nemška gimnazija v Ljubljani bi se držala, kakor razne nemške srednje šole na Češkem, Moravskem in Sleškem, ki imajo po 120—150 učencev v 7 realo-nih ali v 8 gimnazijskih razredih. Nemška gimnazija bi se torej držala in bi znatno okrepila umetno ljubljansko nemštvo.
Če bi v teoriji lahko priznali Nemcem gimnazijo v Ljubljani, moramo biti iz navedenih razlogov in po nemškem vzgledu v praksi odločno proti njej. Ne smemo je zaspati, kakor smo že zaspali razširjenje kočevske gimnazije.
Trdno upamo, da ga ni slovenskega politika ali celo stranke, ki bi šla v tem vprašanju Nemcem na roko, in najodločneje zavračamo že vsako senco misli, da bi celo naša dežela v svojem brezupnem finaneijalnem stanju prispevala za vzdrževanje nepotrebne nemške gimnazije v Ljubljani, ki bi bila že druga nemška gimnazija v čisto slovenski kranjski deželi!
Pred otvoritvijo drž. zbora.
Dunaj, 15. oktobra. Češki klub je imel danes sejo, v kateri se je prijavila cela vrsta predlogov in interpelacij, med temi predlog poslanca F i e d 1 e r j a , naj se kompetenca upravnega sodišča raztegne tudi na pritožbe proti odločbam in odredbam vojaških oblastni j, kakor je to na Ogrskem. — Posl. dr. Kramar je povabil danes zvečer zaupnike Mlado-čehov, Staročehov, čeških agrareev in katoliške narodne stranke k skupni seji zaradi ustanovitve skupnega češkega kluba. Seje sta se udeležila tudi ministra dr. Fort in dr. P a c a k, ki ~>ta se v debata zavzemala za složim postopanje in za ustanovitev skupnega kluba. Tudi načelniki imenovanih strank so se izrekli za skupni klub, le vodja agrareev posl. Praše k se je držal rezervirano. Češki ajrrarei stoje na stališču,   da imajo
Mladočehi svojo bodočnost že za seboj ter se vsled tega nočejo družiti ž njimi.
Zveza soc. demokratov je tudi imela danes popoldne daljšo sejo, v kateri se je razpravljalo o nagodbi. Za posvetovanje o nagodhenih predlogah se je sestavil poseben odbor; za poročevalca je določen posl. dr. Ellenbo gen. Potem se je razpravljalo o nujnih predlogih, ki se vložijo v prvih sejah, med temi je tudi nujni predlog zaradi pasivne re-si>tence na privatnih železnicah.
Delegacije.
Dunaj, 15. oktobra. Dne 27. t. m. se vrši ministrska konferenca, da določi skupni proračun za leto 1908. Obenem se ho razpravljalo o tem, kdaj se naj skliče jo delegacije. Delegacije bodo imele v drugi polovici meseca decembra nekako pripravljalno zasedanje, v katerem se dovoli proračunski provizorij. Glavno zasedanje se vrši šele prihodnje leto.
Deželni zbori.
Koper, 14. oktobra. Istrski deželni zbor je sprejel nujni predlog posl. M a n d i č a , naj se izposluje povodom cesarjeve GOletnice popolno pomiloščenje za izseljence, ki so V vojaški obveznosti.
S o 1 n o g r a d , 14. oktobra. Deželni zbor je sklenil, ustanoviti v spomin na cesarjev vladarski jubilej kmetijsko šolo za dečke in deklice. V ta namen se je dalo deželnemu odboru na razpolago 140.000 K. Končno je sprejel deželni zbor šestmesečni proračunski provizorij, nakar se je zasedanje odgodilo.
L v o v , 14. oktobra. Pred odgo-ditvijo deželnega zbora je izrekel deželni maršal grof B a d e n i upanje, da bo imel deželni zbor, preden mu poteče funkcijska doba, priliko še v tem letu sprejeti volilno reformo, v kateri namen je obljubil storiti vse, kar je v njegovih močeh.
Konference pri ministrskem predsedniku.
D u naj, 15. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck je sprejel včeraj celokupno načelništvo krščansko socijalne stranke, in sicer poslance princa L i e c h t e ns t e i n a . G e s s m a n n a, Ebenhocha, Schraffla in F u c h s a. Ministrski predsednik jim je natančno razložil nagodbeni projekt. Danes je |
bilo pri ministrskem predsedniku celo predsedstvo poljskega kluba.
Praga, 15. oktobra. Voditeljem čeških strank je povedal ministrski predsednik, da vlada ne more dovoliti Čehom nikakih koncesij za to. ako češki poslanci glasujejo za nagodho.
Cesarjeva bolezen.
Dunaj, 15. oktobra. Zdravniki so izjavili, da je vsaka nevarnost izključena. Sicer se je kazala danes pri cesarju nekaka utrujenost, a to zategadelj, ker je včeraj mnogo delal. Vsak dan prečita cesar časopise ter le obžaluje, da ne more kaditi. Včeraj je hotel iti na izprehod, kar pa so mu zdravniki odsvetovali. Pač pa so izpraznili obe galeriji v Schdnbrunnu ter jih kurijo do 17°, da se bo sprehajal po njih cesar. Danes popoldne ni bilo skoraj nič več mrzlice, katar pojema in apetit narašča.
Ogrska vlada in nagodba.
Budimpešta, 15. oktobra. Ogrska vlada izjavi jutri v poslanski zbornici, da z nagodbo stoji in pade« S tem, da zbornica sprejme ali odkloni nagodbo, pove ali zaupa sedanji vladi ali ne, V slučaju nezaupanja bo sedanja vlada takoj izvajala posledice. Minister K o s s u t h se je baje zavezal, da pri svoji stranki zastavi svojo osebo, da se odobre med Avstrijo in Ogrsko sprejeti dogovori.
Avstro-Ogrska banka.
Dunaj, 15. oktobra. Avstro-ogrska banka bo imela še v mesecu novembru občni zbor ter sklene pri tej priliki, zaprositi za podaljšanje bančnega privilegija na dvajset let.
V tej prošnji namerava banka sj»oročiti vladi, da ne more sprejeti krajšega termina, in ako se ne dovoli podaljšanje na 20 let, začne banka leta 1909. z likvidacijo. Priprave za to eventualnost se vrše že več tednov.
Nemadžarske narodnosti na Ogrskem.
Budimpešta, 15. oktobra. Zloglasni Apponvijev šolski zakon se je že začel izvajati z vso krutostjo.
V slovaškem okraju Liptavski Št.Mi-kidaš je nadzoroval na podlagi tega zakona vladni šolski nadzornik avtonomne verske šole. Pri tem je odstavil 17 učiteljev, ker niso imeli diplome v madžarskem jeziku ter niso znali govoriti gladko madžarski. Na-
LISTEK.
Natakarico.
Prva natakarica je bila Heba. Bila je dražestna punca, ko je v Olimpu točila nektar, in bogovi so imeli tako dopadajenje nad njo, da so marsikako kupico izpraznili čez žejo Te kupe so bile v onih časih, ko še nihče ni vedel, kaj so antialkoholiki in .abstinenti, vsaj tako velike, kakor slavonske kupe, iz katerih se pije slavnoznani »bilikum«.
Heba je hitro spoznala,  da vino kaj močno vzpodbuja moška nagne-nja k ženskam. Celo bogovi so postali včasih skrajno nadležni. Razodevali so ji svojo ljubezen in celo sveti zakon so ji obljnbovali, če  jih usliši. Toda Heba je bila krepostna in nepri-stopna    vsem     tem zapeljivostim. Opravljala je zvesto  svoje posle kot nebeška natakarica, drugače pa z bogovi ni hotela imeti opravkov. Divjega Baka je to nekoč tako razljutilo, da ji je pozabi vsi na svoje nebeško dostojanstvo hotel silo storiti. Heba se mu je iztrgala iz rok in je bežala, Bak pa se je v svoji ljubezenski obsedenosti zapodil za njo. Pri tem begu je Heba padla. Ker je imela po takratni nebeški modi na sebi eno samo krilo in je še to bilo na straneh
odprto dandanes nosijo taka ki'ila samo še predstavljilke »Lepe Helene« — se je pri tem padcu zgodilo, da se je krilo odmaknilo čez dopustno mero in da se je razbila kupa, v kateri je Heba nosila pijančujočim bogovom nektar na mizo.
Zen je bil tisti dan slabo v oljen in čemeren. Ko je videl Hebo v njeni razgaljenosti, jo je pošteno oŠtel in je povrh poslal na zemljo svojega orla, da je prinesel v nebesa Ganvmeda, ki je odslej opravljaj v Olimpa na taka r-ske posle. Z žensko postrežbo je bilo takrat v nebeškem kraljestvu konec, zaradi česar pa bogovi niso postali nič krepostne j ši.
Kakor kaže ta dogodek izza klanskih časov, je vprašanje o ženski ali moški postrežbi v gostilnah starodavno. V vseh tisočih letih, kar jih je že poteklo, odkar se je to vprašanje začelo, se ljudje glede njega še niso zedinili. Laglje je bilo pripraviti katoliško cerkev do tega, da se je uklonila znanosti in priznala, da je zemlja okrogla, kakor pripraviti ljudi do tega, da bi se porazu meli glede ženske postrežbe v javnih lokalih.
Kdor čita velike liste, naleti večkrat na poročila o ljutih bojih, ki se razvnamejo v mestih zaradi postrežbe v gostilnah. In sicer so natakarji tisti, ki začenjajo boj in zahtevajo, naj se odpravijo natakarice in naj bo v gostilnah moška postrežba, Ga-nymed hoče imeti monopol.
Če bi verjeli časopisom oziroma njih poročilom, se je bati,  da bodo ženske popolnoma izpodrinile moške pri gostilniški postrežbi. V nekaterih (k'želah, na primer v pobožni kraljevini bavarski so, izvzemši nekaj naj-clcgantnejših in  najdražjih hotelov že več let   nastavljene v restavracijah, gostilnah,   krčmah   in »pajzelj-nih« samo natakarice. V Monakovem imajo natakarice celo s\~oje društvo, ki je ustanovljeno le v ta namen, da vodi boj proti natakarjem in za ohranitev ženske   postrežbe.  To društvo stoje nad 2000 članic.   Kdor   je bil kdaj v Monakovem, ta ve, kaj to število pomeni. Monakovska natakarica ti je jedrovita ženska. Visokih prsi, pod pasom pinegavsko široka in močna, da bi skoro balincala s sodi. Nt čuda, da so se doslej izjalovili vsi poskusi monakovskib natakarjev, izpodrinite te Hebe.
Na Italijanskem je natakarica čisto nepoznana. Tam strežejo v javnih lokalih samo moški. Tudi na Francoskem prevladuje moški spol. V Parizu je ženska postrežba uvedena samo v neknterih gostilnah, kjer točijo pivo; če naletiš v kaki drugi gostilni na žensko postrežbo, staviš lahko glavo, da imaš opraviti z jako krotkimi bitji, ki se najraje norčujejo iz 6. božje zapovedi.
Gotovo je, da je dostikrat z žensko postrežbo združena — špekulacija. Že v starodavnih časih so krčmar-
ji radi imeli ženske, ki so goste »animirale«, da so kar mogoče mnogo zapravili in ta navada se je v velikih mestih ohranila do naših dni, seveda samo še a' lokalih zadnje vrste.
Iz tistih časov se je menda ohranilo nezaupanje in preziranje, katerega so deležne natakarice od strani civilnega ženstva. Ljudje smatrajo nekako instinktivno vsako natakarico za več ali manj moralično pokvarjeno. V tem oziru so ueizprosni in nič se ne menijo, da delajo s tem tisoč in tisoč poštenim ženskam veliko krivico. A na vse ugovore imajo le en odgovor: poštena ženska se ne pesveti poklicu, ki je na tako slabem glasu, kakor poklic natakaric.
Svoje dni je bilo to mnenje več ali manj opravičeno, toda tisti časi so že davno minili. Dandanes ne postane nobeno dekle natakarica iz same lahkomiselnosti, kajti dandanes je kruh, ki si ga služi natakarica, trd in grenak. Po šestnajst do osemnajst ur mora taka ženska delati. Ves dan je na nogah. Vsak kdor hoče jo ošte va, vsak komur se zljubi, si briše prste ob njeno obleko. In vseh teh 16 ur mora delati v zakajenih prostorih, kjer je zrak gost in slab in prenasi-čen vinskih »dišav« in »dišav« vsakovrstnih jedil. Služba je pasja in taki službi naj bi se dekleta posvečevala iz lahkomiselnosti.
Gostilna seveda ne utrjuje mo- I rale,   kakor   niso   gostilniški   gosti |
oznanjevalci čednosti. Kakor postane igralka, če je še tako dobro vzgojena, v svojem miljejn in vsled njega »svobodnejša« v svojih nazorih, tako je tudi natakarica podvržena vplivu gostilniškega miljeja. Zato pa še ni treba, da bi bila slaba in da bi se jo zaničevalo.
Kje je pravica, ali na strani tistih, ki zahtevajo moško postrežbo, ali na strani tistih, ki se potegujejo za žensko postrežbo, oziroma za ravnopravnost obeh spolov ?
Kdor bi mogel na to končno in definitivno odgovoriti, bi zaslužil zlato svetinjo.
