/s. „ . ^ '■fjgttfi f- : te >'<•*»:: • \ 9 ... 'in Straìa na kamelah ▼ «IrWk» pupari o m al fu b *-------- "" " ^ Ceto 54 . Stev. 3 dubitanti 15. tanuarfa 1941 XaboriKe italijanske stop zemlje od nekaterih sosednih držav. Kakor ae zdi, so v tem vprašanju Bolgari nekako razdvojeni. Značilno za to razdvojenost je bilo potovanje kralja Borisa v Berlin, ki je doma v Bolgariji povzročilo veliko razburljivih prizorov. Vojna in mirovna stranka sta se v parlamentu spopadli, zmagala je mirovna stranka. Vsem je Se v spominu govor poslanca Dumanova, ki je zahteval vstop Bolgarije v vojno ter obenem prijavil zemeljske zahteve do Jugoslavije. Proti temu je z vso odločnostjo nastopil bivši ministrski predsednik Mušanov, ki mu je pritegnila večina v parlamentu. Nato je nastalo pomirjanje, ki pa ni popolno. Spet smo Citali, da je Sel predsednik bolgarske vlade Filov na Dunaj. Vsi smo težko čakali, kakšno odločitev bo prinesel s seboj. Kmalu po svojem prihodu, 12. januarja, je imel Filov govor, kjer je približno pojasnil stališče Bolgarije v sedanjem vojnem položaju. Poudaril jè med vojske t afriški pattavi bile pri drugih narodih, toda vedno brez uspo« ba. Smatram, da bolg. narod ne bo oprostil nikomur, ki bi hotel iz Bolgarije narediti kako narodnosocialistično ali komunistična ali fašistično ali pa legionarsko državo, km te oblike ne odgovarjajo našim življenskim pogojem. Bolgarski narod ni niti ruski, niti nemški, niti italijanski. Morebiti, da je bolj* ševizem zelo dober za Rusijo, morebiti na* rodni socializem odgovarja zelo dobro kori« stim Nemčije, ali pa fašizem zelo dobro italijanskim koristim, toda to so stvari, ki se n« morejo presaditi na bolgarska tia. Hujska* nje ne pomeni ustvarjanja, hujskanje in ko* piranje pomeni samo slabljenje varnosti.« Očitno je s temi besedami mislil na pro« pagando bolgarskih narodnih socialistov, kaA kor tudi na zmeraj hujšo propagando komu* nistov. Oboji se trudijo, kako bi v državi ustvarili sebi ugoden režim ter na tej po» dlagi izvajali nad*! j ne posledice. Bolgarija na razpotju drugim, da je politika vlade usmerjena v totj da redi državo pred oboroženim spopadom, da jo drži čimdalje od strani vojne. Vlada — tako je zatrjeval — je dozdaj storila vsey da državi ohrani mir in red. Storila je vset da reši ne samo Bolgarijo, temveč tudi ta del Balkanskega polotoka vojnih strahot. Ministrski predsednik Filov je tudi poudaril, da Bolgarija ne bo služila tujim interesom« Res je, da je Bolgarija za to, da se popravijo meje, toda tega nečemo doseči z oborožen ira spopadom, ampak z mirnimi dogovori. Dalj« je povedal sledeče: >Pri nas so se dosti delali poskusi, da bt se uvedle v kakršni koli obliki stvari, ki m Bolgarija je slovanska država, ki meri >3.146 kvadratnih kilometrov ter šteje šest lilijonov prebivalcev. Po svoji državni oblili je kraljevina. Vladajo ji kralji iz nemške nežje rodbine Koburg. V svoji zgodovini je imela Bolgarija vedli važno vlogo. Se pred prihodom Turkov I Balkanski polotok je bili tekmec Srbije t nadvlado na Balkanu. V tej tekmi so zma-ili Srbi, ki so pa kmalu nato podlegli sku-lemu sovražniku — Turkom. Prvič se je krat pokazalo, da se nesloge med južnimi ovani poslužuje skupni sovražnik samo za-, da jih lahko potem nadvlada. Po tolikih tih turške odvisnosti sta . se oba naroda »šila v svobodo s skupnimi napori, toda zo-;t se je našel sovražnik, ki je načrtno netil ed njima prepir ier ju po komaj dobljeni nagi nad Turki v balkanski vojni spravil v ratomorno borbo, kjer »o Bolgari, pretrpeli »raz. V svetovni vojni se je spet zgodilo, da > Bolgari stopili na stran Avstrije in Nem-je ter z njima vred delili tudi usodo prelagane države. Po svetovni vojni se je zdelo, da bo pri-o do končne pomiritve med slovanskimi na->di na jugu. To hotenje je prišlo najbolj do raza v pogodbi o večnem prijateljstvu med igoslavijo in Bolgarijo, ki sta jo obe državi denili še za časa Stojadinovičeve in Kjosei-»nove vlade. Z izbruhom sedanje vojne so se razmere na Balkanu spet poostrile. Bolgarija »opet stoji na istem razpotju, kjor je stala že večkrat v zgodovini. Pred njo leži odločitev, ali bo znala ohraniti svoji domovini in svojim sosedom mir, ali pa bo zdrknila zopet nazaj ter ponovila usodne zgodovinske trenutke, ki so skupnosti slovanskih narodov na Balkanu silno škodovali. V danem trenutku stoji namreč Bolgarija v hudi skušnjavi, ali naj se priključi kot vojskujoča se država enemu taboru velesil ter istočasno postavi nekatere zahteve za od- Prostozidarstvo voj- rL^ T11' da 1)0 ItaliJ'a dobila goriško Plenijo, Trst in Istro. Nekaj let nato je ta BjKJrazum, ki so ga sklenili vodilni ffldarji, 1 prosto- SS3* 0b?Ual ** M m^ovni konferenci. iSr^0 Prostozidarstvo si rado lasti rasile da je pomagalo pri ustvaritvi Jugo-Bla^jeVendarje to prazna samohvala gele takrat, ko so fratnasooi videli, da Nemčija in ŽiS^JT »O se odločili za 2* Pravijo, da ni zmote, ki je ne fei ljudje zagovarjali. V zgodovini človeštva 8o prišle na dan že vse mogoče zablode in neumnosti, in našli so se ljudje, ki so jih zagovarjali in širili. Qia teh zmot je tudi prostozidarstvo. V Ljubljani je pred kratkim v založbi Fantovskih odsekov izšla o prostozidarstvu knjiga, ki jo je spisal glavni urednik »Slovenca« dr. Ivan Ahčin. Pazljivi bralec bo strmel nad dejstvi, ki jih navaja omenjena knjiga, zlasti ko govori o prostozidarstvu \ naši državi, o sokolstvu, o naši prosvetni politiki itd. V resnici se ljudje dolgo nieo zavedali, koga imajo v svoji aredi. Framasonstvo je namreč tajna družba, ki skrito in podtalno rovari, zato je tudi drugim ljudem težko prodreti v njihova razdiralna spletkarjenja. Vendar pa so se danes njih skrivnosti že toliko razkrile, da je možno spregovoriti o tej nevarni družbi jasno in resnično besedo. Prostozidarstvo je nastalo približno pred 250 leti. Za nalogo si je postavilo boj proti vsem vezem, ki omejujejo človekovo sproščenost. Postavilo si je cilj, da s svojo organizacijo uniči in nadomesti krščanstvo. Najgloblja vsebina prostozidarstva je izražena v načelu upora, v zanikanju božjega gospostva, v klicu: >Ne bom služil.« Prostozidarstvo ali framasonerija sanja o človeški družbi, kjer ne bo Boga, kjer bo človek sam sebi bog, kjer tudi ne bo podrejen vladarjem, ampak se bo vladal s pomočjo svetovne prostozidarske republike. V bistvu je torej prostozidarstvo tajna organizacija, ki ima nalogo, da se bori proti krščanstvu, proti oblasti vladarjev za neko novo družbo človeštva, kjer ne bo ne Boga in ne vladarske oblasti. I» teh nazorov nam je popolnoma razumljivo, zakaj so v zgodovini zadnjih dveh stoletij bili upori proti oblasti teko številni po vseh državah, razumljivo, zakaj se je borba proti krščanstvu tako okrepila kot morda še nikoli prej, razumljivo tudi, zakaj se je evropskih množic tako hitro polastil brezbožni m prevratni komunizem. Prostozidarstvo mu je s svojim naukom pripravilo tla. framasonerija je mati komunizma. _Prost<»idarstvo je do pred kratkim bilo močno razširjeno po vsem svetu. Leta 1930 Je štelo po vsem svetu 4,540.000 članov, ki so bih