KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, RAZISKAVE IN
KUMstm liUSnjUlNJSM Ar AHA II, NUtHANJA UrHtMA, HHULtSNA UH
goreli)^ RAZVOJ, finance mau gospodinjski aparati, naravno zdravilišče
^6,5. junija 1991
Letom.
Številka 21
^niembni koraki Za varstvo okolja
konSa/P° zaradf poostrenih za-Hl s*'h predpisov, temveč tu-v«-'?8 splošno, odnosu do SDrJr* oko,ia v Gorenju Go-^apo'n,S*, aParati’ že nekaj let PVred namenjajo posebno m*°rnost.
^dn na*POrnembne^e korake v Postlern basu sodi sprememba sk„ °Pka cinkanja v Galvani. S ,'uPnim ^njakov
Pdim prizadevanjem stro-stro^koy, tako v Galvani kot v
sPori- ■ h službah Gorenja Go-Post'n*ski aparati, so spremenili atlja°Pek cinkanja. Na liniji cink-Oftl, na obešalih so nov post-junii Uvedli 27 maja letos, od 1. nova naPtej pa je predviden tudi cink Postopek cinkanja na liniji ope?nia v bobnih. Za nov post-tr0ll( ,e značilen nov cinkov elek-Prjjg^.^sebuje manj okolju ne-
Postal*e i® predviden še nov lOog ek Itromiranja na liniji Sgi ^i bo še večjega pomena, ka /00° iz tehnološkega postopki „ ranili cianid in klor. To bo in s Najpomembnejša pridobitev ^6ni| 6rn b°do bistveno razbre-ž 2 ' Centralno čistilno napravo. Iti ®V6stno uporabo preparatov, G0r okolju manj škodljivi, si v ?adev*U GosPodinjski aparati pri-v0r da bi že pri samem iz-Drija bil vpliv na okolje kar se da 6n' smo že slišali večkrat
Kolektivna
pogodba
	Gorenje
ni—	Procesna oprema
Po n',ar|i Gorenja Gospodinjski aparati na liniji za cinkanje dnev-I, ^vrsinsko zaščitijo tudi do 8.000 različnih polizdelkov. Mara ^)V 8lm°vič, v Gorenju 12. leto, pri nalaganju različnih polizdel-
Ceprav so bila pogajanja dolgotrajna, je na koncu vendarle obveljal sporazum vseh, tako delavcev oziroma sindikata, kot vodstva, da zaradi dokaj nezavi-diljivega položaja podjetja v svojo podjetniško kolektivno pogodbo, katere osnova je od letošnjega aprila veljavna branžna kolektivna pogodba, zapišejo le minimalne zahteve. Seveda prav zato veljavnost pravkar podpisani podjetniški kolektivni pogodbi poteče že aprila prihodnje leto, ko naj bi v podobni sestavi ponovno sedli za pogajalsko mizo. In, če
Novo podjetje Gorenje IPC
V	Gorenju Gospodinjski aparati je bila v ponedeljek, 3. junija 1991, ustanovna skupščina novega podjetja Gorenje Invalidsko podjetniški center ali krajše Gorenje IPC.
V	Gorenju Gospodinjski aparati, kjer je med 4800 zaposlenimi tudi 265 invalidov in vsak mesec do 350 rekonvalescentov, seveda odločitev o ustanovni takšnega podjetja ni dozorela čez noč. Gre za rezultat projekta, ki naj bi omogočil, kot je dejal njegov vodja, Jože Angeli, da problem
OBNOVA POLIURETANSKE LINIJE V HLADILNIKIH
— V obratu Hladilniki Gorenja Gospodinjski aparati so pred nedavnim končali kompletno obnovo linije za polnjenje obodov hla-dilno-zamrzovalnih aparatov s poliuretansko peno. Hkrati z obnovo celotne linije so preuredili tudi krmiljenje z elektroniko. Pri tem so se znova s svojim znanjem in izkušnjami izkazali strokovnjaki Vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati. Na obnovljeni liniji dosegajo zelo dobro kakovost, saj je z novim elektronskim krmiljenjem zagotovljeno tudi lažje nadziranje celotnega procesa.
H.J.
loškem oddelku. Zadnji uspehi so plod teamskega dela in vredni vse pohvale.
Pri uresničitvi teh pomembnih sprememb so sodelovali Milena Pfeifer, Jendo Korber in Andrej Heindl iz Galvane, Iztok Vivod in Marjan Korun iz tehnologije ter Irena Brložnik in Vilma Pece iz ekologije strokovnih služb Gorenja Gospodinjski aparati.