Mož ima dolžnost, tla živi ženo, a vse bolj mu dela žena na vseh poljih konkurenco in mu onemogoča izpolnjevati njegove dolžnosti. To je ena stran tega vprašanja. Na drugi strani je pa čisto gotovo, da ima ogromno število nepreskrbljenih Žensk pravico, da si s svojim delom služi vsakdanji kruh. Tu pa zopet zadene na moža, ki ji dela konkurenco.
Boj med natakarji in natakaricami je prav tako srdit,   kakor med moškimi in med ženskami v vseh dru gib poklicih.
Proti natakaricam nastopajo njih moški konkurent je z dokazom usposobljenosti. Natakarji se sklicujejo na to, da so dobivali kot vajenci toliko in toliko let vsak dan preiz-datno mero brc, zaušnic in kar je še takih učnih in vzgojevalnih sredstev
dalje je bilo suspendiranih 18 učiteljev zaradi »nepatriotične uprave«, ker niso prisilili slovaških otrok, da bi se udeležili izključno madžarskih narodnih slavnosti. Končno je bilo odstavljenih 83 učiteljev zaradi nezadostnih učnih uspehov v madžarščini. V Szarvadaši sta bila učiteljska kandidata Lilge in Pavelka izključena iz vseh učiteljišč na Ogrskem zaradi »državi sovražnega čina«. V matriko sta se namreč upisala za — Slovaka.
Strahovlada v Črni gori.
B e 1 g r a d , 15. oktobra. Preko Kotora dohajajo strašne vesti iz Crne gore. Knez Nikola je dal osem bivših opozieionalnih poslancev zapreti zaradi veleizdaje ter se je bati, da ne pridejo več živi iz ječe. Trije bivši poslanci so ubežali enaki usodi v Kotor. Bivšega učitelja Boškoviea, ki je delal propagando za opozicijo, so našli na polju umorjenega. Na Rijeki vlada že ves (eden prava anarhija ter so politični umori na dnevnem redil. V bojili je padlo že ver opozieio-nalcev. Knezu se očita, da preganja premožnejše Crnogorce zato, da zapleni njihovo premoženje vedno lačna državna blagajna, ki je obenem knezova blagajna, ako preganjeni pobegne pred ječo v inozemstva
Iz Srbije.
B e 1 g r n d , 15. oktobra. Skupščina si je izvolila predsedstvo, nakar se je seja zaključila. Prihodnje redno zasedanje skupščine za leto 1907. se
otvori s kraljevim ukazom, ei se naznani pismeno.
V vladnih krogih so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da se dne 24. oktobra zopet začno trgovinska pograjanja z Avstro-Oirrsko. Splošno se pričakuje, da bodo to pot imela pogajanja ugoden izid.
Spopad med turškimi in bolgarskimi vojaki.
Sofija, 15. oktobra. Pri Hvoj-ni, okraj Stanimaka je prišla stotnija turških vojakov na bolgarska tla. Bolgarska mejna straža je Turke zgrabila ter se je vnel boj, ki je trajal več ur. Končno so se morali Turki umakniti.
Grki na Kreti.
Carigrad, 15. oktobra. Ob prihodu grških častnikov in podčastnikov, ki so prišli na Kreto organizirat krečansko milico, je priredilo prebivalstvo hrupne demonstracije v prilog združitve Krete z Grško. Množice so neprestano klicale: »Živela združitev! Živela grška armada!« Tudi zastopniki oblasti so prišli k sprejemu. Zupan Kane je je v svojem pozdravnem govoru naglašal. kake nade stavi prebivalstvo v prihod grških častnikov. V imenu častnikov se je zahvalil najstarejši, ki je poudarjal, kake tesne vezi spajajo krečan-ski narod z materjo Grško. — V Carigradu je napravil demonstracijski sprejem zelo slab vtisk.
Francoske finance.
Pariz, 15. oktobra. Finančni minister C a i 11 a u x je povedal v proračunski komisiji, da znaša državni primanjkljaj 28 milijonov fran kov. Izdatki vojnega ministrstva za ekspedicijo v Maroko so prekoračili proračnnjeno svoto za 21/2 milijona frankov.
Punt v Maroku
London, 15. oktobra. Sultan M n 1 e j H a f i d je odposlal močne oddelke, da zasedejo obmorske pokrajine Ha ha ter začno oblegati Moga-dor. Odposlanci sultana Muleja Ha-
in zahtevajo, naj se pripuščajo kot natakarice samo ženske, ki Imajo enak dokaz usposobljenosti.
Marsikomu se bo zdelo, da je ta zahteva natakarjev opravičena. Pa ni, absolutno ne. Za natakarja se lahko vsakdo v šestih mesecih izuči in gostilniški vajenci niso drugega kakor objekti izkoriščanja. Ženska je že po svoji naravi za postrežbo sposobnejša kakor moški in se torej tega poklica kaj hitro navadi.
V drugih strokah je morda dokaz sposobnosti umesten, ali pri poklicu natakarjev in natakaric nima nobenega zmisla.
Ženske se posvečajo poklicu natakaric iz potrebe. Revščina jih sili in revni ljudje nimajo časa čakati nekaj let, da napravijo imenitni izpit, ki jih proglasi za zrele za nata-karsko službo.
Ce pojde z dokazom sposobnosti tako naprej, se bode končno zahteval še od hišen in pestunj. Dokaz sposobnosti za natakarice bi imel samo ta uspeh, da bi premnogim ženskam onemogočil, se preživljati s poštenim delom.
Če pa se že gotovim ljudem zdi, da glede nravnosti pri natakaricah ni vse tako, kakor bi moralo biti, potem naj predvsem poskrbe za povzdi-go nravnosti pri moških.
Te vrste mi je narekoval čut socialne pravičnosti. Milan.
tida so prišli v London k ministrstvu zunanjih del, kjer pa jih niso hoteli sprejeti.
Pariz, 15. oktobra. General Drude je začel griče okoli Casablance utrjevati, ker je dobil vest, da se ve lik oddelek puntarjev pomika proti Tadertu. Svoji vladi v Pariz je brzo-javil Drude, da pomirjevanje lepo napreduje, ker ga podpira pleme Mara-bat Budžehad, ki razpolaga z 2600 puškami.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 16 oktobra.
- Vseslovenski trgovski shod.
Z vseh strani slovenske zemlje dohajajo slov. trg. društvu „Merkur u glede tega shoda, ki bo v nedeljo, dne 20. t. m. v „Mestnem domuu v Ljubljani, navdušena pritrjevani a. pisma. Iz tega izredno velikega zanimanja je sklepati, da bo shod impozantna manifestacija vsega slovenskega ti-govstva. Shod bo imel kakor razvidno iz sporeda, ki smo ga v listih in z lepaki objavili predvsem stanovsko-strokovni značaj, na shodu se bode pa razpravljalo tudi o velevažnih narodnogospodarskih vprašanjih. Vsled tega vabimo na ta prvi vseslovenski trgovski shod vse, fci se zanimajo za narodnogospodarska vprašanja. Naj se tega shoda udeleži vsakdo, ki mu je pri srcu gospodarska povzdiga našega naroda. Informacije glede shoda daje slov. trg. društvo „Merkur" v Ljubljani.
— Razbit sporazum ¥ Istrskem
deželnem Zboru« Da se je akcija za narodno sporazumljenje med Italijani na eni strani in med Hrvati in Slovenci na dragi strani v istrskem deželnem   zboru   ponesrečila,    smo na kratko poročali že včeraj. Ker se zapisniki spravnih sej Se niso obelodanili, še sedaj vpogled v spravno akcijo   ni  mogoč,   takisto   pa   tudi ni možno izreči definitivne sodbe o pogajanjih. Tek sporavnih pogajanj podaja v velikih obrisih „Balkan", čigar podatke   posnemamo   v naslednjem tudi mi.  Iz njih je razvidno, da je slovanska  manjšina   šla   do skrajne meje   popustljivosti   in   da zadene krivdo, ako se je spravna akcija, ki bi   bila   neprecenljivega   pomena in dalekosežne važnosti za Istro, ponesrečila,    zgolj     italijansko večino. „Balkan u    piše:    „Hrvaško slovenski klub je stavil  po svojih zastopnikih v odseku zahtevo,   naj se volilna reforma  uredi   tako,   da  se za v prihodnje onemogoči vsaka majorizacija manjšine od strani veČine.   Naši poslanci so vedeli  dobro,  da  bodo od prešerne  italijanske  večine,  ki ima danes v rokah vso oblast,  zaman zahtevali popolnega priznanja dejstva, da tvorimo Hrvati in Slovenci dve tretjini istrskega prebivalstva in da imamo na temelju tega razmerja pravico do večine deželnozborskih mandatov. Uverjeni o tem, a z namenom, da na vsak  način omogočijo razširjenje volilne pravice, so naši poslanci bili pripravljeni se zadovoljiti s takšnim  numeričnim  razmerjem, ki bi sicer Italijanom zagotovilo večmo, a bi tudi nam nudilo jamstvo, da bi veČina niti brez nas niti proti  nam ne mogla sklepati  ničesar.   Ko se je z naše strani  predlagalo  za temelj te rešitve  razmerje  21 : 19, je namestnik princ Hohenlohe deloval na to, da se da Italijanom numerična pre-težnost   Še   enegs glasa.    Ker pa je bilo   na   italijanski  strani izraženo mnenje,   da  bi zahtevane garancije sedanja manjšina mogla dobiti, ako bi se zadovoljila z razmerjem od 25 italijanskih nasproti   19 hrvaškim in slovenskim mandatom,  so  naši poslanci  v  smislu   sklepov . zaupnega shoda z dne 30. m. m. popustili celo v toliko,   da  so  bili pripravljeni se zadovoljiti tudi s tem, ako se izvede pravična razdelitev,  ako se da jamstvo za  sklepe   deželnega odbora in ako se uveljavi zahteva, da je v deželnem zboru za vsak pravno veljavni sklep potrebno naše sodelovanje. Del italijanskih poslancev je bil pripravljen   se  zadovoljiti  s  to rešitvijo. Toda   starejša   struja,   vzgojena v čuvstvu hegemonije in vladne podpore, Da noben način ni hotela, dasi je preteklo   Šele  nekaj   mesecev po usodepolnem   14.  maju   — priznati moči dejstev in razmerja številk. Mi smo, kakor  se  vidi iz gorenjih podatkov, šli do skrajne meje popustljivosti, bili smo pripravljeni na vsako koncesijo, samo ako se nam zajamči in zasigura narodni  razvoj proti na-silstvu manjšine !
— Shod socialnih demokratov
je bil snoči v areni .Narodnega domau ob dobri udeležbi. Predsedoval je shodu 8odrug P etri 5, o prvi točki dnevnega reda o otvoritvi drž. zbora je pa govoril Etbin Kristan. Govornik je razmotri val dela, ki jih ima izvršiti vlada najprej in ki jih je toliko in tako velikih, da bo preteklo obilno časa, predno se bo začela pečati z delavskimi težnjami in zahtevami. Delavstvo se mora zanimati za državni zbor. Kakšna bo nagodba, se
še ne ve, toliko je pa gotovo, da je od  nje  odvisen   položaj delavstva. Ako bi se pri kvoti v tostranski polovici plačalo preveč, šlo bi to iz delavskih žepov, ker kaoitalisti bi že znali zvaliti to breme raz sebe. Avstrijskim vladam ni bilo še nikdar za interese prebivalstva,  ampak vedno za koristi dinastije. Socialnodemokra-tična stranka, ki ima v parlamentu 87 poslancev, bo morala kot edina ljudska stranka pri razpravljanju o nagodbi vrrovati ljudske koristi. Neumnost je, kar je trdil „Slovenec", da se bodo dali socialnodemokratični poslanci kupiti od vlade za nagodbo, kajti kitajska stena je med socialnimi demokrati in vlado. Pač pa so klerikalci z vlado v drugačnem razmerju in bodo  prvi med prvimi,  ki bodo podpirali vladne želje. Da imajo danes klerikalci tak vpliv v državnem zboru, so vzrok svobodomiselne in liberalne meščanske stranke,   ki jim ni nič mar na načelih in ki so glasovale za "Weisskirchnerja,  da je postal predsednik, kar je klofuta v obraz tem strankam. Kar se tiče pridobitve ministrskih sedežev,  je Čisto gotovo, da Jugoslovani v sedanjem položaju ne dobe nobenega svojega ministra. Naši domaČi boji bi postali potem še desetkrat bolj umazani, kakor so zdaj. Po rekonstrukciji ministrstva postane kabinet klerikalen. Klerikalna je vlada Beckova, klerikalna je tudi dinastija. Pri nas v Avstriji vladajo klerikalci, ki naj jasno pokažejo to, da bodo odgovorni za svoja dejanja. Naši liberalni poslanci ne delajo na Dunaju svobodomiselne politike. Hribar dela svojo politiko kakor tudi dr. Šaster-šič svojo. Hribar je na Dunaju takoj smuknil* v klerikalizem. Boljše je imeti stalna načela in ostati osamljen v državnem zboru, nego se pa prodati klerikalcem, kakor je to storil Hribar, ki je ravnal popolnoma brez vsak'h načel.   S tem, da je Hribar podpisal statut  svojega  kluba,   da  stoji na krščansko-demokratični    podlagi, je izrekel,  da je klerikalec in ne sme glasovati  za  svobodno šolo,  ne za razporoko,  ne za ločitev  cerkve od države. Delavstvo v Avstriji nima pričakovati od klerikalcev, ki jo vladajo, drugega kot samih udarcev. Gospodarska politika naša je slaba. Vse se draži na škodo delavstva. Ker so tega vzrok meščanske stranke, zato nobena izmed njih ne more doseči trajnih uspehov med delavstvom. Po Slovenskem  se  snujejo  z  veliko naglico zveze in zadruge iz egoističnih namenov snovateljev.   Vendar ljudstvo se probuja in prišlo bo do zavesti, da pride le iz njegove lastne organi-zaeije zanj korist, De pa od njegovih voditeljev. Končno je govoril Kristan o potrebi močne organizacije, ki je podlaga socialistične zmage. Govoril je poldrugo uro.   Ker poročevalca z Dunaja ni bilo, je govoril o uspehih železničarskega gibanja na Južni železnici sodrug P etri č. 17. t. m. ima upravni svet te železnice sejo in 19. t. m. se razglasi, kaj je sklenil. Južna železnica je dovolila sledeče: Delavci najnižjih kategorij dobe po 10 kr. na dan priboljŠka.   Kdor gre na vojaške vaje, dobi tisti čas 50° 0 zaslužka.   LJpelje se provizijski sklad s 1. jan. 1910, za vdove in sirote pa začne poslovati že s  1. januarjem 1908.   Provizijski sklad je največja pridobitev.   Opuste se plačilne kategorije in se bo zvišanje plače vršilo vsakikrat po 50 gld. Kdor ima zdaj 480 gld.,   bo  dobil  takoj  550 gld. Istotako se zviša stanarina Najslabše so dobili čuvaji, ki imajo 800 K začetne in 1200 K končne plače Definitivno se nastavi več osobja kot doslej. Nastavijo se definitivno odde^ko-vodje pri premikaČih, v skladiščih, pa tudi premikači. Nato je začel govornik   na   vse    pretege hvaliti Južno   železnico   kot pravo mater železničarjev in se po ■ vspel do fenomenalne trditve, daje bila ta železnica vedno n aj k u 1 a n tn e j š a  nasproti delavcem! (Nobenega pritrjevanja, pač pa Čudni vprašujoči pogledi med navzočimi železničarji.)   Nato je zopet govoril Kristan o potrebi organi -zaoije in se najprej z vso strastjo zagnal v „Narodno delavsko organizacijo"  v Trstu in jo imenoval po-kveko,  ki nima nobenih delavcev (!!). V nadaljnem govoru je poudarjal, da je žel. ministrstvo dobilo respekt pred železničarsko organizacijo, ki je storila velike uski korak naprej s tem, kar si je izvojevala na Južni železnici.   Tudi Kristan je zelo hvalil dobrohotnost Južne železnice! S tem je bilo konec shoda.
