158. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 13 julija 1903.
XXXVI. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izim&i [nedelje in praznike, ,ter velja po poitl prejeman za avstro-ograka đeftele za vsefleto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta B K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, aa eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta B K BO h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroCbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCnje se od peteroatopne petitrvrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, ce se dvakrat, in po 8 h, ca se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In vpravnlitvo je na Kongresnem trga fit. 12. — UpravniStvn naj se blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila
t. j. administrativne stvari. — Vbod v arednistvo je le Vegove ulice st. 2, vhod v apravnistvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
„Slovenski Narod" telefon fit. 34. Posametne Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon fit. 85.
Pred konklavom.
Iz Rima, 10. julija.
Leon XIII. leži na smrtni po gtelji- Na vatikansko gospodo pa tudi d veličanstvo« smrti nima toliko vpliva, da bi pozabili na — reklamo za papeštvo. Iz Vatikana se je ta teden razširilo vse polno neresnic o umiranju Leona XIII. Še umreti ga ne puste v miru. Ubogi starček ječi v svoji postelji, vatikanski reklam-mojstri pa pripovedujejo o njem vsakovrstnih romanov. Obligatnih »zadnjih besed« in modrih izrekov so skovali že toliko, da bi zadostovali za deset papežev. In to neukusno pretiravanje že sedaj, ko papež živi! Napravili so iz njega nekako višje bitje in vendar je bil človek od mesa in od krvi, človek, ki je imel svoje dobre in svoje slabe lastnosti.
Kdor čita te reklame, dobi utis, kakor bi Leona XIII. tukaj kar obožavali. Resnica pa je, da je rimsko prebivalstvo precej ravnodušno in da ima glede papeža posebno v mislih dobiček, ki ga donese večnemu mestu naval tujcev o pogrebu Leona XIII. in o volitvi novega papeža. Rimljani so pač veliki brezverci in brez vse pijetete. Sicer pa se ne sme pozabiti, da Leona XIII. niso dosti poznali.
Odkar je brezdvomno, da Leon XIII. več ne ozdravi, je vse zanimanje osredotočeno nato, kdo da po-strpne njegov naslednik. Posebno v i duhovniških krogih se za Leona že nihče več ne meni in vse le ugiba, komu bo usoda mila, komu nakloni papeško tijaro. Lahko bi se reklo: Borba za tijaro se vrši pred očmi umirajočega papeža.
Velike države, ki imajo kaj vpliva, so vse že ves teden na delu za zmago svojih kandidatov in spletkari se na vse strani, strastno in strupeno, in brez števila je peres in jezikov na delu, da bi kolo sreče obrnili v smislu tistega, ki jih je plačal.
Boj za tijaro je že sedaj jako ljut in vendar je še danes popolnoma nejasno, kdo da zmaga. Kandidatov, ki so »papabili«, je mnogo.
Kardinal R a m p o 11 a , sedanji državni tajnik papežev, je eden prvih kandidatov. Rampolla marki Tindaro je 60 let star. Po smrti kardinala Jacobinija 1. 1887. je bil imenovan kardinalom in državnim tajnikom in od tedaj je vodja cerkvene politike. Kdor je kdaj videl tega ponosnega prelata, ta mrki obraz s temnimi očmi, iz katerih šine zdaj in zdaj nekak blisk prekanjenosti, ta dobi utis, da to ni navaden mož, da je to bistroumen politik, ki pa najbrž ne zna več rožnega venca mo liti. Francija, Španska in Portugalska ter mnogo italijanskih kardinalov bi Rampollo kaj radi videli na papeškem prestolu, ali Avstrija vloži proti njemu prav gotovo svoj »veto«, že ker to žele v Berolinu.
Živa antiteza kardinala Rampolle je drugi kandidat, kardinal G o 11 i. Ta je 69 let star. Bil je menih in sicer karmeličan ter dvakrat general tega redu L. 1892. je bil s posebno diplomatično misijo poslan v Brazilijo in ker jo je srečno dognal, je bil imenovan kardinalom. VJobče se sodi, da ima Gotti še največ upanja, da postane papež.
Dekan kardinalskoga kolegija in sedanji začasni vodja cerkve ošabni kardinal O r e g 1 i a je sicer že 75 let star, a papež bi vendar rad postal. Prijateljev nima mnogo, največ še med jezuviti, pri katerih je prebil novicijat.
Kardinal Mario M o c e n n i je kandidat, ki ima vse polno prijateljev. Mocenni je upravitelj Vatikanskih financ, specijalno Petrovega novČiča. Ko je prevzel Mocenni finance, so bile iste v jako slabem stanju, ker je tudi v Vatikanu veliko ljudi, ki ljubijo denar čez vse. Mocenni je spravil finance v red in postal za to kardinal. Kot finančni minister je mnogim ljudem izkazal usluge in si s tem pridobil prijateljev.
Kandidatje za papeško krono so tudi: beneški patrijarh, ponižni, dobrosrčni in radodarni kardinal S a r t o; potem kardinal Capecelatro, za katerega se najbolj poteguje italijanska »framazonska« vlada, kardinal A g 1 i a r d i , ki ga podpira angleška vlada, kateri se je prikupil kot apostolski delegat v Bombavu, in ki nekako obeta, pokatoličaniti Rusijo, ker je bil 1. 1896 kot papežev zastopnik pri kronanju ruskega carja v Moskvi — in končno kardinal S v a m p a , ki pa utegne propasti samo zato, ker je šele 52 let star.
Končno je jako resen kandidat kardinal Serafino Vanutelli. To je tip rimskega monsignora, eleganten, živahen in zabaven, Vanutelli je bil nuncij v Monakovem, v Bru-selju in na Dunaju in ker je odločen nasprotnik Francije in vse politike kardinala Rampolle, ga z veliko vnemo podpirata Avstrija in Nemčija. V Rimu je obče znano, da je njegovo stanovanje opremljeno tako luksorijozno, kakor da stanuje v njem kaka princezinja in znano je tudi, da potrebuje Vanutelli dve uri predno je s svojo toileto gotov. Ženstvo mu je jako naklonjeno in tudi Vanutelli je vnet čestilec lepega spola.
To so torej tisti kandidatje, ki pridejo pred vsemi v poštev. Seveda je prav lahko mogoče, da bo končno izvoljen — kdo drugi.
Pri ugibanju, kdo postane poglavar cerkve, igra od nekdaj veliko uiogo prorokovanje Malahijevo. Ta Malahija ni eden malih prorokov svetega pisma, nego je bil 1. 1100 škof v Armaghu na Irskem. Njegova prorokovanja so bila natisnena v 16. stoletju in od tedaj se je izkazalo, da se je marsikatero prorokovanje izpolnilo. Malahija označuje v svojem prorokovanju vse papeže, kar jih še bo. Leona XIII je označil kot »lumen in coelo« (luč na nebu) in res ima rodovina Pecci zvezdo - repatico v svojem grbu. Papeža Pija VI. je označilo to prorokovanje kot apostolskega     romarja (peregrinus
apostolicus) in — res je bil Pij VI. edini papež, ki je napravil romanje, ne na kako božjo pot, nego k cesarju Jožefu II. na Dunaj prosit ga, naj ne razpusti samostanov. Papeža Pija IX. je imenovalo to prorokovanje »Crux de cruce«, kar pomeni »križani od križa« no — italijanski kralji imajo v svojem grbu križ in v znamenju tega grba je bil narejen konec papeški državi.
Naslednik papeža Leona XIII. je v tem prorokovanju označen kot Ignis ardens. Seveda so ljudje že dognali, za katere sedanjih kardinalov bi moglo veljati to prerokovanje. Našli so tri: kardinal Gotti ima v svojem grbu goreče deblo., kardinal Vanutelli je krščen na ime Serafin, kar pomeni »goreč« in kardinal Svampa ima v svojem grbu zlat žarek, sicer pa pomeni »svampa« v italijanskem poetiškem jeziku — plamen.
Naposled bodi še omenjeno, da pravi Malahijevo prorokovanje, da bo imel Leon XIII. samo še 10 naslednikov, potem da bo konec sveta. No, konec sveta tedaj pač še ne bo, mogoče pa je, da bo konec pa-peštva.
Bolgarska in Turška.
Konec vsega pomirjevanja in posredovanja bo najbrž vendar le vojska. Položaj med Bolgarsko in Turško se z vsakim dnem poostruje. Z vsakim dnem se množijo znaki za krvavi spopad. Bolgarska vlada je protestirala pri velesilah proti zbiranju turške vojske ob bolgarski meji in proti nečloveškemu postopanju turškega vojaštva in političnih oblast nij napram bolgarskemu prebivalstvu v Macedoniji. Turška je seveda takoj odgovorila ter po svoji navadi vse utajila doižeč ustaške čete v Macedoniji in Bolgare vse krivde za nemire. In Avstro Ogrska in Rusija sta verjeli sultanu ter poslali bolgarski viadi ostro noto, v kateri obsojate njeno postopanje ter ji nasvetujete mir, češ, da  je   njuna  stvar, skrbeti
za rešitev prepornega macedonskega vprašanja, ker le oni dve skrbite za usodo balkanskih kristjanov.
Bolgarski so na ta način roke vezane. Turška pa se nasprotno sme pripravljati na napad na Bolgarsko. Svojo vojsko sme množiti iz Male Azije ter je dosedaj z izgovorom, da zatira upor Albancev proti reformam, dobila iz Male Azije 80.000 vojakov. Po celi Macedoniji in Albaniji kar mrgoli turških vplivnih agitatorjev, ki pripravljajo ljudstvo za splošno klanje kristjanov. Turško vojaštvo je zbrano tako blizu, da lahko dospe v treh dneh na bolgarsko mejo. A ta vojska ne dobiva niti plače niti živeža od turške države, temuč se preživlja na račun prebivalstva. Vsled tega beže možje v gore ter se pridružujejo vstalem, dočim se žene, otroci in starčki izpostavljeni vsakovrstnemu nasilju in krivici.
