S konoplan
indliplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXXVI.	SEPTEMBER 1988
Še malo in stekla bo redna proizvodnja markiz v prenovljeni ATR tkalnici. Sulzerji so nameščeni, monter je opravil svoje delo. Zdaj so na vrsti delavci, da se temeljito navadijo in vpeljejo v delo na novih tkalskih strojih. Predvidoma bo redna proizvodnja na Sulzerjih, Sometih in Picanol statvah stekla v mesecu oktobru.
DIPL. ING. SREČO BERGANT
Življenje človeka, ki vse svoje delo in znanje vloži v neko delovno organizacijo in v njej zapusti svoj neizbrisen pečat, se gotovo ne konča z njegovim odhodom v pokoj. Tak človek je in ostane del organizacije tudi potem, ko ne prihaja na delo vsako jutro iz tedna v teden, iz meseca v mesec in iz leta v leto.
V prejšnji številki Konoplana smo objavili vest, da je v pokoj odšel dolgoletni glavni direktor Induplati, Srečo Bergant. Za to številko pa smo pripravili daljši zapis o njem in o njegovem delu.
Srečo Bergant, dipl. ing.
Kot tekstilni tehnik je tov. Bergant leta 1950 prišel v Induplati. Najprej je delal na različnih delovnih mestih, nato pa je postal mojster v mokri predilnici. Kasneje je napredoval do delovnega mesta obratovodje. Poleg zahtevnega strokovnega dela se je v tem času tudi politično in društveno močno angažiral. Bil je član sekretariata ZK, predsednik sindikata, predsednik UO, predsednik Partizana, predsednik DITT, kulturni in športni delavec itd.
Z izrednim študijem je leta 1961 končal Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo. Bil je njen prvi diplomant. Za svoje znanstveno-razisko-valno delo je v tem času prejel tudi Prešernovo nagrado.
Nato je zasedel mesto šefa tehnične službe in leta 1968 postal direktor Induplati. Na tem mestu je ostal do svoje upokojitve. Tovariš Bergant ni bil aktiven le v delovni organizaciji. Svoje znanje in ideje je uveljavljal tudi v občini Domžale, kjer je bil predsednik aktiva gospodarstvenikov, podpredsednik SO Domžale, predsednik izvršilnega odbora banke Domžale, član delegacije zbora občin in drugo.
Za svoje delo je prejel več priznanj in odlikovanj strokovnih institucij, posameznih organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in gospodarske zbornice Slovenije. Tovariš Bergant je bil odlikovan z Redom dela, prejel je
odlikovanje z redom za zasluge in 1980. leta Kraigherjevo nagrado.
Tovariš direktor ni rad govoril o sebi in svojem delu. V intervjuju za Konoplan pred dobrim letom dni pa je povedal: »O svojem dosedanjem delu ne bi rad govoril. Kdor pozna Induplati, ve in vidi, kaj vse smo naredili v tem obdobju. Velik napredek naše tovarne kažejo tudi podatki, ki jih lahko primerjamo z drugimi podobnimi delovnimi organizacijami v občini, republiki ali celo državi. Vendar pa z doseženimi rezultati nisem bil nikdar popolnoma zadovoljen. Vedno sem se opiral na znano načelo: nobeno delo ni tako dobro opravljeno, da ne bi moglo biti še boljše. Zato sem iskal nove in nove poti za izboljšanje doseženega.« Povedal je tudi, da je perspektiva Induplati le v njeni izvozni usmerjenosti. Zavzemati se bo potrebno za izvažanje na obe področji — na konvertibilni in klirinški trg, je dodal in nadaljeval: »Ker smo zaradi narave našega dela sezonski izvozniki, bo treba za uspešno poslovanje prodreti še na druge celine, kjer je sezona ravno nasprotna od evropske. Le tako bi bil proizvodni ciklus skozi vse leto nemoten. Poti za dosego zastavljenih ciljev so nakazane. Pred tem pa bo potrebno trdo in kvalitetno delo vseh članov našega kolektiva. Posamezniki ne morejo delati čudežev. K takšnemu delu pa moramo pritegniti zlasti mlade, ambiciozne kadre, ki so sposobni prevzemati odgovorna mesta. Na njihova pleča bo treba nato v kratkem času preložiti vodilno breme.«
Biti direktor tisoččlanskega kolektiva verjetno ni bila lahka naloga. Tovariš Bergant je pri svojem delu upošteval vztrajnost, nepopustljivost in odločnost. To so tri kvalitete, ki iih mora osvojiti vsak direktor, je rad govoril.
Delavci Induplati pa so o tovarišu Bergantu in o njegovem delu spregovorili naslednje:
BRANE RAVNIKAR, oplemenitilnica Tovariša direktorja nisem poznal. Videl sem ga nekajkrat. Zato težko govorim o nekom, ki ga osebno nisem poznal. Mislim pa, da je veliko storil za našo delovno organizacijo, da nam gre sedaj še kar dobro. Med delavci je običajno tako mnenje, da je direktor slab, če so slabe plače. Toda to je ravno tako, kot če od nas delavcev kdo dobi slabo plačo pa zato krivi obrato-vodkinjo.
ZALKA KOROŠEC, oprijemalna Poznala sem tovariša direktorja. Večkrat sem ga videla. Spomnim se ga še iz mokre predilnice, kjer je bil mojster. Kasneje sem ga srečala na upravi, ko sem v kadrovsko službo nesla potrditi knjižico. Pozdravila sva se, nato pa nadaljevala vsak svojo pot.
JANEZ KOTNIK, tkalnica Tovariš Bergant je bil dober direktor. Omogočil mi je nadaljevanje šolanja na visoki šoli, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Dve leti sem bil doma, redno sem študiral in pri tem prejemal osebni dohodek.
Z nakupom Sulzerjev je tov. direktor omogočil prehod tkalnice iz enega obdobja v drugo. S tem nakupom smo storili velik korak naprej.
NATAŠA BOLHAR, predilnica Šest let sem v Induplati. Direktorja nisem srečala nikoli. Ne poznam ga. Videla sem ga le na slikah ali pa od daleč, ko je prečkal tovarniško dvorišče.
STANKA ROKAVEC, predilnica Tovariša direktorja sem videla dvakrat, ko je prišel v predilnico.
Nekajkrat sem ga srečala na dvorišču. Mnenja o človeku, ki ga nisem osebno poznala, ne morem dati. Mislim, da ga tisti, ki so v tovarni dve ali tri leta, niso poznali. Nisem vedela, da je šel v pokoj.
ANTON RUČIGAJ, predilnica
Skupaj s tovarišem Bergantom sva bila mojstra v predilnici. Sodelovala sva zgledno. Imel je zelo tovariški odnos do zaposlenih.
Zelo veliko je prispeval za razvoj Induplati. Sodeloval je pri preusmeritvi tovarne iz proizvodov iz lanu in konoplje na sintetične proizvode. To je bila zelo velika sprememba. Zaradi nje so se pogoji dela močno izboljšali. V tistem času je bilo to odločilnega pomena za obstoj Induplati. Tov. Bergant je bil pobudnik te spremembe.
Bil je zelo dosleden. Nalogo, ki si jo je zadal, je zagotovo izpolnil. Tudi od svojih podrejenih je to zahteval.
IVAN KAMENŠEK, uprava
V Induplati sem prišel 1982. leta. S tovarišem direktorjem sva sodelovala le nekaj let. V začetku bolj intenzivno, ko pa sem se pri svojem delu bolj osamosvojil, pa redkeje.
Najbolj se ga spomnim s sestankov. Spomnim se ga kot človeka, ki je bil zelo konkreten. Zapustil je vtis zelo odločnega vodilnega delavca. S svojim delom in ravnanjem mi je vlival zaupanje.
ANDREJ KOROŠEC, skladišče rezervnih delov za Sulzerje
Tovariša direktorja sem videl nekajkrat, ko je prišel v tkalnico. Vem, da smo po njegovi zaslugi dobro opremili in prenovili predilnico. Tudi za prenovo tkalnice ima zasluge. Če sem delal dopoldne, sem ga videl v tkalnici. Vem, da je šel v pokoj.
ANA LAJEVEC, vodja maloprodaje
Dobro sva sodelovala s tovarišem direktorjem. Tudi že takrat, ko sem delala v komerciali. Včasih je pri najinem sodelovanju prišlo do konfliktnih situacij, ki pa so vedno pripomogle k pojasnitvi in razrešitvi problema. Mislim, da o njegovem delu ne moremo govoriti negativno. Dokazi o delu so očitni, so povsod okoli nas. Njegovo delo se vidi v samem razvoju tovarne. Tudi položaj Induplati kaže na pametno politiko po kateri se je ravnal tov. Bergant. To ni bilo vedno lahko, sploh pa ne zadnjih 10 let, zaradi težke gospodarske situacije pri nas.
Veliko zaslug je imel pri preusmeritvi naše DO v izvoz, kar je danes odločilnega pomena za Induplati.
HELENA HRIBAR, tajnica direktorja in prevajalka
Vedno sva se dobro razumela. Pomagal mi je pri uvajanju v delo, predvsem pa mi je bil v veliko pomoč pri prevajanju strokovnih tekstov.
Slovo od »mojega« direktorja je bilo zelo težko. Prek telefona se kdaj pa kdaj še slišiva.