H. J.
Gorenje
Gospodinjski aparati
Na zadnji seji upravnega odbora Gorenja Procesna oprema, prejšnji torek, 28. maja 1991, so kolektivno pogodbo podpisali tudi v tem podjetju.
Podpisali so jo Mitja Jenko, ki ga je za podpis pooblastil upravni odbor Gorenja Procesna oprema, delavce pa sta zastopala Mirko Križančič iz sindikata Neodvisnosti in Branko Ribizel iz Svobodnih sindikatov Gorenja Procesna oprema.
invalidov, potem, ko smo izkoristili notranje možnosti, rešimo na human način. Osnovna dejavnost Gorenja IPC bo tako prekvalifikacija in dokvalifikacija invalidov, večino proizvodnje pa bo predstavljala dejavnost sedanjega žičnega oddelka.
Člani skupščine novega podjetja Gorenje IPC Zdenko Hriberšek, Vili Skok, Franc Košec, Silva Globačnik in Nevenka Meh so na ustanovni skupščini za vršilca dolžnosti direktorja podjetja imenovali dipl. sociologa Petra Kovača, ki pravi, da se jim obetajo tudi nekatere širitve dejavnosti.
B. G.
bo položaj podjetja boljši, bodo zahteve delavcev vsekakor ustrezno višje.
Za vse to naj bi bil porok na isti seji upravnega odbora potrjeni delovni načrt za leto 1991, s katerim je zastavljeno precejšnje povečanje obsega dela in seveda tudi vrednosti opravljenega dela, v primerjavi z lani. Kajti, kot ugotavljajo v sindikatu, je v Gorenju Procesna oprema socialna ogroženost delavcev vse večja in že zaskrbljujoča. Da je to res, samo še potrjuje dejstvo, da je število tistih, ki so letos zaprosili za socialnovarstvene pomoči v tem podjetju, precej višje, kot pred letom. Dokaz za težko socialno stanje pa je slej ko prej število tistih, ki so do teh pomoči tudi upravičeni. V Gorenju Procesna oprema se je njihovo število v primerjavi z lanskim letom podvojilo.
D. R.
V soboto, 8. junija 1991, bo potekalo v Kranjski gori šesto tradicionalno srečanje delavcev Notranje trgovine, nekoč maloprodaje, Gorenja Commerce.
Kar približno 250 sodelavcev iz vse Jugoslavije se bo zbralo v Kranjski gori. Srečanje bo predvsem delovno, saj bodo soboto popoldne porabili za odkrit in
učinkovit delovni in poslovni razgovor o tekoči in prihodnji problematiki podjetja, načrtovani strategiji v sedanjih in novih razmerah. Preobrazba poslovne politike podjetja narekuje še bolj trdne, zanesljive in tvorne delovne vezi. Srečanje sodelavcev v Kranjski gori je med drugim namenjeno tudi temu.
D. Z.
Nagrajeni pridnost in zvestoba
Delavci pospeševanja prodaje v Notranji trgovini Gorenje Commerce so uspešno sklenili dve prodajni nagradni akciji.
V eni so nagradili delavce prodajnih centrov Gorenja Commerce, ki so dosegli najvišjo trimesečno prodajno realizacijo, v drugi pa zveste kupce Gorenjevih izdelkov in hkrati bralce revije Zdravje, ki so v času nagradnega nakupovanja v februarju, marcu in aprilu kupili izdelke v vrednosti nad 7.000 din in bili izžrebani za nagrado.
Nagrajence iz obeh akcij bodo v
soboto, 22. junija 1991, ob 7. uri skupaj popeljali iz Ljubljane na celodnevni izlet po Gorenjski 'in avstrijski Koroški.
Na izlet bodo šli delavci treh najboljših prodajnih centrov Gorenja Commerce in sicer iz Velenja, Splita in Pucareva in izžrebani bralci revije Zdravje, kupci Gorenjevih izdelkov. Na Gosposvetskem polju si bodo ogledali vojvodinski prestol, knježni kamen, romansko cerkev Gospe Svete in grad Visoko Ostrovico iz 16. stoletja.
D. Z.
Kaj moramo upoštevati, če hočemo postati inovativno podjetje
Inovacija je dolgoročna orientacija in je praviloma v nasprotju z uspešnostjo, ki je kratkoročna.
Inovacija povzroča veliko tehnoloških, organizacijskih in interesnih sprememb, zato je povsem logično, da naleti na odpor takšne ali drugačne vrste. Kajti, imeti moramo pred očmi, da kakršnekoli spremembe povzročijo tudi spremembe v moči (tega pa posestniki te moči ne marajo).
