v jbiotmi mnn mm en is maj v trstu, v neotiio z/; maja 192A Posamezna številka 20 cent fzhaja. izvzemSi pon Asfškega št 20, I. c pisma se ne sprejem Anten Gerbec. —1 znaša za mese: L 7.—, Za inozemstvo mesečno 4 redništvo: ulica sv. Frančiikl ljajo uredn iltvu. Ne>--'' . 4 . ' Tisk tiskarne- / ' ** . i - ~ leta L 32 — it/ '»T \> L60.—. defon urednifhra in e št 11-S7* Letnik XLVBI1 Posamezne Številke v Trstu in okolici po 30 cent — Oglasi se :ačunaJo v Brokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov rtm po 40 cent osmrtnice rahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L i. — MaU oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ofclasf, naročnina In reklamacije se poilljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in »pravo 11-57. Država in narodnost V bivši Avstriji se je začelo naredno gibanje pojavljati cb koncu 18. stoletja, ko je cesar Josip II. jei uvajati nemški sodni in uradni jezik mesto dotedanje latinščine. To prizadevanje za ponemčenje države je izzvaio odpor najprej med Madžari. Zahtevali so uvedbo" madžarščine. Tak capor proti rečenim.1 cjožefinskim prizadevanjem* se je potem oglašal tudi drugod po A-vstriji, iklasti med Poljaki, kjer pa ga niso mogli izdatno.' uveljavljati, ker niso imeli konstitucijonelnih naprav, kakor srn jih imeli Madžari. V Italiji pa je razno tujinsko gospodarstvo že pođ konec srednjega veka izzvalo narodno idejio. Pripravljala ji je tla tudi Macchiavellijeva propaganda k stremljenju po narodnem ujedinjenju. Italija, ki jo je vladala vrsta malih despotov, se je s strast jo udala kultu nacijo-nahse ideje, v nadi, da pride z' njo tudi do politične enotnosti in s tem do osvoboditve iz neznosnega jarma absolutnih vladarjev. To se je tudi zgodilo z vojno leta 1866 in spopoimlo s sedanjo svetovne vojno. Tedaj so si mnogi tudi prosvitljeni duhovi v Ital&j usvojili načelo, da se morajo Zgodovina razvoja držav zavrača torej teorijo, da le etionarodne države imajo pravica da obstanka. Kajti, država in narodnost sta iz temelja različna) pojava. Država je čisto socijalen, narodnost pa socijalnc*-duševen pojav. Taki pojavi različnega reda ne treba, da se krijejo in se tudi ne morejo — trdi Gumplcwicz. Kot socialen pojav — pravi — je država v svoji dvojni svojstve-nosti, kot gospodujoča in gospodarska organizacija, vezana na določeno, natančno opredeljeno območje. Mora imeta teritorijalne meje, v katerih ukazuje, gospodri in se brani. Narodnost pa — kot socijalno-psihičen pojav — je duševna vkopoost in ni vezana na teritorijalne meje! Kot duševna sila prekorača svobodno politične meje, kakor je že velika nje ekspanzivna in privlačna sila! Će bi hoteli politične meje uravnavati pO slučajnem razmahu in duševnih pridobitvah narodnosti, bi se začele majali vse politične razmere. Nikakor bi ne moglo priti do stalnosti. Politično ustvarjanje države se ne more oizirati le na narodne interese. Državne meje se ne morejo predvsem kriti z jezikovnimi, če je ob meji mešanica narodnosti in jezikov. meje države kriti z narodno mejo! Italijan-; Razun tega uči izkustvo, da tudi večnarod-ski državnik Mancini je na svojih predava- j ne države morejo lepo vspevati, da narodi njih o < Nazksnalita come fondamento delj roOTek> v njih razsežno politično svo c.ritto delle Gcnti», 1873, zahteval, naj v i j^o. In to je glavno — pravi Gum-mednarodnem pravu «La Nazione e non; p]ov/icz< Najbolj svobodna država v Evropi le Stato rapresenti 1'uir.ta elementare. Ca ie Švica. Švicarji bi se lepo zahvalili, če bi Italijo so za nekolika 5asa odložena, da se zbere gradivo za splošno carinsko tarifo. Italijanski poslanik Negroiti je včeraj popoldne p os etil pooblaščenega ministra Neš&a v zunanjem ministrstvu. Namen Negrottijevega poseta je bil, obvestiti Ne-šića o pripravah v Rim za pričetek dela jugosi. ki italijanske komisije v svrho rešitve reškega vprašanja. Nešić je izjavil poslaniku Negrottfju, da odpotuje jugosl. delegacija v paritetna komisiji zvečer v Rim. Posvetovanja voditeljev revizionističnega Moka. BELGRAD, 26. «Tribuna» prinaša iz Zagreba brzojavko, da se sestanejo v nedelja dr. Spaho, dr. Korošec in Radnč, ki bodo razpravljali o političnem položaju in stališču napram! radikalcem. Po izjavah Radića namerava njegov blok pričeti po pravoslavnih bSnkoštih ponovna pogajanja z vlado. Kot delegati so določeni dr. Korošec, dr. Spaho in dr. Maček. Aki vlada ne pristane na njihove predloge, kar je gotovo, boda početkom junija imeli konferenco, na kateri botdo sklepali, kakšni koraki naj se p odvzamejo proti radikale em. smatra narodnost kot prvobitno, naravno, ki se ji mora prilagoditi umetna, c-blika države.' < La idea madre della scienza (medna-rodn. fpravaj netn e lo Stato, ma la Naziona-lila.» Mancini je hotel, da imej vsaka narodnost tudi pravico, ustanoviti si svojo državo. Tako so splošno s»cdili v Italiji do ujedinjenja. Pozneje, ko so začeli izvajati tudi kolonijalno' politiko* in si prisvajati tuja ozemlja, se niso več držali tega nauka. Naziranju, da se državna meja mora kriti z narodno, pa se upira slavni učenjak, vseučiliščni profesor nacional, ekonom in pravoslovec, sedaj že umrli Ludovik Gum-plowicz — v svojem znamenitem delu «Das allgemeine Staatsrecht». (To delo naj bi s koristjo čitali izlasti naši italijanski državniki, ker avktor razpravlja v njem na razsežno tudi o nacijonalni ideji v nje razmerju napram državi, oziroma« o dolžnem nje postopanju napram drugorodnim državljanom!) Gumplowicz trdi, da vsa zgodovina razvoja in večanja držav govorii proti gori označenem nazoru. Države so ved^o kazale tendenco po mrseženju svojega ozemlja in so anektirale tuja ozemlja. Tako si je Anglija prisvojila prekomorske posesti, ki zg danes vir njenega bogastva in epora njenega svetovnega gospodstva. Tudi Italija, ki je prišla do svojega ujedinjenja v imenu narodnostnega načela, si je začela prisvajati nc i talijanska, ozemlja, S svetovna v c j no se je ta zgodovina ponovila1. jih hoteli spraviti pod nemškof ali italijanske oblast v imenu narodnostnega načela Razvoj vsake države začenja s skupljanjem različnih narodnih elementov in jih skuša narodno absorbirati, končno pa prihaja vendar-le do večnarodne skupnosti. To dionaša za seboj kulturni razvoj človeštva in pa stremljenje k vedno večji skupnosti civiliziranega človeštva. Avstrija — z nje kompleksom dežel, katerih so se izoblikovali posebni nacionalizmi in močne narodnosti — je hSa vidika napredkiega razvoja človeštva na višji stopnji, nego enonarodna država. «Seveda je veonarodna država višji tip socijalne skupnosti le tedaj, če se morejo narodnosti v nji svobodno razvijati« če ni nobena ovirana v nje razvoju/ Gumpbwicz izreka porazno sodbo: Znak primitivne, barbar ske državnosti je, če v svojih mejah dopušča le eno narodnost, če uporablja brv talna sredstva sile — jezikovne prepovedi, notranjo kolonizacijo,, kakor se je godtfto v Prusiji proti Poljakom — da s tem ovira tako narodnost v nje naravnem razvoju, jo zatira in jo hoče iztrebiti! GtimpLovvicz izjavlja tudi, dia istotako, kakor je bila razdelitev poljske države mednaroden zločin, je bilo mednaroden zločin tudi narodno zatiranje Poljakov, priključenih Prusiji, Rusiji in Avstriji!. Ali ni Gumplowiczeva knjiga zanimivo čtivo tu>dft za italijanske državnike?! Italija Poslanska zbornica ustavila razpravo o carinski tarifi. RIM, 26 Na včerajšnji seji parlamenta je ju.stični minister Oviglio izjavil bivšemu helonjskSmu županu Zanardiju, da je prejel dve prošnji za sodno