Poitulaa plačana v gotovini Leto XVIII.
Uredništvo in oprava se na- j ha jata v Kranju itev. 173. j
Telefon Stav. 73.
Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din
Izhaja vsako soboto j
KRANJ, 19. ma|a 193».
Tednik za gospodarstvo, socialno
Poaamgima števtPta 1 Diau Štev. 16
Dopise sprejema uredniStve de torka zvečer. Rokopisi se ne vračajo. — Nefranklrana pisma se ae sprejemajo.
Za odgovor psOotite snamko
Govorilne ure uredništva ob ponedeljkih od 10. do 11. are dopoldne.
politiko In prosveto
oven L»un in državno življenje
Marsikdo bo postal pozoren, ko bo čital ta naslov. Enemu se bo zdelo skoraj bogokletno, ta dva činitelja hoteti spraviti v kako zve zo, drugi pa bo že sumil o kakem nedovoljenem vmešavanju Cerkve v državno oblast. Oboji gredo predaleč, pač zato, ker si nikdar ne vzamejo časa, da bi mirno razmišljali o tem, ampak so preveč zaverova ni v moderna naziranja o novi državi, o kateri premnogi pišejo ii uče, da mora biti brezbožna, t. \ da se ne sme v svojem življenju iJi delovanju prav nič ozirati na Boga ali je ali ga ni; to da države nič ne briga, ona je povsem neodvisna od vsake nadoblasti. — Pametnejši in vsaj nekoliko verni pa kar slutijo, da to ne more biti res, saj kaže življenje brezbožnih držav, kam pridejo brez Boga in brez ozira na Njegove zapovedi: v nepopisno zmedo in zmešnjavo, v splošno in vsestransko korupcijo. Berite le poročila velikih časopisov.
Pa< ne smem prehitevati! Preči tajte  in  prevdarite  mirno in brez predsodkov misli, ki vam jih pred ložim za praznik sv. Duha.
Torej: v kakem razmerju je sv. Duh do države, tega najvišjega in najmočnejšega človeškega združenja v naravnem redu? Če je družina pracelica in temelj družabnega živ ljenja, je država njega višek in do vršitev. In kaj ima pri tej človeški tvorbi sv. Duh ?
Sv. Duh je počelo ljubezni, zje dinjenja in soglasja, dočim izvira iz hudobije in satana kreg, prepir in razpor. Zato je sv. Duh tisti, ki s človeškimi sredstvi in na naravne načine združuje narode v tako višjo enoto če že ne ljubezni pa vsaj medsebojnega soglasja: ako tega ni, država ne more obstati. Saj se potem pojavljajo slabosti in hudobije posameznih ljudi, ki hočejo iskati in doseči vsak svoj zasebni blagor in četudi je pri tem oškodovan skupni blagor drža e. Saj namen države ne more biti sebična samo-pridnost, ki bi zatirala pravice posameznikov, ampak kolikor mogoče splošna in pravična razdelitev ne samo bremen in dolžnosti, ampak tudi pravic in dobrot. In teh pravic država ne sme zatirati, ampak čuvati jih mora in braniti. To je dolžnost in namen države. In ta namen se da doseči le v soglasju, ljubezni. Ali je ta ljubezen mogoča brez sv. Duha? Odgovorim pozneje.
Prav gotovo ni v naravnem redu nič plemenitejšega kakor pametna in modra raba vladarske oblasti, ki je usmerjena na splošni blagor državljanov, ter je tako ta oblast najlepši odsev božje dobrote in moči, skrbi in pravičnosti, katere posebni nositelj in predstavitelj, začetnik in počelo je v nadnaravnem življenju sv. Duh. Vprašam:
ali se more v brezbožnih državah vladar še imenovati po ,milosti božji* ?
Država je srečna, ako vlada v njej red in mir ter so v polni ve Ijavi postave in zakoni. Sv Duh pa je duh reda in rednosti, saj je on tisti, ki je iz prvotnega nereda in zmešnjave zemeljskih prvin po za konih narave, vanjo in v tvar položenih, ustvaril in uredil zemljo za bivališče človeškemu rodu in pozo-
rišče njegovega dela. Je brez poštenja in zvestobe osrečujoč red v državi mogoč? A te zvestobe ni brez sv. Duha!
Sv. Duh povzročuje in ohranjuje dobro razmerje med gosposko in podaniki: enim vliva v srca kreposti, pravičnosti in prizanesljivosti, drugim pa spoštovanje, ljubezen in poslušnost. Je srečna država, v kateri ni te kreposti ali jih navidezno
Slikal Leopold Layer Foto Tone Fajfar
Oltarna slika pri Sv. Duhu nad Škof/o Loko
Pejsen od Sv. Duha
Sturi de povsod Predigarji, Bodo obdani s Tvojmi dartni, De ta Evangelij prou predigujo Vsem ludem ga zastopnu razglasujo. O Bug, smili se čez nas.
Sturi de vsi žlaht bosi Ludje, Rezumejo besede Tvoje, De njih stan ter djane po njih pelajo, V brumi, v lubezni njih red dokonajo, O Bag smili se čez nas.
Ti sveti Duh, naš zvest Vučenlk, bodi v smerti naš Trošt, pomočnik, Kadar nas vsi zlegi povsod obse do, Troštej nas s to Jezusovo besedo, O Bug smili se čez nas. Amen.
Primož Trubar, L ¡594.
Pesem je tu in tam nekoliko predikantovska, priobčujemo jo, da čltateiil — v zvezi z današnjo govorico — vidijo razvoj in napredek slovenskega jezika v zadnjih 400 letih.
Svetiga Duha mi molimo Za vuk, trošt, pomuč ga prosimo, De nam naše serca druguč predela, De u vseh žlaht nadtugah bodo vesela, O Bog, smili se čez nas.
Ti sveti Duh vuči tvojo luč, per nas vseh izkazi Tvojo muč, De sveto Trojico cilu spoznamo, OČu, Sinu, tebi v pokornost damo, O Bog smili se čez nas.
Ti si skozi tu predigarstvu. Po vsim svejtu zbral vkup kerščanstvu, Tu per nas obderži, nekdaj zatreti, Daj nam vsem v ti veri v Jezusa vmreti, O Bug smili se čez nas.
izsili kruta sila? Sv. Duh kot duh ljubezni združuje med seboj vse državljane, revne in bngate, priproste in učene, v eno veliko družino, ker jim daje medsebojne ljubezni, strpnosti in dobrohotnosti, sicer sovražijo drug drugega čim dalje bolj do največje nesreče, do domačih vojsk in do razpada države! Teh državljanskih kreposti pa ni dobiti drugod nego pri sv. Duhu in po njem!
S tem sem dregnil v neko zelo razširjeno, zelo moderno a zato tudi zelo nevarno zmoto, ki jo moram saj malo osvetliti!
V okrožnici „o krščanski vzgoji mladine'* z dne 31. decembra 1929 se sv. Oče ostro obrača proti zmoti, da se dajo kreposti pridobiti in priučiti le samo s poukom in vajo po šolah in različnih društvih. Res, nekoliko se že dajo pridobiti, privaditi in privzvgojiti, a povsem ne! Tako pridobljene kreposti v časih močnih in velikih skušnjav navadno odpovedo, kakor kažejo nešte-vilni zgledi iz zgodovine in življenja, ki pa kažejo prav tako, da ne odpovedo, tudi v največjih poskuš-njah ne, kreposti, vlite od sv. Duha na način, o katerem obširneje razpravlja verski pouk. So izjeme na obeh straneh, a le potrjujejo pravilo. In to načelo velja tudi za državljanske kreposti? Tudi!
Od sv. Duha prihaja v slednjič tista plemenita in lepa ljubezen do domovine, ki se tako krasno poda vsakemu narodu ter je ustvarila čuda polne čine v svetovni in cerkveni zgodovini. Sv. Duh nam daje pravo ljubezen do naroda, države in zemske domovine, tisto ljubezen, ki ljubi svoj narod kajpada bolj kakor druge, a je tudi vsem drugim pravična in spoštuje njih posebnosti, kar preprečuje neljube spore in krvave vojske.
Vse te neštete in še druge potrebne državljanske kreposti, ki včasih stanejo veliko samopremago-vanja, pa se ne cfajo ne kupiti in tudi ne priučiti! Državljanska vzgoja mora biti res vzgoja, ki temelji na človekovi osebnosti in du-ševnosti, sicer je le prikrita dresu-ra, a prava vzgoja je trajno uspešna le v moči sv- Duha. •
Gotovo dobri verniki izpolnu-jejo naročilo sv. Pavla, ki poživlja k molitvi za oblastnike,— prosim, nikar se nekateri ne smejte tako pomilovalno in nesramno — ter bodo o binkoštih v svojih molitvah klicali sv. Duha tudi nad državo in narod. Ti državljani bodo državi storili več dobrega kakor tisti, ki svojo ljubezen do države in naroda bahato razobešajo in razglašajo z gromovitim besedami, a s skritimi, krivičnimi in nepoštenimi dejanji in podkopujejo temelje države.
Prof. Watzl
PolillCnl pregled
Naš  zunanji  minister potuje.