Potrebno bo priti do spoznanja, da postaja v poslovnem svetu glavna t i. igra, kjer vsi udeleženci pridobijo (lahko eden več, drugi manj, včasih nekdo nič). Vsekakor pa izgublja na pomenu t i. igra, kjer je vsota nič (se pravi, da kolikor eden pridobi, mora drugi izgubiti).
Upreti se bo treba okrepljenemu egalitarnemu sindromu. Sedaj je nagrajevanje inovatorjev razpeto med deklarirano težnjo, da se inovativnost v podjetjih pospešuje in tudi nagradi, in egalitarni sindrom, ki postavlja meje in omejitve temu nagrajevanju.
Tako kot ekonomisti trdijo, da iz gospodarske krize ne bomo izšli, če ne bomo sprostili tržnih zakonitosti in dopustili njihovega spontanega delovanja, tako lahko sociologi trdimo, da ne bomo prišli iz gospodarske krize, dokler bo deloval egalitarni vrednostni sindrom. Sprostitev delovanja tržnih zakonitosti in egalitarni vrednostni sindrom sta v medsebojni vzročni zvezi.
Sprostitev tržnih zakonitosti bo povzročila razlike med bolj in manj sposobnimi ter bolj in manj prilagodljivimi. Skratka, tržišče vzpostavlja sistem samih neenakosti, ki se začnejo rušiti, ko dosežejo svoj ekonomski optimum. Ko se neenakosti ekonomsko izčrpajo in dosežejo preveliko neravnotežje. zopet nastopi proces enakosti. Prednosti, ki so nastale iz procesa neenakosti, so izčrpane.
Statistični izračuni vedno pokažejo, da se položaj večine ne more izboljšati, če se manjšini nekaj odvzame. Ali konkretno: zmanjševanje dohodka inovatorjem (oz. neredno izplačevanje nagrad) in prerazdelitev tistim, ki imajo nizke dohodke, ne bo izboljšal položaja skupin z nizkimi dohodki, ampak bo blokiralo in ubilo voljo inovatorjem za inoviranje. To pa bi (in tudi že) povzroča gospodarsko škodo.
Uvesti inovacijo v proizvodnjo oz. jo uporabiti je zahteven kulturni in organizacijski problem. Za uporabo in komercializacijo inovacije mora biti izpolnjenih nekaj pogojev.
Uravnotežene morajo biti cene proizvodnih dejavnikov.
Inflacija ne sme biti visoka, ker pri visoki inflaciji nobena inovacija ne more ustvariti toliko dohodka, kot ga je možno doseči s skokovito rastjo cen.
Struktura organizacije mora biti fleksibilna, da je sposobna sprejeti inovacije in se notranje spreminjati, tako kot to zahteva tehnologija.
Na tržišču mora biti prisotna konkurenca, ne pa monopol.
Vodstvo podjetja mora biti ustrezno izobraženo in se trajno dodatno izobraževati, posebno v smislu "mana-gament by inovation”.
Če so dani vsi razvojni pogoji, podjetje pa se kljub temu znajde v krizi, pomeni, da je poglavitni vzrok v najvišjem vodstvu. Zato v tržno usmerjenih gospodarstvih v primeru, ko podjetje zaide v krizo, najprej zamenjajo najvišje vodstvo. Pri nas to ne velja popolnoma, ker ne izpolnjujemo zgoraj navedenih pogojev.
Prihodnjič:
Tveganje in inovacija
Peter Kovač, jr.
Vodstvo podjetja Gorenje Gospodinjski aparati je pripravilo sprejem za 20 svojih delavcev, ki so seže odločili za predčasno upokojitev.
V pogovoru so delavci
obudi*
spomin na marsikateri dogodj*
in med najbolj zgovornimi j® Franc Brinovec. "Se pred dve"1 letoma sem trdno upal, da bd”
Na srečanju z dolgoletnimi delavci Gorenja je direktor kadrovsko-splošnega področja Drago Ba-hun izrekel priznanje in zahvalo za prizadevno delo. "Odločitev je bila zelo hitra in morda tudi težka, a prepričan sem, da ste to sprejeli z razumevanjem. Mi v Gorenju Gospodinjski aparati pa ostajamo s časom, ki ni niti najmanj rožnat. A vsčeno nam ostaja upanje, da bomo še vnaprej zagotavljali dostojen življenjski standard vsem zaposlenim," je med drugim dejal Drago Bahun.
dočakal pravo upokojitev, januarja letos sem se odločil ds1
gače, malo zaradi zdravja, Pa di težkega gospodarskega P0'” žaja in prepričanja, da vsako d lovno mesto kaj pomeni," j® r vedal Franc Brinovec s 33-I8* predanostjo Gorenju.
