Poštnina plačana v eotnvini Uto 1X11. Steu. Z49 D LioMfcni. v sredo 30. oRlo&rn 19Z9. Uno Dio r- SLOfEN Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši ledelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Dini—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popusti po dogovoru. In eratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 144.— Din, za inozemstvo 300— Din. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske Gerilke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Nepričakovan preokret v razvoju francoske vladne krize Oaladier je snoči vrni! mandat, po pojasnilih Brianda pa je ponovno prevzel misijo za sestavo vlade Pariz, 30. oktobra. V zadnjih 12 urah je nastal v razvoju francoske vladne krize preokret, kakršnega francoska parlamentarna zgodovina bržkone še ni zaznamovala. Designirani ministrski predsednik Daladier je, kakor poročamo na drugem mestu, po brezuspešnih pogajanjih s socijalisti ob 9. zvečer vrnil mandat za sestavo vlade. Po izjavi, ki jo je podal novinarjem, ga je napotilo k temu ne samo dejstvo, da so socijalisti odklonili sodelovanje v njegovem kabinetu, marveč v mnogo večji meri dejstvo, da je tudi Briand odtegnil njegovemu kabinetu vsako podporo in odklonil sodelovanje kot zunanji minister, razen tega pa postavil zahteve, ki so za radikalno stranko nesprejemljive. Ta Daladierova izjava je izzvala v vseh političnih krogih velikansko senzacijo. Ko je Briand zvedel za njo, je podal potom »Agence Havas« obširno izjavo, v kateri naglasa, da je Daladier napačno tolmačil njegovo izjavo in da je samo vsled tega mogel nastati nesporazum, ki je dovedel do tega, da je Daladier vrnil mandat. Briand je slejkoprej pripravljen stopiti v njegovo vlado kot zunanji minister in ga podpirati po svojih najboljših močeh. Ta izjava Brianda je povzročila nov preokret. Daladier je po posvetovanju s svojimi ožjimi prijatelji odšel ponovno v Elvsee in umaknil svojo večerno vrnitev mandata, kar se je zgodilo menda prvič v Franciji. Predsednik republike Doumergue je vzel Daladierjeva pojasnila na znanje ter je pristal na to, da nadaljuje Daladier svoja pogajanja. Še tekom noči se je Daladier ponovno sestal v Briandom in z zastopniki socijalistične stranke, ki se je le z neznatno večino izjavila proti sodelovanju v njegovi vladi. V političnih krogih sicer zelo dvomijo, da bi Daladier tokrat uspel, vsekakor pa ne izključujejo, da bodo socijalisti morda sedaj glede na grožnjo Boncourja, ki je za sodelovanje v vladi in ki je zaradi odklonilnega stališča strankinega vodstva zagrozil z razcepom stranke, popustljivejši. Pariz, 30. oktobru. Daladier je snoči vrnil svoj mandat za sestavo nove vlade. Včeraj popoldne je še zaman poskušal, da bi sestavil svojo vIa\Io brez sodelovanja socialistov. V Briandoveiu stanova nju je imel konferenco z Briandoru in Tardienom. Ko je odhajal od Brianda. je izjavil, da bo svoj mandat odložil, o čemur je ob 9. zvečer obvestil predsednika republike. Položaj je*zopet popolnoma nejasen in ni mogoče reči, kako se bodo dogodki razvijah'. Možno je. da bo predsednik Doumergue poverit sestavo vlade kakšnemu zmernemu socialistu, morda Paul-Boncour-ju. Ako bi ne prišlo do tega, jc verjetna tudi vlada Brianda, če bi mandat sprejel, ali vlada Tardicua. Vesti, ki so bile včeraj razširjene v zbornici, da bodo Paul-Boncour in nekateri drugi socialistični poslanci, ki so bili popoldne na zborovanju socialističnega narodnega sveta preglasovani v vprašanju udeležbe v vladi, izstopili iz socialistične stranke, se do sedaj ne potrjujejo. Gotovo pa je toliko, da je izbruhnil med pristaši in nasprotniki ideje, da bi se socialisti udeležili vladnih poslov, v okrilju socialistične parlamentarne frakcije, resen spor. Na večerni seji frakcije so Paul- Boncour in tovariši ostro protestirali proti glasovanju v socialističnem narodnem svetu, češ, da se je izvršilo po njihovem mnenju nerednim potom. Socialistična frakcija je po dolgem posetovanju sprejela s 4-3 : 11 glasovom dnevni red, v katerem obžaluje sklep socialističnega narodnega sveta, ki je v nasprotju s temeljnimi pravili in večinskimi interesi stranke in demokracije. Razen tega zahteva dnevni red za december sklicanje izrednega strankinega kongresa, ki naj zavzame glede na vprašanje udeležbe v vladi kon-Cnoveliavno stališče. Krvavi obračuni med makedonskimi revolucionarji Brezuspešno iskanje morilcev — Nezadovoljstvo zaradi pomanjkljivih varnostnih ukrepov Sofija, 30. oktobra. A A. Dosedanja preiskava o umoru znanega protoge-rovca Todora Petra flčeva, nazvanega »Toskara, ni rodila nikakega sadu. Listi skušajo ta umor tolmačiti tako, da je 'bil izvršen fz osvete. Rodbina ubitega Toskara trdi, da gre za medsebojne obračune med raznimi skupinami makedonske revolucionarne organizacije. Pred tremi, štirimi dnevi je obiskal Toskara znan pristaš Ivana Mihajlova. Policija kljub temu do danes še ni mogla izslediti te osebe, čeprav je splošno znana. Pred dnevi je obiskal pokojnega Toskara njegov prijatelj, policijski agent, ki je pri odhodu opazil nekega mladeniča, kako se je plazil okoli hiše. Ko ga je policijski agent ogovoril, je od- vrnil: »Z vami vsemi bomo obračunali.« Policija je aretirala kakih 30 sumljivih oseb, o pravem morilcu pa še vedno ni sledu. Pri ogledu na kraju atentata je našla policija na postelji pokojnega Toskara revolver z dvema nabojema. Zanimivo je. da je bil petelin revolverja sprožen, iz česar sklepajo, da se je Tos-karo skušal v prvem hipu braniti, da pa je revolver odpovedal. Več oseb je izjavilo, da je videlo atentatorja in da je star kakih 25 let. Sofija, 30. oktobra. AA. Lista »Zarja« in »Luč« kritizirata na uvodnem mestu prestolni govor, ker ne omenja niti besedice varnostnih razmer na Bolgarskem in ne napoveduje nikakib ukrepov, da se notranja varnost okrepi. Po atentatu na italijanskega prestolonaslednika Napad na fašistična delavca v Luxernburgu -hteva sodbo belgijskega sodišča Atentator za- Trst. 30. oktobra. AA. ^PiccoJo- priob-čuje poročilo belgijske brzojavne agencije o napadu antifaŠistov na italijanska fašistična delavca v Eschu v T,uxemburgu, ki sta hotela proslaviti obletnico fašistične revolucije. Fašista eta bila hudo ranjena z revolverji. Isti list poroča, da je preiskovalni sodnik skušal zadnje dni ugotoviti, ali je imel atentator na italijanskega prestolonaslednika sokrivce. Med drugimi je bil zaslišan inženjer Degrade, ki je že dalje časa v Belciji. Degrade je izjavil, da se pozna z atentatorjem iz Pariza, kjer mu je atentator dal naslove raznih Ivrdk v Belgiji, nakar je odpotoval v Belgijo in se tu nastanil. Kor je preiskovalni sodnik ugotovil pravilnost teh navedb, je bil inženjer Degrade izpuščen iz preiskovalnega zapora. Atentatorja bosta branila dva odvetnika, eden iz Pariza, drugi iz Bruslja. Bruselj. 30. oktobra. AA. Atentator na italijanskega prestolonaslednika De Rosa je zahteval, naj mu sodi belgijsko sodišče. Poslanik Jan Šeba Beograd, 30. oktobra. Danes zvečer se vrne v Beograd češkoslovaški po* slanik na našem dvoru g. Jan Šeba, ki je bil, kakor znano, pri nedeljskih volitvah izvoljen za narodnega poslanca ter se bo umaknil iz diplomatske sluz« be. V bližnjih dneh bo sprejet na dvo* ru v poslovilni avdijenci. Za njegove* ga naslednika jc češkoslovaška vlada že zahtevala agrement. Pristopajte k Vodnikovi družbi! Kongres bolgarskih socijalistov Sotija, 3u. oktobra. Nedeljskega kongresa socialistične stranke se- je udeležilo kakih 150 ljudi. Kongres je otvoril socialist Lučev in pozdravil prisotnega belgijskega delegata De Bruquera. V svojem govoru Je vodja belgijskih socialistov pozdravi! bolgarske socialiste kot odposlanec osrednjega urada druge internacionale. Nato je govoril o pomenu socializma in druge internacionale. Njegov francoski govor je prevajal posl. Sakazov, ki pa je pri tem postopal dokaj netočno in izpuščal vsa pomembnejša mesta, kjer je De Bru-quere govoril o potrebi zbližanja in sporazuma Bolgarske z njenimi sosedi. Belgijski delegat je primerjal položaj Bolgarske s položajem Belgije, ki je tudi postavljena med dva rivala. Bolgarska naj bi glede na to uravnala svojo politiko tako, da bo živela s svojimi sosedi v miru in da se bo lahko posvetila delu. Italijanski kralj pri papežu Rim, 30. oktobra. Iz dobro poučenega vira se izve, da je obisk italijanskega kralja v Vatikanu določen na 12. novembra. Obisk se bo izvršil z največjim razkošjem. Avdijenca pri papežu bo popolnoma intimnega značaja V januarju prihodnjega leta bo papež strogo zasebno obiskal italijansko kraljevsko dvojico v vili Šavoja. Poroka prestolonaslednika ie določena na 12. decembra. Borzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.