Pretekli teden je obiskal naš zunanji minister svojega bolgarskega tovariša zun. ministra Mušanova v sami bolgarski prestolici Sofiji. Bolgari so mu napravili naravnost triumfalen sprejem. Na postaji ga je sprejela celokupna vlada in kraljev zastopnik. Po ulicah ga je pozdravljala 100.000 glava množica. Bogoljub Jevtie je prvi zunanji minister, ki si je stavil kot svojo glavno nalogo — sporazum in nenapadalni pakt z Bolgarijo. -— V Sofiji se je mudil 2 dni ter je bil tudi poldrugo uro v avdijenci pri kralju Borisu. Bil je tudi odlikovan z visokim bolgarskim odlikovanjem. Na povratku je g. minister izjavil, da je s svojim obiskom nad vse zadovoljen, uspehi se bodo kmalu pokazali. Na vi. diku je namreč sklenitev nove trgovinske pogodbe in pa kar je glavno: podpis nenapadalnega pakta med našimi in Bolgarijo. Ves inozemski tisk je zelo laskavo poročal o Jevtičevem obisku ter poudarjal, da pomeni to velik korak naprej k pomirjenju razmer na Balkanu. Balkan — Balkancem!
Rumunija. Romunskega zunanjega ministra Titulesca sta obiskala turški zunanji mimister Tevfik Ruždi bej in pa poljski zunanji minister Beck. Tur. ški diplomat je poročal, da Grčija ostane še nadalje zvesta svojim balkanskim prijateljem in ne bo odstopila od balkanskega pakta, kot se je to govorilo. To je slovesno izjavil v turški prestolici grški vojni minister — general Kon-dilis. Poljski zunanji minister pa je prišel v Bukarešto z namenom, da pripravi teren za čim ožje sodelovanje med Malo zvezo in Poljsko. (Na čelu vseh slovanskih držav stojijo res pravi možje (izvzemši Rusijo), ki se zavedajo svojega slovanskega porekla in baš vseslovanskemu vprašanju posvečajo vso pozornost. Složen Slovan — na dan!
Večnega Žida, Trockija, se noče nihče usmiliti, zato ga bo francoska vlada internirala na malem otočiču Aix, ki meri samo 3 km2 ter ima 1000 prebivalcev. Na otoku je velik svetilnik, raz katerega bodo pazili, da se ne prikrade na otok nepoklicana oseba.
Kulturni bo), razorožitve in oborožitve. Ob priliki časnikarskega izleta v Nemčijo je napisal nemški podkanc-ler Papen za ,Slovenca* precej dolgo izjavo, v kateri opisuje razmerje med cerkvijo in nemško državo ozir. narodnim socijalizmom. Čeprav so razmere med Vatikanom in Nemčijo da skrajnosti napete in imamo opraviti s pravim kulturnim bojem, vendar popisuje nemški podkancler ta boj zelo optimistično češ, to so samo poedini primeri, ki niso merodajni za celoto. Jasno je, da hoče Papen postaviti nemške »ftihrerje" in s tem tudi samega sebe v veliko boljšo luč, v kakršni dejansko so. Kadar Nemci pravijo, da ni tako hudo, kot ostali svet kriči, takrat je struna zelo napeta in se tudi trga. Kakor se izražajo glede kulturnega boja, isto je z njihovim delom za svetovni mir. Ne pozabimo, da so Nemci zakrivili svetovno vojno in bodimo trdno uverjeni, da so Nemci tisti, ki bodo pognali cel svet v novo krvavo vihro, ki bo izmučila in uničila Evropo.
Na eni strani govoriči razorožit-vena konferenca, katere predsednik je Anglež Henderson, na drugi strani so pa ravno Angleži tisti, ki zalagajo Nemčijo z najmodernejšim orožjem. Gospoda, na tak način ne gremo naprej, ampak skokoma nazaj v ognjeno žrelo. Strupeni plini so pa brez dvoma velika pridobitev za bodočo vojno, namreč zato, da ga bodo lahko dobili pod nos tudi gospodje pri okroglih mizah, ki tako „pridno" rešujejo razorožitvena vprašanja. V svetovni  vojni niso na lastni
koži nič občutili vojnega gorja, sedaj bodo pa le deležni teh svojih „trudov in naporov".
Spoznanje. Današnja nemška politika gre za tem, da obkoli in osami Rusijo. Rusi seveda dobro poznajo te nemške »prijateljske" namere in se jim zelo spretno izmikajo. Ruski narod se vrača k religiji in Bogu. Stalin vidi sadove svojega dela in prihaja danes po tolikih letih protiverske gonje in pridi-
ganja svojega komunističnega »odrešilnega" evangelija do besed: »Rabimo samo dobrih gospodarjev, pa če so še tako verni." Torej je tudi Rusijo kriza zagrabila za vrat in posledice bodo hujše kot so drugod po svetu.
Hindenburg zelo resno obolel. Predsednik nemške republike general feldmarchal von Hindenburg je zelo nevarno obolel. Vzpričo njegove visoke starosti je njegovo stanje zelo kritično
Tedenske noulce
Umestna beseda na pravem mestu
Na Vnebohod je priredilo Kranjsko Prostovoljno gasilno društvo slovesno blagoslovitev nove gasilske lestve. Tej slovesnosti so nameravali dati ne le kranjski gasilci, ampak tudi sedanja večina občinskega zastopa poseben pomen, saj je občina votirala razmeroma visok znesek 2.000 Din samo za zakusko, ki je bila zamišljena kot višek prireditve. Po temeljitem prevdarku so zaprosili najvišjega predstavnika oblasti, samega bana za pokroviteljstvo, za izvršitev blagoslova pa samega škofa. Vse je imelo svoj pomen, vsaka posameznost se je po preizkušeni režiji določila, kar je kranjsko meščanstvo, ki še ni pozabilo vloge nekaterih vodilnih gospodov te akcije pri zadnjih občinskih volitvah, prav dobro razumelo. Toda kranjsko meščanstvo je disciplinirano! Čim je zaznalo kako visoke dostojanstvenike bo mesto sprejemalo kot goste je pustilo v nemar vse ter si nadelo slavnostno odelo. Vse mesto je bilo v zastavah. Gostom v pozdrav so veljale. Cerkveni obred je izvršil kot škofov namestnik priznan cerkveni govornik gospod kanonik dr. Opeka iz Ljubljane, ki je pomembno govoril o gasilcih in gasilstvu ter njih nalogah. Veliko pozornost pa je zbudi! govor g. bana, ki je med drugim zlasti naglašal,
da gasilec ne sme poznati in razločevati pri svojem delovauju med liberalcem in klerikalcem ter pozival navzoče, naj vendar enkrat že prenehajo s preteklostjo ter naj se združijo za delo. Banove besede ie občinstvo z odobravanjem sprejelo in so jih menda tudi prireditelji prav razumeli, saj se ponavljajo po celem okraju.
Zakuske, ki jo je priredilo Gasilsko društvo povodom slavnostne blagoslovitve nove lestve in ki jo je finansirala kranjska mestna občina, se je udeležilo poleg tujih gostov še kakih 50 povabljenih, med njimi večina uradnikov, a prav malo meščanov. Tudi gasilska veselica, ki se je vršila istočasno v Narodnem domu, poznje pa pri Jahaču, je bila enako dobro obiskana. Ker kranjsko meščanstvo za take prireditve še vedno zelo rado v obilni meri daruje pecivo, jestvine itd., je pričakovati z gotovostjo da bo imelo Gasilno društvo velik pri-bitek, kar bo itak javnosti v podrobnosti izkazalo, kakor to običajno dela.
Revizija pri Okrajnem cestnem odboru v Kranju, o kateri smo svojčas poročali, je končana. Kakor smo pričakovali se je našlo vse v najlepšem redu! Male pomote se imajo v najkrajšem času popraviti, da bo zadeva popolnoma zaključena.
Anton Janša
njegova rodovina in njegovo delo
(Zgodovinska črtica ob 2001etnici rojstva c. kr. učitelja čebelarstva na Dunaju.)
Pradedje Antona Janše izhajajo iz Kuharjeve rodovine v Hrašah pri Lescah. Doznava se ta rod nazaj do leta 1600. Kuharjevi so bili dvogruntarji, vendar nesamostojni, temveč so bili podložni grofom. Šele leta 1812 so se odkupili od grofa Thurna v Radovljici.
Stari oče Andrej Janša se je rodil 1650. Umrl je v Hrašah 24. februarja 1711. Pokopan je bil v Rodnah. Matija, oče Antona Janše, se je rodil v Hrašah okoli leta 1680. Poročil se je v Radovljici z Lucijo Debeljakovo iz Dvorske vasi. Nato sta kupila od Rodenske občine na Breznici zemljišče, na katerega sta postavila leseno domačijo, poleg te pa tudi čebelnjak, ker so Kuharjevi v Hrašah že od nekdaj čebelarili. S tem sta prinesla na svoj novi dom tudi svoje rodbinsko ime.
Matiju in Luciji Janša sta se rodili dve hčeri še preden sta se nastanila na na svojem novem posestvu. Na Breznici se jima je rodil prvi sin Anton, dne 20. maja leta 1734. Nato so se jima rodili še trije sinovi in dve hčeri. Vseh skupaj je bilo devet otrok. Živela je ta družina ubožno in kmečko preprosto, a bili so zelo marljivi in nadarjeni ter so si z delom svojih rok služili vsakdanji kruh. Oče Matija je umrl že 21 maja 1759, zapustil je vdovo in več nepreskrbljenih otrok.