postopanje proti njemu, ker je na dveh shcdiJi potzval najemnike, da naj se polastijo hiš in gosposkih dvorcev. Obe prošnji sta bili zavrnjeni vsled amnestije izza decembra 1922. Kar se pa tiče poboja v palači Accursio, je poročal generalni prokurator v Bclonji, da je Zanardi prevzel nekoliko revolverjev od davčnih agentov ter jih potem vrnil, ko ni bilo več nevarnosti, da bi bili zaplenjeni. Z ozirom na izjavo ministrskega predsednika, da je Zanardi moralno sokriv tega pokolja, mu je justični minister svetoval, da naj si gre iskat k Mussoliniju zadoščenja. Poslanec Zanajrdi je ugovarjal tem izjavam just. min. ter ga pozval, da preskrbi potrebno za varnost življenja onih, ki delujejo za dobrobit dela v. razredov vi lastne domovine. Pri besedi domovine so fašistovski poslanci skušali izzvati nentire, a posredovanju predsednika se je posrečilo vzpostaviti mir. Nato je sledila razprava o novi carinski tarifi. Predložene resolucije so> bile deloma umaknjene, deloma pa zavrnjene. Finančni minister je izjavil, da na splošno vlada ni proti znižanju tarif, pač pa proti njihovemu zvišanju. Na tej podlagi — je izjavil finančni minister — je vlada pripravljena spremenili sporazumno s komisijo nekatere postavke nove carinske tarife. Predsednik komisije je predlagal, da bi se razprava o carinski tarifi prekinila do končne ureditve teh sprememb. Predlog je bil sprejet proti glasovom socialistov in komunistov. Na koncu seje je zbornica še sprejela predlog Acerba, da naj se jutri prične razprava za odobritev začasnega proračuna za 1923-1924. Jugosfavlia S sja ministfcfekega sveta. BELGRAD, 26. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 18. da 20.30. Zanimivo je, v. zunanjim ministrom dr. Ninčićem. Po vesteh, ki flfa je prejel «Preporod* iz zunanjega ministrstva, ni dr. Ninčić prejel nobenega povabila od Mus so linija in se v nadih vladbih krogih ničesar ne ve o tej zadevi Pogajanja paritetne kombije t BELGRAD. 25. Sooči je odpotovala Jb-goeiov. delegacija v paritejtni 1i inHiigi > Rim. Oopotdne od 10, do 13. je imela zadnje posvetovanje, na katerem si je bila dala navodtt« za pogajanja z HaUjo. jas^a za sklenipev trgovinske pogodbe c Ansiiia Usta novega angleškega ministrstva sestavljena. LONDON, 26. Nova angleška vlada je sestavljena. V kabinetu, ki šteje 17 ministrov', je prišlo do sledečih sprememb: Stainley Baldwin, ministrski predsednik na mesto Bonar Lawa; Mac Kenna, finančni minister nai mtesto Baldwina; lord) Robert Cecil, mmister kraljevske hiše; v ostalem- ostane vlada neizpremenjena, Baldwin ha začasno vodil tudi finančno ministrstvo do ozdravitve Mac Kenna. Novi ministrski predsednik se trudi, da bi dosegel sporazum mod svojo konservativno skupino in Chamberlainom, ter tako dosegel enotnost v stranki in protiutež napram konservativnim ekstremistom, ki tvorijo nekako levo krilo konservativne stranke in ki bi ianeli v vladi Chamber-laina za svojega zastopnika. Danes se je BalcKvin udeležil državnega sveta, ki se je vršil v Btsckinghamu pod predsednistvom kralja. Nato je bil sprejet v zasebni avdijenci, kjer je dal kralju tradicionalni rokopoljub kot znamenje, da je sprejel ministrsko^pre-dsednistvo. _ Turške priprave v Traciji in zbiranje grških čet ofe Marici. LONDON, 26. Angleški politični krogi so mnenja, da je le malo upanja na mirno rešitev nove krize med Grško in Turčijo radi vojne odškodnine. Večina vesti iz vzhoda so sicer pretirane, vendar pa vzbujajo tudi v mejah njihove resničnosti resne skrbi. Grška poročila o gibanju turških čet v Traciji in posebno o prenosu dveh turških divizij iz azijskega na evropsko obal Mar-marskega morja so se izkazala za resnična. Na dtugs strani so pa utemeljene tudi vesti turških listov o zbiranju grških čet ob Marici. Najbrže sicer nimajo Grki ob Marici 200 tisoč mož, kakor se je trdilo, ampak tudi s pob? vic o teh čet bi lahko uspešno napadli Turke in ogroežali celo Carigrad. Grki so se odpovedali Smirni in ozemljem Male Azije in so takci ojačili svoje pozicije v Evropi. Nemšija Izgredi komunistov se arijo v ruhrski kotlini. - Vstaši na pohodu na Essen. - Pasivno za&lanje francosko-belgijskih oblaste v. BERLIN, 26. Komunistična vstaja v ruhrski kotlini se širi bolj in bolj in postaja že nevarna za splošni položaj na zasedenem ozemlju. Za udušenje vstaje v Gelsenkirh-henu je nemška vlada zaprosila franccska zasedb ena dblastva, ako bi smela poslati tja svojo policijo iz bližnjih okrajev. V Gelsenktrchenu so vstaši še vedno gospodarji mesta. Rudeča ^zastava plapola še vedno na policijski .palači. Komunisti so danes znižali cene živilom za 30 od sto. «Vott-waerts, pravi,, <$af s-o komunistična pustošenja na policiji šla preko vseh mej vandalizma. Vse listine so fc'le zažgane, pi- Krožiti po mestu z orožjem, komunisti zasedajo kraje in izvajajo nasilja nad prebivalstvom, medtem ko je meščanskim slojem prepovedano vsako shajanje. Zased-bena oblastva gledajo na te dogodke z nekakim zadoščenjem in napeljujejo vedo na svoj mlin. Dopisniki listov so prepričani, da imajo v vsjej a \ Vrft francoski agenti svojS'prste. «Berliner Tageblatt» piše v tem oziru: «Brezdvomno igrajo svojo vlogo francoski agenti v poruhrski vstaji. Medtem ko izroča v Franciji Poincare komuniste najvišjemu sodišču, podpira v ruhrski kotlini z vsemi sredstvi Igra Francije — zaključuje list — je nevarna in zna' povzročiti še večje požare. Nove težave na konferenci vsled turške nepopustljivosti. LAUSANNE. 26. Odseki konference se danes niso sestali, ker izvedenci niso še sestavili poročil za nadaljna razpravljanja. Izmet paša je včeraj prejel odgcvcr angor-ske vlade, ki zavrača odgovor grške teritorialne koncesije namesto vo»;.ne odškodnine. Izmet sam se ni upal predložiti tega odgovora komfereci in je ponovno vprašal narodno skupino v Angori, če je s tem oi-revolucionarna gibanja. | govorom izgovorila svojo zadnjo besedo. Težave sedanjega fa: salni stroji so biH razbiti Zvečer so došla v Berlin poročila, da korakajo komunisti iz Gelsenkirchena in Rothausena proti Essenu. Dantea je prišlo v t______ J._ I___Jlt. — __ \T___1 .____•__I Sedanji ministrski predsednik je prevzel vladne posle kot načelnik stranke, ki se je polastila države v hipu, ko ni bilo nobenih pravih branite! je v prejšnjega režima. Zmaga je bila relativno lahka in ni zahtevala ne velikih naporov, ne velikih žrtev. Težave zai fašizem in posebno za njegovega poglavarja sor se pričele še-Ie tedaj, ko je prevzel težko nalogo upravljati in vladati državo. Fašizem! je zelo mlad. Še danes nc vemo, ali obstoja fašistovska stranka. Zakaj vsaka stranka mera imeti gotove plasti ljudstva za seboj, sicer se ne mere imenovati stranka v zmislu politične organizacije. To kar je fašizem v naglici skoval bodisi med svojimi pristaši, bodisi z organizacijo fašistovskih sindikatov, je še megleno nejasno, toliko po programu kolikor po načelih, zaradi tega so tud& pristaši fašizma zelo raznovrstni in je njihova enotnost in disciplina vsled te pestrosti zelo ogrožena. Sedanji načelnik vlade, ki je obenem načelnik vladajoče manjšine, se mora boriti na dve fronti. Premagati mu je nasprotovanja ostalih strank in drugič, kar mu dela gotovo se hujšo preglavico, se mora boriti proti razdšrajočim elementom v fašizmu samem. V zadnjem času je nastalo v fašistovski politični organizaciji, ki ni še niti dobro izvedena, več zelo oštrih in nevarniih sporov. Ti spori imajo svoj vzrok v dveh okol-nestih. Prvič ne more fašistovski režim zadostiti kciriiairskim željam nekaterih sebičnih