Č05, Berlin 13.525— 13.555 (13-5*4,, Bruselj 7.945, Budimpešta 9.893. CutLIi 1094.4—1097.4 (1095.9). Dim-aj 793-35— 796.35 (794.85), London 275-55—276^5 (275.95). Ncwyoffc 56.355—56-555 (56.455), Pariz 222.82, Praga 167.05—167.85 (167.45), Trst 295.4O—297.40 (296.40). ZAGREBŠKA BORZA. Devize : London 275.80, Newyork 56.42, Pariz 2*22.70, Milan 296.25, Curih 1095.90. Amsterdam 22.805. Berlin 1353, Dunaj 794.70, Praga 167-50. Efekti : Vojna škoda 426, posojilo 85.5. INOZEMSKE BORZE. Curih : London 25.17625, Newyork 516.00, Pariz 20.33, Milan 27.0325, Madrid 73.60 Berlin 123.51, Dunaj 72.53, Beograd 9.12625, Praga 15.29125, Bukarešta 3.805, Budimpešta 90.22, Sofija 3.73, Varšava 57-98. Zopetni sestanek angleškega parlamenta Važni tn zanimivi problemi na lam en t a — Macdonald bo pose London, 30. oktobra. Po tri mesečnih počitnicah se je včeraj popoldne ponovno gesta] angleški parlament. Ker je sedanji' zasedanje nadaljevanje *prfljšnje£ia je otvorilo brez običajnih formalno-ti. Na posamezne ministre je bila stavljena dolga vrsta vprašanj. Minister dela Thcmas jo moral odgovarjati na mnoge interpelacije, ki so se bavila večmoma z vprašanjem brezposelnih. Thomas je odgovoril, da bo na vsa ta vprašanja odgovoril obširno začetkom prihodnjega tedna in nudil na ta način zbornici priliko, da bo v polni meri izrazila svoje mnenje. Nadalje je izjavil Thomas, da je bil zelo prijetno presenečen z odgovorom delodajalcev na njegovo prošnjo za ^delovanje. Na vprašanje, kaj je z načrti eloktri-fikacije železnic, je odgovoril, da bo poročal o tej zadevi obširno prihodnji ted"n. Tajnik za rudnike je izjavil, da bo izročal o skrajšanju delovnega časa v rudnikih v četrtek. Zunanji minister Hendereon ja izjavil, da bo nudil priliko za razpravo o protokolu, ki določa obnovitev diplomatskih odnosa jev z Rusijo, kakor hitro bo to možno. V imenu trgovinskega ministrstva je izjavil Gillett. da je bilo na temelju eksportnih kreditov sklenjenih od ingle- dnevnem redu angleškega par-til parlament prihodnji torek šivih izvoznikov U pogodb • znoku I8>i270 funtov steilingov /a izvoz premoga, >!r- i»*v in tekstilnega bla^a v 1'usijo. Zakla Ini B*i-ni^tor Sno\vden je burno pozdravljen od svojih pristašev izjavil, da ho min -trt-ki predsednik' Macdonald posetil zborni' • t torek in ho v najkrajšem EtM poročal o uspehu svojega potovanja v Ameriko. Podtajnik za kolonije Lunn je izjavil, da bo :><>-ročal o palestinskih domskih po ppTOC*lu preiskovalne komisije, ki trenutno ra'.:.'m-\a vzroke zadnjih nemirov v Palestini. Kolonijalni urad je pripravljen up->šb»vutj predloge konferenc židovskih in araos^ih voditeljev o sporazumu med tema plemenima. Minister za poljedelstvo j*1 izjavil, da je bilo posojilo za zboljšanje ribiških luk v višini 30.750 funtov sierlinuov odob^mo. Zbornica je nato p'ičela z drugim čitanjem zakonskega načrta glede organizacije varstva obrežja. Trgovinski minister «!r;i-ham je ob tej priliki izjavil, da Ivi vlad i dovolila iz kitno posojilo v ta namen, ki bo obenem pripomoglo k ublažitvi br^z;> Kalnosti. Končno je poštni minister naznani!, da je vsa pošta izgubljenca letala »Citv of Kome uničena. Letalo je vodilo poito iz Karahlja. Basra in Paudada. Klerikalci izključeni iz češkoslovaške vlade Agrarna stranka prevzame vodstvo vladne koalicije — Osnovanje rdeče-zelene koalicije brez klerikalcev Praga, 30. oktobra. Ker je dosedanja vladna koalicija ostala v manj* šini, je nastala naravna potreba za sestavo nove koalicije. Ministrski pred* sednik U dr žal je danes že pričel razgovore z voditelji agrarne stranke, ki je izšla iz volitev kot najmočnejša stranka s 46 mandati. Agrarna stranka je sklenila, da prevzame \odstvo bodoče vladne koalicije. Danes popoldne se bodo pričela pogajanja med agrarno stranko in strankami dosedanje vladne koalicije ter nekaterimi opozicijonalnimi strankami. Gre za sesta'.o takozvane rdeče-zelene koalicije, iz katere bodo izločene \'se tri katoliške stranke. Tudi češki nacijonalni demokrati bodo ostali izven vlade. Kakor vse kaže, bodo tvorile bodočo vladno koalicijo poleg nemških in čeških agrarcev obrtna stranka, češki narodni socijalisti ter češki in nemški soci' jalni demokrati. y%emški socijalni demokrati so se že izjavili za sodelovat nje v vladi in ne postavljajo nikakih načelnih zahtev. Razmerje med bodo-čo vladno koalicijo in opozicijo ho 154 : 146. Novo vlado ho bržkone se stavil U držal. __ Odpor Madžarske proti reparacijskim obveznostim Madžarska bo prisiljena k izpolnjevanju obveznosti na podlagi mirovnih pogodb Pariz. 3'». oktobra. Ves francoski tisk ostro obsoja Madžarsko zaradi njenega odklonilnega stališča glede ureditve vzhodnih reparacij. Kakor poroča -Petit Pa pipeti s, je prišlo na včerajšnji seji do zelo ostrih prepirov, Madžari so predložili drugo svojo spomenico, ki je bila predmet debate. Predsednik komisije, francoski delegat Aron je moral celo izjaviti, da je ta spomenica prav tako intransigentna kakor prejšnja, češkoslovaški delegat Osuskv je dokazal. la je Madžarska gospodarsko popolnoma obnovljena in da je njena industrija v primeri s predvojno ojačena za 30°o. Madžarska lahko med vsemi evropskimi državami najlažje plača .-voje leparaoijske obveznosti. V no stališče je zavzel tudi jugoslovenski delegat. Končno sta morala tnd/i italijanski in angleški delegat obsoditi stališče Madžarske, ki onemogoča vsak mirni spora/aim. Kakor vse kaže, bo morala druga haiška konferenca ne glede na Madžarsko vprši nje rešiti vprašanje vzhodnih reparacij ali pa bo dobila reparacijska komisija n »! Ig, da prisili Madžarsko k rigoniznemu zp-d-njevanju obveznosti, ki jih je prevzel i i mirovnimi pogodbami. 30 miljard dolarjev izgubljenih Panika na newyorški borzi se nadaljuje — Mnogoštevilni samomori špekulantov — Mnogo industrij izgubile nad polovico kapitala Newyork. 30. oktobra. Včerajšnje izgube na newyorški borzi so mnogo večje, kakor pa se je prvotno domnevalo. Po zanesljivih vesteh znašajo glasom snočne bilance ne samo eno, marveč 14 milijard dolarjev, kakršna vsota ni bila zabeležena še na nobeni borzi niti v času največjih povojnih polomov. Vse kaže, da padanje tečajev še ne bo tako kmalu prenehalo. Predstavniki ameriških velebank, ki so imeli včeraj pozno v noč trajajočo konferenco pri Morganu, so izjavili, da je v tem primeru vsaka podporna akcija izključena. Lastnikov delnic se je pelistila tolika panika, da prodajajo delnice za vsak denar, kar izključuje vsako stabilizacijo tečaja. Banke tudi nimajo toliko gotovine, da bi mogle z nakupi dvigniti tečaj papirjev. Najbolj so seveda prizadeti maii ljudje. Neštevilni mali špekulanti so uničeni in štedljivci ki so vlagali s\o-je težko prihranjene dolarje na borzi, so oropani sadov svojega mnogoletnega truda in dela. Med temi malimi delničarji vlada največji obup in samomori ?o strahovito nara^h Od početka padanja teča.iev pa go danes znašajo izgube nad 30 milijard, pri čemur pa ne gre samo za izgube na tečajih, marveč v visokem odstotku za efektivne izgube nu narodnem premoženju. Posebno hudo pa so prizadete veleindustrije. ki so izgubile v mnogih primerih nad polovico svojega kapitala. Snoči se je vjSUa *eja upravnega odbora Federal Reserve Banke, ki se ie ie udeležil tudi državni tajnik ga finance Bellon, kar ie izzvalo ogromno pozornost in kar se tolmači pri nas kot znak skrajno resnega položaja. Stran 2 ♦SLOVENSKI NAROD«, dne 30. oktobra ^tev 24 > Za 1. november zopet nad 200 stanovanjskih odpovedi Po prizadevanju ljubljanske mestne občine je bilo do zadnjega časa izmed 300 deložacij izvršenih le 15. LJubljana, 30. oktobra. Kakor smo poročali pred mesecem dni, je znašalo število stanovanjskih odpovedi za 1. oktober okoli 200. A*ed temi odpovedmi so bile vštete mesečne, tromesečne in polletne. Že takrat jc bilo pričakovati, da bo število stanovanjskih odpovedi za 1. november mnogo večje. In res znašatio že danes nad 200, pričakuje pa se jih. čim izide stanovanjski zakon v »Službenih novinah«. še najmanj okoli 100. Z novim stanovanjskim zakonom se je zmanjšal krog zaščitencev, ker so zaščitena le še enosobna in dvosobna sta-novaniia. Iz tega bi se dalo sklepati, da nastopijo za stanovanjske najemnike hudi časi. Temu pa ni ravno tako. Pretekli mesec je n. pr. samo ljubljanska mestna občina imela 75 dovoljenj za deložacijo, a izvršila ni niti ene. Kako se je moglo to zgoditi? Kakor je ljubljanska mestna občina na eni strani interesirana na tem. da ji plačujejo najemniki v njenih hišah in raznih drugih objektih točno vsakega prvega v mescu najemnino, tako ji na drugi strani ne more biti vseeno, ali so hišni najemniki za zimo pod streho ali ne. Ljubljanska mestna občina je pravilno pojmovala svojo komunalno nalogo, ko je dala poklicati hišne najemnike z zaostanki na najemnini na magistrat in se je z vsemi pogodila, da ji bodo v obrokih plačevali dolžno najemnino. Apei na nadzorne oblasti Povsod po svetu in tudi pn nas veljajo za aviobusni promet gotovi predpisi. Tako n. pr. je v vseh kulturnih državah najstrožje zabranjeno kajenje v avtobusih, ki so namenjeni splošnemu prometu. Pri nas so pa menda ti predpisi samo zato. da se jih lahko krši. Večkrat naletiš v natr-Panin avtobusih na kadilce, ki mirne vesti pušijo svoje čike in se za eveuiuelne pro-teste od strani publike niii najmanj ne zmenijo. Tak slučaj se je pripeti! pred kratkim v avtobusu. Id vozi na I& Kadilci se za tozadeven protest potnikov niso zmenili, čeprav :e bil navzoč sam lastnik, češ. da