V Kuharjevi rodovini so bili že od nekdaj čebelarji, pa tudi samouki, slikarji in podobarji. Vsega tega se je naučil tudi mladi Anton, ki je menda najprej poskušal s slikarstvom na končnicah čebelnih panjev, katere je ljudska
umetnost že od nekdaj krasila z zanimivimi svetimi, zgodovinskimi in šaljivimi slikami.
Po očetovi smrti se je Anton Janša oprijel samostojnega čebelarstva na domu, poleg tega je pa izvrševal tudi slikarska dela. Njegov slikarski »atelje" je bil domači skedenj. Ker je kazal za slikarstvo mnogo talenta in veselja, ga je leta 1766 spravil neki sorodnik, ki je bival na Dunaju obenem z dvema mlajšima bratoma, Valentinom in Lovrencem, na Dunaj v novoustanovljeno slikarsko in bakroreško šolo.
Ker je pa Antona zelo veselilo čebelarstvo, se je s pridom tudi na Dunaju udejstvoval izven šole v čebelarstvu. Ko je »Gospodarska družba« na Dunaju ustanovila na pobudo cesarice Marije Terezije leta 1769 v Meidengu novo državno čebelarsko šolo, se je s tem Janši ponudila ugodna prilika, da se udejstvuje tudi v čebelarski stroki. Ker se je bil Janša v teku triletnega bivanja na Dunaju že seznanil z dunajskimi čebelarskimi krogi, se je tudi on priglasil za učitelja na tej novoustanovljeni šoli. Poverjeno mu je bilo prvo učiteljsko mesto. S tem se je Janši odprl širok delokrog v čebelarski stroki.
Uvedel je v čebelarstvo nekatera nova načeia. ki so se mu dobro obnesla. Pred vsem je poudarjal, da ne gre čebel moriti, ampak jih je treba združevati, prezimiti in množiti. Enako je priporočal kranjski način čebelarenja v »kranjičih", ki so bili preizkušeni od naših čebelarjev že stoletja. Čisto nov način je bil za Dunajčane prevažanje čebel na ajdovo polje, kar v Spodnji Avstriji do tedaj še ni bila navada. Ko so na Moravskem polju uvedli čebelarstvo po Janševem načinu, se je pridelek medu in voska izredno pomnožil.
Janša svojih koristnih naukov ni razširjal le z besedo, ampak tudi s pe resom. Napisal je leta 1771 knjigo »Razprava o rojih", dve leti pozneje pa „Po-polen nauk o čebelarstvu", a ni dočakal njihove izdaje, ker mu je že leta 1773 smrt pretrgala nit življenja, ko se je v svoji stroki še komaj pričel razvijati. — Umrl je neoženjen za vročinsko boleznijo v 39 letu starosti. Bil je odličen slovenski narodnjak. Svojo ljubezen do domače zemlje je pokazal v besedi in dejanju. Med nami, slovenskimi čebelarji, se je ohranil spomin na tega slovečega rojaka, Kuharjcvega Toneta, še do danes.
Janša je bil za tisto dobo čebelarski strokovnjak prve vrste. Imel je široko-potezni talent; zatopil se je v globoke skrivnosti čebelnega življenja in razkril temeljito marsikaj, kar je bilo tedanjemu čebelarskemu svetu še neumljivo. Njegov nauk o čebelnem ustroju velja še danes. Vsak čebelar-začetnik dobiva še danes iz Janševega nauka osnovno podlago v čebelarstvu. Njegovi učenci so ga nazi-vali v tedanji dobi »čebelarskega kralja« ne samo za avstrijsko cesarstvo, temveč za vso Evropo. Temu moramo tudi v resnici pritrditi, kajti vsi poznejši svetovni čebelarski strokovnjaki niso mogli preiti mimo Janševe teorije in njegovega nauka. Zato smo Slovenci lahko ponosni na našega pradeda, gorenjskega rojaka, ko obhajamo letos 200 letnico, odkar ga je rodila slovenska mati v borni kmetski hiši pod slamnato streho.
Janševa dela so po njegovi smrti izšla v več izdajah in sicer v nemškem, češkem in poljskem jeziku. Nam Slovencem je prestavil njegovo prvo delo »Razpravo o rojih« Peter Pavel Glavar leta 1776., a je ostalo več desetletij v rokopisu. Drugo knjigo «Janšev nauk o čebelarstvu«  pa je prestavil v slovenski
jezik ter jo tudi založil Janez Goličnik, župnik v Grižah pri Celju leta 1792. Čebelarsko društvo v Ljubljani je to delo izdalo v popravljeni izdaji še le;a 1906 in 1922.
Janšev rod je danes že docela izumrl. Po smrti matere Lucije leta 1781 je prišla Janševa domačija v druge roke, ker se izmed Janševih sinov ni nobeden oženil. Pri Kuharjevih v Hrašah zasledujemo ta rod še do leta 1812. Tedaj se je na to posestvo priženil neki Brence iz Dovjega na Gorenjskem. Janšev dom in čebelnjak na Breznici tudi ne stojita več na istem mestu, kot sta stala v času, ko je še Anton Janša čebelaril doma, kajti na istem prostoru so pozneje zidali sedanjo župno cerkev na Breznici. Novi lastniki so tedaj prestavili hišo na drug svet, kakor tudi čebelnjak. V nepozaben spomin so pa vložili od izvirnega Janševega čebelnjaka v novega hrastov podložni tram. Skedenj pa stoji še sedaj na starem mestu. Žal, da se je v prejšnjem stoletju obračalo premalo pozornosti na ohranitev Janševega spomina. Njegove slike na panjevih končnicah, ki so se raznesle in razgubile na vse strani, bi imele danes veliko vrednost.
Da so se nekoliko oddolžili njegovemu spominu, je tedanje Čebelarsko društvo leta 1884 postavilo na njegov rojstni dom na Breznici spominsko ploščo z napisom :
V tej hiši se je rodil 20. maja 1734 Anton Janša, prvi c. k. učitelj čebelarstva na Dunaju. Letos mu pa prireja »Čebelarsko društvo za Slovenijo« proslavo 200 letnice njegovega rojstva, da bi se ga naš narod vsij ob tej priliki bolj živo spomnil.
Kopališče. Ko je na pritožbo nekaterih meščanov Banska uprava prepovedala nadaljevanje gradbenih del na no vem kopališču, se je podala deputacija občinskega zastopa k banski upravi, kjer je dosegla z motivacijo, da mora brezposelne zaposliti, dovoljenje, da sme nadaljevati planiranje stavbišča. Ostala dela pa morajo počivati do tedaj, da bo pritožba rešena. Kakor smo culi, je prispel v Kranj dne 11. t. m. višji banski gradbeni svetnik g. ing. Mencinger, kateremu je banska uprava poverila, da pregleda na licu mesta situacijo in preštudira gradbene načrte. Ker se kopalna sezona bliža in je takorekoč že pred vratmi, pričakujemo, da se bo zadeva hitro rešila in da se bo mogoče ž? meseca julija ali avgusta kopati v novem kopališču.
Nekateri člani odbora krajevne organizacije JNS v Kranju, ki smo
jih zadnjič med odborniki navedli, so se pritoževali, da so naše navedbe netočne, češ, da jim ni nič znanega, da so bili izvoljeni za odbornike. Da ne bi komu krivice delali, smo se na mero-dajnem me3tu informirali ter zvedeli, da so člani odbora sledeči gospodje: Ažman F., Bedenk V. živinozdravnik, Cof M., Čolnar O., dr. Demšar K., Gašper-lin A., Gros O., Koritnik L, Kristan K., Krt F., Majnik L, Mayr R., Mlakar J., Pernuš L, Pire C, Sire F., dr. Sajovic S., Toporiš I. postajenačelnik, Tajnik J., dr. Dolar S., Jereb M., Tomažič, Prijatelj A., Ažman K., Berjak F., Fajfar J., Holchacker F., Janša F., Istinič F., La-sič F., Horvat J., Nanut A., Novak J., Pajer C. Ako smo še komu napravili krivico, smo rade volje pripravljeni, da jo popravimo.
Strelske vaje v Struževem. Strelska družina Kranj ima vsako nedeljo in praznik redno strelsko vežbanje na strelišču v Struževem. Teh vaj se smejo udeleževati tudi nečlani. 5 strelov iz vojaške puške stane 3 dinarje. Ali
za ta zdravi, viteški šport pa Kranjčani še nimajo zadostnega zanimanja. Kratek izprehod ob Savi, skozi Struže-vo do strelišča bi vsakemu gotovo zdravstveno mnogo koristil, posebno vsem onim, ki cel teden preživijo v delavnici, trgovini ali v pisarni ali v uradu. Ljubitelji lepe narave in strelskega športa, vsi bivši in bodoči vojaki ter lovci, pohitite ob nedeljah in praznikih na strelišče! Dobrodošli tudi kibici! Na binkoštne praznike se bo streljalo tudi na golobe.
Ali že veste kaj je
Heissdampfdichtungsmaterial? Če ne, povprašajte po Kranju in boste izvedeli.
Radio motnje. Že večkrat so bili radiomotilci mesta Kranja potom časopisja pozvani, da opremijo svoje motilne elektro-naprave (aparat za masiranje, aparat za obsevanje, razni motorji itd.) brez odloga z zaščitnimi pripravami zoper radio-motnje. Več uvidevnih radio-motil-cev je takim pozivom brez vsega ugodilo, veliko pa je še takih, ki z blokiranjem odlašajo. Najhujše motnje se ču-jejo v bližini Roženvenske cerkve. Vsi motilci se ponovno pozivajo, da svoje elekro naprave takoj blokirajo, sicer bo poštna uprava prosila sodišče za njih kazenski pregon v smislu določil § 213 kaz. zak. Občinstvo se naproša, da mo-tilcc javi pošti.