V turških vojaških krogih se razvija živahna delavnost za vojsko. Posebno časniki so navdušeni za vojsko. Vojne konje dovažajo iz Azije, a vojaški oskrbniki so dobili nalog, da pripravijo v Solunju in na bolgarski meji živeža za 150000 mož. Tudi topništvo je dobilo ukaz, naj bo pripravljeno za odhod na bojišče. Vojni krogi pritiskajo na sultana naj napove vojno. Sultan se je izjavil: Ako mi velevlasti zajamčijo, da v slučaju, da vojno izgubim, ne izgubim nobene evropske pokrajine, vas takoj ubogam.
Bolgarska trpi zaradi napetosti s Turčijo tudi velike gospodarske škode. Dežela je preplavljena z ma-cedonskimi beguni, ki delajo konku-I renco domačim delavcem ter so sploh breme prebivalstvu. Zaradi premalo razvite trgovine je bila dosedaj Bolgarska navezana večinoma le na izvoz na Turško. Na to sedaj niti misliti ni, ker so bolgarski trgovci v nevarnosti, ako se le pokažejo čez mejo.
Vsem tem neprilikam ne morejo odpomoči takozvane reforme. Kar  si  v  tem   oziru izmišljate Av
Svidenje.
P. X. Svoboda:   Avtoriziran  prevod iz če&čine.
(Konec j III.
Čas je pomalo potekal, ne tako hitro kakor drugače. Gospod Vanje-ček je bil vedno vznemirjen; mislil je samo na svidenje z otroci in vnuki. Pomislil si je vsak trenotek, da živi s svojo ženo petdeset let in vselej je zaklical: »Moj Bog, petdeset let, petdeset let!« Z babico sta govorila zdaj samo o dveh rečeh. O bližajoči se zlati svatbi ali o glavnih dogodkih svojega petdesetletnega zakona. Vspominjala sta se in se radovala. Zdela sta se imenitnejšim in vedno sta menjavala program slavisti. Dedek je Črtal dan na dan v koledarju predno je šel spat. »Tako, *enas« je dejal, »še devetdeset — še devetinosemdeset dni —« In tako je -■flašal vsak večer za eden dan ^anj. Pristavljal je veselo: »A kaj, -4dar rečem, nu torej, še en dan!«
Z Josipom so si dopisovali. Zve dela sta, da ima osemnajstletno hči Olgo, veselo in lepo, in dva sina študenta. Dobila sta tudi njihove slike. Babica jih je spravila v skrinjo. Dopoldne sta jih gledala v vrtu, zvečer v sobi. Dedek je našel, da je starejši vnuk podoben babici.
Vsaki dan sta postajala stara zakonca bolj vznemirjena. Dan zlate poroke, 3. september, je stal pred njima, kakor cilj dolgega romanja, kakor posvečeni vrh, kakor kraljestvo jedinega veselja. Zdelo se jima je, kakor da bi bilo vse njihovo življenje samo zato, da zavžijeta ta veliki dan. Hodila sta po tratah v vrtu, vodila se in z veselimi očmi gledala, kako cvetje cvete, sadje zori, oblački plavajo. Nista imela niti skrbij, niti bojazni pred smrtjo, bila sta samo razburjena s Čakanjem velike sreče.
Slutila sta, da jima otroci skrivaj, med seboj pripravljajo mnogo presenečenj, in da tudi gospod dekan dela priprave k ti neobičajni slav-nosti.
Avgust se je bližal h koncu. Dedek je oznanjal le še malo dni. Bil je resen, ali še bolj vznemirjen,
kakor kdaj prej. Hodil je sam k rečici in gledal v modrikaste, daljne gozdove, kjer je bila železniška postaja. Dolga cesta z jabolkovo alejo je peljala k nji od mosta. »Po ti se pripelje Josip,« si je mislil.
Vsi otroci so oznanili skupni prihod na 2. septembra ob štirih popoldne.
Ta dan dedek ni mogel spati. Vstal je in odšel ven. Danilo se je, Bela megla se je nesla nad rečico. Trava je bila rosna, nebo nekako kalno. 'Vonj zrelih jabolk je navdajal hladni zrak. Moral si je oddahniti, da bi prišel k sebi.
Za nekaj časa je začelo deževati, ali samo kratko dobo. Zjasnilo se je popolnoma, solnce je prisojalo in vzduh je hitro postal toplejši. Dedek se je vrnil domov.
Babica je stala pri oknu in pela sveto pesem. Solnce se je razlivalo po njenih sivih laseh in sklenjenih rokah. Velike njene oči, tako globoko upale, so gledale kvišku. Dedek se je zastavil, da bi je ne motil. Sklenil je roke in molil. Zahvaljevala sta se Bogu. Nista vedela o skrbeh svojih, nista vedela o presla-
nih težavah, nista vedela, da smrt že hodi okrog bele njihove hišice. Veselila sta se vsega, kar jih je pričakovalo, kakor da bi bil dan zlate svatbe njihova vrata, ki peljejo v večno blaženost.
Že ob eni sta se začela oblačiti k prihodu otrok in vnukov. Babica je odprla stare svoje skrinje in vzela iz njih redke spominske darove, da bi se z njimi nakinčila: Empirovo garnituro iz topasov in prstan po materi. V lase si je dala koščeni glavnik z granati, katerega ji je pred petdesetimi leti na poročni dan darovala mati ženinova. V črni, svileni obleki, kakor so se nosile okrog šestdesetih let in v kateri je hodila s hčerami na plese, je bila videti večja in resnejša. Postava njena, kakor da bi se bila naravnala in obraz pomladil.
Dedek je bil raztresen in se je dolgo oblačil do praznične, črne svoje obleke. Tanka, zlata verižica se mu je bliskala okrog vratu. Veliki, pečatni prstan se je po dvajsetih letih zopet zasvetil na kazalcu desne roke njegove. Ni govoril. Zdelo se mu je, kakor da je z vzemi temi
pripravami utrujen, da ga b :>li glava in da se mu moti pogled; ali bal se je kaj reči. Strašil se je sam, da bo zvečer pri gostiji, katera je imela biti v gostilni na trgu, zaspan.
Ob treh so zadrdrale na cesti štiri kočije. Vozile so se na kolodvor. Dedek je pogledal za njimi skozi okno in srce mu je zabušilo. Mislil si je, kaj vse se za kratek čas zgodi, kako se zbere vse potomstvo, kako se pripelje tudi Josip, kako se vsi združijo v edini, vroči ljubezni... in ni si mogel predstaviti vse to. Ogledal se je za babico. Molila je iz bukvic.
»Moj Bog,« je vzdihnil, »pred velikim veseljem je človeku kakor pred težavami, ves se tresem. Mislim, da vsega tega niti ne preživim!«
Babica je prikimala z glavo, brez da bi bila prenehala z molitvijo. Po drobnih njenih rokah in prstih razlili so se svetli solnčni trakovi.
Po četrti uri sta šla na vrt globoko ginjena. Gledala sta proti postaji Iz daljave so drdrale kočije. Obema je udarilo srce. Solnoe je toplo sijalo.
stro Ogrska je pravi posmeh diplo-matični modrosti. Neodločnost ruske diplomacije že preseda celo ruskim slovanclilskim listom, ki protestujejo proti temu, da bi Rusom bili interesi Turčije dražji nego slovanski interesi ter zahtevajo, naj Rusija pomaga Bolgarski ustanoviti na Balkanu močno državo kot jez proti germanski nenasitnosti. Ako pride do vojske med Bolgarsko in Turško, bo padla velika odgovornost na te dve velesili.
Novo gibanje na Ogrskem.
Nedavno smo omenili, da je v ogrski zbornici govoril rumunski poslanec Vlad o položaju nemadjarskih narodnosti na Ogrskem, posebno glede Rumunov. To je tembolj značilen pojav, ker so bili Rumuni dosedaj naj bolj pasivna narodnost na Ogrskem, tako da so že Madjari z gotovostjo računali, da se polagoma spoje ž njimi. Zato se nam ta govor zdi tako pomemben, da ga pobliže navedemo. Posl. Vlad je rekel med drugim: »Tukaj govorim v imenu nove smeri, v imenu stranke, ki že dolgo ni bila več zastopana v tej zbornici. (Klici na desnici: Take stranke nikoli ne bo!) — Vlad: »To bodo pokazale bodoče volitve, da, mi hočemo biti tu zastopani, bo nas najmanj IS—20, pa storite, kar vam drago. Omenil sem, da sem pristaš rumunske stranke, ter imam tudi pravico da to tukaj izjavim.' Govornik je mnenja, da parlament, iz katerega so izključene narodnosti, ne more biti izraz narodne volje. Nadalje kritikuje govornik pregrešno politiko proti narodnostim, ki se uganja od leta 1867. in ki je narodnosti iztisnila iz parlamenta. Poslanec Ba-konyi: »Narodnosti nimajo volilne pravice!« — Vlad: »Da, narodnosti nimajo posebne pravice, toda narodnosti so ogrski državljani, one vrše svoje državljanske dolžnosti, pa imajo tudi pravico, tirjati vsa prava, ki jih uživajo ostali državljania. Nadalje se spominja govornik narodnostnega zakona, ki ga ni nobena vlada izvedla ter pravi: »Izbrišite ta zakon, bolje bo kot sramota, da obstoji zakon ki ga nočete izvajati. Narodnosti na Ogrskem obstoje in bodo obstajale, če tudi ta zakon ne bo oživotvorjen«. — Bartha: »Ta zakon je ustvaril narodnosti!« — Vlad: »Ni jih ustvaril zakon, nego Bog! Od sedanje vlade se pričakuje resnica in pravica, ker je obetala, da bo postopala nepristransko. Novi ministrski predsednik je rekel, da se bo držal strogo zakona; zaradi tega vprašam, ali je med svoje zakone vštel tudi narodnostni zakon? Ali je v tej zbornici človek, ki bi trdil, da državljani nimajo pravice, si ustvariti politično stranko po svojem prepričanju ter priznati taka politična načela, ki odgovarjajo njegovemu prepričanju«. (Klici na des nici:   Ako   niso   izdajalska!) Vlad:
»Kdor se pregreši zoper zakon, zaprite ga, bodisi, da je aam minister. Ali izpovedati svoja politična načela, to priznavate sami, je neoporekljiva pravica vsakega državljana in v naši ustavi ni zakona, ki bi določal, da je tako in tako politično mišljenje zabranjeno. Vlada tedaj nima pravice, zabranjevati politična društva. Kdor se v tej zbornici osmeli pobijati to istino, ne pozna javnega prava. Ali obstoji zakon, ki zabranjuje državljanu, da izpove svoje politično prepričanje? Ali je to prepričanje dobro ali ne, to je vse eno. Želim biti veren državljan te dežele, ali ne priznavam nikomur, tudi ne državi pravice, da zahteva od mene, da se izneverim svoji narodnosti ter jo zatajim. Ogrska bo srečna le tedaj, ko bodo srečne vse njene narodnosti. Zichy je rekel, da je liberalizem na Ogrskem poginil. To ni resnica, liberalizma na Ogrskem sploh ni bilo. Liberalni so bili gospodje le v nasilju, sicer je vladalo na Ogrskem nazadnjaštvo«. — Groi Khuen si ni upal na ti izvajanja niti besedice odgovoriti.