"Kar boste delali, na kontrolo^ kovosti nikar ne pozabite, r omenila Ančka Škrlin. In še ve. ko različnih misli smo slišali, v® ko spodbudnih, pa tudi kak’^
pikro vmes, a vsakdo venda* nosi v sebi upanje, da se najW črnoglede napovedi le ne bo
uresničile.
Sprejema so se udeležili Franc Brinovec, Martin Bricman, ■ • čiška Lenart, Marija Praprotnik, Jožefa Pogorelc,
Ančka Škrlin, Jelena Ibriševič, Katarina Hriberšek, Marija dič,
Milan Krušič, Vilma Polanec, Jožefa Jevšnik, Ana Konovšek- j|( Poleg njih pa so bili povabljeni še Marjan Dvorak, Frida Koželjd j Viktor Žuraj, Jože Špeh, Franjo Burlč, Marica Mogilnicki, Nik0
Ažman.
S.
novega
0Jf'u Ivanke Bajec v Gorenju, lit •t?a smo p/sa// ob raz-iuH-i ot*letn'cah al' delovnih kr)- * '*1' T°krat, ob njeni upo-Gn’.po skoraj 35 letih dela v re re°M od tega kar 30 v Go-Servis, smo se pogovar-boli o zadnjih letih.
Bajec je bila v prvi Gorenjevi o Vni generaciji in na to še v prvi
PrilolS°Vi'. od leta 1961 • Tudi ob ,ei nob Zn°Sti lvanka zgovorno, res-skorna0hna videz nekako neprizadeto, nih, . ladno pripovedovala o delov-v katerih so ji zaupali kakih Mz d 0,61 'n nalo9 pr' vseh si je °dnndeVala bit' povsem zanesljiva in. n4a u°rna' a zadnja dela samostoj-ju ^ kadrovskega referenta v Goren-rvis- so bila zanjo posebnost.
v^ji rf*? bil° zame poseben, naj-(jeJ| ae|ovni izziv. Čeprav sem vedno bolj ^ 2 •iOmi. je to nekako drugače. v0r prern'š|jeno. pretanjeno in odgo-novp°Hdel0 Saj odločitev o zaposlitvi birj j! ael°vne moči ni kar tako. Pri iz-kandirim 0t) upoštevanju strokovnosti m«- aata posebej upoštevala tudi
v° obnašanje, urejenost, spret-ved n razgledanost sploh”, je pripo-Ponnyala .temPeramentno, kot da bo le v n° jutri prišla na to delo. A to je žensu6Z trdne' realne 'n odločne 0(j s ®' ki ne skriva, da je svoje slovo ho ^elavcev jemala postopoma, ti-da sase' med dopustom. "Dobro je, Oddan?1 se med dopustom nekoliko te^ 11 a' Se umaknila. Ko sem med-si rnSKjelavce dvakrat obiskala, sem uSpe| n° prizadevala biti trdna. Kar 0 mi je dopovedati si. da gre za
novo življenje, v katerem imam veliko izbiro zanimanj", je dejala iskreno, z njej značilno mimiko obraza, na katerem je vendar bilo opaziti notranji nemir. Navsezadnje, težko je ob stran potisniti spomin na vsa leta. znane in prijazne obraze, lepe in manj lepe trenutke.
"Ni mi vseeno. Navezana sem na ljudi. Veliko jih poznam, z vsemi sem se odlično razumela, skoraj z vsemi bila "na ti". Bila sem tudi povsod, kjer ima Gorenje Servis svoje enote, le v Makedonijo nisem utegnila iti, kar mi je zelo žal", je dejala in priznala, da jo je prehitela lastna odločitev za upokojitev.
Ivanka Bajec ni človek, ki bi se ob tej življenjski prelomnici zaprl vase, zbežal v samoto in otožno premišljevanje. Ivanka se bo, kot je dejala, rada mudila na vrtu, pri knjigah, križankah, ki jih rada rešuje, za klavirjem, za katerega prej ni bilo časa, s svojimi vnuki. Tu je še kolo, ki so ji ga podarili sodelavci ob upokojitvi. Veliko volje je v njej za novo življenjsko obdobje. Želimo ji, kot si tudi sama želi, veliko zdravja.
D. Z.
upokojenci
*athSe je v podjetjih Gorenja
r%'u u U’ ToPolš'c' 'n v G°-v J Mali gospodinjski aparati in rt,ari'h upokojilo 17 delavk aelavcev.