AVGUST OREHEK, svetovalec glavnega direktorja Veliko let sva sodelovala in to predvsem na področju prehoda izdelkov izdelanih iz naravnih surovin, na tiste izdelke narejene iz sintetičnih vlaken. Zavzemala sva se za uveljavitev teh izdelkov. Veliko poudarka sva dajala kreaciji izdelkov, glede na stroge zahteve kupcev po vsej Evropi. Zato smo tudi lahko uveljavili izvoz po vsej zahodni Evropi in Skandinaviji. Pokazalo se je, da so se izdelki uveljavljeni v tujini, dobro prodajali tudi doma. Gledali smo na to, da nismo ustvarjali zalog in da smo proizvajalci za trg.
B. R.
FRANCKA MARINŠEK
S 30. junijem 1988 se je upokojila tudi šefinja finančno-računo-vodskega sektorja, ki je kar dobrih 22 let vodila svoj sektor in s svojim delom veliko pripomogla k uspešnemu poslovanju naše delovne organizacije.
Osnovo za tako odgovorno delo je pridobila že v času šolanja, saj je že takrat samostojno vodila knjigovodstvo. Njena prva redna zaposlitev je bila v Knjigovodskem centru občine Črnuče, v okviru katerega — pozneje pa ločeno, je vodila knjigovodstvo Gostilne ROGO-VILC v Črnučah. Večkrat je povedala, da je imela zelo strogega šefa, ki jo je navadil na red in disciplino. Njena naslednja zaposlitev je bila v Komunalni banki v
Francka Marinšek
Domžalah. Z reorganizacijo bančne službe je bila razporejena v inšpekcijsko službo pri Službi družbenega knjigovodstva v Domžalah, kjer je pridobila veliko izkušenj za uspešno vodenje finančno-računovodske-ga poslovanja delovne organizacije.
Njen delavnik ni bil le 8 ur, saj je pri svojem delu vedno upoštevala roke in zakone, zapletenih predpisov pa največkrat ni bilo mogoče razvozljati med delovnim časom. Zdaj, ko je zapustila svoje delovno mesto, lahko upravičeno rečemo, da je bila rojena za tako odgovorno delo.
Delavke njenega sektorja so se od nje poslovile z naslednjimi verzi:
Francka, danes je napočil čas, kot tukaj zbrane se poslavljamo od
vas.
Res dobrih 22 let ob tej posadki krojili ste finančno usodo Induplati.
A če ozremo se nazaj, kako hitro so minila leta, ko za delo v Jaršah bila ste ves čas
vneta.
Natančno, ažurno in vestno delo, bilo ves čas vaše je vodilo.
Cehu računovodsko-finančnemu zvesti ste bili ves čas, čeprav zakonov spremenilo se nič koliko je ta čas.
Ko zdaj podamo sii roke, to ni
slovo,
to zahvala je za vaše dolgoletno
delo.
In obljuba naša, da ne bomo pozabili,
kar smo se v teh letih ob vaši strani naučili.
B. R.
VSEM
SODELAVCEM V DELOVNI ORGANIZACIJI INDUPLATI ČESTITAMO ZA TOVARNIŠKI PRAZNIK —
17. SEPTEMBER
UREDNIŠTVO
Proizvodnja v I. polletju
Ukrepi ZIS, splošna gospodarska situacija v Jugoslaviji in Sloveniji, povzročata našemu gospodarstvu precej težav. Pogoji gospodarjenja se tako hitro spreminjajo, da je zares težko najti in ugotoviti pravo pot in smer. Veliko delovnih organizacij gre v stečaj, ponekod že množično odpuščajo delavce, situacija na splošno je zelo težka.
Kako pa smo v prvem polletju gospodarili v Induplati?
Tabela prikazuje količinsko proizvodnjo za program tkanin. Proizvodnja tkanin:
Organizac. enota	Enota mere	Plan	Dosež 1987	Dosež 1988	Indeks pl=100 87 = 100	
Predilnica	t	337	261	261	77	100
Sukalnica	t	212	247	212	100	86
Tkalnica	000 tm	1.652	1.566	1.553	94	99
	000 m2	2.392	2.303	2.171	91	94
	milj. vot.	2.092	2.044	1.873	90	92
Rustikal	000 tm	95	77	87	92	113
	000 m2	266	216	237	89	110
Oplemenitilnica	000 tm	1.747	1.659	1.678	96	101
Barvanje preje	t	251	221	213	85	96
Pri uresničevanju plana so se pokazale številne objektivne težave in ovire. Tako na primer predilnica ni izvršila plana zaradi pomanjkanja predic in pomanjkanja Malon vlakna.
V tkalnici potekajo velike spremembe. Tako v tem obratu niso izvršili plana zato, ker primanjkuje tkalk (bolniški in porodniški izostanki). Stroji (Someti, Picanoli PGW 237 in Rustikal) niso obratovali v celotnem prvem polletju triizmensko kot je bilo predvideno v planu. ATR tkalnico so prenovili in pripravili za montažo novih tkalskih strojev. Zato so in še bodo preselili Somet in Picanol stroje.
Spomladi so iz proizvodnje izločili 31 starih statev, v juniju pa še 22 statev.
Oplemenitilnica je sledila proizvodnji tkalnice. Toda tudi v tem obratu so se pojavile težave. Pri barvanju preje je primanjkovalo barvil. Prešli so od Basacryl na Maxilon barvila.
Pri proizvodnji konfekcije je tabela naslednja:
Organizac. enota	Plan	Dosež. 1987	Dosež. 1988	Indeks pl=100 87=100
Konfekcija	207.225	227.640	229.809	111 101
Težka konfekcija	16.476	32.327	16.283	99	50
Kovinske konstruk.	71.479	92.755	70.208	98	76
Usluge		3.325	4.886	147
Skupaj	295.180	356.047	321.186	109	90
Tudi v tem programu so se pojavili odmiki od plana. V konfekciji šotorov in konfekciji notranje opreme je dosežena proizvodnja za 11 °/o večja od planirane in za 1 % večja od dosežene v I. polletju 1987. Večjo proizvodnjo pa so dosegli z boljšo organizacijo dela in z boljšo preskrbo z materiali. K temu rezultatu so pripomogli tudi kooperanti, s katerimi je obrat sodeloval pri proizvodnji notranje opreme in gležnjakov.
V težki konfekciji pa zaradi izpada naročil za montažne hale, plan ni bil dosežen. Dosežena proizvodnja je za 1 % nižja od planirane in za 50 % nižja od dosežene v istem obdobju lanskega leta.
Pri izdelavi kovinskih konstrukcij je bil plan dosežen 98-odstotno. Plan ni bil dosežen zaradi izpada naročil za montažne hale in občasnega pomanjkanja aluminijastih cevi.
B. R.
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM
Tudi to leto bo v Celju Mednarodni obrtni sejem. Prireditev, ki ima že bogato tradicijo, bo v dvorani Golovec v Celju od 9. do 18. 9. 1988.
Prireditelji pripravljajo nekaj novosti. Sejem se bo razširil v novo dvorano D na sejmišču SRC Dvorane Golovec. K ureditvi posameznih stojnic in razstavnih mest bodo organizatorji privabili aranžerje, cvetličarje in druge strokovnjake. Tri naj lepše urejene razstavne prostore bo posebna komisija ob koncu sejma nagradila.
Na sejemskem prostoru bo organiziran poseben informacijski terminal, na katerem bodo obiskovalci lahko dobili vse želj ene informacije.
Na letošnjem MOS ne bo manjkalo strokovnih posvetovanj o različnih temah, mnogo vprašanj bo namenjenih zakonskim predpisom, ki oblikujejo okvire razvoja drobnega gospodarstva, pa nasvetom, kako čim več in čim bolje poslovati v okviru danih pogojev gospodarjenja. Posamezni dnevi bodo namenjeni tudi raznim področjem. Tako bodo svoj dan imeli kovinarji, lesarji in elektrikarji. Poseben dan bo namenjen obrtnikom iz drugih republik in avtonomnih pokrajin ter tujim razstavljalcem.
Organizatorji so prepričani, da bo v Celju na MOS vsakdo našel kaj zase.	Uredništvo
OBČINSKI SINDIKAT:
— Na svoji julijski seji^ so ugotovili, da je v Domžalah še 13 delovnih organizacij, kjer so prejemki pod 300 tisoč din. Na tej seji je Predsedstvo Občinskega sveta ZSS sprejelo sklep, da se od vodstev delovnih organizacij, koder je za normalen delovni čas in normalen delovni učinek, OD manjši od 300 tisoč din, da se takim delavcem izplača najmanj zajamčeni OD, ki pa znaša 323 tisoč din (seveda le za doseganje normalnih delovnih rezultatov v polnem delovnem času).
— Ugotovili so tudi, da bomo morali v sleherni temeljni sredini, na čelu z vsemi sindikalnimi dejavniki več konkretnejše skrbi nameniti kadrovanju vodilnih in vodstvenih delavcev in kadrovanju strokovnih delavcev, ki bodo sposobni aktivirati razvoj posameznih dejavnosti v določenem podjetju.
— Zaradi hitre rasti cen, stagnacije OD lin višje udeležbe občanov v zdravstvu in šolstvu mora skupščina oceniti ustreznost višine vseh obveznosti občana (prispevki za stavbna zemljišča, prispevki za zaklonišča, davki od stavb ...). PRIPRAVLJAJO PA:
— Pripravljeno je gradivo s konkretnimi zahtevki in predlogi kako in na kakšen način razreševati vprašanja ekonomskih in tehnoloških presežkov delovne sile v občini.