Politične vesti.
— Odstop dr. Re zeka. ČeŠki listi izvajajo, da pomeni sprejetje Re-zekove demisije odklonitev znanih čeških zahtev. Dr. Korber se namerava po počitnicah zopet poganjati z Nemci, da jih omehča za češke postulate ter na ta način omogoči par lamentarno rešitev nagodbe, carin skega tarifa in novega brambovskega zakona.
— Prezirana Avstrija. Kakor poročajo ogrski listi, se vršijo med Italijo in Nemčijo za hrbtom Avstrije pogajanja glede trgovinskih po rodeb, ki se bodo v najkrajšem času sklenile, ako že niso sklenjene. Tudi sad trozveze!
— Odstop namestnika hrvatskega bana. Sekcijski načelnik in banov namestnik Krajoso vics je odstopil. Na njegovo mesto pride poslanec, odvetnik dr. Šumanovics. Imenovanje pl. Kraljevića za velikega župana v Liki se je preklicalo.
— Brambni odsek ogrske zbornice je sprejel zakonski načrt, s katerim se določa prezenčno stanje armade. Gospodarski odsek je obravnaval zakonski načrt o avtonomnem carinskem tarifu ter sprejel vse paragrafe nespremenjene.
— Boji v Macedoniji. V petek se je vršila v gorah Hadjide bitka med ustaši in turškim vojaštvom. Vodja ustašev Aleksis je z mnogimi tovariši obležal na bojišču.
— Oboroževanje Bolgarije in Rum u nije. V Stevru se mudite bolgarska in rumunska vojna komisija, da nadzorujete izdelovanje novih naročenih pušek. Rumunski ministrski predsednik Sturdza je prišel iz istega namena v Pilzenj v tovarno Škode.
Prijela sta se za roke.
»Ze, že,« je dejal dedek in zaradi nekakega tesnega ginjenja ni mogel več reči.
Babica si je zastrla oči, da bi bolje videla. Daleč v aleji na modri kastem ozadju gozdnatih vrhov se je valil prah kakor oblaki. V njemu so se črnile kočije. Njih drdranje se je spajalo, kakor grmenje jezov. Bilo je videti, da se vozijo na vso moč. Opozorila je dedka, da vidi bele obleke otrok.
Dedeček je gledal pozorno ali ničesar ni razločeval mimo prahu in kočij.
»Glava se mi vrti,« je dejal in se šiloma vzravnal.
Babička si je obrisala oči z rutico z valencijensko čipko, ki je je imela pred petdesetimi leti na poroki.
»Že — že —«, je šepetal dedek, kakor iz sanj.
Kočije so se pripeljale na most, ki je držal preko rečice.
Zakonca Vanječkova sta šla k vraticam. da bi tu pozdravila otroke in vnuke. Cesta do mostu je bila ožarena s solncem. Kup vrabcev se je razletel na vse strani; kočije so zdrdrale iz mostu na cesto in se hitro bližale.
Dedek se je vzravnal in prsi so se mu s silo dvignile. Razpoznal je sina Henrika iz Plzna, razponal tudi njegovo gospo z otroci, razpoznal je obe hčeri z njihovimi možmi in razpoznal je močnega moža z dolgo sivkasto brado, — gotovo Josip, — zraven njega gospo s krasnim slamnikom, gospodično in dva dečka v uniformah ruskih gimnazijalcev. Konji so leteli, kočije so se bližale in klici vnukov so se razleteli po jasnem vzduhu.
Dedeček je omahnil. Pred očmi so mu švigale strele. Tresel se je. Kakor da bi se nekaj velikega valilo k njegovemu srcu in glavi.
Kočije so se zastavile. Visok mož v črni obleki, z gosto, dolgo, sivo brado in modrimi očmi je hitro skočil doli in bežal k očetu, čegar tresoče roke so se raztegnile.
»Jo — os —,« je zaklical dedeček.
Ali prej, predno ga je Josip objel, da bi ga pritisnil k sebi in poljubil, pal je dedek, kakor od strele ubit, na zemljo.
Vsi so se prestrašili.
Dvignili so ga, govorili vanj, zbrali se naokrog, klicali ga, ali za-
— Ministrska kriza n a G r-škem. Novo ministrstvo je takole sestavljeno: predsednik in začasni finančni minister Ralli, notranje ministrstvo M a v r o m i c h a 1 i s, vojno polkovnik Gonstandini, pravosud• stvo Merlopulo, nauk Pharma-kopulo. Novo ministrstvo je bilo že v soboto zupriseženo.
Katoliški uzori.
(Dalje.)
Nauki preprostega meniha Marsi-liusa so imeli velikanski vpliv na občno mišljenje. Skoro bi se lahko reklo, da je Marsilins pravi prouzročitelj reformacije.
Mogočno so te nauke pospešili teologi pariškega vseučilišča, ki so prvenstvo rimskega papeža v cerkvi proglasili za vzrok vsega zla, ki so koncilom pripoznali pravico, papeže odstavljati in druge nastavljati in ki so posvetnim vladarjem pripoznali pravico, sklicevati koncile. Kancelar pariške univerze, Gerson, je zastopal nazor, da predstavlja koncil celokupno cerkev, da ima torej višjo avtoriteto kakor papež in se mu mora papež pokoriti. Nikolaj Cues je učil v svojem spisu „de concordantia catholica" da isto tako, kakor sloni v državi vsaka oblast na prostovoljnem podrejenju državljanov, tako je tudi v cerkvi.
To gibanje je zadobilo tak obseg, da so bili zaradi njega sklicani trije koncili, v Pizo, v Basel in v Kostnice. Reklo se je seveda, da je glavni vzrok tem koncilom, odstraniti razkol, ki je nastal vsled prepirov zaradi volitve papeža. A delalo se je pred vsem na to, da se zatre novo gibanje. V tem smislu se je izreklo pariško vseučilišče že I. 1394. v spomenici, ki jo je vročilo francoskemu kralju Karolu VI. Ta spomenica je nasvetovala, naj se skliče splošen koncil, da se obnovi edinost v cerkvi, ki je bila razbita vsled tega, da sta hotela Klemen VII. in Bonifacij IX. biti papeža. Kot vzrok razporom se je označila pokvarjenost duhovščine in zato se je priporočalo, naj se med duhovščino napravi red. A ravno pokvarjenost duhovščine je bila uzrok, da se namerevane reforme niso mogle izvršiti. Koncil v Pizi 1. 1409., sklican, da obnovi edinstvo v cerkvi, se je hotel lotiti korenite reforme pri glavi in pri udih cerkve, a niti razpora v cerkvi ni mogel poravnati niti doseči, da bi se bil Aleksander V. pripoznal kot papež. Duhovniki so spretno skrbeli, da so razen razkola in nove volitve papeža prišle na razpravo samo take reči, ki so se tikale materijalnih interesov duhovščine. L. 1414, otvorjeni koncil v Kostnici se je tudi bavil samo z obnovitvijo cerkvene edinosti tembolj, ker so se tedaj trije papeži pulili za tijaro, narodi pa so se čedalje bolj oklepali Hu8ovih in Wiclifovih naukov.
Ko je bilo edinstvo cerkve obnovljeno in veliki Hus srečno sežgan, se je tudi ta koncil hotel lotiti potrebnih reform, s katerimi je mislil odpraviti vzroke razporom. Nemški škofje so zahtevali, naj se pred vsem doženo te reforme in potem naj se voli papeža, ali drugi člani koncila so se temu strastno uprli. Sklenilo se je potem, da se po volitvi papeža začne razprava o reformah. A uspeh je bil majhen. V bistvu so storjeni sklepi glede reform samo zmanjšali papeške dogodke in utesnili njegovo jurisdikcijo, med tem ko so škofje dobili večjo oblast, sicer pa je preeej vse ostalo pri starem. Celo   edinstvo   cerkve  se  ni doseglo,
stonj. Suho njegovo telo v črni obleki, je bilo brez moči, roke k telesu pritegnjene, oči izbuhle. Vsi so razumeli, da je to mrtvoud.
Babica ni mogla pregovoriti. Obe hčeri stajo peljali v belo hišico.
IV.