so bili že v drugačnih nevarnostih kot je benzin. Takemu početju je treba z drakonskimi kaznimi napraviti konec, sicer so nesreče neizogibne Očividec. liarhija v ljubljanskem avtobusnem prometu Pod tem naslovom ie objavil na tem mestu pred dnevi »Ljubljančan« predlog, da bi se osnoval v Ljubljani centralni avtobusni kolodvor. Sedanje stanje označuje kot nepraktično in nesmotreno. Na takem centralnem kolodvoru naj bi se stekale vse avtobusne Unije. Kot najpraktičneiši prostor pa predlaga Kongresni trg. Poglejmo stvar malo pobliže. Vsi dohodi na Kongresni trg. izvzemši Vegovo ulieo, so silno ozki: Šelenburgova, Wftffbva, Gosposka ulica in Gradišče. Šelenburgova ulica jc poleg Aleksandrove ceste priljubljen korzo, tu so trgovine z izložbami druga poleg druge in pešci zavzemalo tu vso širino ulice. Ce pebje po tej ulici kak voz, je prisiljen voziti počasi ter dajati neprestano signale. VVolfova ulica jc silno ozka. najhujše pa je pri Gradišču, kjer se dva voza normalne širine ne moreta ogniti drug drugemu. Po navedenem predlogu bi skozi te ozke ulice neprestano vozili veliki avtobusi, tu se sre-čavali in prehitevali in često bi se morali vstavljati. Promet bi zastajal, vozovi bi zamujali odrejene jim čase in število po-voženih bi silno narastlo. In ziikaj vse to? Rasvoj mest gre v tej smeri. da se sredina, jedro mesta, kjer se vrši trgovsko življenje, ohrani v prvi vrsti pešcem, da sc lahko nemoteno gibljejo. To jedro, citv. je navadno obdano z okraii, kjer promet pešcev navadno ni tako intenziven in kjer brze raznovrstna vozila. — Pravilno je. da vtobusne proge, ki vzdržujejo osebni promet okolice z mestom, končajo na nekaterih točkah, kjer meji notranje mesto, citv, na zunanfje kraje. Za ta edino pravilni razvoj nudi Ljubljana razveseljive primere: Figovec, Češ-novar. Krekov trg so take točke (Einfalls-tore) za v notranjost Ljubljane. Od vseh teh točk imamo tramvajsko zvezo v notranjost mesta. Saj vendar ni namen avtobusnih prog konkurirati tramvaju, komplicirati promet, trositi po nepotrebnem bencin in ogrožati varnost v mestu. Svojo nalogo vršijo avtobusne linije sedati kar najbolje. Ljubljanska mestna občina pa je šla v pojmovanju svojih nalog še dlje. Po njenem prizadevanju je bilo do zadnjega časa izrmed 300 deložacij, ki bi se neobhodno morale izvršiti, izvršenih le — 15 in še te večinoma na periferiji. Za tekoči mesec je zopet pričakovati število deložacij — točno število še ni znano, ki pa bodo najbrž preložene na spomlad, ker je zima že na pragu. Po teh uradnih podatkih stanovanjska beda v Ljubljani vendarle ni tako občutna, kakor se zdi na prvi pogled. Kljub temu je pomanjkanje stanovand še vedno precej veliko. Primanjkuje stanovanj predvsem za srednje sloje z mesečno najemnino do 600 Din. Stanovanj od 800 Din dalje je dovolj na razpolago, a interesentov zaoije je manj, kar je čisto razumljivo, ker je Ljubljana v prvi vrsti uradniško mesto. Kakor znano, je bilo odobreno ljubljanski mestni občini posojilo v znesku 300.000 Din za zgradbo barak za brez-stanovanjce Stanovanjskih barak je v Ljubkiani vedno več. Imamo že kar dve večji koloniji: na Vodovodni cesti (26 barak) in na Galjevici (46 barak). Težko je barakarsko življenje, zlasti sedaj na zimo. Kurijo v pečeh in je toplo v baraki le, dokler gori. Ko ugasne ogenj, zavlada leden mraz. Ubogi otroci, ki stanujejo v barakah! Hvalevredno je, da misli občina tudi nanje in da 5^ jih izdatno spomni za božične praz-.like z božićnico. W (ilede vozneg;i reda, ki je sedaj baje le malo znan, naj opomnim, da obstoja vozni red avtobusnih prog, ki se stekajo v Ljubljani, v obliki priročne knjižice, ki stane samo Din 4.—. (Izdal L. Kolman, Ljubljana, Vegova 2) in ki bi se mogla še izpopolniti. Za oni del občinstva Pa. ki uporablja avtobuse le redko, pa bi se prav lahko izdal, n. pr. od strani »Putnika« ali kakega reklamnega podjetja, kateremu bi vrglo to lep dobiček, stenski vozni red, ki naj bi se pribil v javnih lokalih, predvsem na kolodvoru, na glavni pošti, na izhodiščih avtobusnih prog itd. Umestnost predloga za centralizacijo avtobusnih prog na Kongresnem trgu je hotel dokazati pisec uvodoma omenjenih vrstic s tem, da je koj ovrgel ugovor, ki se mu je zdel najumestnejši, Češ, da bi se na Kongresnem trgu pokvaril tlak! V pred-stoječem sem si dovolil predložiti avtorju nekaj tehtnejših ugovorov, preko katerih najbrže ne bo tako lahko prišel, kakor je šel po tlaku Kongresnega trga. Drugi Ljubljančan. Kdor zaničuje se sam... V 'Slov. Narodu« je nekdo sprožil polemiki) o tujih jezikih. Dotičnega bi opozoril, da se narodna zavednost poedinca ne kaže vedno baš v jeziku, katerega govori. Ako kdo govori nemški ali italijanski, še ni narodni izdajalec in podlaga tujčevi peti. So mnogi razlogi, ki človeka silijo, da občuje z ljudmi v tujem jeziku. Ni ravno vedno ugodno, da vsakdo razume, kar se v družbi govori. Naše razmere so pa rav«. no take, da večina obvlada nemški in italijanski iezik in ga v diskretnih pogovorih rada rabi. Pa so tudi naključja, ko pride človek v dotiko z Nemcem ali Italijanom, ter govori seveda tudi ta jezik, ne pa slo« venski, katerega drugi ne razume. Ker je to pač eommc i! faut. ne pa morda zato drugojezičnika prezirati, ker ne govor! slovensko. Dvomim, da bi bili Slovenci, ki bi v družbi o popolnoma nedolžnih stvareh govorili v drugem jeziku, kakor v našem, materinskem, ako pa je tema pogovora diskretna, se pač lahko dovoli občevanj© v drugem jeziku, katerega baš vsakdo ne more razumeti, a vseeno zato dotični še ni podlaga tujčevi peti. Sem sam zelo zaveden Slovenec, pa ravno zato kritizirani napade take vrste, kakršne si dovoljuje pisec omenjenega članka, ker pač poznam morda bolje razmere, v kakršne človek lahko pride in je prisiljen rabiti tuj jezik. Će bi dotični gospod razmere poznal, bi se pač ne obregnil tako hudo ob tuj jezik, ker ves nacionalizem in narodna zavest ne tiči ravno v predmetu njegovega spodtl-kanja. Strinjam se z njim glede kritike tujin pesmi, ali še to samo v kolikor so iste tuje nacijoi-alne, sicer pa ne! Zakaj bi se obregnil ob nekoga, ki poje: »Ich kusse Ihre Hand Madam«, ali pa kako drugo nedolžno pesem te vrste. To ni greh in se lahko dovoli. Manj razburjenja v besedah in več dokazov v dejanjih! Toliko v obrambo tisrih, ki govore tuje jezike, pa so zato po mnenju pisca izdajalci domovine. Y« Mežiška dolina Ctanfcu >Skandok>zna cesta iz Ljubljane do Medvod«, bi se brez nadaljnega priključilo »in še škandalozneiša cesta v Mežiški dolini.« Namreč, cesta v Mežiški dolini, na katero gravitirajo industrijski kraji Crna, Mežica, Prevalje in Gnštanj, je v tako skrajno škandaloznem stanju, da za to ni lahko najti primernega izraza. Prometna cesta vedno natrpana s težkimi vozovi, avtobusi in avtomobili, mirne duše rečeno ne služi več toliko svoiemu namenu, kot vpropascavanju ljudskega premoženja. Voziti se z avtomobili po tej cesti je varno, a ne morda da se je bati karam-bolov. Niti najmanj, saj avtomobili lezejo skoro tako počasi kot pa težko naloženi vozovi. Ce bi avtomobili rta tej cesti vozili z brzino 25 km na uro, bi imeli najmanj obe osi in vse vzmeti polomljene. Da ima tudi to svojo dobro stran, je umijivo, ker strastni šoferji, ki so stalno kaznovani radi prehitre vožnje, bi na tej cesti našli hvaležen teren za svojo vožnjo, ker na tej cesti je hitro voziti popolnoma nemogoče in zato radi cestno polic, prestopka še do danes ni bil nobeden šofer kaznovan. Tudi za začetnike šoferje je ta cesta priporočljiva, ker volana ni treba obvladovati, kajti kolesa avtomobilov tečejo precej globoko v dveh sporedno tekočih jamah, ter je muka priti iz teh jam kraj ceste. Tudi za bolnike, ki trpe na zaprtju črevesja, ni boljšega zdravila kot peljati se z avtomobilom po tej cesti, kajti po par prevoženih kilometrov ga tako pretrese, da začne povpraševati po čokoladi. Za tovarne avtomobilov in rezervnih delov m boljšega odjemalca od te ceste. Tudi ko-larji in kovači tržijo saj imajo polne roke posla odnosno popravila, za kar se imaio edino zaavaliti cesti. Ne pretiravam, ako trdim, da bi za dc-narce, kar je stalo popravljanje prevoznih sredstev kot posledica slabe ceste, mogTl imeti že zdavnaj asfaltirano !n s kovani dinarji posuto cesto. Ako nikjer, tukaj je treba valjarja, gramoz leti itak sam na cesto, saj ga je levo in desno ob cesti preveč, na cesti pa premalo. . K. P. — Arkad-k;i četrt v Ljubljani. Poročali ste, da je del Tomaži če v ega posestva prodan in da se izdelujejo načrti za njegovo zazidanje. Opozarjamo, da bodo hiše. ki se postavijo na tem posestvu. tvorile osrčje bodoče Ljubljane, da se mora torej postaviti tja kaj lepega in arhitektonski enotnega. Vsaj višina hiš bi morala biti enaka, in pritličja bi morala harmonirati med ?eboj, na kar se premalo pazi Nudi se pa tudi prva in zadnja prilika, da se zazida tako lep in centralno ležeč kompleks, kakor je To-mažičev, po arkadskem sistemu. Če se stavbeno oblastvo zanj odloči, bo treba pravočasno izpoMovati potrebni zakon. Angleško letalo v Studencu pri Novi vasi Nova vas, 30. oktobra. V ponedeljek