— Naš položaj. Od štajerskega Podravja se nam piše: Kritičen na vse strani je naš položaj! Kmečki »zvezarji« zastrupljajo ljudstvo naše ter rujejo proti šolstvu in ueiteljstvu. Nemškutarji postajajo čim predrz-nejši ter se lotevajo celo postojank, katerih se doslej še niso upali naskočiti. Spodnještajerski nemški »volks-rat« povsod med nami preži, želeč si osvojiti kje kaj naše lastnine. Klerikalizem pa stiska našo mladino, nobenega prostega poleta ji ne pripušča ter s kruto roko hoče ugonobiti
vse, kar le svobodne je misli! Tako da leč smo prošli. Kam nas to dovede f Ali ne kličejo glasno taki pojavi po krepki reakciji t! — Mlada, a čila in nadobudna naša »Narodna stranka za Štajersko« ima 3. novembra t. 1. svoj glavni zbor v Celju. Tačas vse skup, kar še pošteno misli za mili nas narod! Sklopimo sile svoje v uspešen odpor napram brezobzirnim klerikalcem in nemenrjem našim! Resno se združimo k resnemu delu ter tudi res delajmo vsak po svoje za sa-moosvojo ubogega našega naroda. Še je čas, le ne zaimijajino ga!
B r a n i r o d. — SOlske vesti. Učiteljica gdč. Emestina Rek ar je dobila zaradi bolehnosti dopust in pride na njeno mesto izprašana pomožna učiteljica Cirila Pleško kot suplentinja na mestno slovensko osemrazredno dekliško šolo v Ljubljani.
Iz gledališke pisarne. V petek
(nepar) *e uprizori prvič na ljubljanskem odru senzacijonalna francoska noviteta „Tatu (jjLe voleuru), spisal Henry Bernstein. Nastopita dami Borštnikova in Kreisova ter gospodje Danilo, Dragutinovi č, Haasen in NuČič.
8 o vensko gledališče. Saočnja
repriza operete „Punčke" je privabila istotako kot premijera Številno občinstvo, ki je — izjemŠi dve loži — napolnilo gledališče. Predstava je bila bojša od prve, zlasti glede orkestra, ki je bil to pot vsaj popolen, doČim so mu prvič manjkala nekatera orodja. Solisti so storili vsak svoje, in so imeli zlasti v parternem stojišču prehvaležno poslušalstvo, ostalo občinstvo je bilo precej rezervirano, vendar ni bilo skopo s pohvalo, ako je bila zaslužena. Operetna diva, gdč. Škrdlikova, je nastopila z večjo samozavestjo in je pela zato gladkejše in s pravilnim poudarkom. V znak priznanja za precizno petje in distin-gvirano igro ji je bil podarjen krasen bcucpiet. G. Jastrzebski je tudi snoči preveč štedil svoj sicer prijetni glas, kar občinstvo lahko razume kot ma-lovaževanje, in kar ni hvalevredno, niti priporočljivo. Pel je malone vso vlogo piano in le časih je nenadoma prešel v forte, česar bi umetnik ne smel storiti. Boljša je bila njegova igra. Veselje in smeh sta vzbujala zopet gg. K r a t oc h w i 1 in V a v e r k a, g. Bukšek je bil v petju dober, v igri ne. Ne govoriti v brado, ampak jasno in razločno, kar ga bo drugič pač režiser poučil. Omenjamo s priznanjem druge moči, g. Po vnet a, Moleka, gdč. Ronovsko. Jako dober je bil zbor, orkester malo preglasen, kar se je opažalo tembolj, ker je piano na odru letos t&ko v čislih.
Gledališkega podpornega društva občni zbor v svrho volitve novega odbora in času primerne prena-redbe pravil bode v soboto, dne 19. t. m. ob 6. uri zvečer v mali dvorani ^Narodnega domau. Vse prijatelje Slovenske Talije in gledališča vabi k obilni udeležbi — dosedanji odbor.
25 letnico svojega umetniškega delovanja na srbskem gledališču v Belgradu bo 23. t. m. praznovala gospč. Nigrinova. Priredbo te slavnosti je prevzel igralski klub v Belgradu in sodeč po belgrajskih Časopisih, je pričakovati izredno impozantno slavnost. Srbsko časopisje poudarja, da si je gospč. Nigrinova s svojo kolegijalnostjo in ljubeznjivostjo pridobila zvestobo vseh svojih tovarišev, hvaležnost uprave in občinstva pa s svojim talentom s svojo vestnostjo in marljivostjo. Tudi mi Čestitamo svoji rojakinji na tem lepem jubileju in nas veseli zasluženo priznanje, kiji ga izreka srbsko Časopisje.
Priznanje se je izreklo šolskima svetnikoma gg. Jakobu Vodebu Vilibaldu Zupančiču za njuno mnogoletno uspešno delovanje kot Člana izpraševalne komisije za ljudske in meščanske šole v Ljubljani.
Odbor „Društvene godbe ljubljanske" konstituiral se je v svoji seji dne 14. oktobra sledeče: Predsednik g. Josip Tur k, podpredsednik g. Matej H u b a d, tajnik gosp. Matej Čadež, blagajnik g. Milan Drachsler, oddajatelj godbe gosp. Fran Knific, arhivar gosp. Josip V1 a c h, odborniki gg. Viktor Ro hr-mann, Karel Meglic in Fran Golob. Odstopivšim odbornikom gg. dr. A. Kokalju, U. pl. Trnkoczvju in A. Novaku se izreka za njih delovanje topla zahvala. — Ob enem se slavnim društvom in Čč. občinstvu vljudno naznanja, da je prevzel oddajo godbe g. Fran Knific, kujigovodja „Glavne posojilnice in hranilnic v Ljubljani", kamor naj se izvolijo vsa tozadevna naroČila in ponudbe pošiljati.
V pokritje deticita pri »Glasbeni Matici11 je poslal g dr. Josip Furlan, odvetnik v Ljubljani, 100 K neke sodnijske poravnave.
„Svobode" 3. Številka seje radi raznih neprilik zakasnila in izide v kratkem Radi klerikalnega terorizma se nSvobodau ne bo tiskala več v Celju, ampak v Ljubljani. Gospodje torej niso dosegli svojega namena in
ga tudi ne bodo tako kmalu; lista s svojim nastopom niso zatrli, ampak pridobili so mu lepo število prijateljev in novih naročnikov. Odslej bo „Svobodatf izhajala v novi in večji obliki kakor do sedaj! To je uspeh terorizma! — Cenjeni čitatelji in naročniki „Svobode" naj blagovolijo torej malo potrpeti! Pri toj priliki se obračamo zopet do napredne slov. inteligence, posebno do slov. dijakov, naj podpirajo litt narodno-napred-nega dijaštva, o katerem se je doslej vedno kričalo, da nima smis'a za delo! Vzemite „Svobodou v roke in čitajte, pa se boste seznanili s cilji in ideali narodno-naprednih dijakov! — Vse pošiljatve na „Svobodou (naročnino, dopise itd) je pošiljati od sedaj naprej edino le na naslov: Uredništvo nSvobodeu, Ljubljana, Knaflove ulice Št. 5 — Slovenske napredne Časopise prosimo za ponatis teh vrstic!
Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je dobil g. Peter Marinko, čuvaj Južne železnice v Ljubljani.
Pred kazenskim sodiščem je
stal te dni hišni posestnik in pekovski mojster g. Avgust Jenko kot obtoženec in je kar trepetal pred ostrimi pogledi sodnika in državnopravdni • škega fuukcijonarja, zakaj obtožen je bil dejanja, ki kar kri^i po maščevanju. G. Jenko skrbi kot pekovski mojster za največjo snažnost v svoji pekarni in je imel letos kakor drugi peki veliko vojno z — muhami, ki so silile v njegovo delavnico. Preganjal in moril je te muhe z vprav dioklecijaasko krvoločnostjo, a ker se v delavnici rabijo stvari, ki privabljajo muhe, se te mrcine niso dale pregnati. Na tisoče muh je storilo smrt v Jenkovi delavnici bodisi na nastavljenih limanieah, bodisi na znanem papirju za muhe. Toda zgodilo se je, da se je ena muha znala ogniti vsem nastavljenim pastem in je utekla vsem preganjalcem in ta muha se je zoala splaziti po raznih ovinkih v te3to iz katerega so delali žemlje. In zaradi te muhe je bil postavljen g. Avgust Jenko pred kazenskega sodnika. Dotično žemljo je dobil v ruke g. dr. Ivan Robida, ki je ovadil g. Jenka sediŠču. In vršila se je zaradi te muhe cela obravnava in zaslišane so bile priče. Končno pa je bil g. Jenko oproščen, ker je sodnik spozna', da tudi pri največji snažnosti in skrbnosti nobenemu peku ni mogoče zabraoiti, da bi se kaka muha ne zarila v testo in in prišla v žemljo.
Slovenski lovski klub ima danes zvečer ob osmih v hotelu „Ilirijau svoj ustanovni občni zbor, na kar slovenske lovce vnovič opozarjamo.
Letošnji rekruti gredo danes k
vojakom.
Slika udeležencev I. kranjskega gostilničarskega shoda je
že gotova in se razpošilja. Cenjeni udeležniki z dežele, ki je se ni^o dobili, naj pošljejo svoj naslov gostil-ničarski zadrugi v Ljubljani. Cena je franko poštnine in zavoja 4 K. Ljubljanski Člani jo dobe v pisarni v Gradišču št. 7.
Tovarno za led v zvezi z moderno opremljenim centralnim kopališčem nameravajo zgraditi v Ljubljani na Miklošičevi cesti poleg „Uniona".
Iz Novega mesta se na piše: Zdravniško prakso je pričel izvrševati v našem mestu g dr. Strašek. do-sedaj zdravnik v Brežicah, ter se nastanil v hiši gospe Vojske. S tem se odpomore živo čuteni potrebi po tretjem zdravniku, kajti radi velikega zdravniškega okoliša sta bila oba gospoda zdravnika večkrat s posli preobložena in pogosto se je pripetilo, da smo bili v mestu brez z .travnika. Tudi iz ozirov na družabno življenje pozdravljamo novega gospoda, ker vemo, da bode njegova ljubeznivost in delavnost v prid tudi našemu društvenemu življenju.
„Sokol" na Javorniku je sklenil prirediti dne 27. t m. vinsko trgatev. Obenem izreka tem potom srčno zahvalo vsem podpornim Članom posebno podpornikom v Potokih, Zerovnici in na Bledu.
„Sokol11 V Idriji priredi o priliki slavnosti svoje desetletnice tekmovalno telovadbo, ki se je morejo udeležiti člani idrijskega in žirovskega nSokolau. Tekma obsega po eno vajo na drogu, bradlji in konju na šir, vzdigovanje bremena, raznožni vele-skok čez konja vzdolž, skok v višino in daljino obenem (višina 1 m, dolžina 2 m do 280 m, dve prosti vaji izmed prostih vaj na letošnjem vse-sokolskem zletu v Pragi. Tekmovalec more torej doseči največ 35 točk, oni, ki dosežejo vsaj 70 °t dosežnih točk t. j. 24 5, prejmejo diplome. K tekmi se je priglasilo 9 telovadoev idrijskega „Sokolatt in 6 telovadoev „Sokola4* v Žireh. Tekma se prične točno ob 7. zjutraj v nedeljo 20. t. m. in se vrši v telovadnici mestne višje realke.