Velika soba v beli hišici, kamor je svetilo solnce skozi odprta okna in kjer je imela biti slavljena zlata poroka, premenjena je bila drugi dan v gaj cvetlic in sveč. Na sredi, proti eoinčnemu vzhodu, v črni svoji t bleki, katero je včeraj oblekel, da bi preživil največjo srečo svojega življenja, je ležal v rakvi dedek, belo-lasi starec, ljubeznjivi, povsod naokrog čislani gospod Vanječek. Popoten mir je ležal v njegovem obrazu. Zunaj so nalahko šumele krone hrušk, val solnčne svetlobe je postiljal s svojo fino srebrno svilo vso sobo, in na stezice, kjer je rajnki hodil, so spadavali že prvi žoiti listi. Babica, tiha kakor pena, bleda, pokorna Bogu in njegovim zapovedim, je sedela ob vzglavju svojega moža in molila iz bukvic Pelikankovih. Otroci in vnuki so se zbrali naokrog. Josip je zamišljen stal poleg matere. Bolestne misli so mu napolnjevale dušo.
kajti eden izmed onih treh papežev, ki so se bojevali za tijaro, Benedikt XIII. se na noben način ni hotel odpovedati in se ni udal, tudi ko ga je koncil odstavil. Sicer pa tudi husitsko gibanje ni Še prenehalo, četudi je Hus končal na grmadi. , Dalje prih.)
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Kakor smo že poročali, imela je trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v petek, dne 10. julija v mestni dvorani redno javno sejo. Izmed poročil predsedstva omenjamo, da se je namesto trgovca Alfreda Ledeniga, ki je prišel v konkurz in vsled tega izgubil pasivno volilno pravico, trgovec Fran Omersav Kranju poklical v zbornico kot član, ker je pri volitvi za Ledenigom dobil največ glasov.
Zbornični predsednik Lenarčič naznanil je nadalje, da c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo zbornični želji, naj bi se pri tukajšnjih poštnih filijalkah uvedla telefonična služba, za sedaj iz tehničnih razlogov ne more ugoditi, da pa se bode tej želji v bližnji prihodnjosti ustreglo. Predsednik obvestil je zbornico, da se je aktivirala deželna obrtna komisija ter se s toplimi besedami spominjal ne davno umrlega narodnega veletržca Frana K a a v. Souvana, ki je bil dolgo vrsto let član trgovske in obrtniške zbornice. V znak sožalja vstali so navzoči raz sedežev.
Zbornični svetnik I Mejač poročal je o računskem sklepu zbornice za leto 1902. Račun se je brez debate odobril. Potem pa so prišli v razpravo prijavljeni nujni predlogi. O Kregarjevem predlogu, naj se deželna vlada pozove, da poročilo korespon-denčnega urada o znan h demonstracijah pred ljubljansko kazino na pod lagi izida sodne preiskave popravi, oziroma prekliče, poročali smo že v sobotni številki. Razven tega stavil je isti zbornični svetnik več predlogov, tičočih se obrtnega šolstva. Na-svetoval je, naj se v vseh obrtnih krajih osnujejo obrtno-nadaljevalne šole, nadalje tri državne rokodelske šole na Kranjskem in v krajih, kjer se je razvilo čipkarstvo, čipkarske šole. Ker se pa ti predlogi niso mogli smatrati nujnim, odstopili so se odseku v pretres in poročanje.
Zbornični svetnik Hribar je stavil nujni predlog v telefonskih in brzojavnih zadevah. Telefon v Ljubljani ne posluje s tisto točnostjo, ka kor bi se pri taki napravi opravičeno smelo pričakovati. Zvezavanje pri telefonu se vrši prepočasno, kar seveda ni čudo, ako se pomisli, da posluje le ena oseba, ki pri tolikem številu abonentov svoj posel le težko zmaguje. Tudi dostavljanje prispelih br-zojavov se vrši prepočasno, aaj se je še nedavno pripetil slučaj, da se je neki stranki, ki je težko pričakovala brzojavnega poročila v važni zadevi, dostavil brzojav poltretjo uro pozneje, nego je dospel v Ljubljano. Da pri takih razmerah trpe koristi obrtnega in trgovskega stanu, je jasno, zatorej naj se poštno in brzojavno ravnateljstvo naprosi, da primerno poskrbi za hitrejše poslovanje telefona in za takojšnjo dostavo brzojavk. Zbornica je predlog soglasno sprejela.
Zbornični  svetnik   Hribar ute meljeval je nadalje svoj predlog glede železničnih tarifov za lončeno posodo. Glasom  poročil  predstojnika občine Mlaka, kjer se je razvila znatna do-
Tiho, ne da bi kdo opazil, je prišel k deseti uri gospod dekan. Pokleknil je k rakvi in dolgo molil. Razjasnil je potem vsem zbranim, da je umrlemu dal Bog videti še enkrat vse svoje drage in da ga je sredi te nepopisljive sreče poklical k sebi.
In prihodnjega dne so pokopali dedka na bližnjem novem pokopališču za mestečkom, blizo brezovega gaja, katerega je on stm pred štirimi teti zasadil, v navzočnosti neštevil-nega ljudstva, zbranega iz cele okolice. Gospod dekan je govoril na grobu, gospod učitelj s svojimi pevci zapel in otroci in vnuki so postljali rakev s cvetjem.
Čez osem dni, kakor se to dogaja pri starih, ljubečih se zakoncih, ki so skupaj zrasli v eno drevo, je umrla tudi babica. Tako naglo in tiho, da otroci tega v prvem tre-notku niti opazili niso. Sedela je na divanu s pisanimi bukvicami učitelja Pelikanka v suhih, modrih prstih.
Pokopali so jo nekega jasnega dne pri dedečku.
A mirna, otožna jesen je vlagala v vence in cvetje, katere so še otroci sem položili, čisto svojo roso.
mača industrija za izdelovanje Ion. čeiie  posode, sta državna in južna < železnica tarif za prevažanje teh iz. 1 delkov neugodno premenili.  Prej g* i je pristojbina zaraČunila po teži blagi i sedaj pa se baje  pri vsaki pošiljat*! ] mora plačati  pristojbina vsaj za pol vagona. Ker pečnioe v teh krajih niso ! urejene tako. da bi se blago moglo odpošiljati v večjih množinah, pomeni 1 ta določba hudo breme za našo Ion čeno industrijo,   ki   trpi   vsled   tegj i veliko škodo. Predlog, naj se želez nično  ministrstvo  naprosi   za inter. vencijo, bil je sprejet, predsedstvu p* i i se je naročilo, naj se o zadevi prej natančno pouji.
O prošnji deželne zadruge izdelovalcev sodavice na Kranjskem za podporo, je poročal zbornični tajniH dr. M ur ni k.   Ker so  zadrugi žago-1 tovljeni   gotovi   dohodki,   v katerimi okviru naj si uredi  svoje delovanj* je  zbornica  prošnjo  za  podporo od. klonila.
Zaradi pozne ure je potem zbornični svetnik R o h r m a n nasvetov* naj se ostale točke dnevnega red* prepuste predsedstvu v rešitev. Ke-je bil predlog sprejet, zaključil j? predsednik sejo, ki je bila zadnja pred počitnicami.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 13 julija
— Vzajemna zavaroval« niča, bolje znana pod imenom škofova zavarovalnica, je na našo stvarno kritiko njenega stanja, katera kritika je bila spisana na podlagi  bilance, ki jo je ta  zavarovalnica   sama obeloiia nila, odgovorila z   dolgim  člankom i sobotnem „Slovencu." Pojasnila, ki jih daje, so jako klavrna. Glavna stvar je posojilo, ki ga je zavarovalnica i rala najeti,   da  prikrije  svoj prim.. kljaj. Izkazala je čistega dobička 44" K 81 v, toda med prejemki se nal točka VI. c) „drugi dohodki-  7104 K
64 v. Bilanca specijalizira vse dohodke — zakaj   torej   ne   pove pr; točki,   kakšen je   ta  drugi dohodek. Tudi na našo kritiko ne če škof' zavarovalnica   povedati, kakšni so ti drugi dohodki, a doi tega ne stori, dotlej ostane za vsacega, ki zna bilance  citati,  dokazano, da jel najela  dolg   da  pokrije   svoj pri-mankljaj.
— Konsum v Dobrunjah je šel rakom žvižgat in žabam pet. Konsum ima okrog 2000 K primank-ljaja in je vsled tega likvidiral. Likvidator je dr. S c h w e i t z e r. Ce je likvidacija zakonita, še ne vemo; čuje se namreč, da je bil pač buren občni zbor, da pa ni ničesar sklenil, pač pa je odbor na svojo roko sklenil likvidacijo. Kaj, ko bi se poklicana oblastva malo za to pobrigala
— Glasbena   Matica" je
imela predsinočnim pod predsedstvom višjega računskega svetnika gosp. Svetka svoj občni zbor. Predsednik se je s toplimi besedami spominki umrlih članov in izrekel zahvalo obč-odboru ljubljanskemu za podporo 14.000 K ter vladi, deželi, posojilnicam in kranjski hranilnici. O drust venem delovanju je poročal g. dr. Orel- Šolo, na kateri deluje pet uč nih moči, je obiskovalo 236 gojenc zbor šteje 86 dam in 66 gospodov »Glasbena Matica« ima 10 6astn.ii članov, 72 ustanovnikov in 520 rednih članov. O denarnem stanju j* poročal g. L o zar. Dohodkov je bilo 66.877 K 34 v (med temi 165GS K 60   v   od   koncertov) izdatkov
65 390 K 33 (med temi 1l' kron 63 vin. za koncerte) Dolg znaša 55.220 K 30 v. Proračun kaie dohodka 19 050 K in izdatkov 27.980 K, torej primankljaja 8930 K Občni zbor je obe poročili odobril in izrekel predsedniku g. Svetku 11 hvalo za trud, ki ga jt- imel z izpo-slovanjem izredne podpore od stran! obč. sveta. V odbor so bili izvoljeni gg : Anton Svetek (predsednik in F r. Koblar, Ivan Kruleč, V* vel Lozar, Fr. MilČinski, dr. J o s. Oblak, dr. Ivan Orel. A nt. PetrovčiČ, dr. Vladimir Rat* nihar, Anton Reich, dr. Vladi mir Rudež, dr. Ivan R u p n i k, Anton Sič in Anton Štritof Na predlog koncertnega vodje g-Hubada je bil Fran Ondfiček izvoljen Častnim članom »Glasbene Matice«.
