Novice Izhajajo 1, in 1&. vsacega meseca. Cena jiiu j« za Kdor želi kako ozuauilo v nl^ol^ujs^e Novice^ ua-celo I flld., za pol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno pntit-vmto 8 kr. za i. Krajec v Novem mestu, dopise pa urediďštTO. ankrat, dvakr&t 12 kr., trikrat 16 kr. + inurljiTi i)oylanoť Pfoifer je 8 tovariài stavil v državnem zborti iiujeii predlog g-lede državne podpore po vrfmenskib nezgodah poškodovanim obiiiiara iia Dolenjskem, osobito v črnomaljskem, krškem in koževskem okr. glavarstvu. V predlogu se navajajo škode po toči, povodnji in deževju. Predlog ee glaai: Tekom letošnjega poletja je v mnogih dolenjskih občinah pobila toča, tako, da so bili ponekod vinogradi, polja i» sadno drevje popolnoma vničeni in je mnoge prebivalce zadelo pomilovanja vredno Biromaistvo. V nekaterih krajih so poyodnji travnike poplavile in ljudje niso mogli pravočasno spraviti domov otave, ker je primanjkovalo delavcev, in je tako velik del otave vniČen, radi česar se je bati, da vtegne živinoreja v imenoyanib občinah močno zaostati. — Jako občutljivo so bili mej drugimi prizadeti posebno tudi oni vinorejoi, katerim je toča pobila vinograde in jim vničila vso nado, da jim letošnja trgatev kaj donese.t — Nič manj niso podpore vredni tudi oni posestniki, kateri so svoje po trtni uši opustošene viiiograde zopet popra- 8inek spreobrne očetu pijanca. Nekaj posebnega je bilo, ko je pripeljal policist pijanega človeka z razmrèenimi lasmi in 6 zabuhlim obrazom. Petletni deČek držal se je z obema rokama za moževo roko; bilo je videti, ds je njegov sin. „Zakaj ste pripeljali tega človeka?" vpra§a policijski nadzornik stražnika. „Raigrajal je po ulicah,metal kamenje in preklinjal," bil je odgovor. „Eno noč ga zaprite v tamnico, to ma ne bo škodovalo I Pa kaj hoče ta deček tu?" Bil je to čudovit lep deček z rumenkastimi lasmi. Gledal je s svojimi bistrimi Črnimi oČmi tako čudno, žalostno in skrbno, da je ta pogled ganil celo nadzornika, ki ni bil nič kaj posebuo mehkosrčen, Lice dečkovo je bilo vse objokano vili, a delavcem plačo na dolgu ostati morali v gotovi nadi, da bodo te kakor tudi druge stroške, ki so nastali pri prenovljenji vinogradov, poravnali s po /.akonu zajamčenim dňaviiim in deželnim posojilom. Toda neumevno je, da mnogi potrebni gospodarji niso dobili nikakega posojila, za katero 80 prosili, in zaradi tega nadlegujejo jih sedaj upniki z eksekucijami ; dočim so drugi prisiljeni prodati Živino iz hleva, da pokrijejo svoje dolgove. V polajïaiije sile je c. kr, dež. vlada kranjska izdala poziv na privatno milosrčnost, od katere pa vsled neugodnih domaČih razmer in v primeri z obsežno katastrofo ni pričakovali veČjili vspehov — radi česar je državna podpora nujno potrebna. Pri tej priložnosti si dovoljuje predlagatelj opozarjati na svoje dné 1, in 28. oktobra p. 1. stavljene predloge gledé podelitve državnih podpor poškodovanim občinam krškega okraja, in dasi je vis, zbornica dotične predloge vsprejela, se vendar C. kr. vlada na nje ni ozirala. Nasprotno pa se je v sosednem Štajerskem, jednako prizadetem okraju Urežice, delila mej ljudi denarna in naturalna podpora, kar jim njihovi kranjski sosedje iz srca privoščijo. — Će se pomisli, da so se k že celih 15 let naŠe in vmazano, pa je vendar kazalo svojo jasnost in lepoto. Gosti lasje so pokrivali visoko čelo. „Očetu in materi se je gotovo nekdaj boljše godilo," pravi načelnik sam pri sebi. „Pojdi z menoj, mali deček, oČe morajo v ječol" reče mu nato. „Oh, ne, ne I" vsklikne deček s tresočim glasom. „Jaz grem z očetom. Oh pustite me, da ostanem pri njih!" „To ne gre! To je zoper nase naredbe. Stražnik Koren, odvedite mi proč tega deČkal" Bilo je to lažje rečeno, kakor storjeno. V srce segajoče, jame deČek ihteti in se jokati. Krčevito je objel svojega očeta in se ga tako močno oklenil, da ga ni mogel Koren, ki je sicer Čokast človek z močnimi pestmi, proč odtrgati. Pijanec je do tedaj stal ondi tiho iu mirno, a sedaj se prebudi iz svoje globoke zamišljenosti in pravi jecljaje: „Pustite