NAKLO. Na Binkoštno nedeljo popoldne ob treh bo v Naklem v stari šoli ustanovni občni zbor »Boja*. Vsi pošteni in zavedni možje in fantje naj pridejo na zbor, da bodo slišali odkrito besedo naših »borcev". Vsa poštena javnost naj se Združi proti tistim nekaterim, ki mislijo, da imajo oni sami vse v zakupu — politiko in javno mnenje ter da so samo oni na »dobrem glasu". Ovaduhi lahko ostanejo doma!
Poročilo o občnem zboru skupnega obrata gorenjskih mlekarea s sedežem v Naklem priobčimo v prihodnjih številkah.
PSEDDVOR. Na dan sv. birme
smo imeli zelo lepo vreme in se je vršila v najlepšem redu. Birmanih je bilo 186 otrok. Prevzvišeni se je nato odpeljal proti Korotanu.
Naši gasilci so počastili sv. Florjana s sv. mašo, katere so se udeležili korporativno v krojih.
Dober izpit.
Oče: Janez, kako je šlo pri izpitu?
Janez: Prav dobro, oče, saj smo imeli tako dobrega in pobožnega profesorja.
Oče: Zakaj pobožnega?
Janez: Ker vsakikrat, ko sem odgovoril na vprašanje, se je prijel za glavo in dejal: Moj Bog, moj Bog!
gorenje/,
kupujte pri tvrdkah, ki oglašujejo v »Gorenjcu". — Kdor podpira nas, ga podpiramo mi.
BLED. Birma se je izvršila ob najlepšem majniškera vremenu in obilni udeležbi faranov. Že sam sprejem gosp. knezoškofa v soboto popoldne je bil nad vse pričakovanje lep in prisrčen. Na meji fare v Rečici je pričakovalo prevzvišene-ga nad 20 fantov na konjih, med njimi večina v narodni noši. Po kratkem pozdravu cr.cga od fantov je krenil sprevod skozi Grad do župne cerkve, kjer je bila zbrana šolska mladina z učiteljskim zborom, domača duhovščina, minister na razp. g. dr. Ivan Švegel, blejski župan g. Anton Vovk, zastopniki KA z g. šolskim nadzornikom v p. K. Smionom na čelu, zastopnik šumske uprave na Bledu, g. gozdar J. Janša, Marijina družba z zastavo in družbenicami v narodnih nošah, dalje številni farani, med njimi mnogo gospa in gospodičen v narodnih nošah. Dobrodošlico g. knezoškofu je izrekel najprvo domači g. župnik Fr. Zab-
ret, za njim domači g. župan Anton Vovk, nato g. šolski nadzornik Smion, za Šolsko deco pa učenka I. Ibovnik s primerno pozdravno deklamačijo.
Po osebnem predstavljanju navzočih zastopnikov in predstavnikov je bil v cerkvi podeljen blagoslov z Najsvetejšim, nakar je prevzvišeni posetil posamezne šolske razrede.
Zvečer ob 9 je domači pevski zbor zapel tri pesmi: »Pozdrav«, Jenkovo «Mo-litev« in »Angel se jokat gre«, godba gasilske čete Mlino pa je odigrala pozdravni marš in potpuri slov. narodnih pesmi. Prevzvišeni se je osebno podal med pevce in se iskreno zahvalil za prisrčni sprejem in pozdrav pevovodji gosp. nadučitelju Fr. Rusu, kakor tudi kapel-niku gasilske godbe g. Novaku. Pri svečani škofovi maši je bila sicer vedno prevelika blejska župna cerkev nabito polna in navzoči so z velikim zanimanjem sledili pridigi svojega višjega pastirja. — Popoldne ob 3 se je škof odpeljal v sosedno faro na Bohinjsko Belo. Fantje na konjih so mu prišli naproti kar do hotela Petran na Bledu.
Velika in strašna nesreča. Komaj so zvonovi odpeli poslovilni pozdrav prevEvišenemu, se je oglasil mrtvaški zvonček in naznanil, da je mrlič v fari. Birmanec dneva, osemletni sin edinček uglednega Pekovskega mojstra g. Muleja na Bledu-Zagorice, mali Martinček, je prišel pod kolesa avtomobila, nekega ljubljanskega taksija, ki je dečka tako zdelal, da so ga s težavo dobili i/.pod avta. Živel je še, vendar je po nekaj minutah izdihnil. Avto je vrglo v zraven stoječi električni drog, tako da se je tudi eden od avtomobilistov občutno poškodoval, avto sam pa je zelo poškodovan.
Kje je krivda, bo dognala preiskava, omeniti pa je treba, da se na Bledu ne upošteva predpisana dovoljena hitrost 15 km na uro, vse drvi po 30—60 km na uro in to po najbolj obljudenih cestah, največ od hotela Uniona do Suvo-
Črnošolec
Sv. Jošt nad Kranjem je znan po vsem Gorenjskem in tudi drugi kraji ga imajo močno v časti. Matere delajo k sv. Joštu zaobljube, če otrok ne more shoditi, če ga muči sto bolezni in pravijo, da bolj pomaga po kolenih iti po svetih stopnicah, kakor biti na novi maši. Duše romarjev se napijejo milosti za dolge dni tegobe in žalosti, oči pa se napasejo na njivah, travnikih in borovih gozdovih lepote za ponedeljek.
Pod sv. Joštom leži na poševni leb-ri vas. Nekaj hiš se stiska skupaj in nageljni rasto na oknih, druge bajte so oddaljene nekaj minut; raztresene so kakor krave na paši, ki prežvekavajo v o-poldanski senci.
V tej vasi je živel nekoč študent; študiral je dolga leta in pametnim ljudem ni Šlo v glavo, da je na svetu toliko stvari, ki so človeku potrebne, da dobi nekoč skopo merjen kruh državne službe. Črno je hodil oblečen, črne bukve je prebiral in njegove črne obrvi so bile nad očmi zrastle, da je bilo dekletom kar tesno okrog srca, ko jih je kdaj srečal in za hip pogledal.
Nekoč ga je obiskalo nekaj tovarišev, ki so bili enako resni in črno oblečeni kot ta študent. Šli so na Sv. Jošt in sedli za mizo v krčmi, ne da bi pogledali v cerkev. Pili so dosti, govorili srednje, jedli malo. Tisti dan je prineslo v krčmo tudi mežnarja pri sv. Joštu, sitnega mešetarja Joža, ki je imel zmeraj koroško lakoto, kar je pomenilo, da je žejen kot pivka, dolg jezik, kakor kravji rep in je tudi opletal z njim, kakor krava o kresu. —
Ni mu bilo mar resnih študentov, svojo mero kislega cvička je k njim na mizo postavil in zdaj temu zdaj onemu
razkladal, kaj se po vaseh godi. Nazadnje je prijel za rokav črnega študenta in mu takole cvilil v uho: »Pravijo, da v črne šole hodiš, pa še denarja ne znaš delati, ne toče. Žvirca nevedna si, ki se ti hlače zadaj svetijo bolj kot prifarške-ga mežnarja pleša. Saj zanje ne zaslužiš in jezika ne stegneš, če ti pošten človek resnico pove. Pa naredi točo, če znaš!« Črni študent se je nasmehnil z nekim posebnim nasmehom, da je krčmarjevo hčerko spreletel mraz, stisnil obrvi in dal prinesti vode, vina, soli in kadila. Nekaj je godrnjal, nekaj glasno govoril, pa so se mu oči zasvetile in nekak zelen plamen je švignil iz njih. Križ v kotu je obrnil v steno, svete podobe je snel in jih položil za duri.
Ni preteklo pol ure, pa je že postalo — sredi maja — v sobi soparno, dušeče. Toliko resnih oči je tako resno gledalo na črnega študenta. Mešetar je utihnil in preplašen gledal s čelešnika čudne priprave. Nenadoma je študent vzdignil roko, udaril z nožem ob kozarec in za pečjo se je zabliskalo, da je vsem vid vzelo, za vrati pa je zagrmelo, da je začel mežnar v Šmaitnu takoj oblakom zvoniti. Študent je vzdignil roke kakor bi hotel blagosloviti vso hišo, a s koncev prstov so mu neprestano švigale strele in če je s členki pomel, je grmelo. Nato je vstal in trikrat močno poklical hudega duha. S stropa se je vsula toča. Tedaj je nekdo zaklical me-šetarju, naj odprto okno zapre, da toča ne bo jdarila na polje. Prepozna je bila ta beseda! Nekaka bela, lahka megla se je potegnila skozi okno, se plazila po pobočjih in udarila na polje. Noben zvon ni pomagal, ne oljčni dim, ne urna voda nista megle pregnala, dokler ni toča v sedmih turah vsega pobila. Le žab-niška f,.ra je ostala skuro neprizadeta,
ker imajo tam sv. Urha za patrona, ki je čez točo vsake vrste.