— Predlog za spremembo zakona o začasnem omejevanju sredstev za izplačilo osebnih dohodkov.
Uredništvo
Štipendiranje, pripravništvo in zaposlovanje
»Razpis štipendij za letošnje šolsko leto je bil objavljen v začetku pomladi v časopisu Delo, v Občinskem poročevalcu, v Kamniškem občanu in v Konoplanu«, je povedal na začetku najinega pogovora Vinko Vodnik, šef kadrovsko-splošnega sektorja.
Po družbenem dogovoru o štipendijski politiki v SR Sloveniji in ustreznih samoupravnih sporazumih, se pri podeljevanju štipendij upošteva poleg tega, da se štipendije podeljuje v skladu s kadrovskimi potrebami, tudi učne sposobnosti in nagnjenja kandidatov za izbrani poklic, ki omogočajo uspešno izobraževanje ter njihov socialno-ekonom-ski položaj.
Tako lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS, ugotovljenega za preteklo leto. Kadrovska štipendija se lahko podeli mimo navedene omejitve, če za vključevanje v posamezne vzgojnoizobraževalne programe, glede na ugotovljene potrebe, ni dovolj kandidatov. O tem pa se morajo sporazumeti udeleženci samoupravnega sporazuma v občini.
V	naši DO tudi to leto ugotavljamo, da ne bomo uspeli podeliti vseh oz. večino razpisanih štipendij. Nepodeljene ostajajo predvsem štipendije za pridobitev poklicev nižje zahtevnostne stopnje v tekstilni stroki.
Tako kot že nekaj let prej tudi za letošnje šolsko leto nismo uspeli podeliti štipendij za pridobitev poklica mizar in za diplomiranega inženirja računalništva. Nepodeljene so ostale tudi štipendije za pridobitev poklica — šivilje.
Na osnovi podatkov, ki smo jih dobili na SIS-u za zaposlovanje v Domžalah smo ugotovili, da so bile podeljene štipendije iz združenih sredstev tudi za pridobitev takih poklicev, ki so v naši DO deficitarni. Ko smo dobili spisek teh učencev, smo jih obvestili in povprašali, če želijo postati štipendisti naše delovne organizacije. Zaenkrat so se oglasile štiri učenke. Vseh skupaj pa smo vabili dvanajst kandidatov. Pri izbiri tistih, ki bodo postali štipendisti, bomo uporabili že prej navedene kriterije.
V	drugi polovici leta smo zaposlili devet pripravnikov z naslednjimi poklici: dve pripravnici sta diplomirani inženirki tekstilne tehnologije, ena je tekstilno mehanski tehnik, tri so tekstilno obrtne konfekcionarke (šivilje), dva sta ključavničarja in en finomehanik. Predvidevali smo zaposlitev še več pripravnikov pa le-ti niso zaključili šolanja. Pripravništvo bodo opravljali od 6 do 12 mesecev. Tisti s poklici do vključno IV. stopnje zahtevnosti — 6 mesecev, tisti s poklici V. zahtevnostne stopnje 9 mesecev, pripravniki s poklici VI. in VII. stopnje pa bodo opravljali 12 mesecev pripravništva.
Vsi pripravniki so sprejeti za določen čas — za čas opravljanja pripravništva. Če ob koncu pripravništva pripravnik uspešno opravi pripravniški izpit, z njim sklenemo delovno razmerje za nedoločen čas seveda, če se pokaže potreba po zaposlitvi delavca z določenim poklicem.«
Tovariš Vodnik je še povedal, da bomo v DO nove delavce zaposlovali predvsem v proizvodnji (če se bo pokazala nujna potreba po dodatnem zaposlovanju). Na neproizvodnih delih pa potreb po novih delavcih ni in večjih potreb tudi v prihodnje predvidoma ne bo.
Bogdana Rejc
SPET NA DELO
Minilo je poletje mesec julij in avgust pa minil počitnic čas je pa tud' skoraj ves dopust.
Kdor je hotel kam na morje, moral delat’ je za tri zdaj, ko pa domov prišel je dinarja v žepu spet več ni.
Zdaj Septembra spet vsi smo v fabrk zbral se mi, da bomo delal spet za tri za tiste hladne zimske dni, ko treba kurit bo z drvmi.
Vendar je la pesem taka, da vsak 14-tega čaka to je naš plačilni dan, zraven pa še Konoplan.
Brane Ravnikar
Vinko Vodnik, šef kadrovsko-splošnega sektorja
DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
RAZPISUJE
v šolskem letu 1988/89 naslednje šole in tečaje:
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Vpisujemo v 7. in 8. razred. V enem šolskem letu lahko končate dva razreda. Šolanje je brezplačno.
TEKSTILNA ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja) za naslednje smeri:
—	tekstilni mehanski tehnik (smer predilstvo in tkal-stvo)
—	konfekcionarski tehnik
Pogoj za vpis je uspešno končan 8. razred OŠ ali druga poklicna šola.
ELEKTRO ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja)
Pogoj za vpis je uspešno končana poklicna elektro šola ali IV. stopnja elektro šole.
TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE
Tečaj je namenjen skladiščnikom, pomožnim skladiščnikom in pomožnim delavcem v skladiščni službi. Namen tečaja je dati slušateljem osnovna in dopolnilna funkcionalna znanja iz skladiščne službe.
TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA
V krojnih in šivalnih tečajih se boste hitro naučili krojenja in šivanja in si tako prihranili marsikateri strošek ob današnji draginji.
TEČAJ RAČUNALNIŠTVA
—	začetni
—	Wordstar
—	Lotus 1-2-3
—	d’ Base III.
—	Autocard
Prijave sprejemajo na DELAVSKI UNIVERZI Domžale, Kolodvorska 6 — do 17. septembra 1988.
Vse informacije dobite tudi telefonsko na štev. 721-082 in 722-278.
Uredništvo
Cene, cene, cene ...
Pogovori o visokih in še višjih cenah verjetno že marsikomu presedajo, saj so na žalost postali del našega vsakdana. Največkrat govorimo o cenah osnovnih življenjskih dobrin, ki zadevajo naše privatno življenje. Malokdaj pa se vprašamo, koliko so vredne surovine in drugi vhodni materiali, ki jih predelujemo, obdelujemo ali kakorkoli uporabljamo v naši tovarni pri opravljanju naše dejavnosti, vključno z raznimi potrošnimi materiali, rezervnimi deli, delovnimi pripomočki itd. Seveda se cene spreminjajo s tako naglico, da je temu težko slediti, še težje pa kaj poceni kupiti.
Zato v premislek in opozorilo nekaj najnovejših cen tistih surovin, ki predstavljajo naj večji delež v nabavi:
vrsta materiala		nabavna cena
malon vlakno		9.060 din/kg
maklen vlakno		8.370 din/kg
bombažna preja	od	9.300	do 12.000 din/kg
sint. preja	od	15.000	do 27.000 din/kg
barve (vse uvožene)	od	120.000	do 300.000 din/kg
kemikalije (npr. raconflamm. Soliv)		17.160 din/kg
Al cevi 0 45/39		19.653 din/kg
Ob takšnih cenah ni čudno, da računa izpod 10—15 starih milijard dinarjev za posamično dobavo sploh ni in da mesečno znese to 20-krat toliko. Najhuje pa je, da se te vrednosti kar naprej povišujejo in da se razlika med vrednostjo prodaje in vrednostjo nabave vse bolj zmanjšuje. Cene našim izdelkom se namreč ne morejo povečati v enakem razmerju s cenami vhodnih materialov zaradi ohranjanja konkurenčnosti. Rast cen nekaterim pomembnejšim surovinam je razvidna iz primerjave cen v obdobju januar—avgust 1988:
vrsta materiala	januar	avgust	Indeks
Al cevi 0 45/39	4.922,40	19.653 din/kg	399
malon vlakno	3.460,00	9.058 din/kg	262
devalvacija din	787,3090	1.595,7217 din/l DEM	203
Vsak sam si lahko izračuna, koliko bi stali naši prti in šotori, če bi se dražili s takšnim tempom in koliko ljudi bi si jih še lahko privoščilo.
Večji zalogaj pa ne predstavljajo samo glavne surovine, pač pa je treba omeniti še razne drobne materiale (sukance, zadrge, trakove, vrvice, kov. galanterije itn.), ki so pri šotoru skoraj neopazni, pri izdelavi kalkulacije pa še kako opazni:
zadrge cca 35,000.000 din/mesečno sukanci cca 11,000.000 din/mesečno
Poleg teh so tu še razni drugi stroški, ki so prav tako neizogibni. Nekdaj jim nismo posvečali posebne pozornosti, sedaj pa niso več zanemarljivi, kar je razvidno iz naslednjih podatkov:
čistila	cca	1,000.000	din/mesečno
toal. papir	in	patoma brisače	cca	2,700.000	din/mesečno
pisarniški	material	cca	2,000.000	din/mesečno
zaščita	cca	47,000.000	din/letno
Ob teh podatkih se lahko vprašamo, koliko milijonov din leži na tleh v odvrženih šopih vlaken, gramih in dekagramih barve, nekoristno uporabljenem papirju itd.
Ogromno je še stvari, ki jih v tem članku ne morem omeniti (embalaža vseh vrst, prevozi...) in čeprav predstavljajo milijardne vrednosti, z njimi velikokrat neracionalno razpolagamo.