vendar mojega fanta V vinograde viiiíSujoři filokseri pridružile ae druge ne-igode, kakor ii. pr. velika auŠa 1.1893 iii 94. veliko anega v maju I. 1895 iii v preteřeriem letu toča, povodnji, slaba leiitia, ustavljen promet zaradi razsajajoče svinjske kuge, tedaj je potreba prizadetega prebivalstva brezdvomno oëividiia, njega pomanjkanje dokazano in predlog za državno podporo popolnoma utemeljen. Zaradi tega stavim predlog: Visoka zbornica skleni : C. kr. vlada se pozivlje, da valed elementarnih nezgod težko prizadetim občinam imenovanih dolenjskih okrajev vspešno državno podporo podeli. Gospod poslanec želi, naj se tudi druge prizadete občine oglašajo za podporo, da poslanec ne obstane os^tmljen Kiij je novega po avstrijskem ccHarstvu? V Ljubljani se je vršil 14, septembra vseslovenski in iatersko hrvatski shod. Vdeležba je bila mnogoštevilna, navduSenje veliko. Zastopani so bili Slovenci vseh pokrajin. PriŽli so na shod tudi zastopniki drugih slovanskih narodov avstrijskih : iz Čeiikega, iz Morave, iz kraljevine Hrvatske, iz Dalmacije, ki so navdušeno pozdravljali shod. Nastopali so razni goyorniki in govorili o splošnem političnem položaju, o jezikovnem vprašanju, o isterakih in tržaških, goriških, koroških, itajerskih razmerah, o narodni avtonomiji in narodno gospodarskem položaju. Sklenilo se je več resolucij. Val staaovi so bili zastopani, vsi navdušeni, vsi jedini. To ie bil res narodni praznik. Dal Bog, da bi imel shod veliko vspeiia. Na Dunaju se je začel državni zbor 23. sept. Začelo se je to zasedanje tako, kakor se je kon- čalo prejSiije: s krikom in z ropotom, Nemàki narodovci in liberalci so začeli nagajati brezozirno in surovo. Položaj je bil že pri otvorjenju državnega zbora nejasen. FaČ je bila tu trezno misleča večina. Ali Badeiii, ministerski predsednik, se je ni hotel okleniti prav prijateljsko in zaupno. Pogajal se je že i. italijanskimi poslanci, naj bi spravili Nemce z vlado in posredovali med Slovani in Nemci. Slovani bi se dobro zahvalili za take posredovalce, ki jim žele in store le hudo. Torej precej v začetku zasedanja je bil politični položaj nejasen. Čez dva dni pa je postal ňe bolj nejasen. Ministerskega predsednika Badenija je razžalil znani nemèki kričač Wolf. Badeni ga je zato pozval na dvoboj. V dvoboju je ranil Wolf Badenija v desno roko. Tako postopanje lîadenijevo mora seveda vsakega katoličana mišljenje žaliti. Dvoboj je prepovedan po cerkvenih in državnih zakonih, pa jih gre krSit in prestopat prvi minister katoliškega cesarja t Položaj je seveda vsled tega žalostnega dejanja še bolj zmeden. Pravijo pa, da bo Badeni vkljub temu Činu Se oatal ministerski predsednik. Na Ogerskem v Budimpešti so imeli v gostih nemškega cesarja. Prišel je tja v spremstvu na-^a _ce8arja. Sprejem je bil izredno slovesen. li 3|Pri Reki sta trčila vkup dva parnika, kakor pravijo po neprevidnosti nekega kapitana, Nad dvajset oseb je utonilo Kaj je novega po širokem svetn? Grâko-turàka mirovna pogodba je vendar enkrat sklenjena. Predložila se bo y potrjenje še grškemu parlamentu. Pa Grki je niso posebno veseli. miru, saj vidite, da hoče biti pri menil Pustite ga v miru!" Načelnik ni vedel kaj bi storil. „Ubogega dečka ne smem zapreti v jeČo, ker ni nič žalega storil, težko pa tudi prenašam njegovo kričanje. Toda v tem trenotku ne vem druge pomoči, kakor da ga pustim pri očetu. Koren, zaprite oba skupaj v je^!" Stražnik Koren stori, kakor se mu je velevalo ter odpelje očeta in sina v temno ozko sobico. Ko ta odide, prisloni se deček k oČetu, ter položi svojo glavico na njegove prsi in tako oba kmalu zaspita. Ko se jame daniti in prvi žarki prihajajo skozi omrežena okna, prebudi se moŽ iz težkega spanja. Ozira ae okrog sebe in začne premišljevati ter zapazi, da je v tisti ječi, katera mu je dala že večkrat prenočišča. — Zakaj je prižel sem ? — Dobro se tega spominja, Sel je bil v goatilno in izpil je kozarček žganja in to je ponavlijal toliko časa, da je prišel ves pijan na cesto. Kdo mu je vzel klobuk? Kje je ostala njegova