V G
Se |°renju Gospodinjski aparati 6 P° skoraj 30 letih dela v Sesl®niu upokojila Vilma Polanc, o a^ialke v Zamrzovalnih ten^ah' Četrt stoletja je v Go-% delal Karel Verdev, skupi-?0 ,°dla v Vzdrževanju. Več kot rn6 s,a bili v Gorenju tudi ko-Calistka v strokovnih službah lec Ka Jakobson in pregledova-SpSMopov v Štedilnikih Jože ig. ' Pred 20 leti se je pri nas Ses. slila tudi Jožica Pogorelc, ^ari all<a v Štedilnikih, nekaj v n 17 let pa je minilo, odkar je staV|renie prišla Ivanka Gril, se-1il(j lall<a v Pralno-pomivalni teh-
ili sV®d kot 34 letih dela v Goren-lvan? ,e minuli mesec upokojila 6r,,ka ®aiec samostojna refer-60r Za kadrovske zadeve v ^ilann)Q Servis, po 29 letih pa Cijau “ems, referent II v i n vesti-ilt q6| 6č kot 20 let sta v Goren-Vi v tudi komisionarka Ema lak. v Gorenju je bila 23 let.
in Jožefa Radomirovič, administratorka v servisni enoti Kragujevac, ki se je v Gorenju Servis zaposlila pred 21 leti. Ivan Horvat, serviser I v subotiški enoti Gorenja Servis, pa je v Gorenju delal 19 let.
V	Gorenju Commerce se je maja upokojil Jože Trogar, ekonomski tehnik ZT I v sektorju izvoza, ki se je v Gorenju zaposlil 1967. leta. Po 20 letih dela v Gorenju pa se je upokojil tudi Rajko Rajkovič, komercialist NT II v Prištini. Po 21 letih dela v Gorenju pa se je upokojil Ciril Ugovšek, vodja oskrbe v Gorenju Družbeni standard.
B. G.
V	Gorenju Procesna oprema se je v maju invalidsko upokojil pomožni pleskar Štefan Mihalinec, ki se je v Gorenju zaposlil leta 1974. skupaj pa je delal 26 let. Predčasno pa se je po tridesetih letih dela, v Gorenju je delala dve desetletji, upokojila tudi vodja materialne oskrbe v skladišču, Olga Šepec.
Predčasno, po 30 letih dela, se je v Gorenju Mali gospodinjski aparati upokojila sestavljalka Ljudmila Podpečan, ki je v Gorenju delala 16 let.
D. R.
8os^WATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali Odij^ilski aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet. Ureja Uredniški ~ Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada Sj^ov. Grafična priprava, tisk in odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno ^rija ,r,6ga davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974. Poštnina pri pošti Ve-
Srečanje na delovnem mestu
Mira Šumah
Po končani gostinski šoli se je zaposlila v slovenjegraškem hotelu. Hitro je ugotovila, da je tam določen delovni čas vedno daljši, saj se je delo pogosto raztegnilo v pozno popoldne ali v noč, ne glede na sobote, nedelje, praznike.
Zato se je Mira Sumah, že izkušena kuharica, vodja kuhinje v Gorenju Družbeni standard, odločila pred enajstimileti priti v Gorenjevo kuhinjo. "Iz Doliča v Slovenj Gradec ali v Velenje je bilo enako daleč, tukaj pa je vsaj veljal 8-urni delovni čas, pa četudi v treh izmenah," je dejala.
V enajstih letih se je Mira Šumah v Gorenjevi kuhinji prekalila v zanesljivo mlado moč. s sodobnimi kuharskimi prijemi in veščinami. To potrjuje njeno napredovanje, ko je po štirih letih dela prevzela vodenje izmene, od novembra lani pa je vodja kuhinje. Dosedanje delovne izkušnje ji veliko pomagajo pri organizaciji dela v kuhinji in razreševanju delovnih problemov. Veliko ji pomeni dobro sodelovanje vseh 72 sodelavcev, ki v treh izmenah skrbijo za delovanje kuhinje. Med seboj se dobro poznajo, si pomagajo in zaupajo.
Delo vodje kuhinje je tako kot delo vseh v kuhinji vedno na očeh, pomanjkljivosti se kaj hitro opazijo, pa tudi sankcionirajo.
"Zjutraj, ko pridemo na delo, razporedim delo sodelavcem, določim kdo bo nadomeščal odsotne sodelavce. Naloge se dnevno spreminjajo. Moraš biti prožen organizator, imeti vpogled v celotni potek dela v kuhinji," je dejala Mira in poudarila, da je kakovosten, pester in zdrav obrok izhodišče in cilj vseh v kuhinji zaposlenih delavcev. Njena odgovornost zajema tudi delo v izmenah, saj mora vodjem izmen zagotoviti vse potrebno, da bodo lahko brez zapetijajev izpolnili naloge v svoji izmeni. Mira si ne dovoli pohvale za dobre, okusne in kar pestre malice.