Morda ste na koncu tega sestavka tudi vi ugotovili, koliko denarja tako rekoč preprimemo s svojimi rokami, koliko ga z malomarnim ravnanjem uničimo oz. koliko bi ga z malo več varčnosti in pazljivosti tudi pri »malenkostih« lahko prihranili.
Trg namreč prizna in plača samo dobro delo opravljeno z majhnimi stroški, za vse ostalo (slaba kvaliteta...) smo prikrajšani sami ali z drugimi besedami: dobili bomo samo toliko, kolikor bomo zaslužili, pa čeprav bi potrebovali več.
Op.: Podatki na osnovi lanskoletne porabe po zadnjih letošnjih cenah.
Bernarda Pavlič
Odgovor
prizadetim
delavcem
Želel bi podati odgovor na članek »PREJELI SMO ...« v predhodni številki Konoplana s podpisom PRIZADETI DELAVCI.
Vsaka delavka v DO ima svoje ime in priimek, izmen A in B pri delu v kuhinji ne poznamo, ker se zamenjujejo delavci po potrebah, po delu. V slučajih, katere omenjate je samo ena pot: ime in priimek, prekršek, čas in kraj, zaslišanje obeh prizadetih, disciplinski postopek in kazen (dvomim v kazen, ker se za večje prekrške obdolženca oprosti). Smatram, da se ni potrebno skrivati za delovno dobo v DO in s tem postavljati mlajše v neenakopraven položaj — izgleda, da naj bodo sodelavci vljudni samo do enih. Ne opravičujem izgredov delavcev »gostinska dejavnost« DO, ker smatram, da je krivda obojestranska. Omenil bi samo nekaj primerov: dva fizična napada in zmerjanje z nacionalnostjo povsem iz neopravičenih razlogov (točno odpiranje jedilnice — nekateri imajo namreč dovolj časa že pred začetkom odmora za malico, ne držimo se dogovorov o prihodih na malico, prijava malic, nošenje malic in mleka iz jedilnice, dvig malic v restavraciji za tiste, ki so odjavljeni). Ne bi omenjal psovk tistih, ki bi radi prišli v popoldanskem in večernem času do piva prek ograje.
Takšnih primerov lahko našteje 7 ali 10 sodelavcev na račun 500-tih (ca.). Takšno pisanje v javnosti sigurno ne zmanjšuje napetosti med sodelavci, kajti delavci v »menzi« so tudi delavci DO Induplati. Moje načeto je po starem pregovoru: najprej pometi temeljito pred svojim pragom in dobro premisli, ko nameravaš pometati drugod.
O namigu »naj še odnesejo« samo to: kar delam sam, mislim, da delajo tudi ostali (če je to žalitev, hvala enako).
Bojazen, da vaš članek ne bi bil objavljen v Konoplanu, je bila nepotrebna, saj imamo anonimno rubriko IPI — PREJICE, kjer je zadnji čas zasedena na naš račun, in je vsaka kritika na ta račun dobrodošla — ostalih problemov očitno ni. Če smo mi varnostni ventil (kot za široko družbo — socialni kruh) in ostalih problemov ni, smo pripravljeni, da do naslednjih podražitev in povečanja OD to dobrodušno prenesemo.
Poslovodja restavracije (mogoče šef kuhinje) Doma Avgust, je na »dopustu« v Počitniškem domu v Umagu že od 10. junija, kjer še z dvema sodelavcema opravlja vsa
opravila. Počitniški domovi z isto kapaciteto imajo minimalno zaposlenih pet delavcev. Želim mu obilo počitnikovanja pri vsakodnevnem 10-urnem delu do 21. septembra.
Če pa mislite name, vam zagotavljam, da še lanskega nisem izkoristil (ga tudi ne bom), službeno odsoten pa sem bil v juniju 2 dni, v juliju na 3 dni in to v zvezi s poslovanjem Počitniškega doma v Umagu — pa še to v popoldanskem času. Skrivališča, kar je značilno
za mnoge, na žalost v restavraciji nimamo, ne za mene, ne za'ostale delavce v restavraciji; Delovni čas (povprečno 10 ur dnevno) pa ne koristim za sedenje v pisarni, to mi onemogoča narava dela.
Na telefonske pogovore odgovarjam po trenutni odsotnosti tistim, ki povedo svoj priimek in telefonsko številko.
Za zaključek še informacija, da delamo od začetka junija z močno zmanjšano ekipo v kuhinji (niso
vse kuharice), saj se na tri razpise nihče ni javil (KV kuharica). Delamo s prerazporeditvijo delovnega časa in uspelo nam je brez zamud in izpadov zagotoviti prehrano za delavce in za goste v restavraciji.
Želim, da pri nadaljnjem razčiščevanju izkoristimo vse institucije v DO, saj takšno javno »pranje umazanega perila« ne bo koristilo ne enim ne drugim.
Maks Kramberger
Prerazporeditve v pripravljalnici
Posledice uvajanja nove tehnologije se ne poznajo le na ekonomskem področju, ampak se neposredno dotaknejo tudi delovne sile. Razvoj gre v smeri modernizacije in kompjuterizacije delovnega procesa. Po drugi strani pa to pomeni minimalno število zaposlenih. Le-ti pa v glavnem upravljajo in strežejo zapletenim strojem.
Tudi v naši delovni organizaciji je z namestitvijo dvanajstih tkalskih strojev — SULZERJEV, prišlo do viška delovne sile v pripravjal-nici. O tem sem povprašala obra-tovodjo tkalnice, Janeza Kotnika.
Povedal mi je, da je med staro železo odšlo 76 PICANOL statev. Namesto njih so montirali 12 novih statev —- SULZERJEV. Stari stroji so imeli princip vnašanja votkov. Taki stroji so s svojim načinom dela zahtevali več delavk za navijanje, čiščenje in transport votkov.
Ob montaži Sulzerjev se je pokazala pomanjkljivost navitkov na super konusnih cevkah (SK), ki so jih previjali na križnih strojih SA-VIO v pripravljalnici. Na teh strojih je bilo zaposlenih devet delavk. To je pomenilo, da je sedaj, pri novi tehnologiji, šest delavk preveč. Premestili jih bodo v predilnico, kjer potrebujejo več delavk.
V tkalnici trenutno še teče dvajset starih statev (od tistih 76-tih). Zanje je še potrebno navijanje vot-ka, zato bo nekaj delavk ostalo na istem delovnem mestu. Vendar pa obratovodja računa, da bi bila celotna premestitev strojev opravljena in končana nekje do konca leta.
Pazili smo na to, da bi bile premestitve delavcev kar najmanj boleče, je dodal obratovodja Kotnik. Delavkam so dali nekaj možnosti, da si izberejo svoje bodoče delovno mesto.
Premeščali so in bodo mlajše delavke. Starejše in tiste tik pred upokojitvijo bodo ostale na svojih delovnih mestih. Ob vseh teh premestitvah bo na koncu ostalo v pripravljalnici približno 50 delavcev (prej jih je bilo 68).
Končna potreba po delavcih v pripravljalnici se bo pokazala, ko bo nova tkalnica začela redno obratovati.
Obratovodja predilnice, Anton Ručigaj pa mi je povedal, da bo v predilnico prišlo približno šest delavk. Zaposlili jih bodo na takih delih, ki so jih opravljale v pripravljalnici (previjanje ...). Tako bodo nekako 50 % pokrili potrebe po delavcih v predilnici. Delale pa bodo dvoizmensko, tako da bo lahko delavka delala na svojem stroju. Če bi delale le dopoldne, bi večkrat prišlo do tega, da bi jih premeščali iz enega stroja na drugega.
Kaj pa o premestitvah pravijo delavke v pripravljalnici?
MARJANA DORMIŠ
Od sodelavk sem zvedela, da me bodo premestili v predilnico. Ker pa bom s prvim septembrom dala hčerko v vrtec, ne bom mogla delati dvoizmensko. Predlagali so mi, da bi delala v kuhinji. Toda na delo ne morem prej kot ob šestih, saj se vrtec odpre šele po peti uri zjutraj. Prosila sem, da mi uredijo enoizmensko delo. Če mi tega ne bodo uredili, bo popoldne z mano na delu tudi moja hčerka.
POLONA PREMK
Nii mi vseeno, da grem iz pripravljalnice. Navadila sem se na svoje delo. Delala sem pri natikih, čistila sem cevke, tudi na stroju SAVIA sem delala.
Na sestanku so nam rekli, da lahko izbiramo med tkalnico, pri-jemalno in predilnico. Že na začetku, ko sem prišla v DO, sem bila namenjena za delo v tkalnici. Ker pa ne smem dvigovati težkih stvari, so me premestili v pripravljalnico. Nisem se še odločila na katero delovno mesto bom šla.
JUDITA PER
Težko grem proč, ker sem navajena tega dela. Vseeno mi je, kam me bodo premestili. Mislim, da bom odšla v predilnico. Poznam dekleta, ki delajo tam, zato mislim, da mi ne bo pretežko. Najprej so me hoteli dati v tkalnico.
Zagotovo to niso zadnje premestitve delavcev, ki se bodo dogajale v naši DO. Nova tehnologija in prilagajanje trgu zahtevajo tudi spremembe na področju kadrovske politike.
B.R.
Tendy
ALI JE TO SPLOH KAKŠNO OPRAVIČILO?!
Tendy je nekaj čisto posebnega. To ni ime kakšnega kužka, novega filmskega zvezdnika ali avtomobila, ampak se tako imenuje šotor, ki stoji v Kopru. NI pa to navaden šotor. Je peščeno rumene barve in tudi precej velik je. Tendy je ime za mobilni zabavni center v Kopru. Toda pojdimo lepo po vrsti.