suknja? O tem ne vé ničesar. Sedaj zapazi tudi spečega svojega sinka. „Oh, Bog mi grehe odpusti, to je moj mali Francek 1" Da, bil je Francek to ; lepi, prijazni, nedolžni otrok, tolažba uboge matere. In ýe je bil deček? Oh, ta mali petletni sinek pijancov je prenočil s svojim očetom v temni jeČi na policijski postaji..... Moža je pretresel ta pogled, prijel se je za prsi in zaihtel: „Kaj bo moja itena rekla, če to zvé? Mož in sin v ječi. Oh, to je grozovito! Oh, Oče nebežki, pomagaj mi in odvzemi mi to grdo strast do pijančevanja I" Deček odpre oči in srpo gleda krog sebe ter milo zakliče: „Oh, kje pa sem?" Kakor hitro pa zapazi svojega očeta, nabero se njegove ustnice v prijazen nasmehljaj in pravi : „Veliki mož tam znnej naju je semkaj zaprl. V Italiji so zopet slovťsiio praxiiovali spominski dao 20 september, ko se je „zjediuila" Italija, ko so Italijani VEeli papežu šiloma mesto Rim. Nekega govornika, ki je ob kipu Garibaldi-jeviin proslavljal la dan, je zadela kap. Stanie Špancev na Kubi je strasno žalostno. Nič aienj kot 40.000 vojakov je v raznib bolnišnicah; bolehajo za rumeno mrzlico. Mnogo vojakov pa zboli vsled prehudega dela. General Weyler iiamreè rad oddaja Spaoske vojake na razna dela, da si nabere denarja. Vojne operacije pa izvršuje le z malim ètevilom vojakov, ki morajo seveda TSled velikega napora omagati. Odtrgati me je hotel proí od vas, pa se mu ni posrećilo. Oče, ali ne vesLe, da sem vas vĆeraj na veÔer srečal na cesti ? Izgubili ste bili klobuk, gotovo ga je veter odnesel in otroci so se smejali-Kaj ne oČe, bili ste bolni? In pottm je prišel kosmat mož z dolgo sabljo ter vas je semkaj pripeljal..... Oh, oČe, pojdiva domu in poveva vse materi....." Tako je beaedičilo otroče. In kaj je bilo z očetom ? Ganilo ga je vse to tako globoko v srce, kakor ae nikoli popřeje ne. Spoznal je svojo pregreho in občutil njeno težo. Položi svojo roko na dečkovo glavo ter reče s slovesnim glasom: „Francek zapomni si dobro, nikoli več me ne boè videl takoSnega, kakorŠen sem bil sinoči ! To jaz obljubujem pri živem Bogu !" Jećar odpre vrata, da odpelje kaznjenca pred sodnika. Oče prime za roko svojega sinka, ter zapusti urnih korakov ječo. Zunaj ga je čakala njegova žena. Uboga Piše sc nam: Iz Novega mesta, dné 27. aept. — Jako lepo je kazalo nase trtje v bližini Novega mesta. Nadejali smo se najboljše letine. Ta in oni je že računil, koliko bode dobil za sladko vince, za vince, kakoršnega vže leta ui bilo. Toda, nesrečni dež nam e zadnji čas mnogo upa pokvaril; grozdje je za6e o pokati ter gnjiti. Ljudje so bili pviailjeni, da so jel brati 34 dnij prej nego po navadi. Ranino vsaj so večinoma res potrgali, zeleniko in črnino pa, ki ne gnije koj, so pamětněji še pustili. Iz tega grozdja bode istinito izvrstna kapljica, ako Bog pusti Še nekaj ćasa vreme, kakoršno je sedaj. Pa tudi obrano grozdje bode dalo dobro pijačo, mnogo boljéo nego je bila ona lanskega leta. Lepi julij in avgust sta grozdje dobro nagnala. Druga letina je komaj srednja — prej slaba. Sadja sploh ui ; žita je bilo srednje — zrnja, slame dosti; krompir jako gnije, sploh ga bode mnogo manj nego zadnje leto; ajda je «ploh lepa. Za živež bode za silo, kje pa za davke? ■f Cez Krko se je jel graditi nov most, naravnost ï vehkega trga v Kandijo. Podrli bo vie Kutuer-jevo in kos J e n k n e r-jeve bise, v Kandiji pa podero âe Brulc ovo in Windischer jevo hišo. Dela se vže pridno na obeh straneh za glave mostu. Stavba bode istinito krasna. Mesto si bode pridobilo mnogo gledé na iepoto pa tudi gledé na obćno korist. Most bode vodil s tr.a visoko nad Krko v Kandijo It Earlovàkej cesti, Meščanje se ga veselimo, a Še bolj bi bili veseli, ako bi nam mestni očetje prej ko prej preskrbeli pitne vode. Naj vendar reô ne zaspi ! + Z novim letom se pri nas precej pomnoži urad-niètvo, toda, jako trda bode šla za stanovanje. Dijakov ima vpisanih letos naša gimnazija 325. Tako Število ni, kakor ono v Kranju; gori dajo sinoye v šolo bogati Grorenjci, tukaj pa siromašni Dolenjci. Še nekaj ! Ne