ie bilo v Studencu pri Novi vasi blizu Rakeka prisiljeno pristati angleško športno letalo tipa »De Haviland Mats«, ki ga je vodil direktor tvrdKe Go-odwin in Chichester Aviation Co LTD in raz-niii druugih podjetij, Mr. Frencis C. Chichester. O poletu in zasilnem pristanku angleškega športnega letala, katerega lastnik biva sedaj v Ljubljani, smo zvedeli zanimive podrobnosti. Anglež je na poletu okrog Evrope v svrho informacij glede napredka civilnega zračnega prometa. Pretekli petek je star'ai v Londonu, preletel je Francijo 'n Italijo in pristal v ponedeljek popoldne v Milanu Italijanske carinske oblasti pa so mu dc^ lale sitnosti in ga zadržale v Milanu skoro tri ure. Ker je imel poleg tega svojo uro urejeno po zapadnoevropskem času, je startal namesto ob 15 šele ob 16 iz Milana. Krenil je proti Jugoslaviji, takoj po preletu meje pa je zašel nad Rakekom v meglo in temo. Bil je prisiljen spustiti se. Ob 5.45 se je spustil nad Studencem pri Novi vasi in pristal na zelo neprikladnem terenu. Letalski strokovnjaki sodijo, da se mu še en tak pristanek gotovo ne bj niko1! več posrečil in bi ga najbrže veijai živbemc. Letalo je pristalo v ozki, jedva 300 metrov široki valoviti kotlini, prepreženi z razori. Radi vetra jc moral pristati tako. da je le talo razore prečkalo. Ce ne bi letaio zadelo ob jarek na koncu njive, bi se start popolnoma posrečil, tako se je pi postavilo na glavo, in propeler se je zlomil. Sreča v nesreči je bila, da sta ostala letalec in aparat nepoškodovana. O nesreči so vaščani takoj obvestili župana g. Lenarčiča. Lenarčič ter posestnik Modic sta takoj prihitela angleškemu letalcu na pomoč. Včeraj zjutraj sta o nesreči ob ves' i! a dravska divizijsko komando, ta pa je zaprosila ljubljanski Aeroklub za pomoč. Na Rakek sta se včeraj zjutraj odpeljala dr. Rape in letalski strokovnjak Blana. Leia o so spravili v Modfcevo šupo ter odšli v Ljubljano po propeler novega ljubljanskega letala. Propeler pa se suče na desno, dočim je Angležev aparat, ki je sicer istega tipa, konstruiran tako, da se suče propeler na levo. Aeroklub je zato telefoniral v Zagreb in Beograd, kjer imajo dve shčni ?eta!i in prosil, naj pošljejo v Ljubljano propeler. Iz Beograda so davi javili, da bodo pr.->pc"er pošali, čim bo le mogoče. Angleža je naša postrežljivost prijetno presenetila. Zelo zadovoljen je bil tudi s carinskimi organi, ki mu niso delali nobenih ovir. Dejal je. da je bil o Jugoslaviji slabo informiran in prepričan je bil, da smo res balkanska dežela. Tem vestem ;e nasedel iz poročil italijanskih listov, prepričal se je pa o nasprotnem. Umor Slovenke v Gradcu Včeraj zjutraj je bil v Gradcu izvršen grozen zločin. 3S-letni podčastnik .Joban Model je umoril svoio 16-letno pastorko Heleno Zabufcovšek. rodom Slovenko. Zločin ima erotično ozadje. Včeraj zgodaj zjutraj je hišne prebivalce in sosede ModeJovih v Ildhotgasse 68 zdramil prepir pri Modelu. Model se je prepiral s pastorko Heleno, ki je klicala na pomoč, kajti očem ji je grozil, da jo ubije. Dekle je bilo samo, njena mati ae bila odšla po opravkih v -okolico Celja. Prepir je bil vredno hujši, nenadoma pa so se odprla vrata in Helena je v spalni srajci planila na hodnik ter se končno zatekla k zakoncem Gerečnikom v sosedno stanovanje- Vsa upehana in prestrašena jc sedla na divan. Videti je bik), da se je borita z očmom, kajti na vratu so se ji poznali znaki davljenja, imela je pa tudi več manjših ran, zadanih očividno z nožem. Nasilni očem je takoj pribite! za njo. Z vso silo se je zaletel v vrata, ki so se pod njegovim pritiskom udala in plani) je v sobo. Še predno so mog'i Gerečnikovi preprečiti, je petkrat ustrelil na nesrečno mladenko, ki se je smrtno zadeta zgrudila na tla. Morilec je odšel mirno v svojo sobo, se oblekel in krenil v gostilno, kicr je naročil kozarec vina. Prebivalci hiše s0 bili tako preplašeni, da se ni nihče upal zapustiti hiše, kaj šele obvestiti policijo. Končno je nekdo napisal na listek, da ie Model ubil svojo pastorko in da naj takoj pokličejo policijo. Listek je vrgel skozi okno. Našel ga je slučajno šofer Johan Lepič, ki je takoj obvestil policijo. Morilca so aretirali. Sprva ni hotel ničesar vedeti, končno je pa cinično izjavil: »No, da, ustrelil sem jo.« Zatrjeval je, da je že del j časa imel namen odkrižati se svoje rodbine, da se zločina popolnoma zaveda in da je bil pri popolni zavesti. Morilca, ki je rodom iz Oplonice na Spodnjem Štajerskem, so izročili sodišču. Preiskava je pokazala, da je hotel očem pastorko posiliti, ker se mu je pa upirala, jo je umoril. Truplo nesrečnega dekleta so včeraj popoldne obducirali. NOGAVICE i ŽJ60M Najbolpse, najtoplejše, sato *3 najcenejše! Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA. Začetek ob 20. Sreda 3U.: Življenje jc lepo, premije-ra. Iza en. Ccrrtek, 31.: Naš sospod žujMiiik. I&ven. Petek t. nov.: Nevesta s krono. Irve-n. Sobota 2.: Grob neznanega vojaka. Red D. Nedelja, 3.: ob 15. Velika abeceda. Ljudska pred-staive do sedaj še vedno napo'niJ-a dr&m-siko gledališče m izvrstno zabavala pričujoče občnTPstivo. VcHjajo obučajne dramske cene. Na praznik Vseh svetnikov vprizoT! ijub-Jjansika drama »večer ob 20. uri St-riralbergov« dramo iz nordijskega žtfvJjenja »Neve«s*a s krono« v reži« g. Cini-ki Debevca. * Nevesta s krono« je pnvovrstno literarno delo s pretresljivo, globoko vsebino. Delo ie pri sedanj h vprizort-tvab izredno za nima'o in vzbudilo veliko pozornost naivzoče pubMke. Po s-vojd resni vsebin je zelo primemo za ta praznični večer. »Carmeiu v ljubljanski operi. V nasi operi se poje na praznik v petek, dne 1. novembra, Bizetova večno lepa opera Carmen z gosoo Thie.rry.}evo v naslovni partiji- V gkuvni tenorski vlogi Don Joseja nastopi prvič na načem odru tenorist g. Marćec. Važno bariionsfco partijo Esoarmla pa ooje g. Primožič. CtetaJa zasedba je sledeča: Mohaeia — sna Majdičeva, Erasqm- ta _ gd poMčeva, Mercedes — sna Stanova, Zunigo — g. Rumpeli. Nova les — Z- Grba. Tihotapca sta ZZ- .Mohorič in Janko. Opero dirigira kapek>ik Stritc*, režijo* vodi ran-nateT-I Polič. Pr*Kfct*va se vrši izven sbocunaja ko« Miadska predstava pri zoižanvh cenah. Nova dramska premijera. Noco-j bo v ijubi-janski dramt premiera !vancoNke kemedi-e »Ži'vdjenje je lepo«, ki jo je napisal Marce? Achard. Snov je zajeta iz življeoja pa*-*škt« brezdomcev, iz nižrn velemestu. Cet'o stvar na obdela prsateJi z izredno !M>cznflvos<>o in iKt-ravnos* prakna^oo nežnostjo. Gtovne vloge imajo gospa Jurvanova in Mšra Danilova ter gg. Le-var. Lipah. Skrbinšek. Pktf, Po:o*ar. Bra4U>a, Žeicsmk tn Jerman. Reiija ;e prof. Ševtova. Premijera se vrši za red E. Druga repriza komedije * Ženite v« na Šentjakobskem odru. V nedeljo 3. nov. bo na ^ntjafcobsfcem odru druga repriza i-zrn-me Oo-golieve ruske komedije »Zerrtev«. Sedanji po-setniki so se 'izborno zabadali. — Prosimo cenjeno občinstvo, da sn nabwv: vs^epnice Ze v predprod«*T, da ne bo navala pri blaigafni. — Vstopnice se dobe od četrtka datlje v trgovini gosp. Mitoša Karnicnika na Starem trgat. (Se/«tffea KOLKPAR Dane*: Breda, ;, oktobri ItSft kmte - ivini: Klavdi;. (m aVoslavn-i : 17 '»kiH>r*, I>ASA>VIK HMMTV1 Drama: fciTljeaje jp 1p^». Opera: Zaprto. Kmo Matica: PretNtftaj* (Vilma Kinkv). Kis« Ideal: Mačje oko rim.y) Kine Ljubljanski Hvnr: rVflc .1*7'.a. NtttilStS LKK \RNF Itanea: Bohinc. Kimska rrr-t.i. L u-t.«W, Resljeva ce?ta. Radioprogram Radio-Ljubliana Sreda 30. oktobra Opoldanski program odpade. — 1<> 30 Pravljice. priT>ove>diije ra\,»rjx: Slovanski pl-esi št. ,s. — I**.: Slovenski preporod pod Francoz i, prof. S Kranicc. 1930: Francoščrna., potK:. dr. Leben; 3» : Otr^oUski koncert g. Prcmrku* stol. kap : I. a) Bach: Prekidi j v FKiuru. h) Clemem: Arglantc pastorale, c) Pe-scetti: AJIcgro. II. a) Bocrmann: Molitev k naši ljubi Ci■>-spej. b) Krauses: Sekvcnsa. c) Busser: Slav nosna koračnica. III. Guilmant: 111. orgelska sonata: a) Preludio. b) Ada^io mol-to. c) Fuga, — 21.: Koncert radkvorkestra: Fuči-k: Pohod jjltidiarorjcN. Graniado: F.l Turia Binder: Savojardi. Aictter: Rcveric, Gajkonaliv: Keverie Interrompue. Roat n i Tel!. Mkhaclis: Turška strahu. 1 rini: Ova češki pe-,mi: a) Pro vas. b) U tihi Lconcavalto: Pagliacck Linckc: Luna valček, Sousa: VVashmgtonska pošta. - 22: Časovna napoved in poročila, napoved pr<>-cjrama za naslednji dan. Četrtek 31. oktotbr:1 12.30: Reproducirana glasba (slovenska «£ltasoa). — 13.: Časovna napoved, bor/a, reproducirana glasb*. 1330: I/ današnjih dnevnikov. — 17. Koncert Radio-orkestra: Marin: Slavnostna koračnica Sinev .lorves: Mimoza valček. Rossini: Italijanka v Alžiru. SiniNving: Pravljice, ki nam jih pripoveduje veter. Blzet: Carmen. Siedc: Sest .-nek kresiTcičic. Lincke: Kukokamu K-star>>. Paul Lincke: Idila kresničk. Paul Lincke: Mali jezdec. Paul Lincke: Soiree intime. Paul Lincke: Golobček miru. Paul Lincke: Asta. Paul Lincke: Porcelanasta punčka. Paul Lincke: Take oči kot so tvoje. Paul Lincke: Natius (intermezzo). Paul Lincke: Srček (Lntermezzo). Paul Lincke: Podoknica k rojstnemu dnevu. Paul Lincke: A p lo koračnica. Vse te skladbe so izšle v založbi »Apollo« v Berlinu. — 20.: Časovna napoved in poročila. — 23: Napo\cd programa za naslednji dan. Zopet dva vloma Ljubljana. 