Franc Verhovec je tisti, na katerega sem se obrnila, da bi zvedela kar največ informacij o tej novi poslovni potezi naše delovne organizacije. Povedal mi je, da se je v Induplati oglasil predstavnik Trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev iz Ljubljane. Predlagal je, da bi naša delovna organizacija sodelovala pri izvedbi naj novejšega projekta te Delovne skupnosti. Sodelovali pa bi tako, da bi jim za letošnje poletje posodili šotor, v katerem bi se lahko odvijale najrazličnejše zabavne prireditve. Ideja je bila privlačna in predstavniki naše delovne organizacije niso dolgo oklevali.
Šotor ŠD-85 kot Tendy — v Kopru
Sicer pa mi je Franc Verhovec povedal, da so že prej posojali šotore. Posodili so jih gasilcem za njihove veselice, pa tudi za obrtniški sejem v Domžalah, posodili ga bodo sejmu, ki bo v Celju. Torej glede sposoje ni bilo težav. Celotnemu projektu je najbolj ustrezal šotor ŠD 85, ki je dolg 18 metrov. Dogovorih so se, podpisali pogodbo in konec julija, natančneje 24. 7. je bila otvoritev novega zabavnega centra v Kopru. Ves projekt je poskusen in organizator letos proučuje, če se bo zadeva obnesla.
Vprašal sem tov. Verhovca, kakšen vtis je nanj naredil šotor, ko ga je videl tudi v notranjosti. Takole je povedal:
»Ko sem prvič stopil vanj, mi je bil takoj všeč. Takoj, ko obiskovalec vstopi, opazi na svoji desni točilni pult, ki se razteza po celotni širini šotora. Nasproti točilnega pulta je oder, katerega velikost se prilagaja vrsti prireditve. Ko je potekala modna revija so oder na primer podaljšali v notranjost šotora. Delno nad odrom in plesiščem je velik iight-show. Tla so iz betonskih plošč. Povsod, kjer je potem še prostor, so mize, kjer obiskovalci posedajo ali počivajo po živahnem plesu. Šotor lahko sprejme približno dvesto obiskovalcev.« V Tendyju se odvijajo modne revije, večkrat imajo disco. Organizatorji pa načrtujejo tudi obisk disc-jokeya iz Londona, nastope plesnih skupin, degustacijo piva in še in še. Ves čas se v šotoru kaj dogaja. Mladi najraje pridejo v Tendy, če tam nastopa ansambel v živo. V ta zabavni center pa v veliki večini prihajajo le domačini, saj se tuji turisti v Kopru običajno ne ustavljajo. Če bi Tendy stal v Portorožu, bi nedvomno predstavljal konkurenco že obstoječim zabaviščem. Organizatorji, ki pri tem projektu sodelujejo še z drugimi podjetji, so zelo zagnani. Prepričani so, da ima taka (sezonska) oblika zabavišča bodočnost. Prednosti šotora so res velike. Ne le, da se lahko postavi na različnih terenih (ta v Kopru ni najboljši), tudi montaža in premestitev ne predstavljata velikih ovir. Majhni so tudi stroški vzdrževanja. Tendy je zelo uporaben za predele, kjer je razvit turizem, ni pa v kraju spremljajočih zabavnih objektov. Postavljen je lahko od junija do septembra na otokih (zaradi lepega vremena) pa še dalj časa. Fanje — organizatorji so tudi povedali, da vlada med obiskovalci precejšnje zanimanje za šotor in tako obliko zabave, ki se odvija v Tendyju.
V	prejšnji številki Konoplana smo imeli primer slabega opravičila nam delavcem v oplemenitil-nici. Kdor je bral članek »OPRAVIČILO« mu je znano, kako se je glasil, kdor pa ni bral, naj poišče stari Konoplan z dne 12.8.1988 in presodi, ali je to podobno opravičilu delavcem na »ARTOSU« tov. Šinkovcu, Bodlaju, Hamuliču in Ugriniču.
V	članku je pisalo marsikaj, toda tisto, kar je bistveno, je ostalo v predalih obratovodstva oplemenitil-nice. V današnjih časih, ko se pri nas v obratu za vsako majhno napako (namerno ali nenamerno) odbijajo točke in se to seveda krepko pozna pri osebnem dohodku delavca (podčrtam delavca, ker se v pisarnah to ne dogaja), se velike napake skrijejo in se seveda nikoli ne najde odgovorni zanje.
To se je naredilo tudi v tem primeru.
Bralci Konoplana, naj vam povem, zakaj sploh gre, saj mislim, da ni bilo iz »OPRAVIČILA«, ki je bil prizadetim delavcem objavljen dne 12. 8.1988, nič razvidnega.
Dne 29. ali 30.6.1988 je prišlo k nam na obdelavo blago iz «IDEJE« Kamnik. Ko je bilo blago gotovo, je odšlo v zmeritev blaga in tam je bilo ugotovljeno, da manjka 65 tekočih metrov blaga. Mojster dopoldanske izmene, Iglič Rado, je takoj obvestil obratovodstvo in ukrepala sta po svojih najboljših zmožnostih. Takoj je bila obveščena PM Domžale in pri zgoraj navedenih delavcih so takoj naredili hišno preiskavo. Preiskave so bile opravljene tako rekoč od kleti do dimnika in avtomobila, vendar niso našli pri nikomur nič. Naslednji dan smo se prizadeti delavci takoj zglasili pri tov. Vodniku in seveda razburjeni zahtevali obrazložitev za to dejanje. Ker po naših presojah blago sploh ni moglo biti ukradeno (vsi navedeni smo delali v dopoldanskih in popoldanskih izmenah v prisotnosti mojstrov), smo prosili tov. Vodnika, da nam pomaga zadevo rešiti. V nekaj dneh smo dobili pojasnilo, da gre za pomoto pri prevzemu blaga. Prizadeti delavci mislimo, da pri nas v obratu obstaja delavec, kateri naj bi vršil kontrolo pri prevzemu blaga in takih napak ne bi smelo biti. Zahtevali smo opravičilo v Konoplanu in opravičilo na dom in dobili smo nekakšen usran članek (oprostite izrazu), v katerem se ne vidi, kdo se komu opravičuje.
Kje so imena krivcev za tako neodgovorno dejanje? Upam, da jih bo ta članek vsaj malo prizadel in bodo začeli misliti z glavo (saj imajo toliko šol). Mar izgledamo lopovi, upam da ne!? Če bo šlo tako naprej, boste mogoče tudi vi, bralci, jutri zagledali miličniški avto pred hišo in povem vam, da ni posebno lep dogodek, posebno ne za starše in bližnjo okolico.
Ker je bil tale članek zelo utrujajoč za navadnega delavca, bi že-
leli, da je v celoti objavljen kljub temu, da je v odboru Konoplana tudi tov. Kham.
Spodaj podpisani prizadeti: tov. Bodlaj, Šinkovec, Ugrinič, Hamulič.
Upamo, da bo prišlo jasno opravičilo, po pregovoru: KOZA CELA, VOLK SIT!
JOKALA BOM TAKRAT — KO GREŠ
Mojega pogleda se ne boj saj te noče osvojiti, ker vem, da nikdar ne boš moj le eno hočem — tebe pozabiti.
A kako kako naj to storim?
Saj tebe pozabiti je težko,
ker v mislih vedno s tabo živim
ker sanjam, da nama bo nekoč lepo.
Ni res, da se nisem zaljubila!
In to si ti v očeh mi bral, ničesar ne zahtevam — to sem ti
obljubila
saj vem, da si ti se tega bal.
Veš, na čustva raje pozabiva, če pa skupne nimava poti, o drugih stvareh zdaj govoriva in pozabi, da meni srce krvavi.
Ti ne boš mi mogel rane zaceliti edino novo mi lahko odpreš.
Daj, skušajva na vse to pozabiti, jokala bom takrat — ko greš.
Katarina Letnar
Čez celo severno stran šotora je točilni pult.
Na koncu najinega pogovora je tov. Verhovec omenil, da so v začetku računali za šotor 18 milijonov najemnine dnevno. Ker pa so organizatorji zelo veliko storili in delali na področju reklame (vesti in reportaže o Ten-dyju so bile objavljene tako na TV kot na radiu), so jim najemnino »spustili« na 10 milijonov. Dodal je še, da v bodoče šotorov ne bomo več posojali ampak le prodajali.
B.R.
Takole pa izgleda notranjost TENDY-ja
Pri JET barvalnem aparatu za barvanje tkanin smo že dalj časa imeli probleme s polavtomatskim krmiljenjem stroja. Delo je namreč potekalo delno ročno, delno s pomočjo programske plošče. Toda polavtomatsko upravljanje je sčasoma popolnoma odpovedalo, zaradi česar smo imeli med partijami neenaka izbarvanja.
Na pomoč nam je priskočil gospod Schiller, ki je že pred štirinajstimi leti sodeloval pri elektro montaži tega stroja. Ob priliki njegovega serviranja smo izvedeli, da se že pet let samostojno ukvarja z vgrajevanjem računalniških krmilnih naprav v oplemeni-tilne stroje, zato smo se odločili, da tudi mi posodobimo JET z njegovim sodelovanjem, saj delovanje tega stroja dobro pozna.