članov, 'drugič pa obstojajo v fašizmu različne struje, ki zahtevajo različne metode. Znan je na pr. govor ministra De Vecchf?ia. ki je grozil s čiščenjem, pri čemer, da je treba iti tudi do visokih oseb, in je pri tem namignil na znanega generala. Ta njegov nastop je izval razne dvoboje in druge neprijetne stvari. Posledica je bila, da je bil De Vecchi odstavljen cd vlade. Posebno resni in hudi spari so izbruhnili v Rimu in v Campagnji, na Siciliji, v Ligurip, pa tudi dirugad. Ti spori niso še rešeni, dasiravno si Mussolini na vse mogoče načine prizadeva, da bi discipliniral svojo stranko. Tudi v takozvani narodni milici, ki je nekaka telesna armadia Mus-Inijeva, nastajajo spori. Zakaj mnogim fašistovskim vodjem ne zadostuje vojaško poveljnišivo v milici, ampak se hočejo tudi politično; uveljavljati. Milica pa mora bili vojaška organizacija in kot taka se ne sme mešati v politike-, posebno pa ne v fa-šistovske interne spore, sicer je; disciplina izključena. Mussolini je posegel osebno že večkrat take razkroje valne spore in energično ter brezobzirno nastopil proti krivcem, pa naj so bili še tako vplivni in znani v faši-stovskih vrstak Izključiti je dal iz stranke n. pr. poslanca Misurija. in Pighettija v Um-bržji. Nastop proti fašistom v Neapelju z izključitvijo kar celih oddelkov z vsemi poglavarji dokazuje, da se Mussolini ne straši še takih ostrih sredstev, ko se gre za življenje stranke. In taka strogost je na mestu posebno z ozsrom na to, ker fašizem ne predstavlja še politične stramke, ki bi imela globoke korenike v širokih plasteh ljudstva, kakor smo že poprej omenili. Jasno je, da ti notranji spori slabijo moč in ugled stranke. Ta okolnost ni tolike važnosti za vladne smernice v politiki, zakaj Mussiodinijeva vlada je srtalna, dokler je na čelu sedanji njen poglavar, in njegovi ministri so mu udani in pokorni. Zatorej se ni bati, -da bi ti spori direktno ali indirektna vplivali na vladne posle. verigo okoli sebe, izločil pcpclare in to kar j bi republikansko načelno stališče fašizma oviralo zmago. In tako je šel Mussolini h kralju, ki ga je imenoval za načelnika vlade. Republikanska struja pa je še vedno močna v stranki. Fašistovski list In.pero, ki izhaja v Rimu in je pravcat izraz imperialističnih teženj fašizma, je nedavno pisal, da monarhija dolguje vse fašizmu, a fašizem monarhiji nič. Na nekem fašfstcv-skerrv shodu je neki ugledni fašistovskii vou ditelj zaklical: Mi vas hočemo videti višje, ekscelenca! (mislil je namreč na Mussrli-nija). Taki in podobni slučaji zamere jo ustvariti med pristaši sedanje monarhij« in dinastije velik odpor. Jasna je, .da utegnejo iz tega nastati tudi napeti odneraji med1 dvorom in vlado. V tem oziru je zelo značilno prolifašt-stovsko gibanje, ki je znano pod imenom «2 soldmo». Svoj čas se je .govorilo, da bo dal Mussolini kovati denar s fašist o vek i m znake m, torej brez kraljeve1 pcaooe. O tem se danes nič več ne govori. Pač pa se vrše sedaj moiiarhisitične demonstracije, pri kate.riii se vpije živel kralj, živela dinastija itd., demon stran t je pa nosijo na guimbrvci pet vinarski novec s kraljevo podobo navzven. Te; demonstracije so spontan izraz ljudstva proti diktaturi ene Silranke, deloma pa so iudi organizirane, sicer si ni mogoče pojasniti gotovih pojavov. Vidi se, da delujejo v czadjru sle pircti fašizmu. Značilno je tudi dejsfvo, da je tačel italijanski kralj tako pc gostom a potovati po Italiji. V kratkem času- je pesetil • Milan, Torin, Neapelj. In povsod je bil navdušeno sprejet. Tudi; kraljevič-prestolonaslednik obiskuje rožna središča Italije. Gotovi krogi smatrajo za pciirebno, da se monar-histična ideja popularizira in poglobi med narodom. Iz povedanega je razvidno, da ima Mussolini obilo posla že samo s svojo stranko, ki jo mora očistiti, reorganizirati in pcsla-viti na drugo podlago, ako> hoče stalno vladati. Sicer utegne tudi cm in njegova vlada pasti. Vsekakor pa je že danes Mussolini prisiljen paktirati s strankami Po odslovi t vi pcspolarskih ministrov sta izključeni iz vlade obe proletarski stranki, demokratične in druge sonodrie stranke. Treba pa. ie spraviti pod stireho nov volilni red. V o- « P^cem jestvin so bHe oplenjene. Stavka; rudarjev se je razširila po vsem okraju Gelsenkirh-hena. Delavci so zapustili! dela proti volji voditeljev organizacije. V Dortmundu so bili delavci* pregnani iz rudnikov z oboroženo silo. Le v nekem rudniku se je policiji posrečilo aretirati neko&ko voditeljev vstaje. V Bochumu se pripravljajo komunisti na nove izgrede. Sinoči so imeli sestanek. ki ga je francosko povel jništvo dovolilo m kjer so ugotovili potrebo takojšnjega upora. Berlinski Hsti se zgražajo nad zadržanjem francosko-belgijskih oblastev, katerim as očita, da aa odgovorna za te izgrede. Predvsem so Ftancofei razpustili vse oddelke policije v ruhrski kotlini ter s tem komunistične elemente. Dalje je etofaSavati shode, Pač pa so ti spori nevarni obstoju vlade, jlilni red, ki ga pripravlja sedanja vlada pa hoče uničiti proporc. Preti temu se bore poleg ic£taklb| na2fpro'dnijkic^>i'i{aš:^|n:ia) tud:i popolari. Popclarska stranica ni do cz:iaj še nikoli javno zagrozila z opozicijo, toda okolnost, da je te dni vlada zopet stopila z njo v stike dokazuje, da vendar ni izključena nova orientacija popolarov v parlamentu. Vse se zdi, da bo morala vlada napraviti marsikatero koncesijo popolarski stranki, ko se bo definitivno sestavljal novi volivni red. Na noben načan S2.na bo izpostavil Mussolini nevarnostii da bi parlament odbil vladni predlog, če se opozicija ojači s popolarskimi glasovi. Popolarska stranka si je ps zadnjem porazu zopet opomogla. Manever zaku? lisnih trikov razbiti enotnost in bo>>no sposobnost popolaiske strankei se je izjalovil. Don Sturzo polagoma »čisti* stranko, zakaj posrečilo se mu ie izključiti nekatere fašizma pa bi padla; tudi sedanja vlada in njen režim. Zakaj v kljub navideznemu miru in pokornosti napram vbtcK in njeni stranki, je treba ugotoviti, da ima fašizem mnogo nasprotnikov, med katerimi so nekateri zelo mogočni in vplivni. Mussolini je ob svojem nastopu zabrusil parlamentu v obraz precej Bridkih očitanj in je tudi rekel, da bi bil lahko izpre-menij parlament v kasarno fašistov. Tedanja položaj je. bil takšen, da se je sploh Suditi, da je Mussolini smatral za potrebno še držati parlament. Bil je pač gotov, da mu ta parlament ne bo delal težav. Tudi se ni maial takoj spočetka smrtno zameriti vsem ostalim strankam, zato je sestavil rajši koalicijsko vlado. Naknadno je potem vedno boli stisnil V Trsili, dne 27. m sja 1923. lakozvane «brezpogofne kolaboracioniste. » Če se Sturzu posreči zadobiti absolutno premoč v stranki in bo mogel razpolagati z vso kjompaktno parlamentarno ikupinot stranke, tedaj utegne postati zelo padležen tudi fašist o vski vladi. Don Stui'zoi je znan kot izberem taktik. Nova lituacija, ki je nastala vsled hipne slabosti fašizma mu nudi lepo polje za kakšeo ofenzivni sunek. Razume se, da se ne gre ta to, da se vlada vrže, o tem govoriti |>i bilo smešno, saj to ni parlamentarna vlada, in končno' bi Mussolini v skrajni Sili tudi razpustil parlament ter uzakonil volilni red preko parlamenta z dekretira-pim zakonom. Pač pa bo vlada prisiljena paktirati s strankami, kot že rečeno. Razpust parlamenta in dekretiranje tako* važnega zakona, kot je volilni red, je zelo kočljiva stvar. Vp-rasanje je tudi, ali bi hotel kralj podpisati tak zakon, zakaj to* bi bilo očitno (trženje ustave. Vsekakor bi utegnili nastati