vem ali bi se jiizil, al smejal. Naše mesto je postalo zadnji čas pravo ciganjsko mesto. Te človeške golazni je zadnje tedne toliko, da je videti, kakor bi bih) Novo mesto in Kandija tem lenuhom pravi Eldorado, toliko, da bodemo morali slednjič mi novomesčani bežati. Okrajni glavar Schwarz, ta je znal bolje te mrcine ugnati! Nočem preiska-vati, kedo je kriv, katera gospodska — mestna ali okrajna — a gotova resnica je, da nekdaj ni bilo tako. — Pred par dnevi pravil nii je neki koatanjevčan, da doli dftjo ciganu brž „lauf pas," Pomagajte nam! Sploh naša borna pamet ne ume, zakaj je za vsacega postava tako ostra, »amo za cigana ne! tz Št. Jerneja. To je bilo pri nas živo zadnjo nedeljo; to je bilo radovednih ljudi od blizu in daleč. Kolesarji so imeli dirko iz Krške vasi do nas 20 kilometrov daljave. Dosti ljudi je mislilo, da bode konjska dirka, ki je izostala la. septembra, a kako 80 se ti začudili, ko so videli mesto štirinogatega kouja, vitkega gospodiča na drobnem kolesu Vendar dirka je bila, huda dirka za noge in pljuča. Izmed mnogobrojnih gospodov jih je ssnio 7 izdržalo do konca, drugi vidé da nič ne opravijo, so se raje polagoma privozili pozneje za njimi. Kakor povsod na Kranjskem, tako je bil tudi tu prvi g. Bohinjec iz Ljubljane, drugi g. Droll, davkarski adjunkt iz Krškega, tretji g. Franc Kenda in četrti g. Adolf Gustin ml. oba iz Novega mesta. Mi smo veseli ako nam gospodje privabijo tujcev; nekaj vendar vsakdo prinese. Tudi kolo eamo je dobra, lepa in koristna reč. Kedo bi to tajil? Kako hitro êirota je iakaia celo noč svojega moža in svojega sina, Ko ga vgleda, priskoči k njemu, ga objame ter pritisne z obema rokama na svoje prsi, zgrudi se na tla ter glasno ihti in joče. Tudi mož ni mogel spregovoriti nobene besede. Potrpežljivo je prenaěal, da ga je stražar odpeljal k sodniku, kjer se je moral zagovarjati radi pijanosti in razgrajanja na cesti. Tudi žena in sin ga spremljata. Ko pride mož na vrsto, reče glasno : „Gospod sodnik, jaz spoznam, da sem kriv. Toda, poglejte tu ihteČo ženo! Glejte tega Ijubez-njivega deČka! Kakor resnično vidijo nase oči oba ta dva tukaj, tako resuično ste me daties zadnjič vi tukaj videli! Nobene kaplje opijanljivih pijač ne bom več pil Prisegam to, v pričo Boga, kateremu ni nič nemogoče." Ta dogodek je sodnika močno ganil. Izpustil je moža, ne da bi ga bil kaznoval. Franckov oče je pa to obljubo tudi uatatijko izpolnjeval. pridrvi kolesar in sicer brez atroSkoy iz kraja v kraj. Koliko to koristi ljudem ki imajo daljna pota! Nobeden pameten ćlovek tega ne more tajiti. Če se ftjakarji jeaé, je nmljivo, aii pomagati jim ne moremo; zaradi njih se raba koles ne bode prepovedala. Druga pa je, je-li tudi pametno poskul&ti se takorekoS za življenje in smrt? Ne trpé li pljaáa s takim presîljenjem? Se-li ne dobi naduha? Vendar na to naj odgovoré gospodje sami sebi, Mi bi dejali: „Rabi kolo po pameti, ker ti koristi, nikar pa se ne skasaj z njim brez potrebe, ker ti lahko skrajša Življeiyel" Il Črnomlja. [Raznoterosti.] 13. septembra nas je zapaetil občespođtovani g. kaplan J. Dolinar ter se podal na svojo novo službo v Stari trg pri Ložu, Hudo nas je zadela vest. da bomo zgubili našega vrlega „gospoda Janeza," se težja nam je bila ločitev od ljubljenega gospoda, zlasti, ker ai |e g. J, D o I i n a r v kratkem času svojega paldrugoletuega službovanja T Ornomlji pridobil srca in zaupanje vseh župljanov, s svojo ljubkostjo in vljudnostjo v občevanji, s potrpežljivostjo in marljivo vstrajnostjo v pastirskem delovanji. Castitemu gospođu, ki ostane nam vsem v trajnem, prijaznem spominu, pa kličemo v slovo; „Bog ga žiyi in ohrani áe mnoga leta, dičnega duhovnika ter zvestega in marljivega delavca v G^ospodovem vinogradu I" + Naprava vodovoda, ki nam bo zavoljo pomanjkanja dobre pitne vode neprecenljivo koristil, se počasi bliža h koncu, Na primernih krajih v mestu so postavljeni lijaki in korita, kjer bodo dobivali ljudje in živina obilo zdrave vode, kdor ni tako sreftcD, da bi si bil mogel napeljati studenec