Katja Kham
Stefan Bader iz Švice
Med delavkami in delavci v mod-drih delovnih oblekah, smo lahko v poletnih mesecih videli tudi rjavo-zelen kombinezon. Nosil ga je Stefan Bader iz Švice, ki je v Indu-plati prišel z namenom, da montira nove tkalske stroje — Sulzerje, v bivši ATR tkalnici. Ker so tujci vedno zanimivi za pogovor, smo tudi Stefana povabili, da nam pove kaj o sebi in o svojem delu.
Stefan Bader, monter iz Švice
Stefan nam je povedal, da je doma iz Švice iz kantona Solothurn. Star je 26 let. Po poklicu je strojni tehnik. Opravlja pa dela specialista za tkalske stroje. Povedal je tudi, da se je najprej štiri leta šolal za strojnega tehnika, potem pa je opravil še leto in pol specialne šole za dela na Sulzerjih. Tako je sedaj specialist za tkalske stroje, kljub svojim zelo mladim letom.
Tokrat je prvič v Jugoslaviji. Rekel je, da je bil prva dva tedna kar jezen, ko je videl, da se nismo dobro pripravili za njegov prihod. Ni bilo še vse pripravljeno za montažo. Lahko bi prišel šele teden dni kasneje. Povedal je, da je potreboval čisto okolje za delo, toda v tkalnici ni imel te možnosti. Tla so bila umazana, delavci so še pleskali stene, tako da je moral presneto paziti na svoje delovno orodje, kar ga je precej oviralo pri delu. Zato se je prvi dan, ko si je ogledal delovni prostor, kar vrnil v restavracijo. Imel je pogodbo za 60 delovnih dni pri nas. Dodal je, da če bi z delom končal prej, bi bilo to dobro za našo tovarno, kajti ob morebitnih težavah pri Sulzerjih, bi lahko monter prišel (še za tiste preostale dni) in popravil okvaro. Stefan je tudi mislil, da bo hitreje opravil delo. Vendar se je le-to zaradi začetnih težav zavleklo. Pojasnil je še, da v drugih tekstilnih tovarnah po Evropi potrebujejo teden dni, da postavijo stroje, da so tkalski stroji usposobljeni za nastavljanje. Pri nas so za to porabili tri tedne. Na te pomanjkljivosti je imel največ pripomb.
Povprašali smo ga, kako izgledajo tekstilne tovarne v Švici. Teh je zelo malo, je odgovoril Stefan. Večinoma se klasične 'tekstilne tovarne selijo v »cenejše« dežele. Tiste, ki so ostale in preživele pa proizvajajo same specialne artikle. Kot zanimivost je povedal, da v Švici delajo v tej stroki v petih izmenah. Ni pa vedel povedati, ali so v njihovih tovarnah v glavnem zaposlene ženske ali ne. Dodal je še, da je v Švici največ 400 Sulzerjev. Dva odstotka Sulzer-jev ostane v Švici, vse ostalo gre v izvoz.
Takoj, ko je pogovor prešel na Sulzerje, je mladi monter kar zaživel. Povedal je, da je njegovo delo (poleg montaže) tudi predelava in modernizacija teh strojev. Pri delu kot je njegovo je jasno, da potrebuje še osnovna znanja o vseh postopkih tkanja, o kvaliteti preje in o navitku osnove. Po njegovem mnenju mora Sulzer, ki je zelo drag tkalski stroj, teči neprekinjeno vseh 24 ur. Če se stroji ne bodo amortizirali, ne bodo prinašali dobička in ne bo več novih strojev. Zatrdil je še, da nikjer ni videl, da bi tkalski stroji tekli le v dveh izmenah. Za Sulzerje je še dodal, da so univerzalni stroji. So najboljši tkalski stroji, za take artikle, kot jih proizvaja Induplati.
Stefan misli, da bodo mojstri sposobni odpraviti okvare na Sulzerjih. Vsi tisti, ki so bili na tečaju v Švici, so bili prisotni pri kompletni razstavitvi in postavitvi stroja. Imajo pa tudi knjigo, v kateri so razložene vse morebitne okvare Sulzer ja. Po njegovem mnenju je knjiga odličen priročnik, s pomočjo katerega se bodo delavci lahko zelo dobro znašli.
Stefan je imel proste sobote in nedelje. Zato je sedel v svoj avto in se ponavadi odpeljal na Bavarsko, kjer je obiskal svoje prijatelje. Ogledal si je tudi Ljubljano, naredil izlet na Bled in v Portorož ter se potepal po okolici Jarš. Kljub temu, da je naš monter še tako mlad, pa je videl že veliko sveta. Delal je v Mehiki, Venezueli, Čilu, Slonokoščeni obali, Kitajski in Hong Kongu. Videl je že večino evropskih dežel. Kajti mladega specialista najprej pošljejo na delo v evropske države. To pa zato, ker so evropska naročila krajša in manjša. Za konec je naš sogovornik povedal, da bo pri tem delu vztrajal še nekaj let, potem pa se bo lotil česa drugega. O svojih nadaljnjih načrtih pa ni hotel razglabljati.
Zgovornemu monterju smo se zahvalili za pogovor in mu zaželeli še veliko sreče v nadaljnjem življenju.
Pogovarjali so se:
Helena Hribar
Andrej Cevka
Bogdana Rejc
Dopusti
Najlepši del leta — dopusti in počitnice, so minile. Le redkokdo se jeseni odpravlja za dalj časa na morje. Čeprav so marsikomu letos na dopustu nagajale vročina, umazano morje in cene, bodo čez čas te tegobe pozabljene, spominjali pa se bomo le tistega, kar je bilo na dopustu lepo in zanimivo.
Povprašala sem nekatere izmed delavcev, kako so preživeli letošnje poletje. Prvi vtis po zbranih odgovorih je bil, da so bili dopusti precej delovno obarvani. Nekateri so delali doma, drugi pri sorodnikih, pa tudi tisti na morju niso držali križem rok.
TEREZIJA GUBERINIČ, adjustirna
Z družino sem odšla na morje v Izolo. Letovali smo v počitniški hišici, ki je last naše delovne organizacije. Bilo je lepo in tudi vreme smo imeli ves čas. Tako smo se veliko kopali, pletla sem in kuhala.
Zelo sem bila presenečena, ko sem ugotovila, da v hišici ni niti posode niti pribora za kuhanje. Nihče ni omenil, da je potrebno pripeljati tudi posodo s seboj. Tako prve dni nismo imeli v čemu kuhati. No, na srečo, smo si posodo sposodili, kasneje pa so nam jo pripeljali.
Zvečer smo hodili v bližnji hotel posedat, da nam ni bilo dolgčas. Nismo imeli prevelikih stroškov na dopustu. Na tak dopust bi še šla.
Terezija Guberinič, adjustirna
VESNA BAKALOV, predilnica
Na dopustu sem bila v Makedoniji. Obiskala sem starše. Domov grem enkrat letno, zato so me bili domači zelo veseli. Pomagala sem pri delu na njivi. Obirali smo koruzo in tobak. Letošnji pridelek je manjši, zaradi hude suše. Zelo vroče je bilo, ko smo delali na polju.
Doma sem bila dvajset dni. Počivala sem le ob sobotah in nedeljah.
MARKO RAVNIKAR, oplemenitilnica
Letos sem imel 10 dni dopusta. Preživel sem ga zelo delovno. Doma zidamo hišo, zato sem imel polne roke dela pri zidavi. Tudi travo smo kosili ravno v tem času. Vozili smo se po pesek, saj smo ga rabili pri gradnji hiše. Zvečer sem običajno od utrujenosti padel v posteljo.
Prost sem bil le ob nedeljah. Ker je bilo vroče, sem se hodil kopat v bazen v Izlake.
Še en spomin na morje
Marko Ravnikar, oplemenitilnica
DRAGO DRVARIČ tkalnica Svoj dopust sem koristil v času kolektivnega dopusta. Živel sem pri stricu, ki ima kmetijo v vasi Bodonci v Murski Soboti. Pomagal sem pri žetvi pšenice, nakladal sem zrnje in slamo. Tudi sosedom sem pomagal pri žetvi. Narava tu je zelo lepa. Šel sem tudi na izlet v Moravske Toplice, kjer sem se ves dan kopal. Voda je bila čudovita. Upam, da bom lahko še kdaj šel na take počitnice. Dopust je bil veliko prekratek.
Drago Drvarič, tkalnica
N ATALI1A RODE, ATR tkalnica Dopust sem preživela na morju. Bila sem v Umagu, v Domu. Že konec julija je bilo morje zelo umazano, zato se nismo mogli kopati. In, ker se nismo kopali, smo z družbo raje sedeli v restavraciji ali pa ob bazenu. Ko se je zmračilo, smo odšli na ples.
Dom mi je bil zelo všeč. Sploh je bila pa hrana zelo dobra. Skoraj nisem hotela domov. Na dopust bi takoj šla še enkrat. Prehitro je minilo.
Natalija Rode, ATR tkalnica
SLAVI PORENETA in MAJDA KERN, kemijski laboratorij
V	začetku avgusta sva bili skupaj Z družinama na morju v Umagu. Stanovali smo v našem Domu.
Imeli smo srečo, da morje ni bilo umazano. Kadar nismo plavali, smo kartali in pazili na otroke. Ob večerih smo skupaj hodili na sprehode.