30. oktobra. Včeraj sta bila v mestu zopet izvršena dva vloma. Snoči je neznan storilec 2» ponarejenim ključem ali vitrihom odprl poslovne prostore Ljubljanske borze za devize in efekte na Kongresnem trsu. V lokalu je lopov vse prebrskal in premetal, odprl omare in končno vdrl v m-iznieo, iz katere je ukradel 910 Din. S tem pJe ni se je podjetni nočni gost zadovoljil in odnesel pete. Zanimivo je, da se svedrovec ni lotil blagajne. Na Poljanski cesti 15 so včeraj stranke opazile, da je bilo vlomljeno v številne podstrešne shrambe. Tat ie vse shrambe odprl, dvignil vrata iz tečajev in odne-cl precej plena. Med oškodovanimi strankami je dr. Fra-nta Mis, kateremu je tat odnesel rjuho in dva para Čevljev, dalje za-sebnica Ana Kapus, kateri je odnesel IS plenic v vrednosti 300 Din in več drugih stvari, vdova Marija Likar, kateri je l>il odnesen nekoliko ponosen ženski plašč, vreden 1000 Din. dočim ie vlomilec odnesel kmetijskemu svetniku Viljemu Kohr-manu pleteno košaro in več drugih stvari. Tat je najbrž razmere v hiši dobro poznal. a Več prijav o drznili vlomi.1 ie prejela policija iz drugih krajev Slovenije. Iako je bilo ie dni v-Domovi vlomljeno v stano-irsajc učitelja Ambroža Rusjana. Tat ie odnesel par »gojzeric-'. več komadov obleke in vso zlatnino. Skupna škoda /niša 10.000 Din. — Sličen drzen vlom je bil nedavno izvršen v Pikovo trafiko v C. . Vlomilec je odšel z bogatim plenom. Odnesel je za 5500 Din znamk, za 11,500 Din ko-lekov, 5000 komadov Vardar. 4000 Zeta. več kilogramov tobaka, različne druge C -garete, 100 lir. 10 šilingov. .3 srebrne verižice. 50 srebrnih kron, ?50 Din itd. Sku>-na škoda znaša 17.000 Din. Sport — ASK Primoric, lahkoaHctska sekcija. Me- etiac v Maribork/ >e vrš.j dne 1. no\c:nb: .t. je rx> oJ'zovcru \\idstA,a omejen sam« r.a ni«-rifcoirsikc Mofbe. — Naše pdn4e j ■ v o, 01 h f*»X»uisti 'k >'a-r:ii n. I c u:'c"l\ jc oatels bre* •uw-ha- Sooročam vsem '.ihkšni utkao« ns rva igrišču. — NačcHik. — Motokolesars-ki klub - Ilirija * prirc«J: \ n*-deifoi dine r-cvcnihra t. L«Metec4k£iM »L** na lisico«. SAart latice Oti 1-. betetl kavarne »Europa*, zaisiodovuVi s:ar:.r-o cJ veteieh ma točrK) ob 13. Sesta-nek raca rtkaaovaleev točro o: 19. v kMwteih preaaoft« (telet 2&>2). - Prcd-sed!ni>k. — Slažheae objame IHP-a. C la#l M /a SK Muro: Liv.riar E" ftzafbeia« Cvc:Ko Ana. Kar^>« Ka-:ar;fla, Pojb č Marija, Cve*t4%o Otea, Kardo« Piro&ka, PbjtCf Marka. Bac Inma. Hovcr F >*-l>c!a, Paurič He.ena, Osterur Elizabeta ir Ta-schin-ser E!:zabe:a. — Pr-lndna se,»a u. <\ -e vrši iutri v četrtek ob 20. v daiitekc.n >ulon* kavaroe Eniecia. — Talaca, 5 ^5 L U V C N 5 K I NAROD-, dne <30. oktobra 1929. Strm 3 (fttatom in tetiram! Zadnji redni občni zbor Sokola I je sklenil, da članstvo počasti vsako Isto spomin svojift umrlih članov l. novembru, na dan Vseh svetih. Hvaležnost do umrlih, ki so z nami živeli in de lali za povzdigo Sokola I. ki so velik del svojega življenja nesebično posvetili sokolski stvari, nam veleva, da jih ohranimo v spominu. Sjih svetli vzori naj vodijo in navdušujejo našo mlado sokolsko pokolenje. Zato bratsko vabimo vse članstvo in sokolslvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži 1. novembra ob 13. in pol uri KOMEMORACIJE za umrlimi v veliki dvorani na Taboru. Po končani počastitvi odidemo ob 14. uri k grobovom umrlih članov. ZDRAVO! ODBOR SOKOLA l. Dnevne vesti. — Vse čitatelje >Slov. Naroda« v Dolenjem Logatcu in na Vrhniki obveščamo, da se bo dobil od 2. novembra dalje »Slov. Narod* v prodaji šc istega dne takoj ob prihodu popoldanskega avtobusa in sicer na Vrhniki v slavni zalogi tobaka in v trgovini g. Vladimirja Skrbca. v Domenjen, Logatcu pa pri g. Smoletu, glavna zaloga tobaka. — Uprava ->S!ov. Naroda«. — Diplomski izpit. Na filozofski fakulteti V Ljubljani jc v oktobrskem izpitnem terminu poleg kandidatov, ki smo jih že objavili, položil diplomski izpit B e r n i k Vincenc in sicer iz kemije in fizike. — Iz državne službe. Pomoćna kniigo-vodkinja oddelka za državno računovodstvo finančne direkci e v Banjaluki Marija Hudales - Bertoncelj jc premeščena k oddelku za državno računovodstvo finančne direkcije v Ljubljani. — Iz sodne službe. Za sodniška pripravnika sta imenovana absolvirana pravnika in odvetniška kandidata Viktor Prohinar in dr. Odon Planinšek. — Razpisana zdravniška služba. Komisar oblastne samouprave mariborske oblasti razpisuje službo asistenta na dermatološko - venerološkem oddelku splošne bolnice v Mariboru. Prosilci morajo dokazati, da imajo najmanj dve leti bolnične prakse in specijalno izobrazbo v navedeni stroki. Prošnje ie treba vložiti 8. novembra. — Iz notarske službe. G. Ivan Hanžič. ki ie 24. tm. položil prisego kot notar in je bil imenovan za notarja v Velikih Laščah, se poziva, nai nastopi svojo službo 4. novembra. — Politična društva, ki so prenehala obstojati. Na temelju čl. 4. o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarr ja 1929 so prenehala obstojali šc nastopna politična društva s sedežem v ljubljanski oblasti: Napredno politično gospodarsko društvo za kolodvorski in šentpeterski okraj v Ljubljani, napredno politično in izobraže-Aalno društvo za kolizejski okraj v Ljubljani, Politično društvo samostojnih rokode'-cev v Kočevju, Kmetske zveze odnosno krajevne kmetske zveze v St. Jerneju, Tt ž':ču, Gorjah in Trbovljah mi Izobraževalno društvo Bratstvi)« v Ljubljani. — Povišana taU^a /a prtljago v garderobah. Prometno ministrstvo je pristalo na predlog generalne direkciji* državnih železnic, da se ^ 1. novembrom zvišajo lakse za Čuvanje prtljage v garderobah od 1 na '2 Din dnevno za prvih 7 •ini. za uadaljne dni se pa zvišnjo Uiks«- za 100?» t. j. na 4 l>;;i od vsakega komada dnevno. Obenem je ministrstvo odredilo, da se morajo vse garderobe voditi v lastni železniški režiji. Idrnženje jugeslevenskili glasbenih avtorjev V nedeljo se je vršil v Zagrebu ustanovni občni zbor udruženja jugosloven-skih glasbenih avtorjev. Redni člani *K) skladatelji in avtorji, t. j. pesniki ali pisci libretov, odnosno besedila glasbenih kompozicij, izredni pa prevajalci, založniki in pravni nasledniki rodnih članov. Svrha udruženja jo pobiranje honorarja za pravice javne izvedbe vsake vrste razen odrske in za pravico mehanične reprodukcije. Za predsednika je bil izvi; I jen ravnatelj zagrebške opere Krešimir Baranović. V izvršnem odboru so poleg njega podpredsednik prof. Svet i si a v Stančić. ki je obenem načelnik zagrebške skupine. tajnik prof. Žiga llirschler in blagajnik prof. Kranj3 pL Lučić. V upravni cdbor pošljeta pole«; zagrebške po tri delegate tudi beograjska in ljubljanska skupina, (ki teh je po eden podpredsednik udruženja. Poslovni prostori udruženja so v Znurebu. Strossmaverjev tpg 1. — Iz »Uradnega Hsta«. »Uradni list diavske banovine« št. 108. z dne 28. tm. objavlja zakon o sporazumu glede srbsko-hrvatsko-slovenskih kmetijskih sezonskih delavcev, podpisanem v Berlinu 15. dece u bra [928 med vlado kraljevine SMS in vla do Nemčije ter zakon o pogodb: glede so* cialnega zavarovanja, podpisan v Berlinu 15. decembra 192S. med kraljevino SHS in Nemčijo. — Pripravljalni odbor jugoslovenskih emigrantov v Ljubljani, opozarja vse krajev iic organizacije, pripravljalne odbori zaupništva in ostalo članstvo, da bo ime! dne 3. novembra t. I. ob 10. uri dop. v dvo<-ram Okrožnega urada na Miklošičev; cesti v Ljubljani svoj ustanovni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Za delegate Iti zaupnike je prisotnost strogo obvezna. Dovoljena je polovična vozna cena ob 1. do 5. novembra t. 1. za vse vlake razen SOE i» sicer proti potrdilu o prisostvovanju na skupščini. Kupite celo vozno karto do Ljub-lsne. ki velja tudi za povratek. — Sreeana seja društva ruskih pravnikov. Društvo ruskih pravnikov v Zagrebu priredi v nedeljo 8. novembra ob pol lo v dvorani učiteljišča svečano sojo, na kateri bo referiral profesor ljubljanske univerze Aleksander Makleeov o problemih zločina v ruski umetniški književnosti. — Naša emigracija v avgusta. Po izdatkih i/i?eljeniškega komisartjata v Zagrebu je šlo v avgustu iz Jugoslavije v preko- morske države 1450 izseljencev in sicer iz Hrvatske in Slavoniji' o5b\ iz Dalmaeije 136, iz Vojvodine 372, iz Slovenije 243. iz Srbije in Makedonije 55, iz Bosne iu Hercegovine 21, iz Orne gore 8. V Zed*injeoe države jih je šlo 758. v Argeutino 380, v Kanado 173, v Urugvaj 55, v Brazilijo 26, v Avstralijo 20, v čile 12, v Peru 5, v Bolivijo 3. Od 1. januarja do konca avgusta je šlo iz naše države 11.971 izseljencev. — Dražba lova. Lov občine Šmariete se bo oddajal v zakup za dobo od 1. Januarja 19.30 do 31. decembra 1930 na javni dražbi v ponedeljek 3. decembra ob 10 pri sreskem načelniku v Krškem. JL^HJBLJANIKI- > FVom ifera s»ve:o vtioziiane>ga torkoma JAZZ Nor>re»kosl.Hivi pevec jazza AL JONSON leub^eoec vseh i-jubit-clšev petja! Ob 4., Vi na 7., 1*8., 9. uri. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 1. do 21. tm. je bilo v ljubljanski oblasti 10 slučajev meaurčastega izpuščaja goved. 7 svinjske kuge. 18 svinjske rdečice, 9 perutninske kolere in 1 čebelne kuge. — Douglas Fairbanks in Mary Pickfor-dova v Beogradu. Včeraj sta se peljala na potu v Atene skozi Beograd slovita filmska igralca Douglas Fairbanks in Marv Picfordova Občinstvo ni vedelo za njun prihod in zato ie izostal vsak sprejem. Pač pa so prispeli na kolodvor novinarji, s katerima sta prijazno kraniijala. Ko so novinarji prosili Fairbanksa. naj jim dovo'i fotografirati ga v eni njegovih znanih fim-skih poz. se ie pognal skozi okno in skočil nazaj, tako da je visel na oknu. Pickfordo-va tli bila posebno dobro razpoložena, vendar je pa dajala novinarjem avtograme. Oba sta izjavila, da sta bila prvotno huda nasprotnika govorečega filma, ko pa sta se prepričala, da občinstvu ta novost zelo ugaja, sta se mu posvetila z navdušenjem in prorokujeta mu sijajno bodočnost. — Mednarodni promet poštnih paketov v lanskem letu. Ministrstvo javnih de! je objavilo podatke o prometu poštnih paketov med našo kraljevino in inozemstvom v lanskem letu. Preko pošle Ljubljana 2, je prispelo iz Francije 13.252 paketov, iz Nemčije 2. iz Francije 6, iz Anglije 93»9, iz Albanijo 13. iz Španije 9, iz Turške 28, iz Zedinjenili držav 6, iz Azije 145, iz Af-frike 28$, iz Avstralije 18, preko pošte Maribor 2 iz Avstrije 303.356, iz Češkoslovaške 117.649. iz Nemčije 98.249, iz Francije 12.286, iz Švice 9689, iz Anglije 2863, iz Madžarske 1781. iz Belffije 2545, iz Italije 2. iz Poljske 1478, iz Holandske 1119. iz Hanske 114. iz Estonije 2, iz Litvanske 14, iz Latvije 2. iz Finske 13, iz Norveške 55, iz Švedske 551, iz Portugalske 1, iz Španije 17, iz Luksemburga 78, iz Danziga 3, iz Rusije 169, iz Zedinjenili držav 2, iz drugih ameriških držav 97, iz Azije 12, iz Afrike 5, iz Avstralije It preko pošte Jesenice iz Avstrije 14.615. iz Češkoslovaške 3, iz Nemčije 70.576. iz Francije 11.433, iz Švice 14.408, iz Anglije 14.310. iz Belgi'e 18», iz Italije 49, iz Holandske 1517* iz Danske 09, iz Estonije 3, iz Pinske 14, iz Norveške 82, iz Švedske 424, iz Luksemburga 134. iz Rusije 13, iz raznih ameriških držav 451, iz Azije 115, iz Afrike 15, iz Avstralije 32. — Dom za služkinje v Zagrebu dograjen. Te dni je bila v Zagrebu dograjena važna socialna ustanova, dom za stare, onemogle, zapuščene, brezposelne služkinje, za nesrečne nezakonske matere in sploh za socialno zaščito služkinj. Dom. zgrajen ob Ksaverski cesti, je lepa in moderna stavba s kopalnicami, skupno dvorano, skupnimi spakiicatni itd. Stroški so znašali 900.000 Din. — Ročni lemljerid dravske banovine je izšel le dni v znani založbi Učiteljski dom v Mariboru. Ta zemljevid je pravzaprav ponatis Dimnikovega ročnega zemljevida biv-5e ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je izdala teta založba že pred tremi leti. Obsega pa že novo banovino z izločitvijo Medjimurja in crnome Ijskefja sreza ter s priključitvijo čabarekega. Novi zemljevid se prav prijetno razlikuje od prejšnjega po pestrosti m jasnosti barv, kar kaže lop napredek Mariborske tiskarne v tej panogi. Našim šolam bo * tem zemljevidom zelo ustreženo. Saj so gotovo prve v celi državi, ki imajo že sedaj ročni zemljevid svoje banovine. — Veliki nasip ob Savi. V ponedeljek popoldne je imela vodna zadruga v Srem-ski Mitrovici glavno jesensko skupščino, na kateri je upravni odbor poročal, o delili pri gradnji velikega savskega nasipa. Sprejet je bil proračun za prihodnje leto v znesku 34 milijonov Din. Iz poročila uprav nega odbora je razvidno, da ie bilo od po četka poslovanja vodne zadruge za nasip ob Savi porabljene L226.0K) m* zemlje ter izplačanih okoli 11 milijonov Din. Ker se je občina Martinci pritožila na ministrstvo javni.i del proti gradbi nasipa na njenem ozemlju, je bilo določeno dimel'ziranie ozemlja te občine. Zanimiva jc bila na skupščini razprava o preselitvi cele vasi Rače, ki stoji na zelo nizkem ozemlju in jc običajno dvakrat do trikrat na leto poplavljena. Petrovaradinska imovna občina je svoječasno ponudila seljakom v Rači zemljišče v gozdu Županji, da bi izgradila tamkaj novo vas. toda ponudbo so odk'o« nili, češ, da mora zanje skrbeti vodna zadruga, ker morajo plačevati prispevke za zgradbo nasipa, zato da niso dolžni preseliti vas na više ozemlje. Rača ima 200 hiš in ako bi prišlo do preselitve, bi prispeval; v to svrho vodna zadruga in petrovaradinska imovna občina. Z zgradbo nasipa se bo pridobilo 240.000 oralov poplavljene zemlje. Ce bi se k tem delom pritegnile še nekatere vasi. bi se pridobilo še 40.000 oralov zemlje. — Maurice Dekobra prispel v Zagreb. Včeraj popoldne se je iz Budimpešte pripeljal v Zagreb sloviti francoski pisatelj Maurice Dekobra. Nastanil se je v hotelu Esplanade, zvečer pa je v Zagrebu predaval. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in najbrž tudi deževno vreme. Tudi včeraj jc bilo po vseh krajili naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 18. v Skoplju 17, v Mariboru 12, v Zagrebu 11. v Beogradu 10, v Ljubljani 9 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75S mm. temperatura je znašala 3 stopinje. — Sokolsko gledališče v Radovljici ponovi prihodnjo nedeljo, dne 3. novembra t 1. ob pol štirih popoldne Schillerjev igrokaz »Razbojniki'. $e enkrat prosimo občinstvo, naj prihaja točno, da ne bo zamude. 601-n — Neteče iu nezgode. Slava Lekše, zaposlena pri fotografu Pogačniku v Ljubljani, je davi tako nesrečno skočila z mize, da si je zlomila desno nogo. _ Žagar Anton Polak iz Višanice pri Radovrjiei, je zašel z levo roko v cirkularko, ki mu je prerezala žile. _ Kamnosek Jakob Velcer, zaposlen pri kamnoseku Cihlaf-u, se je premetaval z nekim delavcem, ki ga je tako neusmiljeno treščil ob tla, da je Velcer s težkimi notranjimi poškodba mi nezavesten obležal. Vse tri poškodovance so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Baba Anujka zopet pred sodiščem. Te dni se vrši proti zloglasni »čarovnici« Babi Anujki, ki je zastrupila več ljudi in bila nedavno pred sodiščem v Pančevu obsojena na 15 let težke ječe. ter vsem njenim sokrivcem nova razprava pred novosadskim vzklicnim sodiščem. Razprava se je pričela že včeraj in sicer sede na obtožni klopi Baba Anujka. posestnica Stana Momirov, ki je zastrupila svojega moža in bila obsojena na dosmrtno ječo, rfcjen 15-letni sin Simo ter njena svakinja Ljubinka Milankov, ki je zastrupila Luda-škega in bila obsojena na 8 let ječe. Proti prvi obsodbi so se namreč pritožili zagovorniki in državni pravdnik. — Neurje v Bosni. Nad Bosno in Hercegovino je včeraj ponoči divjalo silno neurje. V bližini Mostarja je strela ubila dva seljaka. V Mosta ni u je treščilo v telefonsko centralo na železnici. — Oče obsojen radi krvoskrunstva. Beograjsko prizivno sodišče je včeraj razpravljalo proti poštnemu uradniku Milivo-ju Zivkoviču, ki je bil pred prvo instanco obsojen radi krvoskrunstva na 8 let ječe. Žikovič je zlorabil svojo hčerko Jeleno. — 40.000 kubikov drv plava po Drini. Radi silnih nalivov v Bosni je Drina zelo narasla in odnesla s seboj 40.000 kubikov drv. ki so bila nakopičena pri Tari in Pivi. V Foči so drva porušila vse zatvornice, ki silnega pritiska niso vzdržale. V Višegra-du naplavljena drva zelo ogrožajjo most. Škoda, ki io trpe prizadeta podjetja »Vardar«, »Ustiprta« in »Durmitor«, je Ogrom- na. Iz Liubliane —Ij Nove telefonske stevUke mestnega magistrata v Ljubljani. Zaradi inštalaci • večkratnih kontaktov v avtomatski centrali, je nastala tehnična potreba, da se dosedanje številke aišne telefonske centrale mestnega nragistrata na mestnem trgu iz-premenijo. Namesto sedaniih številk 2012, 2069, 2093, 2101, 2144, 2214. 2241, in 2650 ima hišna centrala magistrata od 1. novembra t. 1. tele zaporedne številke: 3022, 3023. 3024, 3025, 3026, 3027. 3008 in 3029. Na teh številkah se lahko pokličejo od 8. zjutraj do 20 ure zvečer vsi magistratni uradi in ustanove, ki nimajo svojih lastnih številk in ki niso označene v telefonskem imeniku. Od 20. zvečer pa do 8. ure zjutraj so napravljene tele direktne nočne zveze: Mestni gasilci imajo štev. 3022, mestna elektrarna štev. 3025, mestni lile vi Stev. 3026, mestna klavnica štev. 3027, mestna stražnica štev. 3028 in g. inž. Pre-lovšek (stan.) 3029. Sedanji naročniki štev. 3022, g. Rozman .Ivan ima novo številko 3011, naročnik 30^3, Slovenska matica pa novo štev. 3043. —lj Zemlja »e udira. V Vegovi ulici se je i^di zadnjega naliva na raznib krajih usedla zemlja, ker pri regulaciji ni bila dovolj steptana. Zato se je udrlo več dreves z robotiki vred. —lj Temelji stare hiše na Bleiweisovi eesti. Na križišču Bleiweisove in Gospo-evetske ceste polagajo nove vodovodne cevi. Pri kopanju jarkov so na križišču naleteli na temelje stare ljubljanske hiše. ki ao še dobro obranjeni. —lj Raistava t Jakopičevem paviljonu je odprta vaak dan od 10. dopoldne do o. popoldne. Od otvoritve v nedeljo do včeraj popoldne si je razstavo ogledalo okoli 80O poseteikov. Prodanih je bilo ie vec" rffk: Gojm*ra Antona Kosa >Avtoportret? in »Tihožitje* ter dve Pavloveevi pokrajinski »li- ki. Za Dolinarjeve plastike se interen ra več interesentov. Upati je. da bo dosegla razstava poleg moralnega tudi velik gmotni uspeh. Razstava bo odprta še ves njvvm-ber. — Ij Ljubljanskim pevreni! Po -oglasnem sklepu včerajšnjega sestanka zastopnikov ljubljanskih pevskih društev poj o na pra/nik Vseh svetih popoldne ob treh na pokopališču pri Sv. Križu nagrobnice ljubljanska pev-ka društra. Vabimo '. sdaj pevce vseh pevskih društev, da se udeleže točno ob desetih dopoldne v petek (na praznik) skupne vaje, ki se vrši v pevski dvorani Glasbene Matiee. Note seboj! — P, — —IJ JAD Triglav. Danes, ob 14.30 se bo vršil v društveni sobi članski sestanek. Sestanek je za vse članstvo obvezen. Odbor. —Ij Mestni gospodarski urad ne bo ura-doval dne 2. novembra 1929 radi snaženja uradnih prostorov. —Ij Nobena prilika ni tako primerna, kakor praznik Vseh svetih, ko se spominjamo svojia pokojnih dragih, da storimo dobro delo živim sirotam. Društvo Skrb za mladino vas v imenu zapuščene dece prosi, da prispevate pri števnih nabiralnikih samo 1 novčič, da s tem podprete Dečii dom na Jadranu iu obenem pomagate k popolnejšemu štetju obiskovalcev grobov. 