To, kot je dejala, gre pripisati vsem v kuhinji, saj brez pravočasne nabave kakovostnih in svežih živil, njihove skrbne in temeljite priprave in obdelave, sestave jedilnika in skrbi za vse podrobnosti, si ne bi mogli privoščiti takšnih obrokov. Če je že treba najti "krivca" za spremembe na bolje, je Mira brez ovinkarjenja dejala: "To se je začelo s prihodom Vlada Štrausa." Poudarila je še, da se s sodelavci dobro zaveda, da pri tem delu na more biti improvizacije ali enoličnosti. Nasprotno, "v kuhinji vemo, katere jedi ljudje neradi jedo, zato jih tudi ne pripravljamo, vsaj ne tako pogosto. Zelo težko pa je ustreči tisočim okusom in navadam", poudarja Mira in ugotavlja, da so ponudbo malic kar približali zahtevam in pričakovanjem delavcev. Kljub temu v Gorenju Družbeni standard gledajo naprej in snujejo novosti, ki bodo še bolj popestrile izbiro prehrane med delom. Njeno pripovedovanje o snovanjih podjetja pove še nekaj. Da je vodstvo njihovega podjetja odprto do sodelavcev. Mira pove, da direktor najmanj dvakrat tedensko pride mednje, se pozanima za to in ono, vpraša o marsičem. To očitno vsem delavcem godi in jih spodbuja še odgovornejšemu delu, ravnanju in seveda krepi njihovo samozavest in pripadnost firmi. O obiskovalcih jedilnic in njihovem ravnanju med malico Mira ni hotela posebej govoriti. Že ve, da ima vedno prav "kupec”. Res vedno?
Dušanka Založnik
V aprilu in maju so delovne vrste Gorenja Družbeni standard zapustili in se upokojili štirje dolgoletni prizadevni delavci (na sliki).
Jožica Dermol, prva z leve, je bila kuharica v Gostinski enoti, 22 let dela v Gorenju, toliko tudi nje-
na sodelavka Marija Kotnik, vodja kuhinje, ter Ciril Ugovšek, vodja oskrbe.
Zorka Porš, računovodkinja stanovanjskih sredstev, pa je v Gorenju delala 10 let in se je tako kot drugi upokojila invalidsko.
Izobraževanje			
Oblika	Kdaj	Kje	Izvajalec
Usmeritev k potrošniku in management na podlagi ciljev	17. junija	Ljubljana	Mercuri International v sodelovanju z društvom Manager
Podrobnejše Informacije v zvezi s tečaji dobite v Izobraževalnem centru, tel. 270 II. ATC.			
Novosti v turistični ponudbi
Počitniške prikolice Gorenja
Že v predzadnji številki Informatorja smo vas obvestili, da smo za počitniške prikolice Gorenja našli novo lokacijo. Ta je za letošnjo turistično sezono v avtokampu Sirena v Novtgradu.
Simpatičen manjši kamp v prijetnem borovem gozdičku ponuja v čistem okolju vso potrebno infrastrukturo za sproščen oddih. Avtokamp je v sklopu hotelskega kompleksa Laguna in Maestral in zato nudi poleg urejenih sanitarnih pogojev tudi urejeno plažo, bližino trgovskega centra ter bogato rekreativno in zabavno ponudbo in kljub bližini mesta dovolj miru za miru željne.
Tudi cene so ugodnejše, kot so bile na Pagu.
termin - cena 10-dnevnega najema: 20. 6. - 3.000 din: 30. 6.	3.500 din; 10.
7. - 4.000 din; 20. 7. - 4.500 din; 30. 7. - 4.500 din; 9 8. - 4.000 din; 19. 8. -3.500 din; 29. 8. - 3.000 din; 8. 9. - 3.000 din.
Vsi, ki ste si že pridobili pravico do koriščenja počitniških prikolic Gorenja v rednem roku, se zglasite v Sektorju turizma, kjer boste prejeli napotnice in uredili vse v zvezi s plačilom.
Vse ostale zainteresirane pa obveščamo, da podaljšujemo rok za prijave do z5-sedbe prikolic!
Prijavite se lahko vsak dan od 8. do 11. in od 12. do 15. ure v Sektorju turizma (paviljon ob Paki), vse informacije pa dobite po direktnem telefonu 854 676 in internem telefonu 452 (ate II).
OBROČNO PLAČILO V OKVIRU NAMENSKEGA VARČEVANJA!