(Dalje v prilogI).
Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 240., dne 16. oktobra 1907,
Trboveljska premogokopna
druiba se je postavila v zadnjem času odločno na nemško stran ter z vso silo zatira Slovenoe. Za nemško šolo v Hrastniku je delovala navdušeno ter darovala za njo mnogo goldinarjev, katere je prislužila največ od slovenskih odjemalcev. Nemškutarjem v Hrastniku daje brezplačno veliko dvorano ter kurjavo za njihove ponočne orgije, medtem ko mora ubogi delavec večkrat bolehati v ledenomrzlih, vlažnih luknjah. Tej družbi bo treba malo peruti pristriČi!
Poročil se je danes gosp. Josip Bekš, c. kr. davčni asistent v Ilirski Bistrici, z gdč. Josipino G-runtar-j ev o iz Kobarida.
Poročil se je g. Josip Armič, učitelj  iz Velenja   z gdč. A. Eloh nerjevo iz Svitave. Čestitamo!
Hotel „Alwies" v Mariboru je kupil dr. J o s i p P o v a 1 e j, finančni komisar v Mariboru. Dal je zanj 50.000 kron.
Davek na zabave. Graška mestna občina razpravlja o novem davku. Uvesti namreč hoče davek na razne zabave, kakor gledališče, koncerte, orfej, plese itd. Ta davek se bo imenoval — zabavni davek, a ne bo zabaven za davkoplačevalce.
Tilnik si je zlomil v Gaberski Gori 76ietni Jernej Repov ž, ko je padel iz kozolca.
IX. shod avstrijskih gostilničarjev se je pričel včeraj v Opatiji in bo trajal dva dni. Udeležencev je okoli 400.
V morje je skočil v Trstu 25-letni poljedelrc Josip Ivančič in utonil.
Akademičnega društva ,,Slo-
venija" I redni občni zbor bo na Dunaju dne 19. t. m. ob 8. uri. Lokal: „Zum giiinen Toru, VIL Lerchen-felderstrasse-. Slovanski gostje in prijatelji društva dobrodošli!
Sleparski poštar. V Gjekenešu na Ogrskem je poštar L a j o š P o z s v a r y odpiral poštne poši-ljatve, v katerih so bile večkrat velike dragocenosti t:r to potem pro dajal za neznatne zneske. Nekoč" so bili poslani po pošti briljantni uhani, vredni 750 K. a LajcŠ jih je ukradel in prodal za 8 K nekemu železniškemu uslužbencu, ki jih je zastavil za 250 K.   Oba poštenjaka so zaprli.
Živinska mati. V Zagrebu je služkinja Marija Grdenič porodila nezakonsko dete, ki je je s sekiro razsekala in zmetala veČino v peč, kjer je zgorelo. Našli so le še par kosti. Brezsrčno mater so oddali najprej v bolnico, potem jo pa izroče sodišču.
Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evropa" ima od danes do vštetega petka sledeči jako zanimiv vspored: pariški tatovi, čarobstvo (fantazija), kako se ukroti ženska (humoristično), maščevanje kovača (drama v 12 slikah i, kaj vse donese šport (smešno) Slike so vse jako dolge, vsaka izmed njih ima bogato vsebino ter traja predstava čez tri četrt ure. Priporočamo z nova ta kinematograf, ki si je v teku par mesecev piidobil pri občinstvu ugled in veljavo vsled popolne umetniške dovršenosti slik in njih predstavljanja.
Kinematografsko gledališče na Turjaškem trgu obdrži dosedanji program še do vštetega petka, ker nove slike niso pravočasno došle. Od prihodnje srede naprej bo vsak teden dvakrat nov program.
„Društvena godba ljubljanska" priredi danes v sredo v meščanskem hotelu „Lloyda, na Sv. Petra cesti, društveni koncert za Člane. Začetek ob polu osmih zvečer. Člani prosti, nečlani plačajo 40 vinarjev. — Jutri se vrši koncert v vinski kleti hote'a „Union". Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina prosta.
Ljubi anski sekstet na lok koncertuje danes v „Narodni kavarni1*. Začetek ob 9. uri zvečer. — Vstop prest.
Pes popadel je predvčerajšnjim na Poljanski cesti mesarskega pomočnika Ivana Janeša ter ga k sreči ni poškodoval, a napravil mu je pri hlačah 8 K škode.
Delavsko gibanje Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame riko 180 Macedoncev, 295 Hrvatov, 42 Kočevarjev, 160 Slovencev, 57 Črnogorcev, 70 Poljakov in 40 Ogrov. V Heb je šlo 100 Hrvatov in 68 Macedoncev, v Iaomo3t pa 60 Hrvatov.
Umrl je in bil 14. t. in. pokopan absolvent tretjega tečaja ljubljanskega učiteljišča, ('iril B e n e d i k , nadarjeni in nadebudni nečak trnovskega župnika g. Vrhovnika.
Slovenskim umetnikom. »Dražba sv. Cirila in Metoda« namerava založiti lepe, umetniško izdelane narodne znake. Ti znaki naj bi se nosili v gumbuici in bi imeli biti elegantni ter sorazmerno ceneni, da se morejo razširiti ined vsemi sloji našega naroda. Za najlepši osnutek razpisuje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nagrado 50 K. — Rok je do 15. novembra t. 1. Nasloviti je na »Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.«
Družba sv. Cirila in Metoda je
razposlala lepo število nabiralnikov v i a v ne slovenske lokale. Nekateri teh angel jčkov« delujejo prav marljivo v gmotno korist družbi. Pri g. Zalaz-niku v Ljubljani bo nabran prav kmalu prvi stotak; prav pohvalno delujejo nabiralniki tudi v Trstu, v i M uju, v Laščah itd. Po nekaterih lii-šah pa so nabiralniki prašni brez dela i u uspeha. Gospodarje iu goste dolu nih hiš prosimo, naj se spominjajo ob raznih prilikah naše družbe, naj ne puste, da bi nabiralniki samevali prazni v — skritih kotičkih. Družbi naj se pošiljajo tudi iz teh manj važnih nabiralnikov darovi, če so tudi skromni, in tudi poročila o zanimanju za nabiranje takih prispevkov, Družba ima vse nabiralnike v eviden-ei, njihovo delovanje pa izkazuje v mesečnih izkazih.
Novi nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda so že na potu. Vsem rodoljubom, ki so se zanje priporočali, se pošljejo takoj, ko dospejo, nadejamo pa se, da se zglasi še toliko novih odjemalcev, da bo družba kmaln oskrbela novo izdajo. Nabiralnik ostane družbina last, pošlje pa se brezplačno in Iranko.
Porotne obravnave. Za prihodnje porotne obravnave so poklicani: pri dež. sodišču v Ljubljani kot predsednik porotnega sodišča predsednik deželnega sodišča Albert Levičnik, kot njegovi namestniki pa podpredsednik Josip Pa j k, višji dež. sodni ^\etnik Julij Polec in dež. sodni svetnik Frane Andolšek, pri okrožnem sodišču v Novem mestu kot predsednik porotnega sodišča predsednik okrožnega sodišča dr. Jakob K a v č i č in kot njegov namestnik višji dež. sodni svetnik Ivan Š k e r 1 j.
V znamenju žalosti. Pod tem naslovom se zaganja moj stari prijatelj zopet v me. Povabil sem ga na ustno razpravo o 4 najlepših učnih mestih, pa pravi, da se boji. Toliko se je sicer poboljšal, da je razjahal »Slovenca^, pa me malo pošegetal v »Narodu«. Prerekati se s človekom, ki se sam imenuje tovariša, pa se skriva za urednikov hrbet, je težko. Očita mi, da sem gospoda, ki ga ima on strašno na piki, zagovarjal in da mu strašno kadim. O tem v »Tovarišu« ni besedice. Zakaj nisi dosleden! Sam čakam na eno najlepših mest in bi se najraje že prihodnji teden selil. Predvsem je treba človeku značajnosti, ne pa netopirjevih lastnosti v vojski s čveteronožei. To vedno zba-danje izza urednikovega hrbta bo rodilo nezaupanje med učiteljstvom in razrušilo slogo iu skupno delo, kar ravno učiteljstvo nujno potrebuje. Ojunači se. pa stopi k gospodu in mu povej svoje želje, pa pusti mene v miru. Ne zamerim Ti seveda prav nič. pač pa se smejem Tvoji srčnosti, da se vsaj iz zasede upaš streljati. Stvaren opis učiteljskega položaja v našem okraju bo marsikomu dobrodošel, a pisati ga ne sme tak tovariš, ki se v obraz laska, po časopisih pa praska. M a t k o.
Resna beseda Ristričanoni. Ker poznamo Ilirsko Bistrico kot vrlo napredno vas, je dolžnost naša, da jo o pravem času opozorimo na veliko nevarnost, ki ji preti. Ravnokar izvemo od zanesljve strani, ki izključuje vsak dvom, da Trnovčanje seveda na tihem delujejo na tem, da spravijo I lirsko-Bistriško sodišče v Trnovo. Zadeva je resna in za Bistričane velikega pomena. Dovolj je menda, ako /amoremo poudarjati, da imajo celo zadevo v rokah že višje oblasti, ki stoje na stališču Trnovčanov. Oblasti niso prav nič zadovoljne s sedanjim odniškim poslopjem, ki baje ni za nobeno rabo. Trnovci so erarju ponudili tako ugodno ponudbo, da jo erar gotovo sprejme. Erar da baje čaka le na to. da poteče pogodba. Dr. Šuster-šič pa pridno pete brusi okoli vplivnih oseb. Trnovčani so v zadnjem času marsikaj dosegli. Tako pošto, (radništvo nima baje stanovanj v Bistrici in mora v Trnovem stanovati. Sicer so še drugi vzroki v vlogi navedeni. Opozarjamo torej še enkrat Bistričane, da ne bo prepozno.
Novice z Bleda. Ker je vreme zopet lepo, gre s stavbami hitro naprej; omeniti imam lepo vilo »Dnlibor« ob jezeru last g. J os. Lenčeta iz Ljubljane, katera bode kmalu gotova, potem  vilo gospe Adele    Škaberne iz Ljubljane, katera se zida sedaj čez I. nadstropje in bo imela    krasen razgled posebno proti Babjemn zobu, nadalje vilo gospoda Rudolfa Groechla iz Trsta, kateri je rodom Ceh. Vse te stavbe SO v vasi Ml i no. Tako se izgo-tavlja tudi 1. nadstropje nove stavbe hotel »Petran«, ker se je   staro poslopje demoliralo in bode novi hotel imel poleg lepega salona tudi 30 sob za tujce, namesto 8 kot dosedaj. Tudi vulgo   Cesar   poleg   posestva kneza VVindischgrntza zida vilo z več sobami za tujce. Kavno tako je šla iz vasi Mlino idilična stara kovaenicn, poleg mostu iztoku jezera, za to pa stoji sedaj čedna vila s 6 sobami deloma za tujce pripravljenih. Poleg vile »Mirni dol« izgotovljena je nova vila, ka-
tera je na prodaj. Načrte ima za novo poslopje tudi gostilna Hribar za 14 sob proti sedanjim 3 sobam. Nadalje imajo načrte posestniki Anton Piber in Miha Tavčar poleg posestva Win-dischgriitza, ter Blaž Mandelc, kateri bodo napravili lepa stanovanja za tujce. Do sedaj precej v ozadju stoječa vas Mlino začela se je prav pridno dvigati z novimi stavbami, ker posestniki vsak dan koristi tujskega prometa bolj in bolj upoštevajo. Ob žalovanja vredno je le to, da so občinska pota skozi vas prav v slabem stanju ter bi bila dolžnost županstva, da temu nedostatku takoj sedaj, ali vsaj spomladi predno pridejo tujci odpomore. Vsled novih stavb se dohodki doklad zvišajo in posestniki imajo pravico zahtevati, da se, ako že drugega ne, vsaj občinska pota urede. Za danes toliko stavbne kronike, prihodnjič vam poročam še iz drugih vasi občine Bled, kako stavbe napredujejo in to samo zaradi koristi tujskega prometa.
Čuvajte se agentov! K rudarju A. G., ki ima tudi gostilno čez ulico v Trbovljah, je prišel agent Valentin Maver iz Zagreba ter mu vsiljivo ponujal žganje od tvrdke O. Kolmar. A. G. noče naročiti, češ, da ga je pred kratkim kupil ter je ima zadosti. Agent pa le še sili. A. G. mu nazadnje pravi; »če bom potreboval, bom že naročil.« S tem se ga iznebi. Niti na misel mu ni prišlo, da bi naročil pijačo tako daleč od neznanega človeka. Za nekoliko dni pa dobi 2 po-lovnjaka žganja baš od Kolmarja. Ker ga ni naročil, ga neee vzeti. Fa-brikant ga toži in po večkratni obravnavi v Zagrebu je A. G. obsojen. Plačati mora vse žganje, sodnijske troške (okrog 1000 K), sam je imel stroške, ko se je vozil v Zagreb itd. Očivdno je, da je obsodba popolnoma krivična, ker A. G. ni naročil žganja ne ustno ne pismeno s kakim podpisom. Tolike množine tudi ne potrebuje i u je m' bi mogel razpečati. Siromaku je s to obsodbo eksistenca skoro da uničena. Tuzemski advokati nimajo pravice posredovati v zadevah hrvaških sodišč, pri hrvaških odvetnikih iskati pomoči je pa delavcu tudi težko! Tako je siromak na milost m nemilost prodan čiiutskim agentom. — Pred nedavnim se je v Trbovljah pripetil enak slučaj. Obsojenec je moral prodati svoje posestvo in iti s trebuhom za kruhom. Pozor pred takimi agenti!