Škoda je bila velikanska. Mešetar Joža se ni po tistem več prikazal v teh krajih, ker so bili ljndje preveč jezni nanj, ko so zvedeli, kako je bilo. Črni študent pa je napravil žalosten konec. Še tisto jesen je ogrebal sršene, ki so mu nanosih nekak strup v svoje satje. V trhlem panju pa je bil skrit gad in ga je pičil za uho. Študent je mislil, da mu je sršen potisnil svoje želo v kožo in je bolečino bolj s šibkim zagovorom krotil. Pa mu niso mali zagovori za bolečine nič pomagali, velikih zagovorov pa še ni znal. Umrl je v silnih bolečinah; pred smrtjo pa je postal po hrbtu pisan kakor gad. —
Stari čebelar pod bmarjetno goro, ki je ljudem to zgodbo pravil, jo je tudi res verjel. Le to je na koncu pristavil: »Danes, kajpada, črnošolcev, ki bi zagovore poznali in točo delali, ni več.«
Ljudje so te besede radi verjeli. —
Prosim vsipajte Kathreiner Kneip-povo sladno kavo in pravi »Franck" v hladno in ne v kipečo vodo! Tako se kuha pravilno in tako prija najbolje!
Dobra domada hrana
poceni pri „PETERCKU"
LEPfl
FOTOGRAFIJA
razveseli vsakega. — Zato se dajte slikati edino pri fotografu J. Kramarju v Kranju, Glavni trg (v hiši gosp. Saiovica)
Shod za moie In fanta
kranjske dekanije pri sv. joštu
Kakor lansko leto — bo tudi letos shod fantov in mož kranjske dekanije pri sv. Joštu na binkoštni pondeljek po sledečem sporedu :
Na binkoštno nedeljo po »Ave Mariji« litanije.
Na binkoštni pondeljek ob 6. šv. maša s pridigo, katero bo imel g. Jožef Košiček, urednik »Domoljuba«.
Druga glavna sv. maša bo ob 10. na prostem pri kapelici, če bo vreme ugodno. Sv. mašo in pridigo bo imel g. svetnik Matija Škrbec, mestni župnik v Kranju. — Popoldne ob 2. pete litanije
Pevci so naprošeni, da pridejo vsaj 1 uro pred glavnim opravilom, da bodo imeli skušnjo za skupno petje.
Ta shod je namenjen samo možem in fantom, ki pa naj pridejo v obilnem številu, da se na tem lepem kraju navdušijo za sveto stvar. Tudi iz drugih dekanij so možje in fantje dobro došli ! Kdor se pripelje z vlakom, ki pride iz Ljubljane na postajo Kranj ob 8* 11, še zložno pride gori do 10 ure.
Če hočete biti v resnici dobro postreženi, se obrnite na prvo zlatarsko delavnico na Gorenjskem:
rrepr.c.Jtese:   B.RANGUS KRANJ ' velika lubira ur, zlatnine, are-
Nakup ilata In srebra bralne, očal, toplomerov Itd.
Stran 4
»GORENJEC"
Štev. 16
bora. Posebno prednost imajo Belgraj-čani, ki v času največje sezone brezbrižno divjajo kakor da ni paragrafov za nje, dočim je za voznika, ki se za minuto odstrani od voza in stopi po nekaj cigaret, že kazen za petami.
Sresko načelstvo pozivamo, da napravi v času letošnje sezone v tem pogledu na Bledu redi
Druga nesreča se je primerila na vnebohod. Delavci banovinske elektrarne so imeli na električnih vodih nizke napetosti izvršiti neka nujna popravila v Zagoricah. V ta namen je bil elektr. tok izklopljen v transformatorju za Za-gorice. Delavec Simon Jure, 28 letni fant iz Studenčic pri Lescah, je delal na drogu, kjer se stikata ravno dve napeljavi, zgornja iz transformatorja v Gradu, ki je bila pod tokom, spodnja pa je bila brez toka. Ker Jurcu ni dobro prijela plezalka, mu je spodrsnilo in v tem strahu je instinktivne segel po oprijemu, prijel pa je tokovodne žice, noga z že-
O b v e
Od 1. maja t. I. dalje izplačuejjo pošte kupone št. 15. do vključno 24. 4% obveznic za likvidacijo agrarnih od-nošajev v Bosni in Hercegovini.
Stari 100 in 1000 dinarski bankovci se vzamejo iz prometa.
Dne 25. maja 1934 poteče rok za zamenjavo bankovcev dinarsko-kionske izdaje po 1000 Din (4000 kron) in po 100 Din (400 kron), ki se vzamejo iz prometa. Po tem dnevu izgubijo omenjene novčanice vsako vrednost in Narodna banka, kakor tudi državne blagajne, jih ne bodo več sprejemale. Pošte jih sprejemajo le še do 20. maja t. 1.
Osebna vest. Po novi uredbi o organizaciji poštno telegrafsko-telefonske službe so imenovani za p. t. višje kontrolorje gg.: upravnik Slavec Ivan, Kump Aleksander, Kump Ernest in gdč. Zupančič Marija; za p. t. kontrolorje ga. Kosmač Kati in gdč. Ažman Marija.
Zgubila se je zlata ura v Starem drevoredu. Pošten najditelj naj jo prinese v upravo lista. Nagrada 100 Din.
lezno plezalko je pa prišla ravno na ozetnljeno žico (Ankerdraht). Zveza z zemljo je bila na ta način gotova in nesrečni fant je bil takoj mrtev in to od navadnega toka 380 voltov napetosti. Prepeljali so ga v domačo faro Lesce, kjer so ga v soboto pokopali'.
Nagle smrti je umrl od kapi zadet v ponedeljek posestnik Jože Čtrne v Zaki, bivši lakaj kneza Wirdischgratza. V teku enega tedna kar 4 nagle smrti.
Hud udarec za tujski promet bo baje taksa na jugoslovanski vizum, ki jo namerava uvesti avstriska vlada na potne liste avstrijskih drždvljanov, ki bodo hoteli priti na letovanje v Jugoslavijo. — Uradnega potrdiia o taki taksi, ki bo baje znašala 500 avstr. šilingov, pa še nimamo. Bo pač treba represalij aH pa nagrade našim Jugoslovanom, ki radi posečajo Gradec in Dunaj, posebno tistim od »prek Sutle« in našim štajerskim »deutschfreundliherjem«.
stila
Svojo mater išče
lz Buenos Airesa v Južni Ameriki jc pisala Ivana Jereb, da bi rada našla svojo mater Marijo Jereb (Napost). Jereb Ivana je bila rojena v Gradcu dne 28. januarja 1897. Njena mati je pri krstu napovedala, da je pristojna v občino Pre-doslje in da je stara 28 let, tako bi morala biti njena mati rojena okrog leta 1869. Ivana Jereb piše, da ni še nikdar videla svoje matere, ki jo je pustila po rojstvu tujim ljudem. Sedaj bi rada našla svojo mater ali pa vsaj njene sorodnike. Ivana Jereb je postala zelo premožna in bi rada sedaj kaj pomagala svoji materi ali pa vsaj svojim sorodnikom. Kdor ve kake podatke, naj jih naznani v najkrajšem času v župni pisatni v Kranju.
Skupina poselske zveze Kranj
javlja, da ima svoj redni sestanek v nedeljo, dne 27. t. m. po popoldanski službi božji v Delavskem domu.
Spored
proslave 200 letnice rojstva slavnega slovenskega čebelarja Antona Janše ki jo  priredi čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani
Dne 20. maja t. 1., ob 10. uri slavnostno zborovan[e v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani:
a) Otvoritev proslave, b) življenjepis Antona Janše in c) ocena  Janševih del.
Ob 14. uri bo v isti dvorani redni občni zbor Čebel, društva.
Dne 21. maja t. 1. ob 7.20 odhod udeležencev z gorenjskim vlakom. Prva skupina izstopi v Lescah. Tu bo ob 9. uri sv. maša in pridiga o Janši, govori g. župnik Avsec. Po maši peš izlet v Hraše (rojstna hiša Janševega očeta), v Rodne (zgodovinska cerkev), v Smokuč (rojstni kraj g. mnsg. Zupana), na Vrbo (rojstna hiša Fr. Prešerna) in na Brez-nico. Tu ho kosilo.
Druga skupina izstopi na Dobravi-Vintgar, se podi skozi Vintgar na Bled. Tu bo kosilo. Od tu z avtobusom na Breznico.
Ob 14. uri na Breznici pri rojstni hiši Janševi proslava in odkritje nove spominske plošče. Po proslavi domača zabava v gostilni g. Zupana na Breznici.
Bojevniki se zbirajo
Kot kronisti moramo beležiti pokret, ki se z neverjetno naglico širi po celi naši ožji domovini Vsak teden poročajo domači časopisi o shodih, ki se vrše po mestih ali na deželi in na katerih se zbira narod v velikanskih množicah. Shodi zavzemajo obseg, kakeršnega pomnimo sarno v časih majske deklaracije. Čim smo bili do^edaj navajeni citati, da je imel ta ali oni poslanec, ta ali ona organizacija lepo obiskan shod, katerega se je udeležilo celih 100 ali pa še več poslušalcev, beremo glede shodov bojevnikov le o tisočih zborovalcev. A četudi beremo o teh shodih, da so govori na njih skrajno patriotični, vendar so začeli v zadnjem času oni, ki so imeli dose-daj v zakupu ves patriotizem, nacionali-
zem in držfivnotvornost, ki so pa pri mnogih seveda le laži — in poslovni — borce hudo napadati, kar napravlja na tihega opazovalca vtis, da se ti oblastniki nekako boje za svoj monopol, še bolj pa za to, kar je bilo s tem monopolom združeno.
Kakor smo že poročali, se je tudi v Kranju ustanovila organizacija Boja, a tudi skoro v vseh občinah našega okraja.