602-n —lj Ljubljanski Sokol opozarja in vabi svoje članstvo na predavanje o lažiškft Srbih, ki se bo vršilo v Četrtek 31. tm. v sejni dvorani v Narodnem domu točnčo ob S. uri zvečer. Predavatelj brat Bučar. Predavanju bo prisostvoval tudi lužiški Srb brat Merčin Novvak. Po predavanju članski sestanek v restavraciji »Zvezda*. —* Odbor. 603-n —lj Christoiov zavod otvori 4. novembra večerne teča'e. Kdor želi tečaje pose-čati, naj se zglasi imenovanega dne ob pol osmih zvečer Domobranska cesta 7. 600-n —lj Risalna oradja kupite najboljše pri Fr. P. Zajec, izprašan optik. Ljubljana. Slari trg 9. 33 T se '?o so u sla tako lepa )C predpogoj, da jc n i t K dih sladek in iveze duhfeč. Porok :a to Jc aromatična peneča se zobna krema SARGOv KALODONT Duhteča usta Raketa kot pogonsko sredstvo Moderni tehniki se odpirajo nova pota. — Do poletov na druga nebesna telesa je še daleč Zadnje čase se mnogo govori in piše o raicetaih kot 'pogoos.keim sredistvu ki vse kaiže, da stoji tehrr!ka pred novim važnjm problemom, ki prinese nove tehnične -pridobitve, če se rx>sreč; prki ma do dna. Posebno v Nemčiji si na vse načine prizadevajo odnesti prvenstvo tudi na toni polju. Problem isam ni nov- toda šele nedavno je bil positavlie-n na trdneišo podlago teore-t;čine«ga dela ki sis.teniativMicga ekspe-r mentiranju v laboratoriju. Raketo lahko nazovemo \ sako napravo, ki se premika pod vplivom obratoie reakcije plinov, puhteč li iz nje. Ta reakcija je znana vsakemu strelcu kot odboj puške. Izstreljeni naboj ie sicer v primeri s tvarino pirške zelo majben, venda-r pa povzroč: obouten obratni udarec cele pinsike. Vzrok tega pojava je f;z!-kaln; za'kon, ki pravi, da sta hitrosti dveh sinovi, ki se od bijeta dru»ga od dru.ge po J p-riti-skoin sile. delujoče aned nitma, v obratnem razmerju veli'kos-t! o'beli s-novi. Ce se razkol je kamen pri eksploziji na dva dela in če tdita eden desetkrat mani od drugega, odleit ima niši del od kraja eksploziie z desetkrat večjo hitrostjo, nego večji del. V raketi je gmota plinov« ;.z.i>uhtevajo-č?h iz nje, v primieri z gmoto cele naprave zelo majhna, pač pa lahko dosege ogromno hitrost, ki znaša celo 4.5 k»m v sekirn-di. kar zadostuje za zadostni pritisk tako, da se začne raketa premikati. Raketa se torej ne naslanja s pomočjo plinov na zrak za seboj, kakor so mnogi napačno sklepali, temveč neposredno na pline in zato se lahko premika tudi v redkejšem zer je bila železnica pred 100 leti ali letala pred 25 leti. vendar je pa- jasno, da se odpirajo moderni lehiuk, nova pota. Tempo napredka bo nedvomno zelo nagel, kajti s teni proiV.envom se bo pečalo mnogo odličnih znanstvenikov. Hči na svatbi roditeljev Ljudje se ženijo in može zato. da se ločijo, pravi zdaj pregovor. Zgodi se Da tudi. da sledi ločitvi nova poroka, čeprav so taki primeri bolj redki. Navadno se poroči ločena žena ali mož z drugo ali drugim, so j>a tudi primeri, da se ločenca pobotata in znova poročita, lak redek primer se je pripetil v Pariza, kjer se je poročila znana gledališka igralka Marketa Carre s svojim bivšim možem Albertom Carre. ki je po poklicu tudi igralec. Zakonca Carre sta živeja v srečnem zakonu 10 let. potem sta se pa ločila in živela vsak na svooo roko pet let. Nihče ni točno vedel, zakaj sta se ločila. Po petih letih svobodnega življenja sta se pa pobotala in znova poročila. Zanimivo je. da ie bila družicji neveste njena lastna hči lennv. Pripetilo se ji je, kar se pripeti malokateri hčeri, da je spremljala svojo mater pred oltar in da je bila na svatbi svojih roditeljev. —c X. imizikaluo preda« MJf (HatbiSt Matice v Olju bo v nedeljo, 3. novembra točno oh pol 11 dopoldne v d\or;«ni Oljskega doma (L'niou). l"vodu.» botc4d j?ovori g. M. Marolt, uiuHno.-tni zgodovinar. IVnm: »Havdn in Mozart v komorni glasbi . — Nato a«* bofttu v ilustracijo |>r«*«luašala dva godalna kvarteta. |*ri katerih todehijetl brata prof. Karlo in Dušan Sam-in. dalje g. Y. sruin ml iu g. O. Bajde. Vabljeni so vid ljubitelji glasbene umetnosti Baleta vodstva pa tem potom uljudno naprošamo, d.i obvestijo gojence -vojih zavodov o tem n jim priporočijo noset, ker je namenjeno predavanje v prvi vrsti naši mhtdmi Za MfoflMC Glasbene Matice je pa to pn-davanje odnosno ilustracija skladb v prvi vrsti niillje-na. To (K)l nastopi prvi! 1 kv.irtetno udruženje, čigar namen je. d;« -e razvija *!aIno med nami in izpolni vrzel v lej panogi. Kvartet nas-Urpi tudi v drugih mestih Slovenije. —0 Univ. prof. dr. V«*Imt iz l/jnblpn • je predaval pretekli pom'd«»lj^k zvočer pred polno zaserleno risalrrieo v dri. meščanski šoli v Vodnikovi ulici o zanimivem predmetu »Filozofija in človekc. To predavanje pa je £ele prvo 4 predavanj, ki jih bo imel dr. Veber v Colju in ki nosijo 4kupen naslov i Bistvo osebnost i <. Predavanja se bodo vr$ila prihodnje tri ponedeljke in *icer bo drugo predavanje 4. novembra ob *2o v dri. meščanski šoli. Stran 4 »SLOVENSKI NAR OD«, dne 30. oktobra 1920. Ste v. 24^ &*ma tnct&Kct Ko je bil oblečen, je sklenil telefonirati Iicija domneva, da je odpotovala včeraj v Pariz, dokazov Da n:ma. Sandv se je zasmejal. — Ne bcčte se, Meikle, stavim glavo, da Hepburn ni vlomil v stanovanje one .mlade dame. — Saj nisem misiji tako, gospod, — je vzkliknil -Meikle ves v skrbeli. — Telefonirajte mi, če dobite od go-jiooda kaka obvestilo. Potovanje odgodim do jufcni. Sandy je sklenil počakati, da pride Heipburno^:o prsnio, potem pa ni več smisli! e vrata in vstopil V sjprejemrrico. Sv. John Moorcroft je bil mlad mož prlknpljivega obraza in stvetl-onnodrili, dobrodušnih oči. Svetle lase je imel skrbno počesane. — Opravičiti se moram, gospod Cro-•zier-Tate. Ta čas za pose te ni primeren. — Njegov glas ie bil mehak in pri- jeten, tt- Pa preidiva takoj k stvari. Ce se ne motim je Richard Hepburo vaš intimen prijatelj. Vsaj njegov lakaj mi ie dejal, da je. Prihajam naravnost iz njegovega stanovanna. — Sedite, gospod Moorcroft, — jc dejal Sandv. — Kaj je z mojim prijateljem Hetpiburnom ? — Davi sem ga hotel posetiti, — je nadalje val prislec, — šlo je za važno zadevo, pa sem zvedel, da je odšel včeraj pozno ponoči z doma in da se še zdaj ni vrnil. — Kaj ta nujna zadeva ne more počakati, da se vrne? — je vprašal Sandv. — Danes bi mora*! odpotovali z menoj v Francijo, pa si je premislil. — Veste, kje ie zdaj? — Nimam pojma. — Pričakujem? pa še danes obvestiia od njega. —Ah tako! Prišlec je pogledal zamišljeno na svoje blesteče nohte, potem so pa blodHe njegove modre oči po sobi. Za hip se je ustavil nijegov pogled na kaminu, potem je pa blodil naprej. Sandy je taikoj opazil vzrok te kratke pavze. Naslonjena na satnijo je stala tam kuverta, v kateri je bila Hepbumova brzojavka. Sandv je bil trdno prepričan, da je nepoklicani gost prečital brzojavko in položil kuverto drugam, čeprav je imel malo časa, ko je čakal v sprejernnici. — Ah, tako! je ponovil St. John Moorcroft. — Ta zadeva je malo neprijetna. Če mi morete dati sedanji naslov gospoda Hepburna ali povedati, kje ±>i ga mogel najti, vas ne bom nadlegoval s podrobnostmi. Ker ste pa njegov prijatelj in ker vam ne more biti vseeno, •kaj se z njim zgodi, morate pač vedeti, da nastajajo težkoče in neprijetnosti. Moorcroft je znova pogledal na svoje nohte. Njegov obraz je bil podoben maski, brez vsakega izraza. — Kaj se je pa zgodilo? — je vprašal Sandy presenečeno. — Kaj je komu izbil oko? Stavim glavo, da je dotični falot to zaslužil. — V stanovanje nad njim je bilo snoči vlomljeno, — je dejal Moorcroft mirno. — Tam stanuje mlada dama. gospodična Rosamunda Grey, moja bivša dru-žabnica v trgovini s starinami. Davi sem bil v njenem stanovanju — še pred- no je hišnik poklical policijo. Na tleh sem našel tole. Moorcroft je potegnil iz žepa cigaretno dozo iz finega rjavega usnja. Obrobljena je bila z zlatom in tudi krog v sredini je bil zlat. Sandy Crocier Tat je vstal in omahnil