S hrano v Domu smo bili zelo zadovoljni. Bila je dobra pa tudi veliko jo je bilo. Strežnik je bil zelo prijazen. Imava pa nekaj pripomb na sprotno vzdrževanje Doma. V njem bi bilo potrebno odpraviti manjše okvare, ki so sicer majhne, opazne, moteče pa vendarle. Omare na primer, so brez držajev, jogiji so stari in zaprašeni. Tudi parket je star. Drugače smo bili s čistočo in higieno Doma zadovoljni.
BAJRAMKA RASTODER, tkanje zaves
Doma sem iz Črne Gore. Na dopust sem šla domov, kjer sem ostala devet dni.
V	domačem kraju sem srečala stare prijatelje in prijateljice. Skupaj smo hodili na kopanje. Dopust je prehitro minil.
ANDREJ DOLINAR, oplemenitilnica
»Načrtoval sem dopust. Toda že pred njim sem si poškodoval nogo. Nanjo mi je padel drog. 14 dni sem imel nogo v mavcu. Tako sem bil ves čas doma. Dopust mi je letos splaval po vodi. Nadoknadil ga bom Z izleti med vikendi.
Melita Avbelj, uprava
MELITA AVBELJ, uprava
Ves svoj dopust sem porabila za letovanje na morju. Od tega sem bila en teden v Umagu (v počitniškem domu). Drugi teden pa sem preživela v Spini blizu Umaga. V začetku julija je bilo morje še čisto, zato smo se lahko kopali. Naslednji teden pa že ne več, zato smo šli večkrat v Portorož, saj je bila tu voda čistejša kot pa v Umagu. Tudi vreme nas ni nikoli pustilo na cedilu.
Večeri ob obali pa so lahko vedno zabavni. Zvečer smo se hodili zabavat v Umag, Novigrad, Portorož, Poreč itd.
Na dopust bi še šla, a na žalost sem že skoraj vsega porabila. Če pa bi mi ostalo še kaj dopusta, bi ga gotovo izkoristila za letovanje na morju v septembru.
Pogovarjala se je Bogdana Rejc
INOVACIJA IPI PREJIC
Z ozirom na resne težave, ki nastopajo pri izpadu električne energije naše varnostno-vratarske službe: težave transporta, pomoč mimoidočih, ki rinejo vrata sem in tja, vratarji napenjajo možgane, da bi iznašli patent za odpiranje vrat brez električne energije itd., sem kot delavec na elektro področju pripravljen premagati težave s ^ sledečim predlogom: Pri vsaki težavi vrat zaradi prekinitve električnega toka naj vratar uporabi 2000 let staro inovacijo: Kurbel. To je v našem primeru priprava za ročno odpiranje vrat. Le-ta se vtakne v za-to prikladno odprtino, ki se nahaja v strojni omarici, ter se prične ročno sukati (obračati). Naprava deluje prek zobčenikov, kar resnično olajša porivanje. Vsa ta avtomatika pa obstaja, za avtorja članka (brez priimka) IPI-prejice, že od vsega začetka postavitve premičnih vrat v naši organizaciji.
Za elektro področje:
Anton Videnšek
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi smrti mojega dragega moža
KUŽELJ RUDIJA
se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz predilnice ter bloka Pelechova 35, za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Posebno pa se zahvaljujem Tome Mici, Oraščanin Silvi in Kenda Ivanu za vse storjene usluge.
Vera Kuželj
ODGOVOR
TOVARIŠU ANTONU VIDENŠKU NA NJEGOV PRISPEVEK O INOVACIJI IPI PREJIC
Kot avtorica sporne IPI prejice, sem se za podrobnejše informacije o zapiranju in odpiranju vhodnih vrat, kadar zmanjka elektrike pozanimala kar pri naših varnostnikih. V hišici sta tisti dan skrbela za nemoten promet Vuk Franjo in Jože Orehek. Ko sem jima pojasnila za kaj gre, in ko smo skupaj še enkrat prečitali sporno IPI prejico, sta mi takoj pokazala to napravo. Vse skupaj je nekakšna mehanska ročica, ki je delavcu v pomoč pri zagonu naprave za odpiranje vrat. Torej tovariš Videnšek: »Kurbel (oz. mehanska ročica) obstaja v naši delovni organizaciji. Tako ne bo potrebna intervencija »drugih organov«.
Naši varnostniki nad zadevo niso preveč navdušeni, saj se s pomočjo mehanske ročice, vrata zelo počasi odpirajo. Kadar zmanjka elektrike, sami potisnejo vrata, da stvar hitreje poteka. Če jim pri tem še kdo pomaga, pa nimajo nič proti.
Bogdana Rejc
ZAHVALA
ob boleči izgubi mojega dragega očeta
URŠIČ IGNACA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečena sožalja, spremstvo na njegovi zadnji poti in za darove.
Nace Uršič
NA BREGOVIH BISTRICE
Vse, ki se zanimate za knjigo Staneta Stražarja Na bregovih Bistrice, bo zanimiva tale informacija:
Odbor za izdajo knjige nam je sporočil, da bo knjiga tiskana v nakladi 3000 izvodov, njen format bo 14x20 cm, obsegala pa bo okoli 1000 strani, 640 črno-belih slik in 8 barvnih fotografij. Vezana bo v imitacijo platna. Knjiga bo lepo in bogato opremljena.
Dokončna cena knjige ob izdaji bo 40.000 din.
Uredništvo
DOPISUJTE V NAŠE GLASILO!
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega moža
IVANA POVIRKA
iz Pogleda 1 pri Moravčah, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem predilnice in sukalnice za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Marija Povirk
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
CERAR IVANA
se zahvaljujem sodelavcem in sindikatu za pomoč in izrečeno sožalje.
Cerar Janez
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta in dedija
IVANA GUJTMANA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz prijemalne in tkalnice za izraženo sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči: žena in sinova
To je Amerika
Amerika... Dežela, o kateri sanja marsikatero srce in o kateri si ustvarjamo najrazličnejše predstave. Dežela, o kateri se mnogo govori in piše, o kateri se mnogo sliši in bere. Poznamo jo iz raznih knjig, iz zemljevidov in slik.
Toda, Ameriko doživeti! To je povsem nekaj drugega. Res je, da so trije tedni, kolikor sva jih s prijateljico Andrejo preživeli v ZDA, mnogo premalo, da bi lahko svet, v katerem sva živeli, bolje spoznali, a nekaj jasnejših predstav o Ameriki sva vendarle dobili.
Ko sem bila stara osem let, sem prvič obiskala Ameriko. In od tedaj dalje sem leta in leta sanjala o tem, da bi še kdaj videla Ameriko. Precej let je minilo, a želja v meni je ostala — vse do letos, ko so se moje sanje spremenile v resničnost.
Bila je še zima in meni ni bilo dosti do tega, da bi že mislila na dopust. Tako daleč se mi je še zdel. Toda nekega dne... Zdelo se mi je, kot da bi sredi zime nastopila pomlad, kot bi zvončki pokukali izpod snega — teta mi je namreč pisala, naj letošnji dopust preživim pri njej v Chicagu. In še to, da mi bo vožnjo plačala ona.
Ni se zgodilo prvič, da se je izkazala s svojo dobroto, toda kljub temu sem bila sprva prav presenečena.
Odločitev, ali bom prišla sama ali bo šel kdo z menoj, je prepustila meni. In če se bom odločila, da pride kdo z menoj, mi je pisala, naj sama izberem, kdo naj bi to bil.
Brez pomislekov sem se odločila, da bom potovala v ZDA, saj je to pomenilo izpolnitev mojega tihega hrepenenja. Toda, koga naj vzamem s seboj!? Zdi se mi, da nisem dolgo razmišljala. Na vprašanje: »kdo?« je odgovor postal jasen: Andreja. A ona vendarle ni bila brez pomislekov. Pač, ni ji bilo jasno, kje naj dobi denar, da si kupi letalsko karto, ki ob najinih osebnih dohodkih pomeni nekaj skoraj povsem nedosegljivega. In vendar... Spet se je izkazala tetina dobrota, saj. mi je pisala, naj si s tem ne delava skrbi, kajti ona nama bo plačala povratni letalski karti, le vse potrebne dokumente za potovanje naj si priskrbiva sami.
Tako sva si morali najprej v službi zagotoviti dovolj dopusta, kajti rednega dopusta sva imeli premalo. Najina prošnja za izredni plačan dopust je bila sicer zavrnjena, a naju to ni prizadelo, saj sva namesto plačanega dopusta dobili brezplačnega. To pa se nama navsezadnje ni zdelo tako zelo pomembno (čeprav je razumljivo, da bi bili s plačanim mnogo bolj zadovoljni), saj je bilo tedaj najpomembnejše to, da bova videli Ameriko.
Prvi problem je bil torej rešen. Naslednja stvar, ki naju je čakala, je bila pot v Zagreb, na Ameriški konzulat, kajti vrata ZDA so za tujce zaprta vse do tedaj, dokler nimajo potrebnega dovoljenja (vizuma) za vstop v ZDA, pridobitev tega pa pravzaprav ni vedno preprosta. Za vizo sva potrebovali tako imenovani garancijski list iz ZDA, kot dokaz, da naju v Ameriki res nekdo pričakuje.
Teta nama je torej poslala ta garancijski list, ki vsebuje najrazličnejše podatke (o tetinem premoženjskem stanju, državljanstvu in podobno) in se s tem obvezala, da bo v času najinega bivanja v ZDA skrbela za naju. Poleg tega pa sva potrebovali še potrdilo o zaposlitvi in o višini osebnega dohodka.