— Izlet ljubljanskega ,So
kola1 v Cerklje je bil eden najznamenitejših izletov tega društva. Obširneje poročilo prinesemo jutri. Z» danes le konštatujemo, da je Sokol na včerajšnem izletu dosegel popolen uspeh, ki ga skuša sploh doseči • prireditvijo izletov med ljudstvo slovensko.
«-
—   Veselica pevskega društva ,,Slavec", ki se je vršila
včeraj v gozdiču čonžkove restavracije, bila je kaj živahna in dobro obiskana. Pevskim točkam ki jih je jako dovršeno proizvajal »Stavec«, je občinstvo živahno ploskalo. Da je bil navzlic raznim veselicam in izletom obisk tako ogromen, to nam dokazuje, koliko simpatij uživa orne njeno pevsko društvo med občinstvom. Tudi vojaška godba je pridno svirala, in ko so se začuli zvoki znanih narodnih pesmi »Naprej za stava Slave«, »Lepa naša domovin«« i. t. d., prikipeio je veselje do vrhunca. Burno ploskanje kar ni hotelo ponehati. Vmes so pa zabavali občinstvo šaljivi dobitki, ki so obudili obilo smeha. Sploh ss ie ves spored vršil v najlepšem redu. Tudi postrežba je bila točna in dobra, za kar gre v prvi vrsti odboru vsa čast.
— Društvo zdravnikov na Kranjskem« Prihodnja redna n.e sečna seja vrši   se v sredo,   dne 15 t m.   ob   6.   uri   zvečer   v deželni bolnici.
— Ruski dijaki so včeraj po
noči dospeli v Ljubljano in bili na kolodvoru kar najprisrčneje sprejeti.
— Občni zbor moške Št. jakoske - Trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani bo 20 julija t. 1. ob 7. ur uri zvečer v »Narodnem domu« v sobi družbe sv. Cirila in Metoda cd nosno v tamošnji restavraciji z navadnim dnevnim redom in bo tudi volitev odbora.
— Nemška šola v Spodnji Šiški. Sobotno našo notico o tej zndevi moramo popoiniti v toliko, da je ag t^tnr za nemško šolo v Spodnji Šiški Ivan Matko, železniški u*luž benec v Spodnji Š ški in ne gospod Franc Matko, ki stanuje v Ljubljani.
— Poštne zadeve. Župnija Sostro pri Ljubljen*, je vložila pri poštnem in brzojavnem ravnateSjstvu v Trstu prošnjo za lastni poštni urad v središču župnije, ako pa že to ni kakor ni možno, naj se dovoli pisemski nabiralnik. Prošnja se je vlo žila potom okrajnega glavarstva, ki pa jo je v poročanje odstopilo orožnikom. Kako so le-ti o stvari poročali, za to se danes ne zanimamo, pač pa konštatujemo dejstvo, da ves poštni promet v Dolenji Hrušici pri Ljubljani gravituje v Sestrsko žup r.ijo in veliko napako se je storilo, ker se je poštni urad postavil popolno na periferijo poštnega okrožja. Konštatujemo dalje, da so prošnjo razun par osebic. katerim se ista itak v podpis ni predložila, podpisali vsi posestniki ter s tem posvedočili, da s sedanjimi poštnimi razmerami nikakor ne soglašajo, U mveč jasno in odločno izražajo željo po primernejši poštni zvezi, nego je doslej. — To je dejstvo, katerega ne spodbije nikaka nasprotna izjava, pa naj prihaja od katerekoli strani. Če se že ne more ugoditi prošnji za poštni urad, pa se brez težav lahko napravi nabiralnik, kateri naj bi bil v zvezi s pošto v Zalogu. Sel, ki donaša in odnaša pisma v sosednje Vevče, bi igraje opravil še posel v Sostrem in poštni erar bi imel prav minimalne stroške. Mi od te zahteve nikdar ne odstopimo, kajti če je že možno poštnemu erarju vzdržati v sosedni župniji D M v Polju 7 nabiralnikov, bi bilo p&č nečuveno, da bi za Sostro ne vzmogli niti enega. Ali se hoče res le posameznim osebam streči?! Pa o tem bodemo že še bolj jasno govorili! Od slavnega poštnega ravnateljstva pričakujemo, da bode vso zadevo resno oreiskalo in povsem utemeljeni prošnji ugodilo   Toliko za danes!
— Iz Novega mesta se nam piše: V nedeljo, dne 19. julija t. 1. priredi naša informirana meščanska 2 ar d a slavnost na čast svojemu stot niku g. Antonu Vertačiču in narednikoma Mihi in Janezu Jazbecu povodom petdesetletnega slu žbovanja pri tej srardi s sledečim vsporedom: Ob 10. uri dopoludne cerkvena parada v cerkvi, ob treh popoludne izlet z godbo na čelu k Mrvarju na Hrib pri Smihelu, kjer se je nadejati zelo živahne udeležbe, ker je tam lep in velik prostor za goste in tudi za dobro postrežbo je vse preskrbljeno Za slučaj slabega vremena preloži se ta slavnost na prihodnjo nedeljo.
— „Postojinski salonski orkester" priredi v nedeljo dne 19. julija 1903. koncert na vrtu gospoda Beleta na Uncu. Začetek ob 4. uri pop. l.stopnina 1 krono za osebo. — Ker je Čisti dohodek namenjen revnim po-gorelcem Malopotoškim, se preplačila hvaležno sprejemajo. — V slučaju neugodnega vremena vrši se koncert teden pozneje, dne 26. julija 1903.
— Nepošteno nemško orožje. Znano je, kake ovire delajo v Gradcu zgradbi novega poslopja za okoliško ljudsko Šolo v Celju. Prostor je kupljen na jako primernem kraju v mestu, ker dosedanje poslopje nikakor ne odgovarja pedagogičnim in higije-mčnim namenom. Vse  je  žc zdavno
pripravljeno, le celjski magistrat in njegova tilialka v Gradcu delajo raznovrstne in naravnost smešne ovire, ker se boje par učiteljskih glasov pri volitvah v mestni skupini. Zato bi radi na vsak način izrinili Šolo v okolico, dasi je skoraj četrtstoletja v mestu, kjer je edino naravno središče za obisk. Sedaj je najbrž dospela zadeva tako daleč, da ni pravega vzroka, se zgradbi upirati. Zato so si izmislili Nemci naravnost peklensko hudobnost. Graška „Ta-gospost" prinaša na prvem mestu brzojavko iz Celja, da je bil v soboto v Celju neki učenec iz okolice, ki obiskuje nemško šolo, od učencev slovenske okoliške šole napaden s kamnjan tako, daje moral zdravnik posredovati. Iz tega sklepa brzojavka, da je dovolj dokazana potreba, da se mora slovenska Šola iz mesta premestiti v okolico. Ne glede na to, da je ta vest kakor vse vesti iz Celja glede Nemcev gotovo nad polovico pretirana, je znano dovolj, da se pretepi pripete celo med učenci iste sole, za kar je največ zgledov v nemških Šolah. In če bi se šola tudi pre mestila iz Celja, česar pa celjski Slovenci gotovo ne bodo nikdar pripustili, ki se tako vztrajno borijo za slovensko gimnazijo v Celju, ali bi se nebi nasprotja ie še podvojila. Saj učenci z desnega brega Savinje vendar bi ne mogli tudi v Gaberje drugače v šolo, nego skozi mesto. Ali naj vsakega učenca spremlja policaj ? Nemci postajajo v svoji onemoglosti res smešni.
— „ Učiteljsko društvo gornjegrajskega okraja" zbo ruje v nedeljo, dne 19. julija t. 1. v Osonini v prostorih g. Čermvčka. Zborovanje se prične ob 10. uri predpoiudne. Cenjeni udje se vabijo, da se udeleže zborovanja polnošte vilno. Zborovanje se vrši ob vsakem vremenu. Glede kosilu se je oglasiti po dopisnici pri g. Josipu Terčaku, naduč. nri Sv. Frančišku.
— Nesreča. Pri Sv. M*rku nad Hrastnikom, si je dne 10. t. m. 291etna posestmkova hči Katarina Štravs — izredno pridno dekle — hotela umiti roke v čebru, ki je bil napolnjen z lugom. Padla je v čeber in utonila.
— Ulom v Spodnji Šiški. V soboto ponoči ulomil je tat v pisarno A. Zmnauerja, zastopnika pivovarne Reunighaus in odnesel revol ver in delavske bukvice, ker druzega ni dobil. Ulom je izvršil iz zapora pri deželnem sodišču pobegli tat Jurij Žvokelj Danes ob pel 12. uri ponoči sta šišenska policijska stražnika za Koslerjevim vrtom aretovala Žvo-kelja in ga izročila sodniji. Žvokelj je čakal tamkaj svojo ljubico, ki bi mu bila morala prinesti denar, da bi lahko pobegnil v Ameriko, kar je izvedela policija v Šiški in šla Žvo kelna čakat. K ) sta prišla policijska stražnika proti Žvokeljnu, je ta ležal v travi in imel v eni roki revolver, v drugi pa žemljo. Stražnika sta šla mimo njega, kakor da bi ga ne spo znala, toda takoj, ko sta prišla mim , sta se vrgla na njega, ga prijela in mu odvzela revolver, da ni mogel streljati. Ta revolver je bil ukraden v soboto ponoči Zinnauerju. Tudi ukradene delavske bukvice so našli pri njem.