v kuhinjo. Le ikoda, da se delo tako zavlačuje, zakaj mi »mo naše kalne Lahinje že aiti in bi se radi vsaj z dobro studenéino posladkali,kar smo enkrat storili z rudečim Straženčanom in Rodenčanom, ki pa tudi letos, pri vsem tem, da je bilo vreme do zadnjega časa jako ugodno za trto, ne bodeta rosila sladkih vinskih solzic, bodisi od žalosti, ker ju zdaj tako redko obiščemo, ali pa od veselja, ker ju bo nadomestovala tista, po kateri „glavca ne boli" in ki je dobra „za stare in mlada ljudi." Pa kaj se hoče? „Tempora mutantur, mutemur et nos in illis". Domače vesti. (Bolnišnico Usmilj. bratov vKandiji) 80 obiskali 18. preteč, meseca preč, gg.: General reda P. Kasijan G as ser; ta gospod je najvišja oseba vsega reda. Dalje provincijal P. Emanuel Leitner in provincijalni tajnik P.Stanislav Bruhmann. Pregledavali 80 bolnišnico in novo poslopje. V nedeljo 19 t. m. pa je v pričo teli gospodov slovesno zaobljubo storil g, Br. Primitiv Osvald, iz Štajerskega od Device Marije v Puščavi, Taka obljuba ae vrši res kaj slovesno, z lepimi, ginljivimi obredi, Žal, da je domača kapela tako majhna, da tudi v takih slučajih ne more biti ljudstvu dostopna. (Pogorel) je dne 18. septembra na Drski pri Novem mestu velik kozolc (toplar) gosp. Franc Pin-terja iz Kandije, v katerem je bilo nad ,500 centov sena; tudi je bilo tam hranjenega veliko hrastovega obdelanega leaa, ki je bil več vreden kakor vsa mrva; vse je zgorelo. Zanetil je šestleten deček, igraje se z žveplenkttmi. Gasilno društvo ni šlo gasit, ter to ladevo pojasnuje v danaánjem listu pod predelom „Poslano". (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu sept. 1897 je 183 strank vložilo 26.129 gld, 91 kr., 70 strank vzdignilo 12.650 gld. 13 kr.; toraj vei vložilo 13.679 gld. 78 kr. ; 13 strankam se je posojil izplačalo 4.820 gld.; stanje vlog znašft 417.238 gld. BOVa kr., denarni promet 78.335 gld 19 kr. (Za po toči poškodovano občino Čreá-njevec) j« daroval čast. gosp. Frančišek Pavlin, administrator vDragatusu 10 gld ; g, Fr, Rohrraan, posestnik na Slatnikn 1 gld. 60 kr. (Občinska volitev v Zatiéini) vršila se je 12, minolega meseca. Županom bil je izvoljen g. Franc Muli, posestnik v Zatičini, svetovalcem pa gg. Franc Čebular iz St. Vida, Jožef Qoriáek iz Zatičine, (Volitev) članov t pridobninsko komisijo za Metliko, ki se je vršila dné 25. t. m., je mnog» volilcev v nevoljo spravila. Trdijo, da od voljenih devet ni dosedaj nič davka plačevalo, ostali štirje pa so skupaj samo 18 gld. 52 kr. dohodninskega davka plačali. To priobčimo namesto daljšega dopisa. (Gozdni tatovi.) 17, minolega meseca dobili BO gospodarji Janez Ucman, njegov sin Martin in Jožef Ucman iz Vel. Cerovca v svoji liosti blizu Urovaske meje tatove, ki so ravno bukove hlode nakladali. Eden tatov, najbrže Peter Dragelj iz Doljan pri Jaški, udari Jožef Ucman a dvakrat s sekiro in ga težko rani. Janez Ucman šel je to Žandarmeriji nazuaniti, ktera se takoj poda za tatovi, ki so mej tem pobegnili. Patrola, obstoječa iz stražmeštra g. B e r 1 e C - a in postajevodnika g. B o g a t a j - a, ktero je Martin Ucman spremljal, sreča na nekem griča nad Doljani dva moža s parom volov, ktera je Ucman takoj spoznal, da sta bila dan poprej v liosti, kjer se je tatvina vráila; ker se jim je eden teh, z imenom Maks N o v o s e 1 vsled Čudnega obnašanja sumljiv videl, so ga pryeli. Obstal je takoj, da ae je tatvine udeležil po ukazu njegovega gospodarja Gabre JuriČ iz Doljan. Mej tem zbralo se je veČ moŽ iz Doljan. in so nameravali aretovanega Novosela oprostiti, vsled Čeiar so žandarji žugali a puškami. Odšli so tedaj z Novoaelom čez z grmovjem obraščeni grič; spremljala ih je pa Jelka Jurič, in ni marala za svarilo, da bi ih ne spremljala. Komaj je bila patrola čez imenovini ?rič prišla, slisita se dva strela iz grmovja, ki pa nista zadela. Patrola vstřelila je šestkrat v onenj smeru, od koder so prvotni streli prišli ter šla dalje Čez dolinico, v kteri je stražmešter Berlec za drevesom zavarovan, tako dolgo zadržaval napadovalce, da so oni