Tudi smo že poročali, da se vrši v nedeljo dne 27. t. m. dopoldne ob 10% na Glavnem trgu v Kranju veliko zborovanje borcev, katero je oblast že dovolila in na katerem bodo govorili borci iz cele države Srbi, Hrvati in Slovenci.
Ker vlada v celem okraju velikansko zanimanje za ta shod, računajo prireditelji shoda, da pride na dan 27. t. m. v Kranj veliko tisoč borcev. Ni dvoma, da bo Kranj svoje goste gostoljubno sprejel, da bo mesto razobesilo zastave, ter da bodo zlasti kranjski gostilničarji preskrbeli, da ne bodo tisoči iz Kranja odšli lačni domov.
Tabor zveze slovenskih kmetov Tiho, brez vsakega hrupa se je v kranjskem srezu osnovala nepolitična in nestrankarsko opredeljena organizacija, »Zveza slovenskih kmetov«, ki že danes šteje približno 2.500 članov. Zveza slovenskih kmetov je zgolj stanovska organizacija, h kateri more pristopiti vsak, ki je interesiran na prospehu našega kmečkega ljudstva. Kakor smo informirani, namerava ta organizacija napraviti dne 10. junija t. I, ob 3. uri popoldne v Naklem velik kmečki tabor, na katerem se bo razpravljalo o vseh p trebah kmečkega stanu.
Objava
Vsi, ki želijo letos dati svoje prostore desinficirati (uničiti mrčes: stenice, mole itd.), naj se zglasijo pismeno ali osebno do 5. junija pri sreskemu načel-stvu, da se zamore skupno naročiti potrebni materijal — Cvanovodik, ker bo na ta način desinfekcija znatno cenejša. Sresko načelstvo Kranj.
Arkadi j Averčenko:
Kako sem prodal
Rusijo •..
i.
Ni še dolgo, kar je list »Ruski prapor« razkril delovanje lista »Beseda«.
»Ruski prapor« je prinesel novico, da omenjeni list prodaja javno in nesramno Rusijo Finski in da zato dobiva velike vsote rubljev.
Pred kratkim je neki novinar »Ruskega prapora« prešel z javnih na privatne osebe, se zaletel vame, osvetlil moje umazane prestopke in posle, in dokazal, da sem jaz kot kak »židovski novinar« takorekoč podkupljen in da prodajam svojo domovino — na drobno in na debelo —, da jo sistematično vj-dim v pogubo.
Ko sem se zavedel, da sem razkrinkan, sem se skušal najprej oprati, zatajiti svoj delež pri tej stvari, objaviti dokumente, ki govore zame — a danes je že vseeno. Prej ali pozneje bo vse prišlo na dan in zame bo to še slabše, še bolj sramotno.
Bolje je torej, da vam povem, kako je bilo.
Radovoljno priznanje je vse, kar morem storiti; čeprav radi tega ne bom nedolžen, bo moja krivda vsaj nekoliko manjša. Bilo je torej takole:
II.
Nekega dne mi javi služkinja, da hočeta govoriti z menoj dva gospoda o zelo zažnih stvareh.
»Kdo sta?« sem ju vprašal.
»Zdi se mi, da sta tujca. Eden je droben, svetlih las, a drugi je majhen, križemgled in črn. Brez dvoma je Japonec.«
Gospoda sta vstopila, objela s pogledom in se predstavila.
»S čim vama morem postreči?«
— »Jaz sem delegat Japonskega poslanstva — maršal Osupa —,« mi je odgovoril črnolasi.
»In jaz sem —« je rekel oni s svetlimi lasmi in se pri tem neprestano igral z verižico ure — »polnomočni odbornik finske revolucijonarne stranke „Ogna". Ime mi je Mulajnen.« —
»Na razpolago sem vam,« sem rekel in pokimal prijazno z glavo.
Maršal je sunil soseda z laktjo, me vprašujoče pogledal in mi zašepetal:
— »Povejte nam, gospod ... ali bi bili pripravljeni, ... da nam prodaste Rusijo?« —
Moj oče je bil trgovec in od njega sem tudi jaz podedoval trgovsko žilico za vse življenje.
»To zavisi . ..,« sem rekel. »Seveda, prodati bi se mogla. Zakaj ne bi prodal. Zanima me le, koliko ponujata.«
— »Plačala bova zelo dobro,« mi je odgovoril maršal Osupa.
»Zares, škode ne boste imeli, samo nikar ne zahtevajte preveč!«
»Ne bom precenjeval,« sem skomignil ravnodušno z rameni. »Samo to vas prosim, da premislite, kaj vam prodajam. Priznali boste, da to ni vreča krompirja, temveč vsa ogromna država. In vrh tega jo tudi zelo ljubim.«
— »No, no, takoj ^ogromna država"«, se je ironično nasmehnil Mulajnen.
»Res je! Velika državal« sem navdušeno vzkliknil. »Brez dvoma je večja kot vaša, v vsakem slučaju . . .! Čez 50 gubernij, dve prestolici in kakšne reke! Kakšne železnice! Ogromno število pie-bivalstva, ki se bavi s poljedeljstvom. Poiščite, gospoda, tako državo na svetu, ko ste tako modri!«
— »Da, da«, me prekine Japonec in pogleda Mulajnena. »Toda priznali boste, da jo uničuje biokracija, klečeplazno uradništvo in privatni podjetniki, ki jim je dobra molzna krava. In vse to se mirno trpi. To je velika nesreča . ..«
»Kakor veste« — sem odgovoril. »Če se vam ne zdi, pa ne kupujte«.
»O, ne! Kljub temu bova kupila. Ta država nam bo prav prišla. Povejte nam ceno!«
Vzel sem svinčnik, položil pred se polo papirja in sem začel dolgo in mar-; Ijivo računati. Potem sem dvignil glavo iznad pole in rekel odločno: »Deset milijonov!« —
(Se nadaljuje) |
ZANIMIVOSTI
Stavbarstvo pred tisočletjih v današnjih številkah
Egiptovski  kralji  so  si postavljali velikanske  grobnice       piramide. Ena največjih je Cheopsova piramida pri mestu Gizeh ob Nilu. Ako bi hoteli danes postaviti  to piramido, bi stala od temelja pa do vrha 7.200 miljonov Din, de- j lati bi jo pa moralo 1*00 ljudi 60 mi- j ljonov delavnih  dni.  V dobi faraonov, 1 ki  še ni   razpolagala s takimi stroji in stavbenimi  pripomočki, so jo pa posta-
vili v 240 milj. delavnih dneh, to se pravi: cele armade sužnjev so trpele in u~ mirale ob gradnji 147 m visoke grobnice vso dobo vladanja enega faraona.
Zopet polet v stratosfero
Bivši avstr. vojni pilot Emanuel Quoika je izdelal poseben balon, s katerim namerava poleteti — 25.000 m visoko! Vzdigniti se namerava na dunajskem letališču! Gondola, ki visi pod balonom, ni okrogla, kakor so bile vse dosedanje, v katerih so se navdušeni u-čenjaki vzdignili nad oblake, ampak je podolgasta in dvonadstropna.
Katera je bila najstarejša knjižnica na svetu.
Zgodovina trdi, da so najstarejšo knjižnico na svetu osnovali stari egip-čani. Eno najstarejših egiptovskih knjižnic je osnoval v resnici faraon Osiman-tije. On je to veliko zbirko imenoval »apoteka duše«.
Pri Grkih je prvo javno knjižnico osnoval Pazistrat. Pozneje jo je prenesel v Perzijo perzijski vladar Kserks. Po mnogo letih jo je ponovno vrnil v Grško Nikator. Slovito knjižnico v Alek-sandriji je osnovala dinastija Ptolomej-cev. Seneka je v svojih zapisih trdil, da je imela preko 400.000 knjig. Za časa vpada Turkov v Egipet jo je uničil ogenj in to je v resnici eno največjih vandalskih  izpadov v zgodovini sveta.
Prvo veliko javno knjižnico v Rimu je osnoval bogataš Lukul. Zlobni jeziki pa so že takrat govorili, da Lukul sam ni niti ene knj;ge prečital.
Štev. 16
»GORENJEC«
Strau ff
Socialno gibanje
Od komunistov
učencam,  siarišam ino otrokam v pcdučenje*1
„u£itelam ino
Svet misli si zlo premeten Od vsih strani jako učen. Že vsak lenuh gospod če bit', Vsak potepuh starino pit'.
Kar pridni so pridelali Se komunistam lastno zdi „Saj, pravijo, vsi bratci smo, Kar gleštamo je vsih blagč."
„Kar si poerbal, tvoje ni, „To sliši tud med vse ljudi. „Kar ti v darilo si dobil, „Boš ravno tak med nas delil".
„Tak vbožnih ljudi več ne bo, „Vsi lehko tak bogati so. „Kar si prihraniš, pridobiš »Zopet med druge razdeliš".
„Posestva tvojiga več ni ,.Kakor dozdaj pod klučami; „Raz!očka stanov več ne bo". Tak komunisti hočejo.
Vsi so gospodje in gospe; Kaj 'z tiga bo, vsak lehko ve: Kedar požerto vse blagč, Po tim sromak tud vsaki bo.