— Pretep v    Zvezdi". V
soboto okoli 12. ure ponoči šla sta dva slovenska visokošolca po Dunajski cesti po hodniku ob levi strani proti pošti. Za njima pripeljal se je z bicikelnom risar na južnem kolodvoru Karol Verhovc in se peljal tik hodnika, vsled česar mu je eden vi-sokošolcev dejal, naj se vozi sredi ceste. Verhovc je nato začel visokošolca zmerjati z besedami »windisohe Lausbuben, halts Maul«, nakar sta visokošolca šla po policijskega stražnika, da dotiČnika ustavi in ga vpraša za ime. Verhovc, ki je turner in na glasu kot nemški kričač, poklical je med tem svoje tovariše, ki so šli za njim in kmalu se je vnel prepir, ki pa se je bil vendar takoj mirno poravnal. Visokošo:ca sta šla nato v »Zvezdo«, pa sta se zopet vrnila in šla mimo kazine. Tukaj pa ju je Ver-hovčeva družba napadla in pobila na t!a. Eien visokošolcev je na glavi in na roki ranjen. Najhujši so bili Ver hivc, jurist Plautz, gimnazijalec Kli-meseh in žena lakirarja Pirkerja, ki je kričala: »Hauts die Windischen« in je enega visokošolca z nogo v trebuh sunila. Hrup pred kazino je slišala neka družba, ki je ravno šla od kegljanja v gostilni »pri kroni« in je šla vsied tega gledat, kaj da je. Tudi to družbo so napadli kazinoti, katerih je bilo vse polno pred kavarno in je bil eden gospodov na glavi ranjen. Toliko za danes.
— Napad na Slovence. V soboto ponoči prišel je lakirar Pirker s svojo ženo, svojima sinoma in s svojimi prijatelji po Dalmatinovih ulicah, kjer je stalo na vogalu Miklo šičevih ulic pet Slovencev. Pirkerjeva družba je Slovence nahrulila, da naj gredo £ njimi v kazino in ker je nato eden Slovencev rekel, da ne gredo v kazino, ker so Slovenci, je dotiČnika takoj eden iz Pirkerjeve družbe uda
ril za uho in tudi drugi so planili po Slovenoih in jih zaceli pretepavati. Trije Slovenci so bili ranjeni.
— Z revolverjem grozil.
V soboto ponoči je bil na južnem kolodvoru pri prihodu poštnega vlaka iz Trsta aretovan mesarski pomočnik Leopold Štrukelj iz Doline pri Trstu.
V Postojini je vstopil v vlak in se vlegelna klop in ni nikakor hotel sprevodniku pokazati vozni listek. Ko pa je pri postajališču Preserje sprevodnik Jožef Heček, stanujoč v Mariboru, odločno zahteval vozni listek , je Štrukelj potegnil nabasan revolver in ž njim zagrozil sprevodniku, ki je seveda v strahu za svoje življenje urno odnesel pete Pri prihodu vlaka na južni kolodvor v Ljubljani so Štrukeljna takoj prijeli in mu odvzeli revolver
— Mirozov. Društvena godba priredi jutri, v torek, 14. t. m. ob 8. zvečer po mestu mirozov ki se bo pomikal po naslednjih ulicah in cestah: Od rotovža mimo škofije, po Vodnikovem trgu, Poljanski cesti, šentpeterskem mostu, Škofjih ulicah, sv. Petra cesti, Marijinem trgu, Prešernovih ulicah, Še-lenburgovih ulicah, Kongresnem trgu, Gospodskih ulicah, Turjaškem trgu, po Bregu čez šentjakobski most, po Starem in Mestnem trgu nazaj v društvene prostore. — Ob neugodnem vremenu vrši se mirozov prihodnji petek, 17. t. m. ob istem času in redu.
— Pijanec v vodi. Včeraj okoli 7. ure zvečer je Šel v Prulah delavec Anton Kocmur, stanujoč na Gruberjevi cesti št. 3 v Ljubljanico in jo hotel v pijanosti preplavati. Priplaval je do srede Ljubljanice, nakar so mu jele moči pešati in se je začel potapljati. To je videl Črev-ljar in hišni posestnik Anton Koza mernik na Trnovskem pristanu, letel k vodi, odpel svoj čoln in veslal do Kocmurja ter ga potegnil v čoln Voda je na mestu tri metre globoka, in bi bil Kocmur najbrže utonil, da ga ni Kozamernik rešil.
— Razgrajači. V soboto ponoči so na Starem trgu trije ponoč njaki provzročili tak izgred, da je bila vsa okolica po konci. Razgrajači so bili aretirani, toda trije vojaki so jih heteli oprostiti in jeden korporal je potegnil bajonet in hotel stražnika udariti, morala sta priti na lice mesta še dva policijska stražnika, da so razgrajače in vojake aretovali. Vojake je potem vojaška patrulja odpeljala v vojašnico.
— Tatvina. Jakobu Klopčarju, hlapcu pri Blumauerju Kolodvorskih ulicah št. 25 je v času od 5 do 12 ure neznan tat pokradel iz zaklenjenega kovčega v shrambi na dvorišču srebrno uro 1 bankoveo za 10 K, 1 zlat za 20 K, 1 zlat za 10 K in okoli 2 K drobiža.
— Ogenj na Št. Peter-Skem nasipu. V soboto zvečer sta na Sv. Petra nasipu 12 letni Valentin Lucin in 12 letni Franc Lazmk zaž/ala ob bregu Ljubljanice posušeno seno in napravila ogenj, ki je ves okraj razsvetlil in napravil dim in smrad.
— V Ljubljanico padel je
v soboto zvečer Pred Prulami 3leten J JSip Marn, sin Jožefe Marnove, br* njevke na Žabjeku. Neki stareji deček je to videl, mu pritekel na pomoč in ga rešil iz vode.
— Deček utonil. V soboto okoli 3 ure popoludne utonil je v ribniku na Kodelijevem llletni deček Franc Malinovsky, sin delavke Ane Malinovskv, stanujoč na Poljanski cesti št. 64.
— Utopljenca našli so včeraj popoludne v Malem grabnu. Utop-lienec je krojaški vajenec Andrej Ukvar, ki je 6 t. m. pri kopanju v Malem grabnu utonil.
— Kanarček je utekel včeraj dopoludne na Tržaški cesti štev. 4. Kdor bi ga ujel se prosi, da ga proti nagradi vrne.
— V Ameriko se je odpeljalo dne   11. in 12. t. m. z južnega kolo dvora 93 izseljencev.
— Iz Amerike se je vrnilo danes zjutraj 66 Slovencev in Hrvatov.
— Popravek. V štev. 149 »Slov. Naroda« se ie pod naslovom »Idrijski socijalni demokrati« pisalo tudi, da je gosp. Anton Kristan podtikal »Sokolu«, da je le ta priredil znane protinernčurske demonstracije v Idriji. To pa, kakor se je izkazalo ni istinito tv-r se resnici na ljubo popravlja, da g. Kristan ni podtikal »Sokolu« onih demonstracij.
*  Najnovejše    novice. V
morje je skočil v Trstu trgovski agent Franc Horak, katerega pa so Še o pravem času rešili. Umoriti se je hotel vsled pomanjkanja. — Zastrupila se je v Trstu 241etna Marija Sabadini in sicer zato, ker je se sprla s svojim možem. — Ustrelil se je v Poli fcJOletni prejšnji carinski uradnik Alojz Moretti. Zapustil je vdovo in 3 sinove. Vzrok samomora so slabe finan-cijalne razmere. — Veliki požar je razsajal na Muti. Dve tretjini hiš
je zgorelo. Škoda je velikanska, veliko ljudi je brez strehe. Zunanja pomoč je nujno potrebna. — Škoda vsled vremenskih nezgod znaša več mi-Ijonov. Posebno prizadeta je Slezija, Dolnja Avstrija in pa alpske dežele.
— Zaprli so na Dunaju nekega sleparja ki se imenuje dr. Winkler iz Gradca, v resnici pa je identičen z Herman Miillerjem iz Gradca, ki je oženjen in je več sleparij doprinesel. Izvabil je večim dekletam denar z obljubo, da se ž njimi oženi. Njegova žena je tudi pobegnila ne  ve se kam.
— Ustrelil seje na Dunaju rit-mojster iz Sarajeva Julij Lochmann. Na Dunaj se je pripeljal s svojo soprogo, kjer je v nekem hotelu nesrečno končal življenje. — Obesila se je v Moschitzgrabnu pri Jadenburgu 251etna posestnikova hči Jožefa Steiner.
— Plohe in poplavi so razsajali te dni skoraj po celi naši monarhiji, posebno pa na Moravskem ter provzročili velikanske škode. V Št. Poltenu je pri reševanju utonil eden delavec in v Ba-denu pa 151etni mladenič, ki je pomagal pri reševanju. — Pobegnila je soproga nekega odvetnika v Lincu s sinom. Bila je že dlje časa umobolna. Živa v krsti. V Altoni pri Hamburgu so prinesli krsto z 141etno deklico v mrtvašnico. Kmalu pa se je slišalo iz krste vpiti na pomoč. Ko so potem odprli krsto, našli so deklico živo, ki pa je 2 uri na to umrla.
• Tennis - tekmovanje v Rogatcu-S lati ni. Za letošnje V. tennis-tekmovanje v Rogatcu-Slatini, ki se bo vršilo 8. in 9. avgusta t. 1. na velikem in popolnoma prenovljenem tennis-prostoru, se že delajo predpriprave. V sporedu so: posamezna igra za gospode, posamezna igra za dame, dvojna igra za gospode, dvojna igra za dame. Oglasila k tej športni veselici, katere so od leta do leta živahneje udeležujejo in ki bo letos posebno zanimiva, se sprejema do 3. ure popoludne 8. avgusta ravnateljstvo deželnega zdravilišča v Rogatcu-Slatini. Stava za vsako igro znaša 2 kroni. Na štiri tekmovanja pride šest častnih nagrad, ki bodo letos, kakor čujemo, prav gotove izpodbudila vse prijatelje tega športa, da se bodo splošno udeležili tekmovanja.
' V devetič poročen« Jonama n Lefevre, 91letni starćeK v S.*lt Lnke Utah, je pokopal že osem svojih soprog in osemkrat j^ b»l vdovec. Vkljub temu pa bode prihodnjo nedeljo v devetič vzel slovo od oledig »tunu« in se poročil s 401etno ^ospo Mary Kersenovo. Poroki bode prisostvovalo pet cr«?n^racij njegovih potomcev. On im* 31 otrok in veliko premoženje.
Razmerena Hrvatskem.