nazaj v naslanjač. Dozo je spoznal na prvi pogled. Bila je Hepbumova. Straža — Vidim, da jo poznate, — ie dejal Moorcroft prijazno. — Vaš prijatelj je znan kot dober igrač ericketa. Poleg tega bo pri prihodnjih volitvah kandidiral za poslanca. Skratka, zdelo se mi je, da bi ne kazalo izročiti ta dokaz policiji. — Za boga! — je zašepetal Sandy. —■ To je vražja zadeva. Prav ste storili. Njegovo ime bi bilo prišlo v javnost in novine bi ga bile pošteno razkričale. Gotovo bo znal pojasniti, kako se je to zgodilo. — Seveda, seveda, — je dejal Moorcroft. — Ali bi bili tako prijazni, da bi nru izročili dozo in ga v mojem imenu pozdravili? Iztegnil je roko z dozo, pa jo je spravil nazaj v žep, kakor da si je premislil. — Morda bo pa najbolje, da sam spregovorim z njim. To je neprijetna zadeva, pa naj jo presojamo tako ali tako. Gospodična Rosamunda Grey ni posebno na dobrem glasu. — Gospodična Grey? Še nikoli nisem slišal, da bi jo Hepburn omenil, — je dejal Sandy. — Prepričan sem, da je ne pozna. — Včeraj zvečer sta odšla skupaj z doma, — je dejal Moorcroft in se pomembno nasmehnil. — Dejal sem, da ta mlada dama ni posebno na dobrem glasu. Bolje bi pogodil, čc bi dejal, da ni poštena. Dolžna mi je mnogo, a snoči je izginila in še naslova ni pustila. Moj jutranji poset pri nji je bil v zvezi z njenimi dolgovi. Moorcroft je vstal. — Če bi javnost zvedela, da se je vaš prijatelj spečal s to žensko, bi bila njegova karijera najbrž uničena. Vi ste mož, ki pozna svet, gospod Crozier Tate. Zato sem prepričan, da me razumete. Sošeol Kje so sokolski kroji? Pri svečanostih ob odkritju Napoleonovega spomenika je sodelovalo seveda tudi fiokofetvo. JSS je izdal na članstvo poziv,.da se udeleži sprevoda v kroju v čim večjem številu. Uspeh tega poziva je trni ta, da je nastopilo okrog 200 članov v kroju. Z žalostjo moramo konstatirati, da je bil odziv članstva naravnost sramoten. To pa ni morda samo osamljen slučaj, ampak ž?> nekaj let opažamo, da je število krojev pri javnih prireditvah od leta do leta manjšr, ,iikar da bi raslo. Mučno je tudi gledati, kadar korakata pri pogrebih za sokolsko zastavo eden ali dva četverostopa. Nekdaj, zlasti pred vojno, se je porabil vsak nastop sokolstva v kroju za manifestacijo sokolske ideje. In to v časih, ko je bodla rdeča srajca Nemce in nemškutarje, posebno pa vlado v oči, in je bilo za marsikoga kolikor toliko nevarno, ako se je pokazal v sokolski srajci na ulici. Zlasti državni uradniki, pa tudi marsikateri privatni nameščenec je moral imeti precej zavednosti, pa tudi poguma, da je oblekel rdečo srajco. Dandanašnji se tega nikomur ni bati, in vzlic temu je število krojev ob slavnostnih prilikah razmeroma veliko manjše kakor nekdaj. Vzrokov tega žalostnega pojava je več, toda nobeden ni taksen, da bi bil lahko Članstvu v obrambo ali opravičilo. Poglavitni vzrok je pač pomanjkanje sokolske discipline. Kadar Savez, župa ali društvo izda poziv, da mora članstvo priti v kroju, je dolžnost vsakega člana, ki ima kroj, da ga obleče in se prireditve udeleži. Tudi to je ena izjned moralnih dolžnosti, ki jo član prostovoljno prevzame, ko stopi v sokola. Pri vseh nastopih zadnjega časa pogrešamo predvsem mlajše članstvo. Tudi pri zadnjem sprevodu je bilo tako. Opazili srna pač z veseljem starejše Sokole, ki se ne izmaknejo nobeni sokolski prireditvi, mladine pa ni bilo videti posebno veliko. Prejšnje čase je vsakdo s ponosom in veseljem oblekel rdečo srajco, dandanašnji se pa članstvo, zlasti mlajše, kar nekam sramuje, da bi se pokazalo na cesti v sokolskem kroju. Ni treba posebej poudariti, da član, ki se sramuje kroja, ni pravi Sokol. Zadnje čase se je pri nas ra/.pasU grda razvada, da na razne popolnoma sokoNk«* prireditve niti savezni. Župni in društveni funkcijonarji ne prihajajo več v kroju. S tem dajejo, ne vemo, aH se sami 7.t\ l.i o ali ne, ostalemu članstvu kaj rdab ;j!e-i. Kako hočemo zahtevati od preprostega Mana, da oblete sokolski kroj za dru-S' ni javni nastop, če pa na pr. niti podstar »t« društva ne smatra za potrebno. d;i ga oblice. Mislimo, da ne vpliva vzgojno na «'lan-stvo, če se savezni ali župni fun\. i Miarji udeleže župnega sokolskega zleta v i:\ila. Sramota je tudi, da se po nekateri > .,r;i-štvih pred letno javno telovadbo pri «■ i razpravlja in sklepa o tem, ali naj • /, i članstvo odredi kroj ali ne. Kdaj pa Ltftj tem obleče Sokol kroj. če ne na svoj vsakoletni >okolski praznik — na dan javne telovadbe ! To je eamo nekaj mi>li o tej za šolstvo na vsak način zelo važni stvar!. !1 >U nost društvenih odborov in fankcijonarjev je, da vzgajajo članstvo tudi na to stran, posamezniki pa lahko' poleg tog*, dl »Bil vedno store >vojo dolžnost, tudi z osebno agitacijo pri Banih pomore jo r-okolskini javnim nastopom v kroju do run večjegi in si-jajnejšega uspeha. — Zdravstveni tečaj ga naraščajniee ig mlajše sestre je priredila ros. Tečaj, '.o ee vrši vsako sredo od pol 8. do 0. ure zvečer v Tyrševem domu. je bil otvor jen dne 0. oktobra in bo trajal do <;.novembra. Bfi sporedu so tale predavanja: hrana, materinstvo in nega otroka, splošna higiena, pomen telovadba za doraščajoča dekleta in min le tene. Tečajnice si bodo tudi ogledale rse feOciafoe •/iravstvene naprave mesta Pran«1. "re*l;i-vajo člani zdravniškega "s;ed:c promptno odvaja. 'Franz j<>*cfova« voda se dobi v vseh lekarnah, droge; -jab in špecerijskih trguvi-nah. Spominjajate se slepih! Zahvala. Iskreno se zahvaljujemo za številne pismene in ustmene izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega ljubljenega in nepozabnega sina, brata, strica, svaka, gospoda Alfonza Mencingerja Zahvaljujemo sc z isto iskrenostjo vsem prijateljem in znancem, ki so sc dejanski ali v duhu poslovili od nepozabnega, mu naklonili cvetja ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo gospodom aktivnim kakor rezervnim oficirjem, vojaštvu za častno spremstvo, gg. zdravnikom, zlasti dr. Jenku za požrtvovalno skrb in nego ob pokojnikovi bolezni, prečastiti duhovščini, pevcem, ki so se poslovili od pokojnika z ganljivo pesmijo in zastopnikom raznih društev, organizacij in korporacij. . Vsem iskrena zahvala! Ljubijana-Bohinjska Bistrica, dne 28. oktobra 1929. Pogrebni zavod 1. Gajšek, Vodma:. Žalujoča rodbina Mencinger. Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega nadvse ljubljenega soproga in ateka, gospoda Draga Schvvaba izkazali nepozabnemu pokojniku v tako obilni meri spoštovanje in vdanost, kakor tudi za neštevilne dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli, izrekamo našo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem, ki so lajšali pokojniku njegove zadnje ure; dalje gg. pevcem »Merkurja«, »Glasbene Matice« in »Sloge« za prekrasno tolažilno petje, So= kolu I., Lovskemu društvu in številnim gg. trgovcem; dalje zastopnikom raznih ob!a= sti, društev in organizacij, uslužbencem tvrdkc Schvvab in končno Še enkrat vsem šte= vilnim prijateljem in znancem, ki so našega ljubljenega spremili v tako častnem številu na njegovi poslednji poti. Iskrena hvala tudi vsem darovalcem krasnega cvetja. Sv. maša zadušnica sc bo brala v četrtek dne 31. t. m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1929. > mM al i og1asi< Vsaka beseda 5© par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko l — Na vprašanja brez znamke ne ii i 11 mi nđčovaHamo- - Najmanjši a&las H in 5*—. Gostilna »Krof« itoči dol-emj&ko iportuisaflfko. Dobijo -domače Jdoba-se. 2350 Dve sobi s souporabo kuhinje in pritok-! in na (peri-ie-riji mesta od-dam za takoj. Poimutdbo pod »S tamova-nj c i /23 51 na upravo --Slov. Naroda.«. Solidno učenko z dobrini sopraji-slasom, za boljšo daimsko tatm'buraško kapelo Siprcl-memro taikoj. Pon-uidbc na iraskn*: Ma-to Go;a«k. reslatvracija Slosa, ?mederevo, 2348 Namiznih jabolk kplli, zims'k'i.h, posebno mošaiicar-je, kupim taikoj več vagonov. Ponudbe z najnižjo ceno prosi Peterim, Sv. Peter pod botram L 23-49 Premog m DRVA n-atjibol-jše vrste dobavlja L Pogačnik Bohoričeva 5. Telefon 2059 20odstotne kronske bone lUtpitje Puoka štedionica, založna za-vod d. d., Osijek, Desatičina al. 27. 97-L Lepa hišica z vci.Aiin vrtom na pfflUadncn preštoru za obrt in trso\vn<\ v okoHci Ce!ia radi scil'tve ascdM naprodaj. Pojasnila daje tloioim pismonoša. Trnovl'jc pr; CeLhi. 2317 Schafihausen precizne žepne ure Ivan Pakiz, Ljubljatna. Pred £ko-Ho 15. 2:>2b Srebrne krone vsakovrstno zlato, zlatnike kspota F. Čuden, Prešerinova 1- 9612 Zaluziie lesenih tekstilnih rolet (dervo-nitki) rolete iz grudelna sc do-he najceneje pri tvrdki PETER KOB A L Kranj — Slovenija Tel. interurb. 32 Ivan Pakiž, Ljubljana, Pred Sknlijo I*. nadi biKlil'ke lWtv.kt.rcc) po !'n 60.—. 3-letmo jamstvo. Ufll Kaiera samostoj. dama želi resJicsa znauva z boljl in zo-spodom v svrho >kupnrh iz!c'.«>v. Poroudsbe z naslovom na upravo »Sk)*v. Nar.« pod »Jcscft«. 2.^16 94-L Hllakuiatutni paph podaja uptava f&ioven&ftega filatodu, I NAROD Urcfafe: Josip ZaommGBL — Za »Narodno tiskarno«; Fran JezerSek. — Za opravo ki ioseratoi del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.