zapletijaji, ki bi bili zelo neprijetni pedanji vladi. Zato je boljša pot sporazu- ma, ki ga bo Mussolina tudi iskal. Cilj njegove politike je, da ustavnim in zakonitimi potom pribori v bodočem parlamentu večino svoiji strankil Ta parlament, ki bi bil brezpogojno za sedanjo vlado, bi se lotil tudi izpremembe ustavnih zakonov. Nove volitve so sicer še daleč, pogajanja za nov volilni red se bodb še dolga« zavlekla, kakor vse kaže, ne Mussolinijeva? ne druge stranke si ne žele v tem trenutku novih volitev, zakaj političen položaj je takšen, da se ne čuii nobena stranka gotova uspeha. Dokler se politični položaj v notranjosti ne razjasni, posebno pa, dokler se ne poleže jot notranji spori fašizma, ni misliti, da pridemo do novih volitev. Fašizem; preživlja svojo največjo krizov Od poteka te krize je odvisno vse politično življenje Italije. Mussolini stoji predi odločitvijo. Odločiti se bo moral za popolno diktaturo ali pa načelovati kaolscij-ski vladi, v kateri bod© imele tudii druge stranke svoj vpliv in bodo veto fašistov ski samovladi. stavile svoj DNEVNE VESTI ^TS \ nAHI ACT ! asimilacije, in niiliov verni izvršilni organ, nI IZ,I\/\ F \JUI rimska vlada, so hoteli Slovane, ker sav že Nizko podlost nam očita «Goriška j enkrat tu, potlačiti vse v ogromno .preiuro Straža , ker sme v številki našega lista j tudi če pri tem trpa njihovo gospodarstvo c3 20. maja t. 1. v notici ped našlo- in njihova davčna moč, sa-mo da^ ostaae v vom «Zvesti, toda slabi zavezniki» ugo tovili dejstvo, da italijanski listi spremljajo' s svojimi simpatijami gonjo par gospodo v razdiraleev preli našemu tržaškemu političnemu vodstvu. e. Goriška Straža» bi hotela uveriti, da se ni zgodilo podtcčjui fcfcircTskšfe mcsl kedikor traanj stalno Slovanov, kateri se bed** morali abslutno podvreči italijanskemu) sodnemu jeziku. Prav šemat^čno rečeno^ pomeni to: Volosko ^^^^ ^ ^ ^ - ______________ bo prva. etapa v asimilaciji, Bistrica pride j Opozarjajo se vsi člani, da se strogo drže pra-šc-le pozneje. Kdo je iega kriv? Kdot j3 vil. Društvene vciti « Šolsko društvo« podružnica pri Sv. Ivanu priredi v nedeljo dne 17. junija t 1. vrtno veselico na vrtu Narodnega doma v korist re-fekcije otroškega vrtca. S kakšno težkočo se danes vzdržujejo otroški vrtci je gotovo vsakomur dobro znano. Vsled tega upa odbor na mnogobrojno udeležbo. Planinsko društvo v Trsta opozarja svoje člane in prijatelje društva, kakor tudi vsa ostala društva, da priredi, kot je bilo že javljeno, v nedeljo dne 10- junija društveni izlet v jamo cDimnica» pri Slivju. Vlak odhaja iz Trsta, (kolodvor Sv. Andreja) ob 5V% ter prispe na postajo Herpelje-Kozana ob 6.20. Od tam peš v Slivje (2 uri hoda) kjer bo počitek in okrepčiio v znani go&tilni g. Bubniča. Preskrbljeno ie, da> bo dovolj mleka in drugih jedil. Nato obisk jame, katera bo ta dan razsvetljena. Jamo Dimnico Štejemo med najlepše bisere naše Istre ter se v svoji lepoti lahko kosa s postojnsko jamo. Jama je popolnoma dobro ohranjena, ker je Planinsko društvo vedno strogo pazilo na to, da se ne oropa. Društvo je izvršilo tudi mnogo poprav, tako da je jama pristopna tudi širšemu občinstvu. Tega izleta se bo udeležilo zlasti mnogo Istranov. Glede kosila, ki gotovo nc bo predrago, in glede povratka bo- pravočasno javljeno v *Edincsti». Nogometni odsek. S. D« «Adria», ima danes ob 4 uri popoldan skupne vaje na vežbališču pri Št Vidu. — Vodja. Pevsko društvo «IHrija». Jutri v pondeljek ckupna pevska vaja ob 20.30 uri točno. Prisotnost vseh člancv in članic obvezna! — Odbor. Javna knjižnica « Šentjakobske Čitalnice* posluje redno vsr.ko nedeljo od !0.—11. ure dopoldne v navadnih prostorih (stara polic: ja). Član je lahko vsakdci Vpisnina znaša 1 liro in odškodnina za uporabo knjig 1 11 """ iapa zvezo s «PiccoJom», torej naredno izda-jalstvo. V tem da je naša nizkotna podlost! Počasi, gospoda! To pet n? sme biti račun tako gladek in se nc sme likvidira ti pravda /. ene cinično psovko. Ni tako, kakor bi hotela ' to pot iztrgal par stavkov1 in jih porabil za napad na dra. Wilfana. Resnica, ki jo gleda naša javnost s svojimi očmi že vesi čas, odkar je posl. Šček stopil na na£c politične pezorišče, je namreč ta, da i t ali lanski listi — in ne le tržaški, am- pak tudi oni v kraljestvu. — sistematično ne in političnem cilju kot jc cilj nasilne in CP nvrvra IcfHlSrfno na gospcd-arrke pertr ebe pokra; cie in ljud- pcoo-Idne na 40-km p-regj (Bazcvica-Sežans stva? Ravnem vi, gospoda na Vclcskem, in j Lotkcv-Ba^c^vica). vaši drugovi šitro-ja Istre! Zaman kličete danes , da je ta ukrep gosj^odarsivii šked-Ijiv, ko ste včeraj kričali, da je treba v prvi vrsti fraznaredovati in potem da še-*e pride vse drtige. Sedaj Vam se svita, a ja prepozno. Žaliboig! ZaJiaj dober del posledic Vašega.zagrizenega početja bo mor?!o po nedolžnem plačevat* poleg Vas tudi naše ljudstvo. Naj bćl Vam bila to iola vsaj za bodočnost; zakaj pri tako nenarav- izrabljajo gonjo — ne Goričanov, temveč gonjo nekaterih gospodov — za napade, hujskanja in črne klevete na škodo našega političnega vodstva! In kar se tiče cmega članka v -, je resnica ta, da je cmcnjeni list objavil dolgo poročilo o «popolnem vtharju v slovanskem taboru^, naštevajoč vsa podtikanja, ki jih napei;a;of proti dru. Wilfanu ravno goriški razdirale! in predstavljajoč ga kot «ranjkega vcd*Ulja», ki nm je nepreklicno odzvonilo in ki se zastonj trudi, da bi s& cbdiržal na povriju, kajti mase slovanskega ljudstva da so ga popolnoma zapustile in šle za pesi. Ščekom. c Piocolc» j pojavil morski pes. je slikal ta « vihar s v našem taboru s tako j panju! slastjo, kakor d!a bi šlot za njegove- lastno Demisija fantovskih občinskih svetnikov slvsr. To je naravnnr kajti znano je, da si; v p-^ Včeraj so fašistovski citckiski Italijani ničesar bolj ne žele nego da bi sc; svetniki posfali puljafcemu, župana ste-cleće julijski Slovani medsebojno klali in mesa- I p:snro; povabilo1 in v popolnem sporazumu z dirtorijem pul/sk, fašja pcdaja'p podpisani domisvp kot občinski svetniki. povspešene asimilacije se mora koaiSečno uresničiti pregovor: Kdor drugemu jamo koplje... Vološki občinski svet je nato izrekel željo, podpirajoč jo s tehtnimi razlogi, naj bi se namesto v Kcpsru ustanovila zborna sod-nija na Vokskern, katera bi obsegala pre-ture: Voloskc-Gpatija, Bistrica, Čres in Labinj. Če se toi ne bi moglo zgoditi* naj bi ostala vokrškat pnetura kakor doseds^ pod Trstom ali pa da bi prišla pedi puljsko zborno« sodni jo. Tej umeslmi žel^i ®e radi pridružujemo in želimci najboljši uspeh. Pozor pri kopaesu. V tržaški; luki s© je Zatorej pioeor pri ke- našega vodstva orožje proti rili. Naravno jc tudi, da «Hccolo» smatra za svojo dolžnost podpirati in izrabljati v ta namen tiste elemente med nami, ki mu s svojimi napadi in s svojim obrekovanjem na naslov dija. v/ilian^, in našega Hsta dajejo v roke lastnemu krvnemu bi^tu. Na cinične psovke «Straže* in njene < klo-fule^ r.a papirjn, odgovarjamo s tem, da vzdržujemo naše? trditev, ki smo jo izrekli ob koncu naše notice, objavljene v Edinosti od 20. t. m.r to je da gospodje razdiralci tudi iščejo'in si želijo take pomoči. Za danes dodaiirno le toliko, da hranimo listino, s katero lahko dokažemo s črnim na belem, kar pravim*. Ko» pride pravi čas za to, jo objavimo, in teda; bo naše ljudstvo videlo, da ni to zavezništvo sanic, slučajno, ampak da ima tudi svojo stvarno podlago. Takrat se bo tudi videlo, kje je nizka podlost in — šc kaj več! Občinski svet Vclcskem in preuredba sodnijskih