Prejeli smo naslednje pismo : Slavno uredničtvo!
Na viest u cienjenom „Slov. Narodu" od 11. o. mj. glede moje kandidature u Zlataru, od koje da sam odstopio u korist g. Evgena Kumičića, čast mi je izjaviti, da ta viest ne odgovara istini.
Pisac one viesti napisao je očitu neistinu — a što je time hotio postići znadu izbornici Zlatarski vrlo dobro.
Sa hrvatskim pozdravom udani Vam dr. Pero Magdić, odvjetnik.
Iz hrvatskega Zagorja se nam piše: Nemiri se ponavljajo dan na dan. 10. t. m. je bil v Bednji (okraj Ivanec) krvav izgred. Ob 4. uri popol. zbralo se je pred cerkvijo kacih 300 ljudi. Pripeljali so s seboj Madjarone, ki naj bi bili prisegli, da ne bodo več glasovali z vlado. Ker niso imeli križa, so hoteli iti ponj v cerkev, a med tem je prišlo pet orožnikov, ki so pozvali narod naj se razide, češ, da nihče ne pojde po križ. Kmetje niso tega verjeli in so pritisnili proti cerkvi. Na to so orožniki vstrelili. Trije kmetje so bili težko ranjeni — eden izmed teh je že umrl — osem pa je lahko ranjenih. Dne 12. t. m. je bil v Ivancu, v Bedenici in v Jerovcu pravi ustanek. V Kelemenu v varaždinskem okraju, so kmetje kupili dve hrvatski zastavi, kateri naj bi bil posvetil neki tuji duhovnik, ker je domači župuik Madja-ron. Na ti zastavi bi morali priseči Madjaroni, a vojaštvo prepreči to. V Belcu pri Zlataru so kmetje naskočili hišo varaždinskega posestnika Aleksandra Plachteja in jo popolnoma demolirali.
Iz Kelemena se poroča, da je vojaštvo streljalo na narod. Koliko je mrtvih in ranjenih, se še ne ve.
Iz Bed nje se javlja, da so bili tam ranjeni Ivan Bosak iz Saša št. 10, Jurij Capek iz Vel. Gorenjci in Avgust Hramu- iz Bednje. Ustreljen je bil Štefan Sedlarić. Lahko ranjenih je 15 oseb.
Papeževa bolezen.
Ni upanja.
Profesor Rossoni je izjavil, da je papeževo stanje izvanredno resno, a ne more povedati, kako dolgo de
bo bolezen trajala Po konzultaciji sta Mazzoni in Rossini namignila, da je ozdravljenje uključeno Ledvice delujejo nenavadno težko Vnetje pljuč se širi. Treba bo nove operacije, katero pa papež najbrže ne bo zdržal.
Žrtve papeževe bolezni.
Monsignor Tarozzi, tainik latinskega arhiva je nevarno obolel. Tudi kardinal Mocenni je zelo opasno bolan. Rv«un tega je obolelo mnogo brzojavnih uradnikov vsled prenaporne službe. Dva rimska žurnalista, ki sta bila noč in dan v bhž ni Vatikana v službi, sta onemogla ter so ju morali prenesti v stanovanje. Živ mrlič.
Kardinal Mačehi, ki je obiskal v soboto papeža, je pripovedoval, da izgleda bolnik liki mrlič »Žtlostna prikazen, toda tolažimo se s tem, da ga vidimo umirati kot prav:čnegaa, je pristavil kardinal.
Moči rapidno pojemajo.
Papež noče vkljub prigovaranju zdravnikov skoraj nič**«ar užiti. Znaki uremije se množe. Notre so do kolen otekle. Papi-ž je zelo slab ter se ne more niti v postelji več vzravnati.
Zadnja zdravniška preiskava.
V soboto so vsi trije zdravniki skupno preiskali papeža. Preiskava je dognala, da je bila prvotna zdravniška diagnoza prava. Vnetje rebrenice narašča. Srce bije zelo slabo. V tem je tudi največja nevarnost Puls 86  dihanje 28, temperatura 36 9.
Zanimanje tujih vlad.
Z vsakim dnem prihajn na stotine brzojavk vladarjev. Nekatere velevlasti imajo stalne detektive v Vatikanu, ki poročajo svojim vladam najmanjši dogodek iz bolnikove okolice. K papežu ne pusti Oreglia nikogar, niti kardinalov ne.
Telefonska in brzojavna poročila.
Papež na smrtni postelji.
Rim 13. julija Včeraj se je papež nepričakovano dobro počutil. Prof Mazzoni je rekel, da je papež .prestal kritično p e r i j o d o in da ni več neposredne nevarnosti.
Rim 13. julija. Danes ob 9. uri dopoldne izdani bulletin pravi, da je bil papež do polnoči miren, potem pa zopet razburjen. Zdravniki so ga le površno pregledali in rekli, da ni nič premembe, Ledvice funkcijonirajo nezadostno, sploh je pa papež deprimiran. Temperatura 36 2.
Rim 13. julija. Papež je prav slab in bi vedno rad spal. Zdravnikom je rekel, naj ga puste spati. Zavžil je prav malo hrane. Tekočina v prsih se ni pomnožila.
Rim 13. julija. Priprave za konklave se nadaljujejo. Iz Vatikana se je moralo izseliti več oseb, ker se dotični prostori rabijo za kardinale.
Dunaj 13. julija. Danes opoldne ob V*l uri je umrl skupni finančni minister in upravitelj Bosne in Hercegovine Benjamin pl. Kallay po daljši bolezni Kallav je bil rojen 22 septembra 1839. V mladih letih je spisal zgodovino Srbov. Bil je dolgo časa generalni konzul v Belemgradu Skupni finančni minister je bil od 1. 1882 Zapustil je vdovo Vilmo, rojeno grofico Bethlen, enega sina in dve hčeri.
Praga 13. julija. V Habu je bil včeraj vsenemški shod, na katerem je Schonerer ostro nastopil proti koaliciji nemških strank. Shod je sprejel resolucijo, s katero se ta koalicija obsoja.
Budimpešta 13. julija V Velikem Varadinu je imel Bela Barab as buren shod. Zbralo se je kakih 6000 ljudi. Pristaši vladne stranke so hoteli shod razgnati. Komaj je začel Barabas govoriti, je nastal vihar. Ena oseba je bila težko ranjena, ena lahko. Barabas je moral svoj govor hitro končati, ker je vladni zastopnik shod razpustil. 120 oseb je bilo aretiranih. Velika množica je prišla pred mestno hišo in je zahtevala, da se aretovanci izpuste. Nastal je izgred. Vojaštvo je moglo množico razgnati
Borzna poročila.
Ljubljanska
Kreditna banka" v LJubljani.
O rad ni kurzi dunaj. borze	13. julija 1903.	
Kalotlifui papirji. *	! Denu	
4*2°/t majeva renta   .   . .	100-65!  100 75	
4 2°.o srebrna renta  .   . .	100 351  100 5»	
4° o avstr. kronska renta .	i 100*70: 10090	
IVi     u    zlata „	12125 12145	
4° o ogrska kronska „	9940; 99-60	
4%     „ zlata	120*76]  120 95	
4° o posojilo dežele Kranjske 418U o posojilo mesta'Spljeta	99*7	
	' 100 -	
i*/«*/«     »        .. Zadra	100-	— —
i1',0 obos.-herc.Zel.pos.1902	101K	> 10210
4*/a ceSka dež. banka k. o.	99 ■•■<	J 10010
*•/■     n      »      t,      z- o.	99 6i	)i   100 —
41,° a zast. pi8.gal. d.h.p. b.	101-	- 10150
41 V o peSt.   kom. k. o. z 10<V0 pr.....		
	.   1C640 10740	
4l ,•/• zast. pi8. Innerst. hr.	101-	j  102 —
*S%           „   ogr. centr.		
deželne hranilnice	100 5C	>'  101* —
41 9° o zast. pis. ogr. hip. b. •*/»*/. obl. ogr. lokalne že-	100 —	100*90
		
leznice d. dr.  .   . •	, 100 —	101*—
4'V/o   »»   Če6ke ind. banke	100-—	! loi —
4° o prior. Tret-Poreč lok. žel.	98 50	
4° o   „  dolenjskih železnic	99M)|    99 75	
3*/a   „   juž. žel. kup. Vi Vi	308-	310 —
41 8° o av. po8. za žel. p. o.	10050	101 50
Sreck«.		
Srečke od leta 1854 .   . .	165 —	175 —
n           »i       »>        iJW   t     • *	183-	186 60
n         »i     *»       XCj%Jrx .     • .	246-	250 —
tizske......	156 25	158 25
zemlj. kred. I. emisije	278 —	282 —
	270 —	273 50
ogrske hip. banke .	257 —	261 —
„    srbske a frs. 100*— j	86 75	8875
	120 —	121 —
Basilika          srečke    . .	18 70	1970
Kreditne             , ...	430 —	436 —
InomoSke            m    .   . .	83 —	87 —
Krakovske         9    .   - .	77 —	8150
Ljubljanske        a   .  . .	71 —	76-
Avstr. rud. križa  B ...	54*50	55 50
Og*.       »i       »       a •	26-50	27-—
Rndolfove           m    .   . .	68-	71-50
Salcbur&ke B	78-	81-—
Dunajske kom. a	448-	452'—
Delnice«		
Jažne železnice    .      . .	8350	84 50
Državne železnice ....	668-75,	669 75
Avstr:,-. grške bančne del. .	16C4 -	1614 —
Avstr. kreditne banke .  . j	' 663 —	664 —
Ogrske      a B	731 50!	732 50
Zivnostenske         „      . . Premogokop v Mostn (Brux)	P25V—i	252*—
	651 —	655 —
Alpinske montan .   .  .  . II	371*60	372-50
Praske želez, ind. dr.   .  . Ii	1642-	1648-—
Rima-Muracvi.....j j	465 —	466 —
Trboveljske prem. dražbe .	375 —	379 —
Avstr. orožne tovr. družbe	349 —	351 —
Češke sladkorne družbe   . |	146'—	148 50
Val a te.		