organizirani v 29.500 framasonskih ložah, fa teh številk lahko sklepamo, kakšno meč SUTiJ?. ^ ki 80 bUi P° ^ » Majih, vodilnih slojev naroda. Kako Je s prostozidarstvom pri nas? Pred svetovno vojno so bile na našem ozemlju srbske in hrvaške lože, ki so jih večinoma ustanovili tujci. Odločilen vpliv v teh ložah so imeli madžarski prostozidarji. Zelo značilna in protinarodna poteza frama-eonstva je bila, ko so se vodilni italijanski in jugoslovanski framasoni med svetovno »o dogovorili, * - Po vojski pa so se hrvaške in srbske lože zedinile v eno samo ložo s sedežem v Bel-gradu Po zaslugi framasonerije smo dobil» nato zloglasno vidovdansko centralistično ustavo, ki je Slovence in Hrvate potisnila ozadje ter bila katolištvu nasprotna. V dvajsetih letih po svetovni vojni je v naši državi imelo prostozidarstvo v politiki odločilen vpliv Posluževalo se je pri tem raznih strank, med njimi je najbolj znana Jugoslovanska nacionalna stranka ali JNS. Skrivalo pa se je vedno pod krinko skrajno nacionalne stranke, kar mu je omogočilo, da se je njegova stranka vedno obdržala na oblasti. Najbolj se je pri tem proslavila proslula JNS, ki še zmeraj obstoji in razpolaga z močnim tiskom. Poleg političnih strank se je pri nas framasonstvo vsidralo zlasti v Sokolu. Sokolstvo v Jugoslaviji vodi framasonerija. Dokazano je, da je Štiri petine sokolskib voditeljev prostozidarjev. Od 25 sokolskih žup jih imajo prostozidarji 20 trdno v svojih rokah. Prvi namestnik starešine Sokola kraljevine Jugoslavije Vladimir Belajčič je podpredsednik Vrhovnega sveta jugoslovanskega prostozidarstva. Sicer se pa sokolska vzgojna in nravstvena načela stoodstotno strinjajo s prostozidarskimi ideali. Načrt framasonerije je bil, da se vzgoja mladine tako v šoli kakor tudi izven nje popolnoma izroči v roke sokolstva. Tudi v drugih ustanovah so se framasoni čvrsto vsidrali, zlasti v takih, ki opravljajo z ljudskim denarjem, kakor je to z delavskim Suzorjem in z delavskimi Bratovskimi sklad-nicami. Se največji pa je vpliv prostozidarstva na našo prošveto. To ministrstvo je imela framasonerija do nastopa Koroščevega prosvetnega ministrstva izključno v svojih rokah. Framasonstvo je skrbelo, da je tako na univerze kakor na gimnazije ter na učiteljišče spravljalo svoje ljudi, ki so izvajali vzgojo mladine po prostozidarskih načelih. V framasooskem smislu so bili prikrojeni učbeniki za naše ljudske In srednje šole. Skoda, ki Jo je pri nas povzročilo frama-sonetvo, tako na političnem, kakor tudi na kulturnem, zlasti pa na verskem polju, je neprecenljiva. Pod vtisom zunanjepolitičnih dogodkov so oblasti tudi pri nas začele nastopati proti prostozidarjem. Najprej je bila razpuščena židovska framasonaka loža Bnai Brith. Na Hrvaškem so bile kmalu nato razpuščene vse .O-...J . jgr -, . .. t" & Manulakturna !rg0v|t) Janko ČeŠnik Ljubljana, Lfagerjara aliea 1 Ima šc vedno na salogl v veliki izbiri «i neno blago za ženske obleke in plašče k» parne za moške obleke, blago «a črne sukn^" belo blago za rjuhe in kapne, flanelast? rim!!' presite in volnene odeje, gradič za madr.