področij. Občinski svet na Volo-skero se je, kakor posnemljemo iz poročila objavljenega v < Eri bavil obširno s preuredbd Eodnijskih področij. Najbolj je zadela vološki občinski svet okolnost, da je bila odtrgana o i voloeko-opatijske pre-tur^; obširna občina Matulje ter priključena k bistriški pretuii. Prav iniajo vološki občinski očetje, ogromna bistriška pretura, ki sega od Kozine do Kvarnera in ki bo imela kakih 50.000 samih kmetskih prebivalcev, je upravni nezmisel, koristila bo malokaterim, mnoge in mnoge pa bo občutno oškodovala. Mi se jim popolnoma pridružujemo ter kličemo1 ž njimi, naj se ta krivica popravi in naj se posebno tudi popravi krivica, katera je bila prizadeta prebivalstvu v okrožju p od grajske preture z odpravo te preture. Glede predmeta se «t rili jamo z vološkirai občinskimi svetovalci, glede razlogov pa si domišljujemo, da smo mi nekoliko* b.olj dialekovitini Občinski svetnik inž. Perugini Nikolaj je namreč, ko je grajal odcepitev matuljske občine, poudarjal, da se tej odcepitvi protivila razlogi izrecno potitično-nacional-uega značaja, komunikacij in gospodarstva. Res f& to, toda za odcepitev pa so razlogi _asimilacijske t. j. raznarcdovalne poii- tiktef in bojimo se vsled tega, -da bo pametni glas vodoškega občinskega sveta, ostal glas vpijočega v puščavi Mcžje, ki oblačijo in vedrio na obširnem nebu julijske ker se je izza dneva kcinstitucije občinskega sveta političen položaj mesta temeljito izprem,enil.» Popravek netočne vesti. Stavbinska zadruga Julijske fckiG^itr nas napiošas, da opO£»o*rimK> čitatelje, da je vcel, katero je p;riras&la «G-ar. Straiža> z dne 14. i. m. št. 41, češ, da je Stavbinfka zadruga za Julijsko pokraj!no -XERG» propala, neresnična. in brez vs-ake podlage. Nasprotno-: Omenjena stavbinska zadruga da se nahaja v najboljših, gcspcdai-skih razmerah. — Ujits-ežano! — «Gztr. Straža» je najbrže za-mt.r ^ala omenjeno stavb, zadrugo z Unione ccoperativa della Venezia Giulia, o katere pel emu smo tudi mi poročali. Jasai vzori! Ljudska stranka, ki zavzemlje v političnem življenju čeheslovaške republiUc častno mesto, je iaicla te dni svoj kongres. V sprejeti resoluciji je rečene, da je soudeležba stranke na vlast? ne le njena pravica1, ampak tudi njena> dolžnost. Glavno glasilo čeho-slovaške ljudske stranke «Lid. Listy» pa je pisalo povodom leg& kongresa: «Ceil>csknraška ljudska stranka se zaveda svojih, dolžnosti, ki pli ima napram čehoslovaški republiki kot državotvorna stranka. Vedno je delala za ir;-ene koristi, za nje proč vit in blaginjo m bo c!elaia z največjimi na-pori, če tud? so jo vlade včasih po mačehovsko zapostavljale. Pripadnici «Ljud zun^im h^ y ta ^^ ^^ žc siiypiVl & Učnimi efektom in seveda iudi, le z c-zirom na etekteii, da oetafnejo vse tri sestrice pri življenju. Nenavadni porod je vzbuoiil v zdravniških krogih mestne bolnišnice veliko zaniiiiaaije. Zakonska; Pra-šclj lahko gledata zaupno v bcdočiioct giede potomstva. Iz dnevnika zlskovcev. V noeš od 25. na 26. t. m. so1 neznani tatovi obiskali prostore knjižnice «Pro col tura mazziniana»( 3ii se nagaja v uItcj Enocb Toti št. 4. Nezaželeni r-e čni obiskovalci so prišli v prostore knjižnice s pomoćia ponarejenih ključev. Niso se zmenili; za štcvJ&ae knjige, ki so bile uvrščene v otsarasi, pač pa so se posebno zanimali za pisaini strenj, ki se je tudi nahajal v knjižnici, zato* so ga liejpo cdssesli s seboj. Včeraj zjutraj je neki usiužbeaec knjižnice cikrid iat\ L^o Ler jot nsananil na kve-shiri. tj ter obves-til o dogodku tamošnjega zdravnika* Ta je prehitel na lice mesta z dvema postrčžaikc.Hur ia pregovori! blaznico, da je stopi|a v avtomobil, ki r® je prepeljal v mestne bolnišnico. Tam je bila ženska identificirana za 31-Ietno Ano Avoscan, stanujočo v ulici Altana št. 1; sprejeli »o jo v opazovalnico. — Mornar Trifun R., star 60 let, Stanuijoč v uiici Petronio št. 2, je hnel pred sinočnjim v svojem stanovanju hud živčni napad, tekom katerega se začelo možu blesti; v svojem bolnem duhu je videl razne sirašn-e prikazni, vsled tega je rjovel, da so bili njegovi domači prisiljeni klicati ca pomoč zdravnika družbe «Treves», ki fe da! blaznega mornarja prepeljati v mestno bolnišnico. prednašajiim. t_ Svote usne t nI iko stremljenje je g. Kumar doksuzal tccej žc z izbiro skladb. Kritik mu očita, da si je s tezn naložil breme. Žc vnaprej, da mu je bilo rnano, da mu r.e bo mogoče brez zadostnih sfoupnifhi vaj, deseči iste opilje-nosti; kot jo je Sokolov v otročie lahkih skladbah. S te^a stališča fiaj bi g. Kumar revidiral sestavo sporeda. G. kritik' je pozabil da bi, pri programu iz najlažjih skladb, še vedno manjkala prepo-potrebna zdresirana četa. S tem ?e zagrešil toliko, da je negiral celotno hotenje tega zbora, ter mu napisat smrtno obsodbo: Če zbor ; se zaračunajo seveda posestnikor.i. — Tal <* okrožnica. Kdor bi te okrožnice ne bil dobi, naj bo s tem obveščen. Kakor že v okrožni« I omenjeno, bodo cd finančne oblasti odobre* 1 obrazci po-sebne vrste in tako sestavljeni, d 1 se izpolnitev obrazcev na podlagi razlage \ posebni brošuri cnostavi in pospeši. Županstvi že naročiiiejo obrazce jji brošure, ostala na£ pa podvizajo, ker prihodnje dni že prinesčjo našj listi kda?. kje in po čem se dobe naročene tiskovine, Pošil;anje po pošti bi trajalo predolgo, zvezano bi biio s precejšnjimi stroški, zato s* izognemo tam ne prilik a m na ta način, da pošljejo županstva, oziroma tozadevni uradi, kfet nima dovolsirh* skuiaiib vaj (teh je treba par- SQ ^ ^taroviH,' kako osebo po dotične tisk o krat tedensko) naj ne nastopa, ampaik čaka ugodne prilike, da bo lafoko zadostno pulil. Nai se pa, ta pTilika ponudi čez dolga leta ali nikoli — to j« menda vseeno! Celoten očitek te torej da združiti v to, da se aaj ne nastopa1, do&ler ni tehnične dovrse- ucs.iL „ .. t To njegovo m ne« je, je pobožna zelj-a v sen. Artis-t pri tej ielii vstavi m nima drugih zahiev, ko je to doseženo. . Umetnik polje življenja. Ne zatira ga v sebi do trenutka ko doseže artistično dovršenost. Tudi vsako njegovo artistično še nedovršeno ustvarjenje je prepog*«o z duSevnostjo. Učttelj&ki zbor pod vodstvom g. Kumarja je prvi, ki je našo pesem umetniško reproducira!. Duševni zanos, ki ga glasbena umetnost vzbudi v poslušalcu, nas fe objel, segel nam v srce, dušo in duh, ter nas izstradane dvignit do božjega razpoloženja v katerem se redijo ljudje čisti v hrepenenju in jasni v razsojanju. G. kritik je pa kot specijalist petja ponevedoma nastavil uho kot silo, ki naj pretehta kar 3313 »kozi njega v srce. Čut nai cdloči kaj sme v čuvstvenost Znr.r.o je psihološko dejstvo, da U čuvstveno«t neprimerno tankočutnejša od užesa, naj bo še tako opii-eno. Vse kar je ne-lepc$a in ^cc^ivega bo ona zavrgla . I udi stvari, ki j&i opiHeno uho brez škode pre- nos p V Wfe ffce je lila ta svečani dan umetnost. t« m _ f • V '___ , I In •i!