	1133	1137 1
20 franki.......ti	19-C6	19-08
	23*47	23 65
Sovereign8......	2392	24*—
	117 35|	117-55
Laski bankovci.....j	9525	95-45
	253 25	254 —
Žitne cene v Budimpešti.
dne 13. julija 19C3. '< ■ rndr.
frš M SCa	Ztft	oktober.	za 50 kg	K 723
	*n	maj 1904 .	o 50 „	0 748
až	• t	oktober .	fi so »	.   6 21
Koruza	H	jnlij . .	n 50 »	. 628
	n	avgust . .	50 „	„ 627
	J 5	maj 1804 .	•j 50 „	„ 510
C V 56	;i	oktober. .	h  60 .	M 532
				
		7'Za vinarja	ceneje.	
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8 julija: Helena Rode, delavka, 46 let. jetika.
Dne 8. junija: Franja Ostank, tesar-jeva žena. 45 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306'S.  Srednji mračni tlak 736-0 mm.
3	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Tompora-tura v UC.	Vetro vi	Nebo
11	9. zv.	736 0	18-2	si. jzahod	pol oblač.
12.	7. zj. 2. pop.	7355 733 5	164 29 2	brezvetr si. jzahod	del. oblač. skoro jas.
	9. zv.	732 4	195	si. jzahod	jaenc
13.	7. zj. 2. pop.	731 1 730-3	163 25 8	si. svzhod p.m.jjzah.	jasno del. jasno
Srednja temperatura sobote in nedelje 186 in 21 7°, — normale : 19 7° in 19 7°. — Mokrina v 24 urah: 0*0 mm in 0 0 mm. —
Lepo posestvo
8 hišnim in gospodarskim poslopjem in zemljišči v Lescah na Gorenjskem, tudi za letovišče prikladno, proda se prostovoljno skupa) ali na več delov.
Pojasnila daje c. kr. notar Ivan Plantan v Ljubljani. (1732-1)
2enitna
ponudba.1
Trgovec na Dolenjcem, 24 let star, lepe junanjosti, se jjeli v kratkem poročiti. Gospodične, h^atere imajo veselje do trgovine ter nef^olif^o premoženja, blagovolijo ponudbe s priloženo sH^o, katera je vrne, te/^om 8 dnij poslati na upravništvo »Slovenskega /Zaroda".   (1828—1) |q
Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko.
Solzaželodec
Julija
deželnega lek«rnar|a v Mtorkeravi. (61—4) b Mnogo let že izpričano dietetično sredstvo za pospeševanje probavljanje. Odstranjuje takoj želodčno kislino. Neprekošno za uravnanje in ohranjenje dobrega prenavljanja.
OBOE I ŠkdtljJCB K 1*75   ^az**°^'j& 8* *J° Poštnem povzetju
Dobiva se v vaeh recom. lekar nah avstr .-ogrske države
če se naročita najmanj 2 akatljici.
Glavna zaloga: <**mm JULIJA SCHAUMANNA v Stockeravi.
Alojzij Luznik
na Vrhniki pri Ljubljani
preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskega sestava, feakor tudi ari «• m o % ii-J iiiia«* in plmamlue Mtroje. — Daje se
tudi na obroke. (Jeniki na zahtevanje 10      brezplaCno. 1*294
Solnčno, zračno in jako ceno
stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje, priliki n in posebnega vrta « paviljonom se odda v hiši št. 21 na Kutinovi
cesti cd 1. avg-usta ali od 1. no vembra t. 1.
Povpraša se naj v ifeti hiši v I  nadstropju. (1780—3)
Št. 24222.
(1827—1)
Ces. kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
veljaven od dne 1. maja 1903. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Fraga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5J uri zj. osebni vlak v Trbiž od 1. julija do 15 septembra ob  nedeljah in praznikih. —  Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, L:psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž,   Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj.  — Ob 1. uri 40 min. popoldne  osobni vlak v Lesce-,Bled,  samo  ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 3. uri B6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bre-genc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reirling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.),   Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten.   —  Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj ? Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod, v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost (direktni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža.  — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I. in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, 1'ariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osoDni vlak z Dunaja, LjuDna, Bedaka. Celovca, Pontabla črez Selzthal iz Inomosta, čez Klein-Reifiing iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, H«ba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Od 8. uri 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in praznikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija do 15. septembra, ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zj. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta,
Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Izubijane dr2. kol. v Kamnik. Mešam vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Pnhod v Izubijano drž. kol. iz Kamnika- Mešani vlaki : Ob b. uri 4b m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m m ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih (1719;
Razglas.
Na dan obittmce poroke Nj. c. in kr. Visokosti gospe nadvojvodmje Marije Valerije razdeliti je med petero ubogih vdov ljubljanskih 400 K.
Prof-nj- za podelitev teh podpor vlaorhti je tukaj do 30. t. m.
Mestni magistrat ljubljanski dne 7  julija 1903.
Dobro ldoča
špecerijska prodaj alnica
na Dunajski cesti št. 32
Ali
Linhartove ulice št. 4
HT je takoj za oddati.
Pojasnila daje ravno tam posest-nica Terezija Medic, ali pa Franc Jonke, upravitelj te hiše, v Ljubljani, Truberjeve ulice 2. (I8i'<— 2)
Muhe so zopet sitne!
Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski
Janglefoot".
En sam list jih vjame in ohdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (U—156
Glavna zaloga za Kranjsko :
Edmund Kavčič
v Ljubljani.
tvrdko
vrl*
Oddaja trgovine.
Usojam si s pričujočim vljudno naznaniti, da sem s\ojo pod protokolirano
Krnest Hammerschmidt
imajoco trgovino z železnino in kovinami z dnem 30. rožnika t. 1 gospodom Edvard Madile, Ludovik Nagelschmid in Sigmund \A/utscher prodal.
Za to mi do sedaj v tako polni meri izkazano blagohotje in zaupanje svojo najiskrenejo zahvalo izrekajoč, najvljudneje prosim, isto tudi mojim gospodom naslednikom prijazno naklonit«, in se priporočam
z odličnim spoštovanjem
___Ernest Hammerschmidt.
Prevzetje trgovine.
Ozirajoč se na  predstoječo okrožnico  gospoda  Ernest Hammerschmidt-a
da smo  od imenovanega mnoga leta imajočo
si usojamo najvljudneje naznaniti,
trgovino
dne 1. t. m kupnim potom prevzeli in bodemo isto pod sedanjo protokolirano tvrdko
Krnest Hammerschmidt2* nasledniki
Madile, Wutscher & K9:
v istem obsegu dalje vodili.
Proseč, našemu gospodu predniku izkazano zaupanje tudi nam prijazno nakloniti, zagotavljamo, da se bodemo, opirajoč se na naše večletne skušnje v najznamenitejših, zadevajočih trgovinah monarhije, vsikdar prizadevali, isto s strogo solidnim ravnanjem in postopanjem opravičevati.
Z odličnim spoštovanjem
Krnest Hammerschmidt-a nasledniki
(1830 - 1)
Madile, Wutscher & O
Učenec
180R.
14—15 let star deček,  zdrav, krepa in iz dobre rodbine se sprejme v trg vino z mešanim blagom
fi. Pogačnik v Cerknici.
2 pomočnika
in 2 učenca
sprejmejo se takoj v moji mizarsk delavnici s stroji. Ponudbe pismen*
Josip Lampret
Šoštanj, Štajersko,
Učenec
dovolj   star,   b   potrebno  Šolsko i; obrazbo, se sprejme v trgovino rm šanega blagu (1x29-
Piljem Jomic v Trebnjem, Dolenjski
Edino popolni
vozni red
obsegajoč   železniške    in poštne zveze slovenskih pokrajin
priporoča za 2O, po pošti 25 v
Jernej Bahovec
v Ljubljani, sv. Petra cesta 2.
Učenec
kateri je dovrfiil najmanj 4 razrede ljudske Sole, 14 do 15 let star   zdrave in kroj postave, sprejme se v trgovino mefiane^a blaga pri (1796
Adolfu Pečjak-u, Višnja gora
Tudi se istotam oddajo
Štiri lepe sobe s pohištvom
za letoviščarje.
Ker je kraj ViSnjagora za letovišča-posebno za one. ki si želijo miru, zelo pri praven, se taistim najboljše priporoča.
V Latermanovem drevoredu!
Svetovnoznanl
francoski cirkus
s poniji, psi in opicami
bo imel
od danes do nedelje 19. t. m.
zaradi udobnosti
vsak dan 3 predstave
in sicer prva ob pol 5., dru-a ob 6. iu tretja ob pol 8, uri.
Samo izvanredne in originalne predstav.-
^Wad 9GO živali!
K obilnemu obisku vabi najvljudneje 1820 - 2) ravnateljstvo.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega ke*ničr farmacevtičnega lat> rate rija, ki se izgotavlja kot  sicer   vsi   drugi   medikamenti z
največjo skrbnostjo in snažnostjo. P!«*t«oli »i\ u   /vlodcim tiiiUtiim krepi  želodec,  vzbuja veselje do Jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1^72-15) l*i«-«-i»liJ«-Y«»   >.4-lex iiitto   *lai» se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in  slabotnih  osebah  z najboljšim vspehom.  Polliteraka steklenica 2 K PireoliJ«-*! Mlrti|»! \m. mulin ali ttiiiftttriiidt* dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 1*30 Zunanja naročila poštnem p«vaei| va„
P. n. odjemalci  si lahko ogledajo nas znameniti laboratorij.
4
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejsih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt [ z zmanjBujoČimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
TT
3Li        X JA"
vzajemna zavarovalna banica tt Prag"l. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 75,000.000 K. Po -velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
m lifikozl  il«vaimko - narodno upravo. (26_73)
Vsa pojaanil* daje.
Generalni za m to p v Ljubljani, cegar pisarne so v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz Čistega dobiCka izdatne podpore v narodne J in obCnokoristne namene.
F
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tifiar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne-.