zopet na grič prišli. Ko je potem Berlec za patrolo sel, padlo je pet strelov za njim (s areteljni), od kterih ^a je en strel zadel, a ne poškodoval; Bogataj pa e mej tem dvaki-at na napadovalce atreljal. Ker e bilo Čutiti, da se isti vedno množijo in večkrat ujetemu kličejo: „na tla lezi!», je patrola sklenila, čez mejo na domače tla se vrniti in vjetega čez Cerovec in Metliko v Jasko peljati. Sedaj so napadalci šele prav srditi postali, vendar pa vedno za grmovje se skrivali. Poziv, da naj mirujejo, bil je bre^vspešen in Berlec je bil primoran na najpredrznejega streljati, kar je za trenotek pomagalo. Na mejo dospěvši, prevzel je Berlec vjetega, Bogataj pa je napadovalce, ki so vedno streljali, tudi s streljanjem zadržaval, pri tem pa ga je šretelj zadel v desno ramo in lahko ranil. Ko je bil Beriec z vjetim na varnem, šel je Bogataj za njima in tako so ga aodniji v Jaški izročili. Tatovi so imeli 16 bukovih hlodov od 20 do 25 cm debelih, vredne 80 gld,, za odpeljati pripravljene. (Nesreča.) Zadnjo nedeljo je bil neki mož y Orehovcn aentjernejske fare tako nepreviden, da je zlezel v sod, kjer je vrelo sprešano grozdje. _ Hotel je menda nekaj poravnati. Ogljena kislina ga je omamila in izvlekli ao Že mrtvega iz soda. Ljudje, bodite vendar pametni 1 Kjer kaj vre, se napravlja jako veliko ogljene kisline, ki človeka in sploh vsako žival umori. Ne liodite v take kraje, ako se ni prej dobro prezračilo. Koliko je bilo vže nesreč, ali nekateri vendar nočejo biti pametni. (Nesreča.) V Gor. Lokvici pri Črnomlju se je 21. pretečenega meseca ponesrečila služkinja Marjeta Težak. Hotela je pred hišo obešeno debelačo sneti, ia da bi bolje in krepkeje poprijeti zamogla, naslonila si je desko, ktera se ji je ulomila, in padla je tri metre globoko ter se pri tem tako močno poškodovala, da je že prihodnji dan umrla. Pokopali so jo dne 23, sept, na Suhorju. -^(Poltae zadeve.) Popolnoma prenovljen jako pripraven zaprt poštni voz vozi sedaj med Mokronogom in Trebnjem. Odhod iz Mokronoga ob 9. uri zjutraj in iz Trebnjega ob 4. uri 45 min. popoldan. Za vožnjo, katera stane 1 gld-, dobivajo se listki pri vaili na progi ležečih c. kr. poátnih uradili. („Naš dom".) V zalogi Dragotin Hribar-ja v Celju izšel je IL zveiek knjižice „Naš dom." Knjižica je zanimiva, ter velja 25 kr., po pošti 28 kr. („ P e r o u o s p e r a" ) ali strupeua rosa, ter način, kako se tej bolezni obraniti. S tem naslovom izšla je mala knjižica, kterej je cena 10 kr., veČ zvezkov ob enem naročenih, tudi ceneje. Razprava je pisana dokaj poljudno, služila bode torej dobro našim preprostim slovenskim vincarjem, kateri se hočejo iiatanjko o navedeni trtni bolezni poučiti. Knjižica se dobi pri pisatelju A, Kosi-ju v SrediáĚi na Štajerskem prebivalci pokončana, se drugih 30 hiš le je zrušilo; 20 oseb je mrtvih, 30 ranjenih. Brez nesreinih ^udij cenijo škodo na 400.000 lir, * (Vremenski prerok čebela.) Vreme opazujemo često po mnogih živalih, posebno pri perutnini vidimo, da se drugače vede, kadar se ima vreme pramenití. Neki francozki čebelar pa je pri panjih opazoval, ali ima biti prihodima zima buda ali mila. Ima biti zima silno mrzla, zamažejo čebele panje z voskom prav močno, da ostane kom^ vidna Inknica za zrak^ ako pa je milo zimo pričakovati, puste odprtine proste. — Jasno nam je, da se Čebele pred mrazom zavarujejo, ker jih mraz omami. Sed^ meseca oktobra bodo tedaj čebelarji lahko opazovali, kakovo zimo imamo pričakovati. * (Konj) bi živel brez trdne hrane ob sam| vodi 25 dni; brez vsake hrano in brez vode le 17 doi. Da bi pa dobil dobro hrano, pa prav nič vode, živel bi samo 6 dni, Razne vesti, * (Grozna nesreča) pripetila se je v Reki. Neka angleška barka odjadrala je iz pristanišča v Benetke. V ravno istem času pa pride parobrod Ika v Reko. Vedi Bog, po čegavi krivdi trčite barki in to s tako ailo, da se je Ika koj udrla in v dno otopila. Utonilo je od petdesetih popotnikov 22; bro-darji s kapitanom so se resili. Po prvem zagovoru, katerega je imel kapitan pri pomorski sodniji, so