Vinska trgatev se je v celjski okolici, kakor se nam od ondot piši' dne 14. oktobra t. 1., večjidel že opravila. Mošt je izboren ter ima po nekod 19—20'/; sladorja. Tudi kvantitativno je letina v obče zadovoljiva. — Pa je bilo letos tudi prekrasno vreme! Najstarši ljudje se ne vedo kmalu spominjati vinogradstvu tako ugodne jeseni, nego je bila, odnosno je še letošnja.
Kako je naše dobro ljudstvo še omejeno! K Mariji Prh v Stari vasi pri Žitari vasi na Koroškem je prišla pred kratkim ciganka, ki ji je pripovedovala, da je njena hiša »za coprana« iu da nima pričakovati drugega kot samo nesrečo. Tej nesreči se pa Marija Trli izogne samo, če stopi v zvezo z njo s ciganko, ki zna čarati in bo uporabila sredstva, da to nesrečo prepreči. Kot plačilo ji mora dati Prh 86 K denarja in poročno obleko. Neumno-vesela je lih ciganki takoj ustregla in ji izročila, kolikor in kar e zahtevala; dala ji je pa še par spodnjih kril in par čevljev, da bi bilo več sreče. Ciganka je odšla, kmetica je pa zastonj čakala, kdaj se ji začne usipati sreča v hišo pri oknih in vratih. Končno se je ženski zdela stvar vendar sumljiva in povedala je možu, ki je sicer pošteno zarobantil nad babjeverno babo, a ni nič pomagalo, denarja in poročne obleke le ni bilo nazaj. Zdaj je ovadil vso stvar orožnikom, ki pa menda zastonj iščejo premeteno ciganko, ki j«1 bila stara «»koli 23 let. Koliko izvabijo cigani našim ljudem na enak in podoben način iz žepa, vendar prečastita duhovščina nima časa, da bi poučila ljudi, da ni »coprnije«, ampak jih še utr-juje v tej veri. Ker ljustvo verjame take budalosti, zato je dobilo naziv dobro ljudstvo« ....
Jugoslovanske vesti. Nov odbor »Hrvaškega Sokol a« v Zagreb u. Starosta »Hrv. Sokola« dr. V r ha nič je radi preobloženo-sti z delom odložil svoj mandat. Ker ga ni bilo mogoče pregovoriti, da bi še nadalje ostal na čelu društva, je demisioniral ves odbor. Zadnjo soboto so bile nove volitve. Oddanih je bi-o IKK glasovnic. V odbor so bili izvoljeni: dr. d. Vrba nič, dr. Mašek, M. Pilar, dr. Bučar, J. Guštin, M. Lova-šen, V. Moskovič, J. Krušae, J. Ha-nnš, M. Kerdie, A. Pogina, F. Novak, D. Hinterhober, dr. Tučan in A. Ze-minger.
— Prebivalstvo Bolgarske. Ravnateljstvo statističnega urada v Sofiji je izdalo podatke o bolgarskem ljudskem štetju 1. 1900. Bolgarska obsega 96.345 km2 in je imela 1. 1900. 3 milijone 744.283 prebivalcev, torej   pride 39 prebivalcev
na kvadratni kilometer. Prebivalstvo se je pomnožilo od leta 1887. za 18.70%. Med temi prebivalci je bilo 77.563 Turkov, 11.708 Srbov, 5629 Rusov in 12.937 drugih narodnosti Sedaj šteje Bolgarska že nad 4 mili j one ljudi.
— N o v s r b s k i 1 i s t v Zagrebu. »Narodni Glasnik«, organ srbskih radikalcev, ki je dosedaj izhajal v Zemunu, se je preselil v Za greb, kjer bo izhajal po 3krat na teden. Urejeval ga bo Stjepan K o b a siea, bivši urednik »Srpske Riječi« v Sarajevu.
— Tiskov na svoboda n Bolgarskem. Okrožno sodišče v Sofiji je obsodilo urednika »Večerne Pošte« Sa n g o v a radi razžaljen j a sultana na 1 mesec zapora in 400 levov globe. — Radi razžaljenja časti je bil v Burgazu obsojen urednik lista »Burgaski Glas« Karagozov na 1 leto zapora in 1000 levov globe pisec notice Džedo M o s k o v pa na 6 mesecev zapora in 500 levov globe Kakor se vidi iz navedenih obsodb, jc bolgarski tiskovni zakon naravnost drakonski.
— Narodnosti v Makedo n i j i. Po podatkih, ki so jih predlo žili generalnemu guvernerju Hilmi paši Bolgar Gočev, Srb Gopčevie, Grk Nikoliadee in Nemec Oestreicb, stanuje v Makedoniji 720.000 Bolgarov, 670.000 Turkov in Arbanasov. 510.000 Srbov, 350.000 Grkov, 70.000 Kuco-Valahov in 120.000 raznih drugih narodnosti. V celem šteje Makedonija, ki obsega skopljanski, solunski in bitoljski vilajet, 2 milijona 470.000 prebivalcev.
— Šolstvo na Balkanu. Na Romunskem pride na vsakih 82 km2 in na 2800 prebivalcev po ena ljudska šola. Na Srbskem pride ena Šola na 42 km2 in na 1230 prebival cev, na Bolgarskem na 27 km2 in 1102 prebivalca, v Črni gori na 70 km- in 1900 prebivalcev, na Grškem pa na 19 km2 in 690 prebivalcev. Tako je urejeno šolstvo v državah, ki jih naši Nemci kaj radi imenujejo barbarske. Kako pa stoji s šolstvom v Bosni in Hercegovini, ki spada tudi k balkanskemu polutoku in je pod avstrijsko-nemško opravo 1 V Bosni pride ena ljudska šola na 145 km2 in na 4289 prebivalcev!
— Znamenita iznajdba Zagreb č a n a. Josip pl. Halla, rojen Zagrebčan, je   izumil aparat, i katerim se odpravlja neprijetno mi gljanje pri   projekciji kinematogra-fienih slik. Halla je dobil za to svojo iznajdbo dne 1. maja t. 1. patent na Francoskem.  Sedaj sestavlja aparat ki bo omogočil projekcije kinemato-grafičnih slik po barvenih fotografijah. _
* Dunajski zdravniki proti dr. Luegerju. V ponedeljek so imeli dunajski zdravniki sestanek, na katerem so nastopili proti trditvi dunaj-skega župana dr. Luegerja, da je vsled cepljenja koz umrlo na Dunaju na kozah več ljudi nego sicer na tej bolezni. Poročevalec dr. Krips je rekel med drugim: Ko se je dr. Lueger na sebi samem poslužil blagoslova znanstvene medicine, uporabil je prvo priliko, da zopet pokaže svoje staro sovraštvo zoper zdravnike. Mesto zahvale za 20urno neumorno delo so dobili organi zdravstva javen ukor. Župan je hotel zdravnike diskreditirati in znanosti zadati strupen udarec. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: »Dunajski zdravniki odbijajo napade dr. Luegerja na medicinsko znanost ter ga poživljajo, da svojo izjavo v seji občinskega sveta ali v svojem uradnem glasilu podkrepi ali da jo prekliče, v nasprotnem slučaju pa ostane na njem madež, da je lahkoumno ali zlobno širil lažnive trditve v javnosti.« — Ker je dr. Lueger vedno v veliki milosti pri ljubljanskem »Slovencu«, ki vidi v njem samo ideal župana, zato smo prepričani, da ga bo Jegličev list primerno vzel v zaščito, kot se spodobi
/n krščanske Bocialce!
* Poneineevanje Turčije. — Francoski listi javljajo zanimive podatke o naseljevanju Nemcev v Turčiji in napol šaljivo, napol resnobno pišejo o ponemčevanju Turške. — Sedaj se nahaja na Turškem 75.00(1 Nemcev; izmed njih pa jih je 5000 v okolici Carigrada. Nemška vlada rada vidi to naseljevanje, ki ne zmanjšuje nemškega prebivalstva zato, ker nemški izseljenci ne sprejemajo turske narodnosti, ampak le podpirajo nemški vpliv v turški državi. Pri turških trgovinskih in obrtnijskih podjetjih je že naloženo 125 milijonov nemškega kapitala in 500 milijonov otomnnska vlada potrosi za nakup vojaških potrebščin.
* Kako je mestna mladina odtujena od narave. Na javnih šolah v Berolinu so učitelji preiskovali du ševno obzorje nad šest let starih učencev ter dognali, da so otroci večinoma odtujeni od narave. Izmed 100 izprašanih otrok jih 70 ni videlo nikdar solnčnega vzhoda in zahoda, 75 jih še ni videlo živega zajca, 61 veverice, 53 nikdar polža, 87 breze,
59 žitnega polja, 98 nobene reke raz-ven domače, 82 jih ni slišalo škrjan-ca. Taka žalostna statistika bi se lahko v vsakem večjem mestu dognala. Tudi v Bostonu so preiskovali znanje otrok v naravi ter so našli med 100 otroki v starosti 4 do 8 let 77 takih, ki niso še nikdar videli vrane, 57 takih, ki ne poznajo vrabca, 50 jih ni videlo še nikdar žabe, 20 jih ne ve za metulje in 75 ne za krompir na polju. Žal, da se tudi pri nas celo na deželi, kakor kažejo poizvedbe, najdejo otroci, ki ne vedo mnogo o naravi, akoravno v nji žive, tega so krivi starši, ki se premalo bavijo z otroci ter jih premalo poučujejo.
* Ali mora mož plačati dolgove svoje žene? To vprašanje je rešilo nedavno dunajsko deželno sodišče ter bo gotovo zanimala rešitev ženske in moške. Slučaj je bil sledeči: Žena nekega premožnega Dunajčana si je kupila na up dve obleki za 900 K, a mož ni hotel računa plačati. Tvrdka je vsled tega moža tožila, in prvo sodišče, ga je tudi obsodilo, ker je dosedaj plačeval vse račune, ki jih je na-pravljala žena za gospodinjstvo in zase. Mož se je pritožil na deželno sodišče, ki je razdilo, da glasom § 91. mora žena po svojih močeh pomagati možu pri gospodinjstvu in pri varčevanju. Toda zakon z nobeno besedo ne daje ženi pravice, da bi smela v moževem imenu samostalno barantati z njegovim premoženjem. Nadalje obstoji zakon, ki določa, da poglavar rodbine ni dolžan plačati, kar vzemo člani rodbine — tedaj tudi žena —-na up, ako ni dal sam dovoljenja k temu. Vsak pravi in previdni trgovec mora imeti informacije o tem, ali misli mož poravnati izdatke svoje žene, ker sicer nosi sam posledici? svo-je neprevidnosti.
:: Hrvaški Zeppelin. Priprost brivec Jos. Selak v Belovaru se je celih osem let neprestano trudil, da bi iznašel zrakoplov na krmilo. Sedaj se mu je baje to posrečilo ter si je dal svojo iznajdbo s pomočjo nekega trgovca patentirati. Prvi poskusi letanja so se baje dobro obnesli. Seveda je zrakoplov prav majhen, ima obliko smotke in narejen je iz aluminija. Strokovnjaki so se izrekli o iznajdbi prav povoljno. Da pa se bo oziralo na njegovo iznajdbo, zahteva se, naj napravi večji model, za kar pa bi potreboval najmanj 12.000 K. Od kod jih naj siromak vzame?
* Originalna obrt. V Londonu so nedavno zaprli nekega Ben Bit en a. ki se je preživljal z originalnim sle-parstvom, ki mu je neslo na mesec 300"—1000 mark. Hodil je neprestano na sprehod ter se spodtaknil tu v kako izložbo, vrv, se zadel z glavo ob odprto okno itd. ter padel po tleh. Zdi-hoval je, da si je hudo poškodoval koleno ter zahteval hišnega posestnika, sicer ga naznani sodišču in policiji. Redno so se posestniki rajši pobotali ž njim in mož je prav dobro služil.
Koliko porabi milijonarjeva rodbina. Najuglednejši ameriški mesečnik »Newyorker Cosmopolitan Magazine« razlaga, koliko potroši milijonarjeva rodbina. Služinčad ima plače: prvi kuhar 5000 dol., drugi kuhar 1200 dol., guvernanta 3000 dol., učitelj otrok 2000 dol., tajnik 3000 dol., dve pestunji 1000 dol., upraviteljica hiše 1000 dol., pet sobaric 1200 dol., prvi kočijaž 1200 dol., drugi in tretji 1200 dol., voznik avtomobila 1000 dol., prvi sobar 900 dol., drugi 600 dol., vrtnar 1000 dol. štirje služabniki 2500 dol. To so le plače, do-čim iznašajo drugi stroški: Kuhinja 30.000 dol., plesi in cvetje 50.000 dol., konjarna in vozovi 40.000 dol., vrtovi in parki 20.000 dol., obleka in obuvalo 20.000 dol., letovišče 20.000 dol., drugi izdatki 50.000 dol., skupno 300.000 dolarjev ali V/2 milijona K.