/'* 1 vine. (Iz pisarne Zveze slov. Županstev.) Iz Slapa pri Vipavi. Na binkoštno nedeljo je priredilo tukajšnje «Slov. izobraž. društvo* res lepo uspelo veselico. Obiln-o. zavednega občinstva od blizu in daleč je napolnilo vel&o novo averauo g. K. Bone ta, ter z vso napeto>-stio sledilo izvajanjem programa, zlasti pa ljudske igre «Veriga®, iz katere se zrcali nauk: Kako strasti iz malenkosti prorojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in, išče v temi, kar ii je v pogubo, ne vidi pa velikih, resnih ciljev, do kterih vodi pot Ljubezni, kakor pravi sam pisatelj v uvodu. Pohvalno moraia omeniti na splošno gladki nastop pogumnih igralcev. Iti so do mala svoje vloge izvrstno zadeli. Posebno kuplet »Gospodične i» dekleta* t« občinstvu kot nekai či&to novega v tem okraju jako ugajal in poslušalce popclnonaa zadovoljil. Tudi petje bi bilo prišlo gotovo do večje veljave, če bi gdčna pevovodikm.:a sama dirigir-rala, kot pri *Vcnčku narodnih pesmi«, ki ga je zbor krasno zapel. Vsa čast zboru in njega vrlemu, spretnemu vodstvu. Vsa hvala tudi tamburaškomu zboru iz Sela, ki je občinstvo med odmori kakor tudi pozneje pri pre-sti zabavi primarno in lepo zabava!. Končno bodi tu izražena najsrčnejša zahvala vsem igralcem, pevcem, in njihovemu vodstvu, mladim deklamovalikam za ve5 njihov ... v cdfeknjene kamrice — bi rekel Cankar. in požrlvovalnoct pri učencu, g. Bcnetu Kdcr zaaisntaril zapab svoje kamne e, m " tudi ob iz) priliki mogel zarjavelega odpaknitL Ta ncjvzvišfene)sa stran, ni našla v kritini naj-ms^rSega cdseva in zato je kritika enostran- ska. Književnost !n omafnost H KRITIKI O KONCERTU ZBORA «UČIT. ZVEZEK) Saj se kritikam ne. pi5e epilogov. ICritika bodr svojevrstna umestna: odsev vtisov, ki jih je vzbudil pred nas postavljen umotvor. Kot taka je ogledalo, ki ima svoje dopolnilo v umotvoru samem. Na koncertu so bile poda-ne vse pevske skladbe do potaricosti plastično in z življensko Bilo. Stedn*a je v prvi pesmi bohotno vzkipela do de monizma, katerega doživljamo le pri velikanih. Utelešene smo videli torej zahteve, ki jih kot glavni pogo$ stavimo vsakemu produktivnemu in reprod.i-fktivnemu ustvarjanju. Pisec kritike je ob oceni Forsterjevega zbora izpovedal to prepričanje o produktivnem umotvoru. Celotna kritika pa kaže, da je njegovo prepričanje o reproauk'cijr povsem obratno. ♦) Prip. uredništva. Objavljamo ta odgovor na kritiko g. prof. Sonca o koncertu pevskega zbora Zveze učiteljskih društev v dokaz naše nepristranosti. Kolikor je naša naloga kot političnega glasila, smo storili svojo dolžnost: iz-re*kli smo svoje iskreno zadoščenje nad prireditvijo, ki je pokazala razveseljivo m vse hvale vredno stremljenje našega učiteljstva na glasbeno-kultur nem polju. Naš list je tudi brez vsakega pridržka storil vse, kar je bilo v naši moči in s čimer smo mogli iti prirediteljem na roko. Strokovnjaško oceno pa smo prepustili glasbeniku, ki ga naša javnost priznava kot poklicanega. Naravno fe, d* smo mu pustHi pri iem popolno svobodo, da izrazi svoje mnenje po svojem prepričanju Id pod svojo lastno odgovornostjo. Isto velja tudi za pisca današnje srotikritike. so ctregi ravno napram zunar.iji opilje^osti, izrekli zele pohvalno*. Na^trc-ž'ji medi njimi piše v *Csservatore tri-estno» med drugim: Zbor poseduje po želez-nen zakonu; zborovega petra disciplinirane glasove, ki zaduM vso egoistično ekspanzivno^, da trpo-debi vse elemente v muzikalnem o-vir ju, zamišiienein po avtorjih... zasluzi oao-bravacje aarasii zmožnosti v podajanju na.;de-Ukatnejfih in na^različnepih barv in ritma. Bodi ponovljeno, dk je ta sestavek napisan v direktivo javnemu mnenju za razločevanje umetnije in umetnine. _ Miroslav Logar. Tboma L.. Lokalna žc/eznica. Komedija v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Izdaja «Zveza kulturnih društev». Založila Tiskovna zadruga v Lftibljanf. Strani 84. Cena s poštnino vred Din 13.50. , Peti zvezek zbirka Oder, kj jo izdaja tiskovna zadruga v Lrubljani, priraša izvrstno Thomejevc? komedijo Lokalna železnica. Priporočamo jo vsem podeželski modrom. za brezplačne cdstopitev dvorane, ter vsemu občinstvu, ki je poselilo veselico v častnem številu. Tolmin. V četrtek, dne 3?. maja, nastopno učiteljiščniki z Ganplevo štiridejanko Sin . Dobiček je nasneiren »Dijaškemu podpornemu društvu v Terminu®. Tolmin. Občni zbor »Slov. planinskega društva v Tokninu» bo v nedeljo, 3. lunfja ob 3. popoldne v prostorih gostilne g. ?£k".ža pri Sv. Luciji, — Spored: Poročilo o Jelovanju 1. 1922. Volitev novega odbora. Predlogi in slučajnosti. — K obilni udoležbi vabi odbc.r. Vesti s (igriškega proslava obletnice vojne napovedi v Gorici, Gorica se jc odela v praznično obleko, vsa polopija so okražena z zastavami, na Korzu so postaviH na raznih mestih pet slavolokov s patrijotičnimi napisi. Cel dan je vladalo po ulicah žhalmo vrvenje, gostje iz cele Italije so prihajali in odhajali. Ob 11 in tri četrt se je zbrala na vežbališču goriška posadka in drugo občinstvo k službi božji. Točno opoldne so zapeli zvonovi goriških cerkva, iz sv. Marka in iz kalvarije so izagrmeli topovi, nastopila je minula one pobožne zbranosti, ki jo jc predpisal celi vojski vojni minister, — Ob 6 S op. se je začelo zbirati goriško občinstvo na !oc2iu, v Viaie XXIV maggio in pri kapuci-nih, da pozdravi osvoboditelja Gorice, poveljnika III. armade vojvodo cFAosta .katerega prihod je bil napovedan. Vofvoda se je pripeljal okoli sedme ure in se je takoj napotil na pokopališče junakov v Via Cappuccini, kjer je ostal pol ure. Po končanem obredu se je vračal a svojim spremstvom peš po Korzu. Zvečer so zagoreli kresovi na Sv. gori, na Podaabotmu, na Sv, Gabrijelu, na Kalvariji in vseh onih višinah, za katere so se bili krvavi boji. Učiteljsko društvo sežanskega okraj« bo zborovalo v Sežani, dne 7. f*mi£a t. L Dnevni red: Crtanje rapt^nik'a zadnjega zborovanja. — GIBANJE TEČAJEV NA ITALIJ. BORZ?. V Trstu, 24. maja 1923. V teku zadnjega tedna se je opažalo na vseh italijanskih borzačl močno nazadovanj« tečajev. To nazadovanje se je začelo pojavljati, čim je bil objavljen govor finančrjega ministra De Štefanija, medtem ko se j« splošno pričakovalo, da bodo tc velike in ns sploh zelo optimistične izjave finančnega mi instra pospeševale dviganje tečajev, ki je t. -krat precej vidno prevladovalo. V prvem hipu se je mislilo, da so vzrok padanju tečajev politični manevri, finančnikov, ki ne soglašajo z gospodarstveno politiko sedanje vlade. In vlada je res odredila preiskavo, kJ na> bi izsledila špekulante, ki delajo prtAl prizadevanju vlade, da bi se višina tečajev — posebno tečajev državnih vrednostnih papirjev _ dvignila. Vendar pa prevladuje mne-nie, da ne bo dala ta preiskava mkakih praktičnih uspehov in da je treba iskali vzroke padanju tečajev v prvi vrsti v teumki borznega poslovanja. Listi so objavili podatke o znižanju primankljaja v državnem proračunu že par tednov pred govorom finančnega ministra, tako da ni rudii govor sam finančnim krogom nič novega. Na drugi strani pa so povzročila nekatera mesta v tem govoru mala nerazpoloženje. To velja predvsem gleoe tistega mesta. na katerem je finančni mtnisrtej omenil težkoče pri uredbi proračuna državnih železnic in pa načrt za uredbo državnih dolgov v inozemstvu. Kot nadaijni vzrok padanja tečajev pa fe treba tudi omeniti dejstvo, da je prejšnja precejšnja višina tečajev dala haussier-jem priložnost, da so napravili s svojimi Špekulacijami obsežne dobičke. Pri nekaterih borznih vrednotah je to dejstvo povzročilo precejšnje padanje tečaja, kJf«b temu da so dotična podjetja zvišala svojo glavnico in da pomeni tako zvišanje gospodarstvenih pobud. Največja italiJanAj paroplovna dražba, .Navtgarfone italiana» v Genovi je zvišala »vodo gLavaiod od 150 tka 300 mil Jonov lir. En dal đelnle U družbe, ki i* nastal«, podom sfcvnttv« | 1 plovnih podjetiK «Florio» in «Rub»ttino» Poročilo odbora. — Volitev odbora. — Vofi-I^^,™. ^^------— - . . tev delegatov. — Raziuk — Nihče naj ne.vzame baje «Banca oonmerclai« ftalna«« m manjka. i nekoliko genovski* krajevni bank O V Trsiti, đoe 27. ma=a 1923. ia fovanjem *Banca comnierciale itallana» se