~ garniture 1.1 d. " framasonske lože. Ostalo jugoslovansko f», masonstvo pa je nato izjavilo, da prostovoljk neha s svojim delovanjem. S tem je nehali s svojim delovanjem tudi ljubljanska fram, sonska loža »Vodnikov venček< Ne smemo pa misiiti, da je s temi d». povedmi framasonstva v Jugoslaviji kooet Moč framasonstva je pri na» mnogo močneje kakor se navadno misli. Tudi po razpustih delujejo framasoni Se naprej kot framasoni 0 prostozidarstvu je spreerovorila todi katoliška Cerkev ter ga obsodila. Katoličana je pod kaznijo izobčenja iz Cerkve prepove-dano članstvo v framasonskih ložah. Več pa. pežev je obsodilo prostozidarstvo, zlasti L«« XIII., ki ga je obsodil kot družbo zločin««, kot družbo brez Boga, ki ima načela, s* sprotna razumu. OWi'c grškega ministr. predsednika Predsednik grške vlade Metaxas je a pravoslavno novo leto naslovil na grški nt rod oklic, v katerem pravi: Leto i940. končavaino s tem, da je ves grški narod vstal proti tistim, ki gredo prod njegovi svobodi in časti. V tem letu smo do segli prve velike zmage. Zdaj gremo v leto 1941. Z odločnostjo, da se bomo vsi ko en mi borili do zadnjega diha in do popolnega poraza sovražnika. Mi verujemo in se zanesemo na božjo pomoč. To leto začenjamo z zavestjo, da ho boj dolg in težak, da bomo mnogo trpeli, toda zavedamo se pa tudi, da bomo vidr-žali do konca zaradi časti naše Grčije Ttk slaven konec tega boja je vreden tebe, gräi narod. Naj bi se novo leto začelo z našimi zmagami in smagami našega velikega zavetnika, z zmagami junaštva in slave. Stopimo i isto hrabrostjo na prag novega leta, prekri-žajroo se, zaglejmo se v bodočnost pripw ljenl na skrajne žrtve ob pomoti Vsemogoč nega in ob varstvu »vet« Bogorodice, ki p* klanja svojo pomo« našim armadam. rwy^Jff**' «fr ' i, mm ^mmMZ.r fWMmmSm Z«a.ta trgarika (a* m tapi ja. Tak» i* T«1 bul« Naročite „Domoljub" takoj! 75.050 dinarjev pojarnit) podpor uprava „DOMOLJUBA" do danes že izplačala svojim zvestim naročnikom. . Nesreča nikdar ne počiva ..." iročite »Domoljuba« že v mesecu januarju iu plačajte naročnino, je za leto 1941, za one, ki jo bodo plačali že v januarju, ostala espremenjena, t. j. 38 din — s tem si boste pridobili pravico do jžarne podpore 1000 din v primeru požara vašega doma. Izplačilo 1000 dinarjev požarne podpore določa naslednji pravilnik: L Vsak naročnik »Domoljuba«, ki jc v ecu januarju poravnal celoletno naroč-j za leto 1941., prejme od uprave »Domo-bac podporo v znesku 1000 din, ako mu em letu hiša, v kateri redno stanuje, ,ori, da v njej ni mogoče več stanovati, ročni kom, ki nimajo lastnega stanovanja, jim ob požaru pogori stanovanjska ava, se povrne resnična škoda do tisoč arjev. iL Naročnik »Doinoljuba< je oni, na ar naslov list prihaja, oziroma kdor je •an pri poverjeniku, ne glede na to, kdo dal denar za naročbo lista. ♦ III. Naročniki, ki prejemajo list pri irerjeniku, naj tam plačajo celoletno na-nino v zgoraj navedenem časa in pope, da bosta seznani naročnikov in na« iilnica pravočasno odposlana upravi »Do-jubac v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorelec naj naznaniln žaru priloži potrdilo županstva in žup-urada, da mu je brez lastne krivde pogorela stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — če prejema list pri poverjeniku — res pravočasno plačal celoletno naročnino za ieto 1941. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi pogoji: 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil ; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, stelnik, kol pica, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne •tanuje Če pogori hiša možu, čigai1 žena je naročena na »Domoljubac, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, po-gorelec nima pravice do podpore. Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencev ne bo uvaževala. fsem r Poslali smo Vam več izvodov današnje številke „DOMOLJUBA* za |itaci)o. — Pridobite novih naročnikov! f«vocile najboljši in najbolj razširjeni slovenski tednik, ki je „Domoljub" Prinaša vedno dve strani slik. Poleg tega pa dobile za malenkostno i»o bogato darilo „Slovenčev koledar", če ste naročnik „Domoljuba". |lejie si „Slovencev ko'edar" pri vaših če ga sami nimate I ročite „Domoljub" tako} pri zastopniku v vaši lari ali pa direktno pri Upravi „DOMOLJUBA", LJubljana. V leta 1940 pa fe celo požarno podporo prejeta 28 „Domoljubovih" na-ročnihoVf ki so pravočasno plačali naročnino za Domoljuba« Dva pa sta prejela delno povračilo požarne škode,' ker sta bila le najemnika in jima je pogorela pohiitvo. Naročniki, kl so prejeli požarno podporo so: Bratua Jakob, Besnice 16, Trebeljevc. — tuteli Elizabeta, Kunova SI, IvanjcL — LekSe Ana, Rav« ne 10, Leskovec pri Krškem. — Malovrh Janez,' Briše 26, Polhov Gradec. — Babi« Andrej, Britof St. 13 pri Kranju. — Novak Anton, Jagnjenica, Ra< deče pri Zidanem mosta. — Setar Vinko, Sv. Lov* rene 84, na Dravskem polju. — GorSe Stefan, Za« pudje 2, Dragatui. — Pospeh Mihael, Srževica 22Ì Ponikva. — Pestotnik Frane, Cepi je 7, Lu kovica. -, Juteršek Ivana, Loke 7, Šmartno v Tuhinju, -i ftoav« (Jemee) Alojiij, Davča 13, Sorica. — Jeme< Polona, Davča 13, Sorica. — Jureti« Frančiška, Ostros 1, SU Jernej. — Rapar Janes, Log 28, Sko< tja Loka. — Bori Sek Alojs, Sela 13, Polfnik (Litij |a). — Snidar«« Frane, Mali Ločnik 1, Turjak. -, Gabrijel Marlin, Stane 15, Mirna. — VlaSi« Anton ! O 1 Jl.&.'ll It_______* . n ... ' . - ------» —1 »"» «"m » »"-'". Bedenj 6, AdleSiél. — Pnncertar Fra ile, Mirna va St. 9, Trebelno. — Mali» F ........ nomlju. — Peidlr KaroL 1 vica. — Marolt Valentia, Gaberjé 16, Janče. Planiniek Fran«, Pristavit« 16, St. Vid pri StičnC ibelno. — Mali» Frane, Vinica 41, pri Vnanje orice 93, Brezo« ---------- ' . I' "V. , u, Hh ¥ tU J,t 1 OUUU, — Maigsn Valentin, Martinjvrb 46, Železniki. -< Končan Ivana, Horjul 72. — Grebene Ciril, Orešia1 Sv. Kril pri Litiji. - Kakalj Marjeta. Bitte 24 Ihan. — Mer« Fran«, Vel. Varale» 53, Sv. Andrai t Halozah. — Frane Park«, Golnik. Ne odlagajte, ampak takoj naročite »Domoljub« in ga plačajte že januarja meseca j Kupite »Slovenčev koledar« 1 Stane le 28 din. Obsega 256 stran z lepo vsebino in neštetimi slikami Opozariamo na 390 nagrad, ki so razpisane za naro£ nike „Slovenčevega koledarja". Rešuj! za'o križanke v koledarju in pošljite nai rešitve križank vsa) do 15. februarja L I. Žreb bo izbral nagrajence med onim ki so eno ali drugo križanko praviln rešili! „Slovenčev koledar Kopitarjeva 6 Ljubljana Vojni vihar Pretekii teden je bil v vojaškem oz.iru J že ponovno strahotno bombardiralo važno pri- ... m -i___iti_____.i. t)«« n.-ì T v i tv<\I i o no i r .al i nfl colo živahen. V ospredju rtoji še vedno velika angleška olenziva, katera se je začela >■ Libiji približno {.red mesecem dni. Bitka h Bardi*» vojski se je posrečilo, je Angleški vojski se je posrečilo, da potisnila Grazia ni je vo armado iz tistega dela E&ipta, ki jo je pred nekaj meseci zasedla KruaJu po začeti ofenzivi pa je stopila angleška armada na libijska - italijanska tla in pričela oblegati trdnjavo Bardijo, k: leži od egiptovske meje 16 km v sä ran. Angleška vojska je dospela do trdnjave Bardi ja že 17. decembra in so celih 20 dni junaški Mussolini j evi vojaki brani b to važno trdnjavo in pristanišče. Italijani so se junaško borili do zadnjega in šele. ko so bih okrog in okrog obkoljeni, jim ni preostalo drugega, da 90 ustavili dne 5. januarja odpor in se predali angleški vojaki. Po dvodnevnem naskoku angleške armade s kopnega, iz zraka in z