: O premoženju kralja Edvarda.
Časopisi so prinašali razne številke o premoženju angleškega kralja; toda vse te številke so le ugibanja. Faktično stanje kraljevega premoženja je znano le njemu samemu. V tem oziru je kralj Edvard zelo strog. Svoje premoženje nalaga v najvažnejša podjetja, in sicer po zanesljivih agentih, kateri drug za drugega ne vedo. Vsi ti poročajo kralju le ustno. Po vsakem obvestilu si zabeleži kralj vsote v posebne knjižice, ki so zaklenjene v njegovi pisalni mizi. Edini ključ, ki odpira te predale, mu visi na verižici žepne ure. Dokler dela kralj svoje beležke, sme vstopiti v sobo le njegov tajnik Knollvs, ki mora po kraljevem odhodu uničiti vse papirčke, na katerih je kralj računil.
* Od tkalca tlo slovečega opernega pevca. Prvi baritonist pariške opere Jean Note je bil v svoji mladosti tkalec, pozneje je dobil službo čuvaja na železnici, a z 21. letom je moral iti k vojakom. Pri vojakih so občudovali častniki njegov lepi glas ter so ga na svoje stroške poslali v konser-vatorij. Pri izpitu je dobil prvo darilo. Po kratkem gostovanju v Lillu in Antvorpnu je prišel pred 20 leti na pariško opero, kjer je še danes prva moč. Leta 1897. je imel priliko, porabiti svoje znanosti, ki si jih je pridobil pred vojaškim življenjem. Čakal
je na peronu postaje Colombes pri Parizu na vlak, ko so zapazili prestrašeni uradniki, da *toji na tiru, po katerem bi imel vsak treuotek pribi-teti barzovlak, IS v. dinamitom obloženih voz. Postajennrelnik in drugi uradniki so vsled straha otlreveueli, da si niso vedeli pomagati, potniki j)a so v divjem diru bežali. Le Note ni izgubil glave, ker je vedel, da bi
tudi beg bil v tem slučaju brezupen. Stekel je k menjalnikom na progi in zasukal vrtiljak, tako da je brsovlak Še zadnji trenutek zihvnl na drug tir. Za ta čin hladnokrvnosti je dobil Note od vlade visoko odlikovanje.
* Najnovejši poklic v Ameriki je — uničevalec knjig. V Njujorku se bavite že dve tvrdki s tem, tla uničujete računske knjige in druge knjige ter zapiske velikih trgovskih tvrilk. Svojo obrt razglašate po okrožnicah in inseratih ter obetate, da opravite posel tako, da ne dobi v te spise vpogleda nobeno nepoklicano oko.
* Kako stari so vodopadi Niaga-
re? Lčeni geolog dr. Speneer je pre-iskal Niagarske vodopade na njih starost ter izračunih da so stari najmanj 39.000 let. Cerkev seveda ne bo mogla odobriti te hračunov, zakaj pred »stvar jen jem« sveta vendar še niso mogli biti vodopadi.
* Novi San Frančišku raste naglo z večjo krasoto kiikor poprej iz svojih razvalin. Zaslužek za vse rokodelce in delavce je prav lep. Vsakdo lahko dobi dela, ako le hoče delati. Tesarji zaslužijo 144—164 K na te den, zidarji pa služijo !21(> K na teden. Pri tem pa niti življenje ni pretirano drago. Kalifornija je bogata sadja. Najlepšega grozdja velja le *2() vin. funt, hruške, jabolka, breskve in melone se dobijo za četrtino cene, ki se mora plačati na Angleškem. Najboljšega mesa funt velja 00 vin. Sedaj se zida nad 1000 novih hiš.
Roman za pridigo. Prvi pridigar škofijske cerkve pri Sv. Štefanu v Tottenville, Jamienson, je iznašel novo metodo, kako privabiti vernike k pridigam v eerkev. Spisal je temperamenten roman v naturalistični smeri, v katerem se dokazujejo zle posledice pijančevanja in igranja. Romana pa ni založil, temne ga vsake nedeljo po par poglavij s prižniee prečita!. Uspeh je sijajen. Vsako ne deljo je cerkev polna poslušalcev.
* Parobrod pred 100 leti. Doka zuje se. da parobroda ni iznašel ne Papin ne Fulton, temne Spanec Garav, sicer že pred 400 leti. V neki stari španski kroniki, ki so jo našli šele sedaj, se pripoveduje sledeča čudna historijti. V 16. stoletju je živel na Španskem mož imenom Garav, ki se je v svoji zgodnji mladosti udeležil Kolumbovi4 vožnje za neznanimi svetovi. Od takrat je ostal skoraj neprestano na morju ter je obiskal vsa znana morja. V svojem prostem času se je bavil z matematiko, fiziko in mehaniko. Na svoje stare dni je nastopil hipoma z idejo, da se da z vodno paro provzročiti gibanje ter je mogoče na ta način goniti kolo. Ker je mislil pri svojem preiskovanju le na parobrodstvo, je izrekel prepričanje, da bi bilo mogoče pritrditi v ladjo kolo z lopaticami, ki bi ga sukala para ter bi premikala celo ladjo. V začetku so se nad TOletnemu starcu posmehoval!, končno pa se mu je le posrečilo, opozoriti cesarja Karla V. na svojo idejo. Cesar je slutil resničnost velike ideje ter je naročil, naj napravi Garav s prvo ladjo, ki pride v barcelonsko pristanišče, svoje poskuse. Prva ladja, ki je prispela, je bih« »Trinidad«. Garav je šel v kljub kapi-tannvim ugovorom takoj na delo. Danes je neumevno, kako se je temu starcu z mladeniškimi nazori posrečilo spremeniti jadrenico v par urah v parni k. Seveda so bile priprave priproste. Garav je položil os čez krov ladje, a na vsakem koncu je bilo nataknjeno po eno kolo z lopaticami, ki so segale v vodo. Potem so prinesli na ladjo kotel z — blagoslovljeno vodo (zaradi inkvizicije) ter se je delala para. Pod kotlom je bil aparat, v katerem se je premikal drog gor in dol, vse skupaj pa je bilo z jermeni zvezano z osjo. Cesar je gledal vse priprave s posebne tribune, kmalu se je začelo kaditi iz dimnika na ladji, in ladja se je začela premikati vkljuh protivnemu vetru iz pristanišča. Letela je osem morskih milj, za kar je potrebovala dve uri. Praznoverno moštvo je bilo prepričano, da žene ladjo hudič, zato je poskakalo z ladje ter plavalo k bregu. Cesar pa je podaril iznajditelju 4000 maravedisov.
* Vseh visokošolcev v Avstriji je bilo v polletnem semestru 1907. 21.504. Na teoloških fakultetah je bilo 1344 slušateljev, na pravno in državnoznanstvenih 9535 (66 ženskih), na medicinskih 3100 (132 ženskih) in na filozofskih 7525 (107G ženskih). Posamezne univerze so imele: Dunaj 7360 slušateljev, Inomost 1026, Gradec 1756 (150 ženskih), Praga, češka univerza 3417, nemška 1407, Lvov 3097, Krakov 2623, Gr-novice 764.
* Statistika dežja. Cainille Flam-marion, znani francoski astronom, je
izdal zanimive študije o statistiki dežja. Pisatelj je prišel do zaključka, da zadnjih 300 let pada vedno več dežja. Od leta 1689. do 1719. je padlo okoli 49 kubičnih centimetrov dežja, i ločim so ga od leta 1890. do 1906. na-račmiali 58. Letne številke kažejo neko gotovo perijodieiteto; od pet do pet let se menja vrsta niokrotnih let z vrsto suhih. Leta 1896. smo imeli maximum, leta 1901. pa minumum in lansko leto smo zopet dosegli maxi-iiuiiii. Ako je ta zaključek Flaimna-rionov pravi, potem se bo deževje zmanjševalo, da bomo imeli 1911. minimum in da prihodnja leta ne bodo tako deževna poletja*
* Zamotana rodbina. »Ceske Slovo« pripoveduje sledečo dogodbo: Pred 15 leti se je poročil vdovec S. z vdovo Z. Zakonska sta živela več let zadovoljna in srečna v Ričanu. Nekega dne pa se je pojavila v njunem stanovanju neka ženska, ki je rekla, da je prava žena S. ter pokazala tudi potrebne dokumente. Moža S. so zaprli, a v preiskovalnem zaporu se je izgovarjal, da je dobil v bolnišnici potrdilo o smrti svoje žene (v bolnišnici je namreč isti čas umrla neka ženska istega imena kakor njegova žena). Obsodili so ga dva meseca v ječo in njegov drugi zakon se je proglasil neveljavnim. Toda skrbel je še nadalje za svojo drugo rodbino, ki se je sčasoma pomnožila še za tri glave. Nedavno se je preselil s svojo rodbino v hišo vdovca X., ki se je zaljubil v njegovo drugo ženo, a te dni so ga presenetili v cerkvi z oklicem njegove druge žene z vdovcem N. Sedaj mu ne preostaja drugega, kakor poiskati svojo prvo, pravo ženo.
;: Nihče ne uteče svoji usodi. Slikar Kllist Perrv v državi Missouri se je nedavno poročil tretjič z isto ženo. Pred osmimi leti, ko je bil 20 let star, se je poročil s takrat lSletno gospodično Winnie Philpot iz Nebranske Drugi dan po poroki se je pokazalo, da je ženitna pogodba formalno neveljavna. Izposloval si je novo ženitno dovoljenje ter se drugič poročil. Pozneje je sel v Pariz študirat proti voli i svojega bogatega tasta. Ko se jc po petih letih vrnil v Ameriko, jc izvedel, da se je njegova žena med tem dala ločiti od njega. Kmalu pa sta se /.opet sprijaznila ter se je sedaj tretjič poročila.
;: Blaznik v dvorni pisarni. V nedeljo je prišel v kabinetno pisarno na Dunaju bogato oblečen '"love!., ki je zahteval, da ga morajo na vsak način pustiti pred eesarja, ker je poslan od m i n i-trskeg'a predsednika Wekerl e j a, ter da ima pri cesarju končno rešiti nagodbena vprašanja. Dejal je, da mora brez zadržka govoriti z vladarjem, ker se gre za. milijone, a.ko bi se nagodba ne bi sklenila po njegovi volji. Neznanega elo veka so takoj prijeli. Pred policijo je govoril zmešano in si nasprotoval v svojih trditvah. Sprva je trdil, da se piše Szatmarv in da je ministrski svetnik, pozneje je pa dejal, da se zove Jesenski in da je vladni komisar. Videlo se je, da je mož umubolen. Kar nenadoma je začel jokati, češ, da ne bo ne kvote, ne vojaških novincev, ne carinske svobode, ker mu ne puste govoriti s cesarjem. Dolgotrajna nagodbena pogajanja so najbrž tako delovala na nesrečnika, da se mu je zmešalo. Dunajska policija je takoj obvestila budimpeštansko redarstvo, ki pa ni vedelo ničesar o
tem zagonetnem elnveku.
; 20.300 m nad zemljo. Meteoro-logični osrednji zavod v Ciirihu je spustil nedavno v zrak dvojni zrakoplov z raznimi instrumenti. Čez 2Va ure je prispel zrakoplov v kantonu Thurgau na zemljo. Aparati so kazali, da je bil zrakoplov v visočini 20.300 m. Da se je vzdignil do take visoeine, je potreboval komaj dobro uro. V visočini 11.700 m je zaznamoval aparat najnižjo temperaturo, namreč -—58(l C. V visočini 20.000 m je bilo mraza le —44° C, dasi je bilo pričakovati po meteorologičnih računih nad —80" C.
* Honorarji ruskih pisateljev. Grof Lev Tolstoj je s svojimi deli pridobil toliko, da dobiva letno rento 25.000 rubljev, dasiravno že več let izdaja svoja novejša deda brezplačno. Dostojevskega vdova je dobila za dela svojega soproga 75.000 rubljev. Kupnim je samo njegov »Dvoboj« prinesel 10.000 rubljev, Serg'ijenku je vrgla knjipra »Kako živi in dela Tolstoj« 15 000 rubljev. Gorki in Andrejev sta tako priljubljena, da dobita za vsako vrsto svojih spisov po en rubelj.
iSiižetfnoflL
„Slovenski Trgovski Vestnik"
ima v Štev. 10. naslednjo vsebino: 1. Vseslovenski trgovski shod. Q. O varstvenih znamkah. 3. Določhe za poslovni promet z avstr.-ogr. banko. 4. Šekovno pravo. 5. Iz trgovske prakse. 6. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 7. Raznoterosti: Vselovenski trgovski shod. — „Kilometrski kazalec za najvažnejše postaje v Avstro-Ogrski in Bosniu ter navodila za na-
vajanje kilometrskega kazalca". — Ustanovni občni zbor nTrgovsko-obrtne zadruge v Ljubljani, registro-vane zadruge z omejenim jamstvom". — Vodstvo nTrgovsko obrtne zadruge v Ljubljani". — Obrtni svet in ntr-govski" svet. — Podelitev patenta za novo iznajdbo. 8. Društveni vesti. 9. Oglasi.
Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Telefonska m Brzojavni*
noroeua
Dunaj, IG. oktobra. Vlada je danes vročila parlamentu zakonske predloge, ki se tičejo ureditve gospodarskega razmerja med avstrijsko in ogrsko državno polovico. Predloge se ne nanašajo samo na ureditev medsebojnih trgovinskih in prometnih od-noŠajev, marveč tudi na rešitev vele-važnih državno-finaneialnib vprašanj. Tako se je posrečilo doseči spo-razundjenje tako v zadevi ogrskega bloka državni b dolgov, kakor tudi glede skupne državne banke in glede kvotnega vprašanja. Predloge so deloma take, ki naj tvorijo vsebino formalnih zakonov, deloma pa so izvršilne določbe, ki jih lahko vladi izvedeta v svojem področju in delokrogu in ki so se predložile zakonodajalnima zastopstvoma zgolj v svrho, da se omogoči pravilna sodba o celoti na-godbenega operata. Te zakonske predloge obsegajo 1. načrt zakona, s katerim se ima uveljaviti pogodba glede ureditve medsebojnih trgovinskih in prometnih odnosajev med obema državnima polovicama , nadalje kon-trakt, da se prepreči dvakratno obda čenje takšnih podjetij, katerih olnat se razteza na obe državni polovici in končno adicionalno pogodbo glede prispevanja dežela ogrske krone k bremenom skupnih državnih dolgov; 2. pa načrt zakona, s katerim se avstrijska vlada pooblašča, da sklene z ogrsko vlado posebno pogodbo glede veljavnosti delniških in zavarovalnih družb ter pridobninskih in gospodarskih zadrug tudi v drugi državni polovici. Na novo sklenjena pogodba sloni na temelju nagodbe iz 1. 1807. in ima za podlago popolno svobodo gospodarskega prometa v obsegu notranje in popolne gospodarske skupnosti v obsegu zunanje gospodarske in trgovinske politike. Carin ska in trgovsko politična skupnost je zajamčena s carinsko mejo in z med-earine prostim prometom. Obstoječi carinski zakoni in carinske določbe kakor tudi tarif ostanejo v obeh državnih polovicah še nadalje v veljavi. Spremembe v tem oziru so mogoče samo po medsebojnem spora-zumljenju. Takisto je določeno, da se morajo tarifalne določbe docela enotno tolmačiti in izvajati. V eni državni polovici vplačane carine se ne smejo na noben način v drugi polovici vračati, ako tega izrecno ne dovoli piva vlada. Pavšalije za carinsko režijo so se za Avstrijo določile na 5,500.000 kron in se obenem odredilo, da se imajo vsako leto povišati za 1' \ . & tem je avstrijska državna polovica na boljšem za 470.000 kron. 'Takozvana    tirolska    žitna naklada
ostane v veljavi do leta 1917., doeim je mlevski promet mlinov tudi vnaprej prepovedan. V obseg zunanje trgovinske politike spadajoča vprašanja so se v bistvu uredila kakor doslej. To se nanaša zlasti na sklepanje in odpoved gospodarskih pogodb, ki Imajo, kakor carinske, trgovinske, plovitbene in konzularne konvencije obvezno moč za obe državni polovici. Določilo se je, da se 1. marca 1900. uveljavljene trgovinske pogodbe, za katere se je določil cventuvalni odpovedni rok 31. decembra 1915., ne smejo enostransko odpovedati niti s strani Avstrije, niti s strani Ogrske. Odpoved pogodb brez določenega odpovednega roka ne sme nobeden koin-pasciscentov enostransko zahtevati, dokler je v veljavi nagodba. Kar se tiče obrtne in industrialne politike, so se vsa vprašanja uredila na temelju formalne reciprocitete. Svobodna naselitev obrtnikov in svoboda osebnega in blagovnega prometa ostane slej ko prej v veljavi. Na novo so se uredile samo določbe glede trgovskih potnikov, takisto so se tudi uveljavile neke izjemne določbe glede kroš-njarstva. V svrho preprečitve dvakratnega obdačenja se je sklenila posebna pogodba, ki znatno olajšuje trgovinski promet. Ogrski transportni davek na Dunavu se je odpravil. Do Iočbc glede patentov in varstvenih znamk so se na novo preuredile. Med Avstrijo in Ogrsko leta 1887. sklenjena avtorska pogodba ostane v veljavi vse dotlej, dokler se v obeh državnih poloVlcah ne uveljavijo določbe be-rnske konvencije. Za delniške družbe, za družbe z omejeno zavezo, za zavarovalne družbe, za gospodarske in pridobninske zadruge se je določilo, da smejo raztegniti svoje delovanje tudi na drugo državno polovico in tam snovati svoje podružnice. Kar se
tiče železniških tarifov, so ostali v veljavi prometni predpisi za glavne železnice, obratni reglema, predpisi o objavljanju tarifov in tarifnih popustov, kakor tudi skupne določbe tari-falnega dela i., dočini so se tarifnim) politične določbe bistveno spremenile. Docela so se odpravile določbe na-godbenega načrta iz leta 1903., artikel IX. Zelo važna je pogodba glede železniške zveze z Dalmacijo. Glasom sklenjenega dogovora se imajo zgraditi normalno tirne železniške proge od postaje Novo mesto na Dolenjski železnici preko Metlike v Karlo-vee in od postaje Ogulin karlovsko-reške železnice preko Otočca, Gospića, Gračaca in Plibudića v Knin, in sicer na ta način, da ima vsaka vlada skrbeti za zgradbo železniške proge n a s v o j e m ozemlju. Železniška proga Novo mesto-K a r 1 o v e e mora biti d o g r a -j e n a d o o k t o b r a 19 10. 1., proga 0 g u 1 i n - K n i n p a d o decembra 1911. Na oderberškj železnici se na progi Jablanica Tcšin položi še drugi tir in se stori vse. da se omogoči promejt. 84 vlakov na dan Ta drugi tir pa se ne položi preje, dokler se ne prične z zgradbo proge Novo mesto - Karlovce in Ogulin-Knin. Direktna zveza železnice Ko ščiee-Oderberg z državno železniško progo Oderberg na državno mejo pri Anabergo se ue bo zgradila. Določbe glede trgovinske mornarice in trgovinske zastave ostanejo še nadalje v veljavi. Naredbe glede užitninskega davka so se podvrgle temeljiti pre-uredbi. Sporazumnemu postopanju obeh zakonodajalnih zastopstev in uprav so podvrženi: davčni sistemi, dovolitev gotovih davčnih udobnosti, davka prosta uporaba davku podvrženih predmetov v industrialne in druge svrhe, povračila davkov, kakor tudi bonifikacije pri izvozu preko carinske črte. Glede sladkornega prometa so se sprejele določbe, vsled kale rih je izgubilo vprašanj«' sladkorne surtakse docela svoj pomen. Določilo se je, da se ima plačati za vsakih 100 kg konsumnega sladkorja 3.5 kron. za enak kvantum sirovega sladkorja pa 3.2 kron pristojbine. Pri prometu na Ogrsko ni treba plačati nobene pristojbine za kvantum 225.000 nu -terskih stotov, pri prometu na Avstrijsko pn za kvantum 50.000 meter-skih stotov. Glede živinskega prometa se je določilo, da se sine importira-na živina šele takrat spraviti V pro met, ko jo pristojni organi na kraju določbe preiščejo in spoznajo za zdravo. Izvoz svinj se sme v bodo;V mršiti le potom železnice in samo na temelju posebnega dovoljenja od slučaja do slučaja. Glede transita živine in mesa iz inozemstva bosta obe državni polovici postopali docela enotno. Gle-de prometa z vinom se je ogrska vlada zavezala, da se bo v tem ozira prilagodila avstrijskemu zakonodajstvu, isto je tudi obljubila storiti glede borznega prometa in v tem pogledu preustrojiti borzo v Budimpešti. Docela nova je določba o nagodbenih razsodiščih. Ta razsodišča imajo raz-Bojevati o tolmačenju in izvajanji! pogodbe glede ureditve medsebojnih trgovinskih in prometnih odnosi jev V kompetenco teh razsodišč pa ne spadajo vprašanja o odpovedi gospo darskih pogodb z inozemstvom, kakor tudi ne vprašanja živinskega pro meta in veterinarske policije« V razsodišče voli vsaka državna polovica po 4 stalne sodnike, izmed teh pa za vsak slučaj voli vsaka stranka po dva. ki imata nato razsojevati o zadevi. Kar se bančnega vprašanja ti če. je razvidno iz današnje izjave ministrskega predsednika, da ste se obojestranski vladi sporazumeli v toli ko. da jo \ interesu obeh držav, da stopita na eventuvalno prošnjo A v stro-ogrske banke za podaljšanje njenega privilegija, ki poteče koncem 1. 1910. z njo v dogovor in pričneta z njo pogajanja. Pač pa sta se obojestranski vladi z oziront na trajanje carinske skupnosti do L HM7. že sedaj pripravili za slučaj, ako bančni privilegij ugasne koncem 1. 1010. Tteši tev vprašanja o plačevanju v gotovini se je odgodila vse dotlej, dokler sc definitivno ne reši bančno vpraša nje. O kvotneni vprašanju je ministi ski predsednik baron Beck izjavil, da bosta obojestranski vladi glede določitve kvote postopali takole: Skrbeli bosta, tla se nemudoma izvolijo kvotne ileputacije, ki imajo nanovo urediti kvotno razmerje. Ako bi se io ne zgodilo tekom 4 tednov od danes naprej, predložita vladi parlani en to ma zakonski načrt, s katerim se zviša ogrska kvota za 2%. Kvotno raa-merje med Avstrijo in Ogrsko bi bilo
v tem slučaju GS.o : MU.
Dunaj, 10. oktobra. Današnje sc je poslanske zbornice so se udeležili skoro vsi poslanci — razen tistih, ki so ali bolni, ali pa drugače zadržani. Galerija je bila natlačeno polna- Ob določeni uri je predsednik dr. Wei>s kirehner otvoril sejo.   Na ministrski
klopi so bili vsi ministri. Vlada je predložila zbornici zakonske predloge glede n a g 0 d b e. Ministrski predsednik je podal o nagodbenib predlogih daljša pojasnila. — O vrednosti nagodbe so poslanci razlcmeiza mnenja: eni pravijo, da je pret t j Ugodno za Avstrijo, drugi pn nagla-šnjo, da je docela nesprejemljiva. Med jugoslovanskimi poslanci jc napravil ugoden vtisk edino pasns o ž« lezniški zvezi z Dalmacijo preko Ht*-lokrnnjske in Hrvaške.
liunaj, 10. oktobra. Cesarjevo zdravstveno stanje je bistveno nespremenjeno. Katar je še vedno akuten in hud kašelj muči bolnika zlasti ponoči. Zjutraj navadno izgine mrzlica, popoldne pa se pojavi s podvojeno silo.
Dunaj, 10. oktobra. Oficialni krogi zatrjujejo, da sc je cesarjeva bolezen danes znatno preokrenila na bolje, po mestu pa se govori, da tem vestem ni nie verjeti, in zatrjuje se, da se je cesarjeva bolezen baš danes nevarno shujšala, kar pa oficialni krogi skušajo prikriti s pitijskimi buletini. Koliko je resnice na tem, se ne da dognati.
Trat 16. oktobra. Ker je tialijan-ska večina v istrskem dež. zboru v popoldanšnji seji dovolila za laško Šolsko družbo 10 000 kron podpore, so slovanski poslanci v znak protesta zapustili zborovalno dvorano. V večerni seji so laški poslanci odklonili predlog slovanske manjšine, naj se dovdi podpora tudi „Družbi sv, Cirila in Metoda".
Pitrcgrad 16. oktobra. Carska rodbina se vrne z Baltiškega morja 22. oktobra v Peterhof. Car je brzojavno kondoliral rodbini umrlega Griinmuta, urednika „Moskovskih Vjedomosti-.
Kijev 16. oktobra.   V mestu se je prigodilo 60 slučajev kolere. Več bolnikov je že umrlo.
Rim 16. oktobra. Snoči je umrl kardinal Steinhuber. prefekt kon-gregficije za indeks.
London 16. oktobra. Pri Skrews-bury se je zgodila velika železniška nesreča Ekspresni vlak iz Bristolaje skočil s tira. Ubitih je bilo 16 oseb, 60 pa težko ranjenih.
Avstrijska specijaliteta, fia želodcu bo
ahajoCim ljudem priporočati je porabo pristnega ,Mollovega Seidlitz-pr&šku", ki je pre-*ka5ono domače zdrav 'o in vpliva na želo Jec krepiino ter pospešimo na prebavljenje n aicer z rastočim uspehom. Skatljica 2 K.
Po po?tnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak. dan lekarnar A. MOLI., c. in kr. dvorni nalagat elj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah la deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in
3 podpisom. 6 16—14
-
Svila za ples
■ novosti. Franko in že ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo pošto. Tovarna za svilo 11 en neber*-, Ziirleh.
4 107—2
Poni ankanj e slasti, motenja v probavljati j u
se najbolj lat ko cdpravi z rednim pitjem
rogaškega „tempelskega vrelca'*. Za Stare jfte in kronično stanje te vrste naj i->e pa raje ribi ,,Styria vrelec" (močnejši . Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter Lassnik v Ljubljani.
vzdržuje zobe čisie, bele in zdrave.
Proti prah a jem, luskinam . in izpadanju las
deluje najboljše priznana
TaHDO-ćbiniB tinta
xatera   okrepčale   laslšce, odstranjuje
luske iu preprečuje Izpadanje lam. t Mft-klrnlea z navodom 1 krona.
Razpošilja   se   %   obratno  pošto   ne   manj kot
dve steklenici Zaloga vaoh preizkušenih zdravil, medic. mil. medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgiških obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Del lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, R^IJava cesta 111
poleg novozgrajenega Fran Joiefovega _ Inbil. moatn. tO- 42
Darila.