je Izvršila tudi strnitev družb «Ternt» in • Carburo» in prva imenovana družba je zvi-ftala svojo delniško glavnico od 80 na 120 In zdaj pride menila najtežje umljivi nauk', ki je pa po formuli enostaven in preprost, a ga ravno radi tega vsaja prezre: Ne posveti 9e sportu. Će misliš »amo na dirko in če sanjaš piilionov lir. Nayd Sabaudo* In več loxn-! drugl «««J5peh; te izloči brez drugega iz vret L „ p J jmlr jt *_ — • •___ i t •< . . . . i crvm-^ntlrmr HipLi i« e! /lnhrrfc 7annmni 1P Vi- to pijemontskih električnih podje- Na «plo$i*> ae lahko reče, da so državni papirff vsled padanja tečajev manj prizadeti športnikov. Dirki, in to si dobro zapomni, je namen, da poda športnikom, posameznim kot skupinam, priliko, da spoznajo, koliko so napredovali v svojem trudu. V svesti s£ moraš drugi efefcfiT Pefoćbtotni ' italijanski [k^ da pomeni Spori: telesna vzgoja posamez-•Aonsoli* za prihKžno eno liro. Mnogo večji [jdca m na ta način skupnosti, manjše ali večje, pa fe bil padec pri bančnih delnicah. Tako »o nazadovale n, pr, delnice «Bane a d'It*lia> eliem samem tednu za 40 lir. Zelo znatno je bilo tud| padanje železniških delnic, pri Čemer so znatno vplivale vesti o skorajšnji od-Bajt nekaterih državnih prog v najem zaseb-btk«n. Dosedanja razprava ▼ parlamentu o carinskih tarifah ni fcoela rta tečaje delnic Selezmske industrije Še nikakega vpliva, ker te je pokazalo, da vladajo med parlamentarnimi strankami velika nesoglasja: glede Uo-docih carin na železo in jeklo. Tako je n. pr. tned socialističnimi poslanci nekoliko pristašev sistema popolne svobode trgovine, medtem .ko so se trsti socialistični poslanci, katerih volilci so kovinarski delavci, izjavili solidarne z delodajalci ter so nastopili za za-fcčiino carino v prilog proizvodom kovinske Industrije. Ravno tako se zdi, da se naziran-nia o teci vprašanju niso še razjasnila tudi v fantovskem in popclarskem taboru. Zadnja poročila o položaju italijanskih emisijskih bank kažejo, da je napravila defkcij-ska politika v zadnjem času zopet par korakov naprej Zadnje poročilo Se nanaša na mesec marec in kaže, da se je v tem mesecu zmanjšala svota bankovcev v prometu za 118 m i] jo nov lir. V zadnjih dvanajsetih mesecih pa se je ta s vola zmanjšala približno za eno miUarao lir. V finančnih krogih se diefiacijska politika emisijskih bank deloma obsoja, ker da povzroča obenem tudi krčenje -trgovinskega poslovanja in cvira svoboden razvoj gospodarstvenih sil. Kljub temu pa je treba računati s tem, cla se bo deflacijska politika na lijevala še z večjo doslednostjo, kajti znano je, da vlada tozadevna priazdevanja emisijskih bank odobrava in podpira. NAŠIM KOLESARJEM NA ZNANJE, kot je ipač prodrla vežba v manjšo ali večjo maso ljudi, čim večja plast se bavi s sportom, tem boljše za dotični narod, ker čim večje je njegovo zdravo jedro, tem bolj se bo narod ohranil svež in zdrav. Da postaneš dober kolesar, se ti hoče smotrene, zdrave trenaže. Najboljša vadba pa je edino le izlet večje skupine do kakega bližnjega cilja, kot se to zdi boljše kolesarjem. V začetku je priporočati bližnje cilje, da se potem popelje vesela kolesarska vrsta tudi po dalrši progi do bolj oddaljenega cilja. Da pa bi hotel kdo doseči gotov uspeh na kaki poizkušnji, t. j. pri dirki, brez take trenaže, je izključeno. Trenaža tile pred dirko, ne samo da ne prinese zaželjenega uspeha, temveč škoduje celo kolesarjevtemu zdravju. Kolesarju Pa« ki &e je pridno udeleževal izletov, kjer je premagal v družbi veselih svojih sotovarišev z la&feoto vsako težkočo, ki mu je postalo ca ta način kolo sredstvo, da pohiti ven iz domaČega kraja v druge doslej neznane mu kraje, ta je dosegel brez druzega svoj cilj. Okrepil se je na zdravju in duh se mu je osvežil, čutil se bo veselega in krepkega, vsakdanje delo mu bo šlo lažje, dosti lažje izpod rok. Pri dirki pa bo videl, da mu ta ne nudi bog-vedi 'kakih težkoč, ker bo z vztrajno a obenem neutrudljivo trenažo bo brez napora tudi tukaj dosegel svoj cilj. Kolesarji torej: Pridno na izlete! Nte vem, koliko smem upati, da bi eden ali drugi naših dirkačev dosegel kako mesto v mednarodni športni vrsti. To pa je gotovo, da ne smemo zaenkrat na kaj takega še misliti. Da postane človek kolesar prve vrste, se mora baviti s to stroka prilično več kot leto dni. To samo na znanje našim začetnikom, da g i ne bi ustvarjali nikakih Htuzij. Se na nekaj bi opozoril naše športnike. 'Ne ozirajte se preveč na javno mnenje. Pri uveljavljanju, pri dirki, vidi masa le prvodošleca, slavi v njem zmagovalca, dasi nima pravzaprav prvc«došlec ve-nobene zasluge na zmagi. Marsikateri tolesar ?e zaostal, ker je imel to ali ono Mali oglasi •e ra&majo po 20 stot bessds. — Najauinjša pristojbina L 2__. Debela črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.— Kdor išče službo, plača polovično cena OPREMLJENA sobica ae odda spodični pod dobrimi pogoji, upravništvu. pošteni go-Naslov pri 751 M FBI .IRANA soba se odda eni osebi eventu-elno zakoncema. Via Galileo 18 pritL, desno. 745 KOZO dobre pasme s kozlićem prodam. Via Celogna 92 746 DNE 10. junija t. L ob 4. uri pop. se bo prodala na javni dražbi v Bol juncu hiša Št. 74. Na- tančnejša pojasnila daje Karel Kravič. 747 Ape-i nezgodo. Dostikrat pa je moral boljši kolesar ninski pokioiok, t j. 3000 km v maksimalnem' gledati na interes druStva, ki ga je zastopal in času 19 dni. Dirka je razdeljena v etape to!Prcv,zeti borbo z drugimi kolesarji — nasprotje pravi, da je ce-oktipno proga razdeljena v * niki, da je omogočil tovarišu iz istega društva manjše prege, od katerih ima vsaika svoj cilj.! zmago, samo da je rešil čast svojega društva. Kdor preteče celokupno progo z najmanjšo{ Sfploh z eno besedo: uspeh dirke se ne odloČi liporabo časa, je zmagovalec. Da zasleduje vsa i tik pred cilfem, temveč tam kje v sredini pro-država z zanimanjem" potek te dirke, je um- i £ei kjer se bije med posamezniki in skupinami Ijivo, ker je io največja dirka v letu in v ka-!Huta borba za uspeh svoje barve. Naj bo ta-leri si pridobi zmagalec ime ^Prvaka v kole-! kim dirkačem v zadoščenje, da so vsaj moralno sarstvu. i zmagali. To je treba naglašati radi tega, da se Petek i e krae pa zasleduje tudi vnanji sport-' ne bi kak kolesar pri neuspehih ustrašil in za-ni svet in na ta način bo doznaia za vrline po-' Pestil svoje koto. sajneznih dirkačev vsa evropska javnost. Ne! Športnim društvom je torej v glavnem skr- _ 1: ~ -____ ■_____i„; ____T* . T i - I kati Ai LrlocapcL« mt Evropski prvak v boksu Vander Veer se je ' ne ki ncbenfo Športno društvo nič srečal v imenovanem mestu z italijanskim bok-! ker so taki kolesarji po navadi ne vztrajni, carjem SpaHo: Kako veselje je zavladalo po' Na5 narod, ki je jasno pokazal, da ne zao-kraljevini, ko se je doznalo za rezultat, namjstafa v kulturi za nobenim drugim, mora v kažejo poročila časnikov. Zdaj šteje Italija v kratkem pokazali, v m bukov gozd, voK, krave, prašiči, ovce, vozovi, popolnoma novo pohištvo se za L 60,000.— proda. Naslov pove upravništvo. 