Zdraviliška ponudba
Moravske toplice so se v zadnjih letih močno uveljavile s svojo ponudbo tudi v Gorenju, največ po zaslugi pogodbenih kapacitet. Vse, ki ste že spoznali njihovo ponudbo ali pa ste o njej slišali pa obveščamo, da v Sektorju turizma ponujamo tudi njihovo ponudbo turističnih paketov za letošnjo poletno sezono, ki jih je možno odplačati obročno.
Cena 7-dnevnega paketa, ki vsebuje polpenzion, zdravniški pregled, 1 x terapijo, 1x dnevno kopanje v kadeh s termalno vodo, vsakodnevno kopanje v bazenih in jutranjo gimnastiko znaša v bungalovih 3.650 din, v hotelu Termal 4.100 din in v hotelu Ajda 5.300 din po osebi. Otroci imajo popust.
Terme Čatež so novost v letošnji ponudbi Sektorja turizma in zaradi cene in velike pridobitve s sodobno bazensko-rekreativnim kompleksom predstavljajo novo možnost za kvaliteten oddih.
7-dnevni paket s polnimi penzioni, neomejenim kopanjem v bazenih, zdravniškim pregledom in merjenjem krvnega pritiska znaša z bivanjem v bungalovih 2.457 din na osebo, če pa želite bivati v Zdraviliškem domu boste za tak paket odšteli 3.528 din. Možni so tudi 10-dnevni paketi, katerih cena znaša v bungalovih 3.510 din na osebo. Otroci imajo popust!
Kdor pa želi svoj dopust preživeti v'katerem od drugih naravnih zdravilišč, naj se le oglasi v Sektorju turizma in z veseljem mu bomo uredili aranžma!
Počitnice ob morju
V Sektorju turizma Gorenje Družbeni standard vsakodnevno pridobivamo nove ugodnejše ponudbe za vaš oddih ob morju. Skoraj vse se nanašajo na kraje in objekte v Istri in slovenskem primorju. Nekaj vam jih bomo predstavili v telegrafskem slogu, obširnejše informacije pa boste dobili, če se boste oglasili pri nas. Radi vam bomo svetovali in zadovoljili vaše želje v zvezi z dopustom!
Počitniški dom Premantura, 3 in 4-posteljne sobe, polni penzion 410 din po osebi na dan.
Počitniški apartmaji v Rovinju - Monsena, 2, 3 in 4-posteljni, opremljena kuhinja, dnevna soba, TWC, manjša terasa, 10-dnevni termini, najem 50 DEM na dan.
Počitniški apartmaji v Nerezinah - Mali Lošinj, 3-posteljni, najem 150 din na dan na osebo, 10 dni, avgust in september.
Počitniški apartmaji v Červarju, 4-posteljni, opremljena kuhinja, spalnica, dnevna soba, balkon, TWC, garderoba, najem 500 din na dan, 10-dnevni termini do 30. 7. in od 9. 8. - 29. 8„
HTL Belvedere in Marina v Izoli, 2 in 3-posteljne sobe, TWC, 7-dnevni paket (polpenzion, panoramska vožnja z ladjo, 2 uri tenisa, prost vstop v diskoteko) v juniju 200 DEM na osebo, v juliju 280 DEM na osebo.
Počitniške prikolice, AC Finida, Funtana, Lanterna, Terme Čatež, dnevni najem med 35 in 40 DEM.
Počitniške prikolice, AC Finida, Futana, Lanterna, Terme Čatež, dnevni najem med 35 in 40 DEM.
Apartmaji Lanterna v Poreču — 4-posteljni, 7-dnevni najem za ceno 5-dnevnega najema, 14-dnevni najem za ceno 10-dnevnega in 21-dnevni najem za ceno 14-dnevnega najema.
Hoteli Mulila, Belvedere in Medulin v Medulinu
Hoteli so B kategorije, sobe so TWC, bivanje na osnovi polnega penziona, termini: 20. 6., 20. 8., 30. 8., 10. 9., 10 polnih penzionov, 4.500 din na osebo, otroci do 5. leta starosti gratis (brez hrane, spijo s starši), otroci od 5. do 12. leta 30 % popusta.
VSE ARANŽMAJE LAHKO ODPLAČATE OBROČNO V OKVIRU NAMENSKEGA VARČEVANJA. ARANŽMAJE ORGANIZIRAMO POD ENAKIMI POGOJI TUDI ZA GOSTE, KI NISO ZAPOSLENI V GORENJU!
Vodja sektorja turizma Janez Pušnik
Izlet na Dunaj
Delavci obrata ZS smo se odpravili v soboto, 25. maja 1991 na enodnevni izlet, ki ga je organiziral svobodni sindikat, ne glede na članstvo v sindikatu.