ga takoj v zapor djali; tudi drugi angleški kapitan, ki .e takoj dalje v Benetke vozil, se je imel zagovarjati. Dokazal je, da je kapitan Ike slabo računal, koliko se je umakniti, da je lyegovo barko pravočasno v teku *aviral, in da je mnogo ponesrečenih z njegovimi Čolni rešil. Pomorska oblastva so takoj ukrenila, da Be potopljena barka vzdigne. Pritrdili so močne verige ob konceh Ike, ktero so potem s stroji kvišku vlekli. Dvignili so jo že toliko nad morsko površino, da so zamašili vsled sunka nastalo odprtino. Začeli so s Beaalkami odstranjevati vodo iz spodnjih prostorov Ike. Truplo vseučilišfinega profesorja Dr. Kopalik-a je ostalo nespremenjeno ; našU so pri lyem precej denarja. V kuhinji našli 3o mrtvega dojenčka. Doslej so že spravili na kopno 11 mrtvecev. Delo se nadaljuje noc in dan. * (Nevihta) o kakoršni mi niti pojma nimamo, FEizsajala je 22. minolega meseca v okolici Rima; veliki deli dežele ao opustošeni. V nekem kraju z imenom Sava, je 20 hiš pokončanih, 10 oseb mrtvih, 50 ranjenih V Oria je hiša železnične postaje z vsemi Bodite nsmlljenl! Novo Šolsko leto se je pričelo in z njim podpisanemu nove skrbi. DijaÛ trkajo na vr&ta dobrot-Ijivih src. Tri leta sem vŽe vodil dijaško kuhinjo — vBako leto je bilo slabše mimo pr^šnjega, ker ja vedno naraščalo število nbozih dijakov. Lansko leto se je porabilo od preostanka iz prejšnega leta nad 250 gld., letos mi je ostalo samo 18 gld., a broj dij&kor se m zmanjšal. Skušal sem res šteyilo omejiti, ali zadnje dneve ao mi nekateri gospodje priporočili v podporo zopet take prosilce, da si nisem upal odreči jim proinje — n&dejaje se, da priporočilu sledi gotovo todi podpora. Gotovo se nisem varal, vsaj poznam dobrot^jivost ia radodarnost svetnih in duhovnih mladinoljubov. Zano-šaje se na izdatno pomoč, sem sprejel za opoldne 49 gimnazijalcev, za avečer pa 38. Naj še tako stedim, toliko ust zahteva grozno veliko. Daai sem nekatere očete pritisnil, da mi po možnosti pošljejo živil, bode vendar le trda, — zlasti je, ker je letos vse dražje nego zadnje leto in pa ker bode morala radi slabe letine izostati beratev po okolici, na katero sem ae zanašal. Radi tega prav prisrčno prosim, bodit« radodarni I Podpirajte blago podjetje z novci ali živili! Vse mi pride prav, kar se dá jesti; posebno pa prosim iita (katerokoli), krompirja in zelja. Neizrečeno bi mi bilo ljubo, ako bi se mi poslalo kar na dom, ali ku bi dotični dobrotniki hoteli vsaj naznaniti, da so pri volji kaj dati. Vsaj si vsakdo lahko misli, kako je trnjeva pot, ako mora kedo osebno beračiti po liiŠaL Storiti bodem moral pa vendar tudi to, ako mi drugače ne dojde pomoč; nemogoče se mi zdi, da bi odpustil kacega dijaka, dokler ne pokaže, da je podpore nevreden. Slednjič se obračam še posebno do onih blagih src iz Mesta in Kandije, ki so lani dajali mesečno ali letno podporo. Naj mi ostanejo zvesti! naj pomnožé po možnosti svoje darove ter pridobé novih dobrotnikovi Doslej vže so troški prec^ veči nego došla podpora. V imenu podpiranih dijakov se najtopljeje zahvaljujem, prepričan, da bode tisučero plačilo dal On, ki je rekel: „Kar ste storili komu izmed niijmaiijáih, ste meni storili." Novo mesto, 28. septembra 1897. Dr. Jos. Marinko. Poslano. {Za vsebinu tega si^iaa uredništvo ni odgovorno.) Dné 18. septembra pogorel je kozolec gosp. Fr. P i n t e r j a v Kaudiji. Gasilno društvo ni šlo na pomofi, kar se je mnogim èudno videlo. Mi pojasnimo tedaj tem potom mnogim, kterim stvar ni znana, in so gasilno društvo obsodili, sledefe: Gasilno druátvo Novomeško pozivalo je svojeĆaatio T»e ûbôine, kolikor jih v nje okoliá spada, naj s kako letno podporo k društvu pristopijo ali ae vsaj zavežejo, Btroáke, kolikor bi jih gasilno društvo valed pomofei pri iiakem požaru v dotićni obćini v iatini imelo, povrniti. — Na ta poziv nam je dosel od občine feaiihel-Stopiče, katera šteje v sederadsssetih vaseh čez 8000 prebivalcey, med temi štiri veleposestnike s petimi gradovi in štiri župnije, sledeii odpis: Št. 622, Slavno prostovoljno gasiljio druStvo