717 ti Jugoslavije dober glas o tamkajšnjem športnem snovanju. Da so dosegli že lepe uspehe, imeli itak priložnost citati v < Edlncsti» nri poročilu v nogometnih tekmah z Nemci in dr. O našem^ športnem gibanju sploh sem spre- govoril zadniič par besed. Danes pa hočem spregovoriti par besed le o eni stroki sporta, t. f. o kolesarstvu. Naš človek ima po večini samo turistično kc'o. To je naravno; kupil si ga je, da se po-peJre ž njim na delo, da s?a poda v prostih urah v mesto pc raznih cpravLih, kaj bi torej ima v glavnem namen1, da združi vse kolesarje, ki so prežeti od najboljše volje do dela. F. — ač. KRASNO POSESTVO z dobrcidočo gostilno, ob glavni cesti, oddaljeno četrt ure od glavne poŠte v Ljubljani sc radi preselive proda: Obstoji iz lepe hiše; v pritiičiu 3 gostilniški prostori, kuhinje, klet in pritikline; v prvem nadstropju 8 lepih parketiranih sob, kuhinje, kopalnice in pritikline, gospodarsko poslopje, hlevi, velika vinska_klet, garaža 4 sobice za posle, velik kostanjev m velik zelenjadni vrt. Povsod voda in elektrika. Vse posestvo v skoraj novem stanju in ograjeno z novo masivno betonsko ograjo. Proda se evenfai-elno tudi z vsem zelo velikim gostilniškim inventarjem ca 80 hI vina in vinsko posodo. Cena po dogovor«. Naslov pri upravništvu < Edinosti». 725 Stroji za žilo Velika izb era mlatilnic.in ventilatorjev za pšenico in drugo žito pod ugodnimi pogoji. Ing. Righi & Vidovich - Trst Via Sanita 8 (vogal via Porporella). Zdravnik dr. CICERO MICHELANGELO In zobotehnlk FIEL sprejemata o Sv. Petru na Krasu Stev. 69 vsak dan od Z do 3. ^ Stolni dohodi. VABILO na redni občni zbor MMttillKiiiinfr Krilo sM reg. zadruge z neom. zavezo ki se bo vi^H v nedeljo, 3. junija 1923 ob 11. url dop« v prostorih posojilnice« DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva. 2. Poročilo nadzomištva. 3. Poročilo o reviziji izvršeni 27.-28. 3. t. L 4. Odobritev računskega zaključka za I. 1922. 5. Slučajnosti. SV. KRIŽ, 20. maja 1923. Opomba: Ako bi ob določeni uri iie bilo navzoče po pravilih določeno število članov, se bo sklicalo pol ure kasneje dragi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov. (280; JUSTA SUBAN lovi vzorci BABICA diplomirana, sprejema noseče. Lju-bez niva oskrba, tajnost zajamčena. Corso Garibaldi 23/1. 728 NATAKARICA, 26 letna išče primernega mesta. Naslov pri upravništvu. {743) ZAHVALA. Vsem blagim osebam, ki so hotele biti na kate-risibodi način soudeležene naše ža'osti po našem ljubem sinu . MlfU (HM kateri je nenadoma preminul v Ljubljani, v torek, •2'2. t. m., izrekamo naisrčneišo zahvalo. kupoval lahko dirkalno kelo, ko mu to v ta m., izrekamo najsrčnejšo zahvtL namen ne bi služilo, ker ni tako trpežno. Radi tega pa se je nekako vcepila našim ljudem ir.isel, da se ra mort;o baviti s sportom, ker ri njih kelo pripravno z? to s«vrho. — Zgrešeno, popoln c na zgrešeno! Za vsakega začetnika je naravnost pripo-ročljivo, da sc vadi in uri s turisličnim kole-T'•■nt. Na'hoijši dirkači so se ga v svojih začet-■nih vr«Tah posluževali; saj ic stvar koncem Vonca naravni: ko .prestoli pozneje kolesar k vaji z Lahi iim kolesom, mu. stvaj* ne dela noter/i h težav več. Je ista stvar kot s kovačem, kateri hve vedno s težkim kladivom: ko bo prijel lažji bat v roke, bo delo lažje oprav-Ijal. V; dim c torej, da pose Konkurenčne cene. naročila pisati na gornji naslov. PODLISTEK VvILKIE C0LL1NS; v ^elem 88 IZPOVEDBE GOSPICE HALCOMBE Grof Fcsco je prišel na postajo poojo. Ko £a je vprašala po sestri, ji je reke) (kolikor se je spominjala), da jo namerava ravnokar peljali h gospici Halcombe, Gospa Gly2.25.— 02.7:» 21.90.— 22 J3 11.75.— 12.'Jo 0.03-0 0.0410 20>0 20.90 137.75.—333.10 314.—.—377.— 9;?.70.— S £.90 egrsVe krona . • d ržššš*?© I ._ I Lal Velika zaloga vfna, žganja In likerjev Ie;a, je ta petrolejski imperializem izzval med njuni močno teikmorvanje, ki pa se je že izpremeniio v pravo in precej osf.ro r.asprot-sivo interesov. To nis-protstvo se )"e začelo posebno mo6no in ostro očitovati med Anglijo in Zedrr-enimi državami in petrolej se označa bolk ustanovljena leta 1878 Trst, vla S. T. Xydlas Sft. 6, tafafaa 2-8€* Varfno v zalogi in po cenah izven vsake konkurence: pristen istrski troplnovec, kraški brinjevec in kranjski slivovec. - že sedaj kot ono u-sodno sporno >a- Lastni Izdsikl : sumeča vina kakor Šampanjec -led katerega si bosta obe angiosak-! šumeči istrski refosk Lacrima Cristi in druga. soriški državi skočila v več ali mani oddal;eni SpasiaUSets S Jajčji konjak in Crema maršala ter i o -seda kajti bodočnosti v lase, da se potom vojne odloči, kdo bo resnični gospodar svetovnega petroleja in dosledno tudi svetovre industrije. Že zgoraj imo rekli, a svela zavzemajo motorne latle že da-les 12/®. Na motorni ladji je mnogo več /rostura uc^o na parniku In obenem i i je po: ♦rebno mnotfo s>iar."t c<32b:a. Tčvio iabko peliej Ticiorna ladja 5500 fen isti tovor kot parnik Cf:C0 tenami. Za i>oj|on ie najbcl*ši Dieselov m^ tor. Sedaj se že gradijo velikanske mo ora; ladje. Tako jc n. pr. Union Steamship Co. '.T Hew Zeeland narejila v Glas^ov/u motor:'^ Ia;i;>, ki bo inela 22.000 io v Ua « . = Q S,S . SI -O JI g M Bt >Z Bt XI N > fco « S s ^ n đb ° cc A 2 « c; i c c N g^ n ^ c S - > aj M * «J CB « ^T^ acN& C K mJi -o "K jt i- v H -z .ii iu c-r 5 u as ^ 3 B O o 3 o "O ci ja; (M M O M Vi C. 23 > Se tupio priporsča ER§|a €u(iy sodni izvedenec Piazza Cavour štev. 9. MEHANSKI Platišča L 10.—, zračna čreva L 3.—, verige 8.—, teki Lil.-, pedali L 11.50, cevasta platišča L 30.—, ključi L —.80, zavore L 11.50, ročaji L 13.—, krogle 144 L 2.—, ročniki L 1.— i. t. d. „LA CICLIQUIDAZIONE". Trst - Via Rossini št. 30, vrata 14 - Trst 6I0VAHHISFERZA Trst, Oltt l Francesco ffflsslsl 6. Zaloga in izdalevalnica majolilniK in teteznih peči In štedilnikov. Izbera plošč za kuhinje, kopeli in klosete. Zaloga plošč iz tirolskega in navadnega litega železa, vrat in pečic za ognjišča. Izbera keramičnih in cementnih opek. Sprejemajo se naročila in popravljanja peči in štedilnikov. (50) BAtIKA CENTRALA TRST " Delniške siavnlcn L 15,800.003 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. AfUiranl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-visad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: VALPARAISO: Frank Saksar Stata Bank Banco Yugoslavo do Chila Izvršuje vse banine posle. par PREJEMA VLOGE no braniine Knjižice in na tekočI raiaa ter Jih o&restale po 3V/o. Na odpoved vezane vloge obrestuje po naJugodnejSh pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučafa. ===== Dajo v najem varnostne predale Csaffea) = Zavodov! uradi v Trstu: Vla Cassa dl Risparmio štev. 5 — Via S. nicol6Stov. • i&m n 1463, \m. im iiiHiH m\w tf m u 12.11 u o POHIŠTVO lastnega Izdelka v vsakem siosu. — ¥eiika isbsira popolne opreme za hiše, pisarne in s&stslfts* cona Trst - Viale XX. Set!@ml»re 33 — Trst (palača Ed@n) Telefon 34-34 bls (87) Tefefon 34-34 bis B _____________________ i.l ■Bila HIIBH aiia H llBfiattKBH OUALK3 & KIKELJ GORICA — VIA DUONO ŠTEV. 4 - GORICA Velika zaloga domaČih dvokoles. Dvokolesa Inozemskih tovarn .,Styria" L 530. „Puch" L 596, „Waffenrad" orig. — Šivalni »troji i „Neumanii". „Oritzner*4, „Kaiser*4, „Rast St Gasser" za dru2inef za krojače in za Šivilje. ' Stroji za umetno vezenje« gramofoni in \si posamezni deli zgoraj imenovanih stroje r. (22$ Vse poprave se izvršujejo z vso točnostjo In trpežno. 1 Ljubljanska kreditna ban Podružnica v Trstu. 2 Vogal vin UolMo 27 — Vla 30 oftoDre 1] Izvršuje vse bančne posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinaije. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje ffF* po 3 3|4 °lo netlo **5®es Vloge na tekoče račune po 41|2°|0 Vozane vlogo obroslujo najugodnejšo po dogovoru. Glavni sedei banke: LJUBLJANA. Podružnice: Bre2lcev Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metković, Novisad, Ptuj, Sarajevo, Split. DelnKka glavnica In roserve s Dinarjev 38,000.000.— TeL št. 5-18. Uraduje od 9 do 12y2 in od I41/, do 16.