Naš cilj je bil ogled cesarskega Dunaja, ki smo si ga ogledali s pomočjo izvrstnega vodiča in zvestega prijatelja Gorenjevih sodelavcev Pavleta Silana. V lepotah Dunaja smo uživali
Ustvarjalno na Pohorju
Likovniki Gorenja so s svojimi soustvarjalci iz Društva Šaleških likovnikov preživeli soboto in nedeljo, 1. in 2. junija 1991, v likovni koloniji Pohorje '91.
Z njimi je soustvarjal njihov strokovni vodja in spremljevalec akademski slikar Lojze Zavolovšek. Pokrovitelja te uspešne likovne kolonije sta bila Gorenje Servis in Gorenje Družbeni standard, kateremu so hvaležni likovniki podarili 11 izmed 70 ustvarjenih akvare-'ov.	D. Z.
Cenejši šolski zvezki
Delavci Gorenja Commerce so poskrbeli, da bodo lahko delavci Gorenja pri njih kupili šolske zvezke za svoje šolarje po nižji ceni in z obročnim odplačilom.
Zvezke bodo prodajali v ekonomatu Gorenja Commerce, v stavbi Gorenja Koncern (drugi vhod zadaj) v ponedeljek, 17. junija, torek, 18. junija, in sredo, 19. junija, od 8. do 16. ure. Zvezke bodo lahko delavci plačali z gotovino ali na obroke, kar bo odvisno od višine nakupa.
pozno v popoldne.
iep'11
Domov pa smo se vrnili polni Pre u spominov na lepote Dunaja in P L nega štajerskega ambienta, kjer imeli zaključek izleta.
Ob tej priliki pa bi se posebej zaP Pavletu Silanu za njegov velik Pns™ vek k uspešnemu izletu.	,ni
Danilo KoneP"
V soboto na Smreko^
Planinska društva Šoštanj. Mežica in Mozirje vabijo vse II telje planin na Smrekovec to so to, 8. junija, pokrovitelj 2. sreč pa je Gorenje Servis.
q Ulf
Začetek pohoda bo med 7. in = s. pred bifejem Grebenšek v n0" kem grabnu, ob 7.00, 7.30, 8 °l^.jete pa bodo iz Velenja (izpred n dvorane) odpeljali avtobusi I ■ plačno) s postanki na vseh P0®' g liščih do Šoštanja. Tudi za Povrahi;e(n' Florjanskega grabna bo PoskrD|jre|. (avtobusni prevoz od 16. do 19- (j. Za presenečenje med potjo na o' , kovec bodo poskrbele članice e kmečkih žensk iz Šoštanja.
Če bo deževalo, bo pohod 15- iun'j
Blizu in poceni ___________/
Gorenje Commerce in njegovega prodajnega c8 v Velenju pripravljajo za °e ce Gorenja presenečenja-
V jedilnici Gorenja Družbeni stan » bodo od 10. do 20. junija 1991 P a|J
jali po zelo ugodnih cenah na
obroke brez obresti različne toaster Roventa, raženj, elektnčn, telefon Eta 8001, telefon Eta črno-beli tv sprejemniki, gra,,' Tosca, radio z uro.	}.t-
V omenjenih dneh bodo lahko delavci v ekonomatu kupili naslednje vrste zvezkov po ceni: zvezek mali, 60-list-ni črtan, 20 din; zvezek veliki, 100-listni črtan, 80 din; zvezek veliki, 100-listni trde platnice, karo, 80 din; zvezek veliki, 60-listni črtan, 30 din. .
D. Z.
Zahvala
Ob izgubi očeta se zahvali^ Gorenju Servis za darov cvetje, sodelavcem pa za ™ zornost in denarno pomoč- ^ Dragic^/
Malica
	Redna	Dietna
Četrtek	Ciganski golaž, sirov	Stefani pečenka, zelena
	burek	pecivo
Petek	Mesni sir, krompirjeva	Mesni sir, krompirjeva
	solata, mlečni žele	solata mesni žele
Sobota	Svinjska obara, ajdovi	Telečja obara, ajdovi
	žganci, sadje	žganci, sadje
Ponedeljek	Jota, pleskavica, kislo	Pleskavica, krompirjeva'
	mleko	kislo mleko
Torek	Gobova rižota, solata	Rižota s teletino, solata
Sreda	Pražena jetrca, pire	Pražena jetrca, pire
	krompir, solata	krompir, solata
Četrtek	Čebulna bržola, kruhovi	Čebulna bržola, kruhovi
	cmoki, solata	cmoki, solata
l
h
l
0|
H
Hi
>i
C(
t<
ie
'l
9i
di
Sf
S(
9i
k
v
H
'(
Pi
'a
0(
ti
Pl
I
*
N
t,
Ki
I«
k
Si