v Rudolfoveui. Podpisano županstvo si uaoja na cenjeno zajiroBbo x dué 24. aprila 1897, St. nljudno poroEati, da je obiinski odbor pri obSinaki Beji dué 25. maja 1897 z veûiiio glasov bUIííuíI, da ni tukajšnja občina pripravljena a lavno istemu v nobenem oiiru kako letno pudporo dajati. Županstvo Šinihel-Stopiče, dné 28. maja 18^7. Župan ; Jos. Ziirc B. r. Za Časa 211etuega obstanka društva bilo je isto v veliki občini Šmihel-Stopiée pri šestnajstih požarih, med katerimi je bilo šest prav velikih, delavno z naj-veèjo požrtvovalnostjo, za kar je društvo malo raču-Ujene stroške z največjo težavo povrnjene dobilo. Sedaj je društvo z zanikainim odgovorom vsacega delovanja oproščeno. Označena velika občima bode Budaj vendar morala zadostiti odloku deželnega odbora z leta 1893, in tri brizgalnice ter drugo orodje, katero se j« sklenilo v občinski seji v letu 1893 uakupiu, katera nabava je do sedaj na stroške gasilnega društva v Novem mestu izostala. Pripomnimo še pri tej priliki, da je si. občina Brusnice tudi našo pomoč odklonila, si. obiini St. Peter in Prečina pa nam na nas poziv niti odgovorili niste. Novo mesto, dne 24. septembra 1897. Adolf Gufltin, poveljnik. Darovi za dilasko kuhinjo došli od 15. julija dalje: Gosp. J. Kinsky, raiunaki svétuik U gid. ; rodbina Rusina, meisto venfift na kruto umrle Borodoviuke {vže naimaiyenoi 15 gid.; gosp. P. Fr, Pire O. S. B. 5 gld. ; gosp. Mat. Hmit, naduĚit.elj 1 gid. ; neimenovana 1 gid ; gosp, lekarnar Kuprecht ft gid,; gusp. A. Artelj, proie«"' & EOBp. Îupnik V. liergnnt 1 gid. 6 kr.; neimenovana 1 gid.; gosp. župnik Fr. Scliweiger 3 gid.; gogp. Aut. Kušlaii m kr. ; gosp. ka|>lan N. N. iz Črnomlja 5 gid. Loterijske Mevilke. Gradec 18. septembra 45 77 41 66 64 Trst 25. „ 6 83 30 43 84 z veo hišno opravo se odda v najem v í30Udt hiši št. 257. na Ljubljanski cesti. V Liši dobi se lahko tudi hrana. (228) TTí»AtlAÍ* sprejme se takoj v prodajalno s špece-tJijt^llClj rjskim blagom in železnino; isti mora imeti vsaj ljudsko šolo. Adolf Gustin, Novo mesto. K^/^vai^lr Airsi Pomočnika ali pa učenca sprejme ItUYaioJVCgcij v svojo kovačijo Franc Bobnar, kova&ki mojster v Kandijl, pošta Novo mesto. (227-I) Zahvala. Globoko picjena od tako mnugih duka/ov srčnega soiutja, ki se je skazalo moji sestri, gospici Viljolmini Petz, nadučiteljici mestne dekliške šole v Nov. mestu, mnj njeno boleznijo in ob njeui smrti, izrekam svojo nEýiskren^áo zahvalo, in to Boaebiio guspudu o. kr. okr. zdravniku dr. Vaupotiču za brezplaćno zilravci.ško pumoň in njegovi vclciastiii obitelji za ljubeziijivo oskrbijenje do puslednegu trenutka; isto teko gospej pl. Fichtenan za njeno darežljivost, si. mestueniii županstvu in si. okr. Šolskemu svetu za poEkrtiljeiii lepi pogreb; preú. dubovSĚiui, si. uradnijam, in al. uči-teljstvu za fiastun spremstvo, Ijnbi ioiski mladini za poklonjeni lepi venec in spremstvo, (^ošpicam katuiida-tinjain tn ufeiikani iz Smilielskega samostana, gospodom pevcem za lepo nagrobno petje. Vsem prijateljem in zuaneem dra^'e rnnjce b.rJi izreiena Se jedenkrát naj-prisrčnejia zahvala. Novo mesto, 20, septembra 18!)7. (22(;) Marija Peo. (224) Franc Bobnar. Za mnoge dokaze prijateljskega soćutja mej boleznijo io o aiurti, kakor tudi za obilo spremstvo k zadnjoniu poi'it.kn prerano umrlega dražega mi sina ZC & Q X p izrekam teni potom vsem, Bosebno še preè. gospodoma P. Benignu Snojuin imiiielskenm kapelanu Krajcu, katera sta blagovolila n»;j boleznijo tako pogosto obiskati in ga z Bogom najlepše «praviti, dalje ]ire6, dubov-ii'iiui, slavnemu druHvn rokodeljskih pomoiuikov v Ljubljani, katero se ju ne glede na dolgo pol pu-tnidilii, zadnji! uast mu izkazati, tukajšuemu tako obilo udeleženemu rokoileljskemu dru.ítvu «a lepo nagrobno petje, slavni pož.inii hrambi in sploii vsem ostalim udelcžnikom sprevodii, uajprisrSnej^o zalivalo. Kandija pri Novem mestu, 2ri. sept, 1897. I^v/kflu iitlii«! '^če blizu kake farne cei'kve. iioaajdiUtfi, „ Ponukl,, naj vredništvu tega lista. uaj se pošiljajo (230-1) ^neigeoHE kdo* IfaU