Druibl sv. Cirila in Metoda so darovali: SI. Narodna Čitalnica v Hrastniku 2 K. Gospe Leopoldina Kalan, Elvira Vidmayer, Natalija Krmavnar ter gdč. Marija Kalan v Ljubljaui vsaka 2 K, skupaj 8 K, mesto cvetlic na krsto umrle g<»spe Ivane Sprei-tzerjeve. —   Gospod Ivan Vrhovnik, župnik
trnovski v Ljubljani 10 K, mesto venca na krsto nečaka učiteljiščnika Cirila Benedikta.
Skupaj 20 K. — Živeli!
16
Umrli so v Ljubljani.
Dne 11. oktobra: Ivana Spreitzer, stro-jevodjeva žena, 30 let, Nove ulice 5, jetika. — Pavla Bassin, višjega zemljemerca hČ|, 4 mes., Marije Terezije cesta 6, Ecclaptie infantum.
Dne 12. oktobra: Jera Bandstetter. gostija, 69 let, Radeckega cesta 11, ostarel ost.
Dne 13. oktobra: Fran Osredkar, Čevljar, 57 let, Krakovske ulice 27, jetika. - Ciril Benedik, pripravnik, 18 let, Stara pot 5. Nephsitis chron. — Fran Zirkelbach, knjigovezov sin, 3 dni, Dunajska cesta 6, življen-ska slabost.
Dne 14. oktobra: Primož Plevel, delavec, 61 let, Radeckega cesta 11, kap.
V deželni bolnici:
Dne 11. oktobra: Ivana Mencej, delavčeva žena, 32 let. Sepsis. — Ivan Spunt, gostilničar, 57 let. Meningitis chron.
Sorzna poročila
Ljubljanska
. < *d»!nc banka v L|ubl|anf"
'JradnJ kursl dun. bon« 16. oktobra ItfO?.
4"?/, »rebrn« renta
Savitr. kronska rtRta. . „   zlata       »   . • •grška kronska rent« . &i       a     zlata m
posojilo del. Kranjske 4%-V. posojilo mesta Spljet
**4y%        . ■ Zadar
bos.-herc. železniško
SOSOJilo 1902 . ka dtž. banka k. e. 4«f.   .    . .to.
aast. pisma. gal. del.
hipotečne banke . . ¥%% pest. kom.  k. o. a
10% P«"......
v3*.', »as t.   pisma  In nerc t
hranilnice.....
3*,»/« sast. pisma ogr. canv
dež. hranilnice .   . .
S^*/« z. pis. ogr. hip. ban. &*V, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . . «*t«/0 obl. češke ind. banke ^ prior. lok. iste. Trst-
Poreč.....
U prior, dolenjskih žel. . . /t prior. juž. žel. kup. *fr% -š^-V. avstr. pos. aa iai p. e.
Srečk«.
%r«e*e od 1. 1860V.  .  . . ,    od 1. 1864 .   .   . .
»    ti z s V. e......
-    um. kred. !. cedite II
. ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100-— , turške......
Sasilika        srečka .  . .
kreditne m    .  . .
.isemoške ,    . . .
krakovske „     .  . .
ljubljanske        ,     •   . .
Avstr. rdeč. križa . ...
Ogr.     .     p   9    • . .
3>idolfove 9 ...
£aicburške        9 ...
Dunajske kom.  m ...
CelniM.
^žne železnice . . • t . Oržavne železnice .... Av§tr.-ogrske bančn* dete. . *.rstr. kreditne banke . . Ogrske „ ... 2*vnostenske 9 . . ^remogokop v Mostu (Bril*) Aipinske montan ... iraške žel. ind. dr. . . . Kirna-Muranvi .... Trboveljske prem. dražbe . Avstr. orožne tovr. drulfee čaftke sladkorne drw*&a
C kr. čeki«  .  .  ,  , «
^ franki......
& marke.......
&©vereigDfl.......
Marka........
;.,>fi«fki baakavaS ..... f^ste?j4 .......
Uensr	Blag
96 OS    96 85	
98 -	98 20
	96 45
i 114 45	11465
92 86	93 os
11040	110-60
9776	D8-75
110 40	110*60
69-30	100 8^
98 76	99'7-S
96-	96*20
964C	97-
i 99-	10G-—
108-25	)08-2?>
97-	98 -
!    96 75	9775
99 26	100*2fi
98-50	996
99 76	
99 90	
	99"*
291-60	293*50
9920	10025
149-	151 -
£57 75	261-75
141 )	14VC>0
37T5'J	279 tO
	27 s-
246 75	252-75
9*75	104-75
182 90	183 9)
19 75	21-75
446	456—
91 —	97*-
90 50	9650
61-	67 —
4o 75	47-75
•6 40	28 40
6? —	73-
2 6-	214-
479 —	489 —
149-25	150-25
664-	655 -
1787—	1796-—
635 25	69625
744 50	745-5) 1
140 —	2«1 50 1
725 —	730 —
698 —	599 —
1603 —	28'9 -
639'—	640 —
260 —	261
463 -	467 —
14553	147 —
11 37	11-40
19-16	19-19
«3*48	23-62
1397	2405
117-35	117-66
96-95i	96-16
1*64	
4'84	6
Sitom oe«© * &ućl*n&®Ztt,
One 16 oktobra IX? Pšenica  za oktober ca
■ n    n    »P*"    •   .    . a
RŠ B oktober .   .   . 9
Koruza , oeaj 1908 . . u Ovea      m oktober .   .   . .
Z drzno.
Heteorologično poročilo,
nad morjem 806.   Srednji cračni tlak 7M-0"mm
60 kg 50 „ *0 .
60 ,
60 .
11-84 1253 1076 7 07 7 86
| septembri]	Caa opazovanja	Stanje barometra ▼ MM	Temperatura T C°.	Vetrovi	Nebr
16.	9. %r.	i731 8	14 7	brez vetrno del. jasno	
16.	7. zj.	732'6*	13-0	'ar. Bvzh	Bk. oblačno
i	i pep.	7328'	17 2	alabjzahod	1 •
Srednja včerajšnja temperatura: 15*2° nor Mil« 10 6 . — Padavina v mm 30
Sinoči močno bliskanje, pozneje nevihta.
Učenca
8 potrebno šolsko izobrazbo se sprejme tmfcol v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. 3639—1
Kje, pove npravništvo „Slovenskega Naroda".
Lepo
3638-1
stanovanje
x 2 sobama in pritiklinami se odda za november na s v. Petra cesti št 40, pritličje levo. — Izve se is to ta m.
Kinematograf „6dbon"
Dunajska cesta
nasproti kavarno »Svropa'
V sredo i*>  soboto nov spored.
Is 1.
S&3?
V novo zgrajeni hiši ¥ Slomškovih ulicab štev. 7 se ie ueaaj lepili
v sončni legi za novembrov ev. februarjev termin odda. — Pojasnila daje g. Stenovič, Resljeva cesta št. 24, I. nadstr 337*»- b
trgovina 8 specerijo In železnino alaMf aimaf • 3448-3
Zlata svetinja
Bere lin, Ptriž, Rim itd.
3^02~1Ž
Naiboliše ko z m. čistilo za zobe
Izdelale: O. Seydl
gtritarjsve ulica 7.
v prijaznem trgn Vransko pri Celin, kjer je tudi sodišče in davkarija, se proda lepa
z vrtom in e^ent. tndi nekaj poljem in travnikom.
V sobah I. nadstropja so parketna tla. 3584-1
Več se poizve pri lastniku Franu Kuharju, učitelja v Domžalah.
DTBje lepili stanovanj
obstoječih vsako iz 3 sob itd. in z delom vrta
se odda s 1. novembrom.
Polasnila na Resijevl cesti 30,
v pritličju. 3352 3
Štora dobro Idoča
Zaga za parket in deske za pod
m iiti«o|nlnt bratom
išče v tej široki dobro izurjenega, spretnega delo vodio.
Ponudbe  pod   „DelOVOd|aCf na
upravništvo  „Slov. Narodau.      35r8—4
Steckenpferd Bay-Rum
Bergmanna & Kom p.,
Draždane in Dečin n L.
se obnaša neprimerjo dobro proti tvoritvi  luskiu in  izp&danm las, puspešnje rast las iu je za vdrg neuje proti revmatičnim bulezuim izredne veljave.
Dobiva se v steklenicah po 2 K in po  4 K  po  vseh lekarnah, drogerijab, par t umeri jah  in briv-mcah.       h 2103 9
jojtilnu sc dam
na račun. Zflhtevo Se
== kavcija. =
Naslov v npravniitva „ Slovenskega Nareda*. S53ft_j
34 39
Trboveljski
Kosovni premog
la. po H 140 po 50 kg
in cele voze, v hičo pripeljan (ua cele vagone po premogokopDih cenab)
priporoča
J. Poulln v Ljubljanu
Kove nlice št 3. (Telefon št 32) glavna zaloga premoga
trboveljskega in dolenjskega kosovoika, orehovnika in grušča, ter P&ulug salonskih bnketov na drobno in debelo.
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod is M ubliane lat. ieL:
'os zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez PodrožČico, Celovec, Prago.
7'07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
0- OO pred poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
ii-ao predpoidne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel., Trs drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.^ % *s*¥^sP**&
1- OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 4.5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žel. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
7-IO z veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
735 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
lO-ao ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricajdrž. žel.. Trst drž. žel. Beljak juž. žel, (čez Podrožčico).
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 20S popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7 10 zvečer. Osebni vlak v Kamnik 10*00 ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Sam ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod a L|nbllano laz. ieL:
658 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža, Jesenic, Gc rice, Trsta.
8*34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
ll*iO predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel, Jesenic.
2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiž2 Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Gorice drž. žel. Trst? drž. žel. Jesenic.
6-60 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (Čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel, Jesenic.
11 00 ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Ce lovca,   Beljaka (čez Podrožčico) Trste drž. žel. Gorice drž. žel., [Jesenic.
Dohod v LJubljano dri. kolodvor:
3 46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. lO'BO predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika 6-''" zvečer. Osebni vlak iz Kamnika, .o ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samr ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. s*avaateljst?o državnih železnic v Trstn,
.". Zaloga pohištva.'.
Puc & drug
= v £jubljani =
se priporoča za 3F88--4
opremo stanovanj
hotelov 1- t- d« in opozarja na svoj
patentni divan.
Lep prostoren lokal
opremljen s policami in prodajalnimi omarami ter z zraven spadajočim magazinom t večjem kraju na deželi,
sedež c. kr. uradov, blizu farne cerkve in ob državni cesti,
se pod ugodnimi pogoji takoj odda.
V tem lokalu je bila ie več let trgovina z manufakturnim in špecerijskim blagom.
Kje, pove iz prijaznosti, uprav niitvo »Slovenskega Naroda". 347^-2
Razpošiljam nastopne najfinejše mesne izdelke:
Fine kranj. klobase 11 kom. fl 1* — Fine hrenovke „ „ „ 1-— Fine salame iz gnjati kg a „ 1*20 Brunšviške klobase „ „ „ —-80 Gnjati h la praške „ v v 1* — Peršut in care .    .    v n n —*90
Razpošiljam vse proti povzetju
od 5 kg naprej.
Se priporočam       3446-S M MODI C, Slika, pri LJubljani
Dva stavca
Gorlfke tiskarne hočeta zamenjati kondicijo.
Prvi za merkantilno in tabelarno delo, kakor tudi za čitanje korektur, zmožen nemškega! slovenskega in nekoliko hrvaškega Jezika; Drugi za časopis (v račun), v slovenskem ali italijanskem jeziku. Onjene n^nndbe na naslov • Br«
Rotter, Gorica, Via Dogana, št. 10 II,
Dobre Žagarje
flaa  m m aa »• J «5 aa m fj a
cirkularista
sprejme takoj o trajno delo
en
proti dobremu plačilu
3447
parna zaga
u Koprlunlku pri Kočevju.
Več se izve pri lastniku Dominiku Lušinu v Ljubljani, Jenkove uL 18.
Poštena dunajska tvrala
išče spretnega, dobro uvedenega zastopnika za mesto in deželo proti proviziji. Ponudbe z navedbo referenc pod „Fettbrauche L. 3045" na naslov: Haas nstein & Vogler A. G. Dunaj I. 3530
-      - - —   — (od katerega"|^^
Knrbolinej Auenorius Novec (Gyps)
imam samo-prodajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt,
vrste olja in mazila za stroje
kakor tudi priznano najboljše
olje proti prahu
priporočam po tvorniikih cenab
Adolf Hauptm&n«!, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, lirneia, laka In kleja. gisi 33
N
m
33 ^
99
U—119
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v SFLJBTU.
Stritarjeve nlice it. 2.
Bentni davek plača banka
Podružnica v CELOVCU.
sprejema vloge na knjižice In tekočI račun ter jih obrestuje = od dne vloge do dne dviga po 4v.0/0- =====
Bentni davek plača banka sama«
TT"Trrfi—n—l r-----rj- n nnunmir Humusnim nun 11 mm.....   i i—
Delniška družba združenih piVOVOren 2alec in Laški trg
lalltetai
izborno pivo. črno pivo JalVUtor".
ffSST   Zaloga v Spodnji Šiški.  —  Telefon štev. 187.
Poilljatve u doaa sprelema restavrater pjosp. B. Eriiinik „Narodni dom11, L|ubl|aaa. (Štev. telefona 82.)
1464—48
5146
52
26
502755