Na konzulatu sva izpolnili še poseben formular, ki vsebuje razna vprašanja, kot na primer: Po kaj in zakaj potuješ v ZDA, kdaj in za koliko časa, h komu potuješ, kdo ti plača letalsko karto, kdo bo skrbel zate v času bivanja v ZDA, če imaš katero od nalezljivih bolezni..., skratka mnogo vprašanj je, na katera je treba odgovoriti.
Katarina
in
Andreja
na
potepu
po
Ameriki
OBVESTILA
IZ
KADROVSKE
SLUŽBE
VSTOPI:
1.	SKOK GREGOR, počitniško delo, 1. 8. 1988
2.	VRHOVNIK TOMAŽ, počitniško delo, 1. 8. 1988
3.	KUMEK SIMON, počitniško delo, 1. 8. 1988
4.	POGAČAR ROBERT, počitniško delo, 1. 8. 1988
5.	URBANIJA VOJKO, počitniško delo, 1.8.1988
6.	SINČEK JAKOB-LADO, počitniško delo, 8. 8.1988
7.	VODLAN KLEMEN, počitniško delo, 8.8.1988
8.	GUBANEC MAGDALENA, počitniško delo, 8. 8.1988
9.	FRELIH MATEJA, počitniško delo, 15.8.1988
10.	ŠTIH IGOR, počitniško delo, 8. 8.1988
11.	KOTNIK DENIS, počitniško delo, 22. 8.1988
12.	RUSJAN NADA, previjanje v predilnici, 22. 8.1988
13.	OŠTIR DARIJA, tkanje tkanin v tkalnici, 15. 8.1988
14.	PETRIČ MIRA, dvoj en j e v predilnici, 9.8.1988
15.	KUTNJAK BOJAN, pomožni transportni delavec v vzdrževanju, iz JLA, 1.8.1988
16.	KOBILŠEK ROZA, šivilja v obratu konfekcije Peče, 8.8.1988
17.	PLUT KARMEN, tehnolog v razvoju III. — pripravnik, 1. 8.1988
18.	BELEC JANEZ, točenje in prodaja pijač v gostinski dejavnosti, 7.'7.1988
19.	LEBAN ŠTEFANIJA, receptor v gostinski dejavnosti, 1.8.1988
IZSTOPI:
1.	DOLINAR MARIJA, šivilja v konfekciji v Pečah, 29.7.1988, upokojena
2.	OŠTIR MARIJA, šivilja v konfekciji Radomlje, 4.7.1988, upokojena
3.	ZUPAN MARINKA, šivilja v Malonrodaji, 21.7.1988, upokojena
4.	CERAR JULIJANA, delavka v konfekciji v Pečah, 29. 7.1988, upokojena
5.	NARAT MARIJA, vodja skladišča gotovih izdelkov, 14.7.1988, upokojena
6.	TORKAR LJUDMILA, previjanje v predilnici, 31.7.1988, sporazumno
7.	JERMAN ANDREJ, počitniško delo, 31.7.1988
8.	GORJUP RENATA, počitniško delo, 20.7.1988
9.	ZUPAN SIMON, počitniško delo, 31.7.1988
10.	BERGANT JANA, počitniško delo, 21.7.1988
nadaljevanje prihodnjič
nadaljevanje na 14. str.
obvestila iz Kadrovske službe
OSEBNI DOHODKI V JULIJU 1988
Poročilo o osebnih dohodkih vsebuje gibanje OD, dosežene najnižje in najvišje OD, izračun povprečnih OD za dejansko število opravljenih ur med 160 in 200 urami, dejanskem doseganju delovnih rezultatov in dejanski ocenjenosti del in nalog. Prav tako so v poročilu zajeti tudi osebni dohodki pripravnikov in nadomestila OD do 30 dni (metodologija izdelave RAD obr.), Ce prikazanemu številu delavcev dodamo še zaposlene z manj kot 160 urami in več kot 200 opravljenimi urami ter zaposlene brez obračuna OD (nadomestila nad 30 dni) dobimo skupno število vseh delavcev, ki so prejeli OD oz. nadomestilo:
Razred			Skupaj DO
do 260.000 260.000—340.000			9
340.000—420.000			154
420.000—500.000			241
500.000—580.000			193
580.000—660.000			111
660.000—740.000			60
740.000—820.000			44
820.000—900.000			18
900.000—980.000			15
980.000—1,060.000			12
1,060.000—1,140.000			7
1,140.000—1,220.000			7
1,220.000—1,330.000			5
nad 1,300.000			3
Zaposleni s 160—200 urami			879
Zaposleni z manj kot 160 urami			56
Zaposleni z več kot 200 urami			6
Zaposleni brez obračuna OD			53
Skupaj število zaposlenih			994
Najnižji OD			286.110
Najvišji OD			1,627.170
Povprečni OD			557.496
Vrednost točke je v juliju znašala v brutto višini 286.110 din je prejel delavec s 66,8 odstotnim		vrednosti 3,80 din. Najnižji OD v doseganjem norme.	
BOLNIŠKI IZOSTANKI	V	c— C jn c— C	1988
Oddelek

s>
>N'
■o >
o >
	Štev. zaposl	s = m >	‘trn £ ti	s a ££	fs £3	Nega člana	Spren V%	•d u sa	Skupc V %	Izpadi ure
Proizvodnja tkanin	537	3,38	0,02	0,19	1,72	0,36	0,03	3,58	9,28	8.764
Konfekcija Radomlje, Mengeš, Peče	212	3,33	0,11		1,28	0,36	0,02	4,25	9 35	3.490
Konfekcija Mokronog	78	2,51				0,60	0,23	9,21	12,55	1.722
Prodajalne	25	0,77	—	—	—	—	—	3,87	4,64	211
Gostinska dej avnost	25	3,69					_	8,00	11,69	532
Uprava	113	2,05	—	—	—	0,84	0,08	3,94	6,91	1.376
Povprečni izostanki za DO:	Zaposlenih
990 delavcev Izostanki zaradi bolezni	3,09 %
Izostanki zaradi nesreče pri delu	0,03 %
Izostanki zaradi poškodbe na poti	0,10 %
Izostanki zaradi poškodbe izven dela	1,21 °/o
Izostanki zaradi nege	0,42 %
Izostanki zaradi spremstva	0,05 %
11.	JEMEC SIMON, počitniško delo, 31.7.1988
12.	SUŠNIK MARJAN, počitniško delo, 31.7. 1988
13.	PETERCA MARIJA, previjanje v predilnici, 8. 7.1988, upokojena
14.	FRIŠKOVEC JOŽE, mojster vzdrževalec ključavničar, 31.7.1988, upokojen
15.	BELA ROBERT, delavec v ce-radnem oddelku, 7.8.1988, sporazumno
16.	JURAS ANDREJ, delavec v kovinskih konstrukcijah, 10. 8.1988, sporazumno
17.	LAPAJNE HELENA, tehnolog v razvoju III. — pripravnik, potek pripravniške dobe 17.8.1988
18.	VESEL IGOR, delavec v ce-radnem oddelku, 7.8.1988, sporazumno
19.	PAŠ UROŠ, počitniško delo, 11.8.1988
20.	PUŠLAR PETER; počitniško delo, 31.7.1988
21.	SKOK GREGOR, počitniško delo, 30. 8.1988
22.	VRHOVNIK TOMAŽ, počitniško delo, 31.8.1988
23.	KUMEK SIMON, počitniško delo, 31.8.1988
24.	POGAČAR ROBERT, počitniško delo. 31.8.1988
25.	URBANIJA VOJKO, počitniško delo, 31.8.1988
26.	SINČEK JAKOB-LADO, počitniško delo, 30. 8.1988
27.	VODLAN KLEMEN, počitniško delo, 26. 8.1988
28.	GUBANEC MAGDALENA, počitniško delo, 31. 8.1988
29.	FRELIH MATEJA, počitniško delo, 26. 8.1988
30.	ŠTIH IGOR, počitniško delo, 29. 8.1988
31.	KOTNIK DENIS, počitniško delo, 28. 8.1988
POROČILI SO SE:
1.	KOS ALENKA iz tkalnice, poročena ANTONIN
2.	STOŽINIČ MELITA iz gostinske dejavnosti, poročena BIZILJ
3.	KURENT MARIJA iz pripravljalnice, poročena POGAČAR
4.	MAMIC MILKA iz predilnice, poročena MANDIČ
5.	BRATE KARLINCA iz obrata konfekcije v Pečah, poročena SMRKOLJ
RODILI SO SE:
L KERŽAN ROZALIJI iz konfekcije v Radomljah, sin GREGOR
2.	OREHEK VLADIMIRI iz kadrovsko splošnega sektorja, sin DOMEN
3.	ŽABNIKAR KSENJI iz vodstva programa konfekcije, sin TOMAŽ
4.	TOPOLOVEC JOŽETU iz pripravljalnice, sin ANŽE
Izostanki zaradi por. in
pod. por. dopusta	4,33 %
SKUPAJ:	9,23%
Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše p. o. Ureja 15 članski uredniški odbor. Glavna in odgovorna urednica
ter fotografiranje BOGDANA REJC. Natisnila tiskarna Učnih delat "	*........... "	"	””	-
prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS E
31V7H00	0 £ 719
1 H			3tv?noq oezi9 gtl lepatd iuisod 3Stivr uvidnaNi	o »in vMtiOAacno»
vnAVisoonr i				
0%	O1? 10	1 	H	88X161	J		31V?W0GTN>r IV %l# 090 - 00
		V e	ca