Nočemo se spuščati v znanstveno in leposlovno ocenjevanje te-le pesmice, priobčujemo jo samo zato, ker je stara in veČini bralcev neznana, v dokaz, da je tudi komunizem — stara reč in da ni prav nič moderno s komunizmom pobijati kapitalizem. — Toliko v vednost vsem tistim, ki so v petek, 11. t. m., z »Gorenjcem« v roki v nekem lokalu v Kranju protestirali proti v zadnji številki priobčenem Članku: »Kam bo šlo kranjsko delavstvo«.
Kam bo šlo slovensko delavstvo ? V komunizem - »znanstveno« in bolj politično povedano: v marksizem — ne! Zakaj ne ?
1. ) Ker delavstvo ne veruje v mednarodnost proletarijata, saj vidi, da francoski delavec — ki je morda pomilovanja vreden, — slovenskemu, ki tudi ni graščak, odjeda kruh, da se v Ameriki, kjer so se zbrali vsi bogataši in vsi siromaki vseh narodnosti, za vsak grižljaj kruha bije neizprosen boj med reveži ene narodnosti in reveži druge narodnosti, da je tudi v narodnostnih mejah borba za kruh prav tako brezobzirna in da nikdar nobenega reveža ne bo mogoče tako prekvasiti s sovraštvom do kapitalizma oz. kapitalista, da bi radi tega sovraštva odstopil svoje mesto nezaposlenemu revežu, čeprav je prav tak sovražnik kapitala.
Delavstvo tudi sluti, da bodo Rusi ob prvi priliki pognali svoje proletarce na japonske bajonete, da se bodo bili in umirali za »diktaturo proleterijata«, Japonci pa svoje proletarce nazaj na ruske bajonete, da bodo trpeli za mikada; ene in druge pa bodo tolažili, da je pač lepo in sladko umreti za domovino, t. j. na povelje, ki se mu ne moreš upreti.
2. ) Ker delavstvo ve, da po komunistični — »znanstveno« in politično povedano: marksistični — praksi proleta-rec ni samo tisti, ki nima drugega kot pridne roke, s katerimi se puli za ubogi kruhek, ampak vsak, ki se vdinja komunističnemu — t. j. marksističnemu — po-kretu, pa naj bo to domačin ali tujec, Žid ali Armenec, čim več ima, bolj je dobrodošel — kakor je že 1. 1919., ko bi moral biti komunistični nauk vendar še čist in nepokvarjen, v št. 162. zapisala Petrogradska (Ljeningradska) pravda: »Proletarec je tisti, ki z nami drži.« Če tudi za te velja geslo: Proletarci vseh dežel, združite se! in če se ti res združijo, imamo že tu jako petično vodstvo, ki »požrtvovalno« izdaja in zalaga plakate in brošure in vodi vso akcijo proletarijata za oblast, zavedajoč se, da so tudi oni prav zaradi kapitala, na katerem mirno gnezdijo, prišteti med proletarijat, da se jim na ta način vajeti ne morejo izmuzniti iz rok, če se vse narobe preo-
Lenuh ni s j a i, tud nima žret, Kar je pridelal priden kmet; Pokaj bi potepuh zapil Kar je gospod si pridobil?
Mestlan, teržan dost' truda *ma, Ki rokodeli, baranta Naj vživa kar pridelal je, Ne potepuh ki križam gre.
Na kmete se zanašajo, De tumpci z njim' potegnejo; Alj Bog je kmetu glavo dal, De bo goljfijo berš spoznal.
Katolška vera nas uči
Da Bog talente razdeli.
Da en 'mu dva, pa drug mu pet,
Ne vsakmu en'ga, ne desčt.
O komunist, poberi sel Tvoj nauk slepar iz pekla je, Ljubezni Bog od nas želi, Ne pa oropati ljudi.
Le pridno radi delajmo, In vbogim pa pomozimo; To nas uči keršanski nauk, To je srečnih ljudi opravk.
(„Drobtince" za 1. 1850)
3. ) Ker delavstvo ve, da zaprašeni svetniki, ki s svojih tronov varujejo tišino in mir hiš božjih, in zarjavele puščice, ki ob straneh oltarjev čakajo na skromen dar utrujenega romarja, in nune, ki po samostanih molče in s čudovito potrpežljivostjo nabirajo jagodo za jagodo, dokler se jih ne nabere za petdeset »češčenih Marij« in pet »Očena-šev« in križec za vero, da zlate, z dragulji obložene moštrance in kelihi, zlati kozarci za kri božjo, da vse te dragocenosti in nedragocenosti, spomini na vero prednikov in znamenja vere današnjih rodov, da vse te stvari pod milim nebom nikomur na svetu ne odjedajo kruha — še zlati solni papeževi ne (bogve kdaj in bogve kdo mu jih )e kupil in bogve kateri zlatar je slonel nad njimi in vezal nit za nitjo, da je nastalo pod njegovimi rokami najslovesnejše obuvalo za zastopnika največje oblasti?) Vse te stvari so mirne in krotke in nikogar ne odrivajo od mize, komunizem — oz. marksizem — pa se teh najprej loti, kakor da bo iz preperelega lesa svetniških kipov in ostankov razbitih moštranc in pohojenih kelihov in še iz trupel duhovnikov in redovnic največ kruha za lačne množice. Delavstvo ve, da bi lahko vse cerkve po celem svetu na en dan podrli, pa radi tega ne bo prav nič več kruha na svetu, niti za drobtinico, zato pomi-luje vse tiste, ki vpijejo: Vera nas ne pusti do kruha!
4. ) Ker je delavstvu kaj malo mar za proletarsko diktaturo, za zmago mednarodnega proletarijata, ampak hoče svojega kruha, svoje hišice, svoje žemljice, svojega ognjišča, pa če je še bolj majhno, še bolj skromno, samo, da je vsaj ena flika od tako velikega sveta njegova in da sme vsakomur, ki bi ga hotel s te njegove diktature, s tega njegovega kraljestva pregnati, pa naj bo to klerikalec ali liberalec, velespoštovani gospod ravnatelj ali .tovariš" ravnatelj, naj zlorablja križ ali meč, da sme vsakemu takemu preganjalcu s sajasto ali s po žlindri smrdljivo roko prisoliti klofuto in reči: »Tu sem jaz in moji! Kdor hoče vstopiti, naj potrka, ko zasliši »Notri!« naj pa pride v božjem imenu!« Take svobode, takega miru in stalnosti in take enakosti si delavstvo želi in kdor ga bo hotel imeti na svoji strani, mu bo moral dati vse to, kdor ga bo pital z raznimi diktaturami in lažnivim bratstvom in drugimi takimi nadomestki, se bo — opekel.
5. ) Ker je človek toliko zaljubljen v samega sebe in v svojo družino — čisto upravičeno — da ne prenese, da bi celo življenje garal samo za druge, oni
dela in nekaj drobtinic pustili njemu kot »tovarišu državljanu«. V državah; kjer je davčni vijak napet do skrajnosti, se dogaja, da mladi pomočniki po prestani pomočniški dobi ne marajo prositi za samostojno obrtno dovoljenje, celo stari mojstri vračajo koncesije, Češ: »Saj vse, kar meni ostane, država pobere! Ali bom samo za one delal?« Kaj bi ti ljudje rekli, če bi res morali delati samo za državo (»svojo« diktaturo, diktaturo proletarijata) in kar njej ostane, bi bilo pa njihovo? »Hudič« bi dejali »saj ji nič ne ostane!«
Kam tedaj? Ali res ni izhoda? Je, samo trezno in vztrajno se mu je treba bližati! — V največjih zmedah, v največji temi, ko vse leščerbe človeške modrosti odpovedo in le motno razsvetlijo steze, priskoči na pomoč — krščanstvo, skoro pozabljeno in zavrženo, in vrže močne žarke, da so na mah vidni vsi prepad' in nevarni ovinki, na katerih se človeška modrost, če je sama sebi prepuščena, kaj lahko ponesreči.
Pravična plača, politična moč delavca, konzumi, organiziran odpor delavstva proti izkoriščanju, delež na dobičku soodločanje pri vodstvu podjetij i. t. d. — - vse to so dobrine, za katere se delavstvo poteguje in — nobene od teh krščanstvo ne prepoveduje. Človeško dostojanstvo, pravo svobodo v državi, družinam družinske predpravice, spošto vanje delavke in varstvo rojenih in nerojenih otrok — vse to pa je mogoče izvojevati samo s krščanstvom, ki se zaveda, da socijalizem ni zgolj vprašanje noža in vilic! — Radi pomanjkanja prostora danes, žal, ne moremo razviti celotnega krščanskega socijalnega programa,  storili  pa bomo to ob prvi priliki.
Današnji številki smo priložili čekovne položnice! Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, prosimo, da se je poslužijo!
Proti nedeljskemu pouku na strokovno nadaljevalnih šolah. Strokovna skupina delavstva in nameščen-stva v Kranju je razposlala na merodaj-na mesta sledeči protest: *l
Strok. skup. delavstva in nameščenstva v Kranju najodločneje protestira proti nameravanemu pouku na strokovnih nadaljevalnih šolah. Stojimo na stališču in smo trdno prepričani, da je edino ver-skomoralna vzgoja prava in le na ver-sko-moralni podlagi je mogoče vzgojiti poštene člane človeške družbe, poštene državljane. Če se sprejme načrt predloženega zakona, potem bo onemogočeno mladini v najnevarnejših letih, v dobi od 15. do 19. leta, izvrševanje verskih dolžnosti. S tem so oropani versko moralne vzgoje, kar bi bila nenadomestljiva škoda za doraščajočo mladino, ki je že tako le k slabemu nagnjena in jo je le
Podaljšaj
si življenje!
Življenje moremo podaljšati, bolezni preprečiti, bolezni ozdraviti, slabosti oja-čiti, nestalne moremo učvrstiti in nesrečne osrečiti!
Kaj je vzrok vsake bolezni ?
Oslabljenje živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih  bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način Življenja ki mnogo drugih razlogov.
Zadovoljstvo
je najboljši zdravnik ! So poti, ki Te morejo dovesti do dobrega razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, napolniti *e z novim upanjem ; ta pot jc pa opisana v razpravi, ki jo za more vsakdo ki jo zahteva, dobiti takoj in
povsem brezplačno I
V tej mali priročni knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in milice, odpraviti slabo  razpoloženje,  trudnost, raztresenost,
na podlagi vere mogoče vzdržati na površju, da se ne pogreza v močvirje slabosti. Gotovo se da dobiti še drug čas ob delavnikih za pouk strokovno-nada-Ijevalne šole, da se lahko mladina vsaj en dan v tednu — to je v nedeljo — more udeležiti zapovedane svete maše.
Upamo, da vzamete naš protest v vednost in ga upoštevate ter tozadevno tudi uredite, ker — kakor že zgoraj navedeno — smo mi sami odgovorni za našo mladino. Kakor bo ona vzgojena, takšna bo tudi naša bodočnost — bodočnost naroda.
Krščansko socialni pozdrav: Strokovna skupina delavstva in nameščenstva v Kranju. (Slede podpisi.)
Z ogorčenjem zoper tak, mladino uničujoč načrt se tudi mi pridružujemo protestu in mu samo želimo, da bi uspel.
• MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 50 par. Najmanjši znesek je 6D.
Otomane, divane, modrece in vsa v
stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F.Azmana.
Vsa soboslikarska in pleskarska dela izvršujem točno, solidno in po nizkih cenah. Priporoča se Jernej Vombergar, Cerklje 30.
Soboslikar in pleskar Čehovin Filip
naznanjam da sam otvoril lastno delavnico na Premskovem 137
Jur s pušo
oslabljenje spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestnih pojavov. Zahtevajte to razpravo,  ki Vam 60 nudila mnogo
prijetnih ur. Postno zbirališče :
Ernst Pasternack, Berlin SO
Michaelkirchplatz 13. Abt. 91
Dober izgovor
»Jaka, ali so te na sodniji res za-mehurili za 3 tedne?«
»Res, saj ni nič čudnega, ko pa je čez 1000 paragrafov zoper enega samega.«
Incognito...
Tihotapca primejo na meji in ga skušajo preiskati.  Tihotapec se otresa:
»Pustite me vendar pri miru, potujem čisto incognito.«
Ženo mu je rešil...
Mož: »Hvala lepa, drzni rešitelj, da ste oteli mojo ženo sigurne smrti v valovih. Tu imate malo nagrado.« Mož mu je stisnil v roko 1 dinar.
Rešitelj: »Hvala lepa, dobri mož, Vi že veste, koliko je Vaša žena vredna!«
Vročina
Evropejec: »Pri nas v Evropi je taka vročina, da muham, ko lete po zraku, solnce požge krila in mrtve padajo na tla.«
Amerikanec: »To še ni nič. Pri nas je pa taka vročina, da moramo kure krmiti s sladoledom, da ne nesejo kuhanih jajc«
Iz šole
Učitelj: »Zakaj si, Jurče, zamudil šolo?«
Jurče (jokaje): »Policaj je na trgu prijel in zaprl nekega potepuha, pa me je mama poslala pogledat, če niso ata
45
Stran C
•GORENJEC.
Štev. 16
Pripravili smo Vam
za pomlad
raznovrstne moderne damske in moške modele čevljev v prvovrstnem izdelku in po zmernih cenah. Bogata izbira opank in sandalet od
Din 68'— dalje. Priporočamo se  za cenjeni obisk:
»JADRAN"
Jadransko-posavska čevljarna Kranj, Ljubljana, Kamnik, Jesenice
času odgovarjajoče Vam očisti in zlika Vašo obleko, snežno belo opere perilo in ovratnike v kombinacijah tvrdka
FRANJO POTOČNIK
svetlolikalnica in kemično čiščenje oblek — Kranj
Cene času primerne!
I
Trgovina z dellkatesami in špecerijo
A. Terčon, Kranj „Pri Puščavniku"
Vam nudi vedno sveže delikatesno in špecerijsko blago po najnižjih cenah. — Podružnica v hiši Stare Pošte. Tel. 53
Stavbeno steklarstvo, šipe, ogledala, okvirji
Zvonko Turnšek Kranj
Najcenejša zasteklitev stavi). Točna postrežba! Cene konkurenčne
BesraBS^BBSafBaSEOSBBS
Opanke
sandale čevlje
in druge čevljarske izdelke dobiš najugodneje na Rupi 7. Janko Perčič.
JB5SK2£S2SK2»6ffB2E32S»2
Marija Češenj Kranj
Zaloga ležalnih stolov in vsakovrstnih drugih stolov, pletenih garnitur in lesenega gospodarskega orodja za košnjo.
zarska dela
najceneje pri
Francu Perčiču, Rupa 7.
Betonsko železo, cement, trsje, strešno lepenko, strešno opeko .bohn-, plinske, vodovodne cevi in cevi iz kamen-
ŠČ1NE
VAM NUDI NAJUGODNEJE
»KOVINA"
ŽELEZNINA - KRANJ
Cenj. občinstvu naznanjam, da sem znižala cene pijači in jestvini; sveže pivo točim po 4 Din, mali golaš stane po 2 Din. Priporoča se
Marija Mi Kmetic
Kranj
HOTEL PRVEGA RAZREDA
JELEN V KRANJU
Provovrstni novo zgrajeni hotel s tekočo vodo in centralno kurjavo. Senčnat vrt. Avtobusna postaja. Sobe od 20 Din naprej. Pension 40—60 Din. Auto garaža gratis.
Priporoča se hotelir Ivan Blagne.
Slike, okvirji, ogledala
pribor, kuhinjska posoda vsi gospodinjski predmeti
Neveste velik popust!
HLEBS
KRANJ
Steklarska delavnica auto šipe, brušeno steklo
najcenejša zasteklitev stavb Zahtevajte ponudbe!
Naznanjam, da sem prevzel od g. Lenardiča
autotaksno obrt
v svojo last. Cene znižane, daljša vožnja po dogovoru. - Postajališče hotel Jelen. Telefon št. 10. Priporoča se
Anton Rozman, Kranj
Naznanjam cenj. občinstvu, da nadaljujem svojo čevljarsko specialno izdelavo ortopedičnin obuval. — Na zahtevo pridem na dom. — Popravilo galoš in snežk
Zadražnik Franjo Kranj
Cenjenemu občinstvu se priporoča
vrtnarstvo
Fr.Sušnik
Kranj - Stara pošta
Usnjarska in Čevljarska zadruga
Run d
r.   50.5. v Jr^iču
priporoča sledeče lastne in zato
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barvah kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
Kmetijska okrajna zadrega . Kranju
registrovana zadruga z omejeno zavezo
Največja vnovčevalna zadruga na Gorenjskem
Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vse poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah.
Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko,  motorje  in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah.
Kmetovalci, bodite člani te aadrnget
Vsake vrste rolete, žaluzije, zavese in samonavijalci.
PETER KOBAL
KRANJ
Dravska banovina
5AMQNAVIJAL.EC -SEIB>TRQL,
Specialni lastni Izdeiek dobavlja v vsaki množim in dimenzijah.
Zaloga pohištva. — Izdelovanje vseh najfinejših tapetniških del Najcenejša postrežba, solidno delo. — Prepričajte sel
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Moderno tiskarsko podjetje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stmko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni.
iskarna Tisk. društva v Kranja
vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv
I '•»•»■•»•■■OHSSlOOHi
Botri in botrice!
Kam hitite po čevlje za vaše birmance? Nudimo vam elegantne čevlje ročnega izdelka za mal denar. Preden kupite, si oglejte našo veliko zalogo in se prepričajte o naših nizkih cenah.
Fr. Strniša, Kranj
ja 1 a
— u
<u
'M rs 2 <* M N
L«
M O C
0>
Vi
a>
XL O «3 a
(V
Najboljše
in najcenejše
vsakovrstno tnanufak-turno blago dobite edino le v stat oznani trgovini
Logar & Kalata
manufakturna zaloga Lastnik Srečko Vidmar
Kranj
o o. < rt n n 3 -1 —
O g:-g og.fr
b IT5' II ?S
i M
C/l
o. "9 a S? »
S M
—1 3
00 2.J2.
00 v* g
Električne instalacije Žarnice Električne potrebščine Radio aparate
najceneje pri
Schilling & Co., Kranj
Gorenjske mlekarske »druge
(Skupni obrat) v Naklem
Nudimo cenj. občinstvu  mleko in
vse mlečne izdelke:
čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje
Sire: Ementalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert.
Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju in Tržiču. — Prepričajte se o dobri kvaliteti in nizkih cenah!
Janko %ant
J(ranj
Trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom. Špirit in žganje v odprtih in zaprtih steklenicah. — Na drobno in na debelo.
Telefonšt. 65 — Brzojavi: RAN T KRANJ
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje.
Mf=
Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju.
Tiska TIskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.