morja bo angleške čete razobesile na uradnem poslopju v Bardi ji angleško tastavo. Ujeli, deloma razpršili in uničili so tri redne italijanske divizije, dve diviaji črnih srajc, dve domači libijski diviziji in še celo vrsto drugih rezervnih čet Ujeli so vsega 5 generalov in več kakor 40.000 italijanskih vojakov, med njimi mnogo častnikov. Angleška poročila pripovedujejo, da je bilo od začetka angleäte ofenzive ▼ Libiji, ki se je začela dne 9. decembra, zajetih 70.000 Italijanov, kar naj bi po mnenju nekaterih predstavljalo približno eno tretjino Orazianijeve armade Italijansko in nemško časopisje ob padcu Bardije poodarja, da je padec Bardije samo krajevni uspeh in prav posebno proslavljajo poveljnika Bergoozobja, ki se je s svojimi fatemi dolgo upiral sovražni premoči. Dal je • svojim odporom svetal zgled vojaške hrabrosti in obenem omogočil italijanski vojski, da se »bere in pripravi za nadaljnje boje. (Vendar se pa italijansko javno mnenje za-resnoeti padca te vaine trdnjave in njihovih najbolj vidnih in znamenitih veda eden ÄMnikarjev in za optai zunanjega« ministra, Ansaldo, piše, da mora biti bitka pri Bardiji «a vse Italijane strašen opomin, da v sedanjem zgodovinskem trenutku ne sme nihče ostati ravnodušen do tega, kar se odigrava na bbgskem bojišču. ®*et je stop«, tako po-adarja omenjeni časnikar, v vehk čas in ve-boje, v katerih mora vsak posameznik «astno izpolniti svoje dolžnosti, da se bo Uko izkazal ves narod kos svojim nalogam. Aaglešk» napredovanje Angleške čete. čeprav so imele mnogo posla s čiščenjem oiemlja okrog zavzete trdnjave m t trdnjavi sami, so na motoriziranih 7«ulih, tankih in avtomobilih, drvele naprej fa ie v začetku preteklega tedna dospelTdo druge važne trdnjave Tobruka, katerega branji"111"11 P°"*SUh do M tisoč Italijanov. da so angleške čete tidnjavo To-Jrtk U popolnoma obkohle in da so njihove k£n£. *** že važno letališče Gazala, ki leži 120 km naprej od Banijje proti zahodu. ofenzive je bik» ia je še U «*> živahno «nglefco letafevo, ki p staniško mesto Benghasi, Tripolis, najbolj pa seveda trdnjavo Tobruk. Prihodnji dnevi nam bodo pokazali, ali se bo morda angleška ofenziva pred trdnjavo Tobruk ustavila, ali jo bodo zavzeli in ofenzivo nadaljevali proti Benghasiju. Poročila iz Afrike vedo tudi povedati, da so se začela uporna gibanja med domačim arabskim prebivalstvom in da delajo nepri-like Grazianijevi armadi. Nadalnje vesti govorijo e velikem uporu A bes in cev v severnem delu Abesinije. Abesinske čete so pregnale Italijane iz utrjeuega mesta Gubba, ki leži na Modrem Nilu zahodno od jeeera Taana Uporne čete so oborožene z angleškim orožjem Nekateri menijo, da je mogoče, da bo bivši abesin.ski Neguš to priliko uporabil, da se povme v Abesinijo in stopi na čelo upornikov. Grško - italijansko bojišče Kljub hudim protinapadom italijanske armade na Mokri planini, es je posrečilo Grkom, da so v četrtek zasedli važno mesto Klisuro. Ko je prišlo poročilo o padcu Kli-sure v Atene, je zavladalo v mestu veliko veselje, ki se je izražalo v velikih manifestacijah za kralja Jurija ter predsednika via. de Metaksasa. Grška dekleta so s cvetjem obsipavala grške vojake, ki so jih arečavala na ulicah. Klisura leži na močno utrjeni črti Tepe-leni—Klisura. Iz Klisure vodita dve cesti, in sicer gre ena proti Tepeleniju, ki je oddaljen komaj 20 km, druga ce^ta pa pelje v glavno albansko luko Valono. Iz Klisure vodi pot tudi do albanskih petrolejskih vTelcev. Grška poročila pravijo, da so ob zavzetju Klisure dobili v roke 600 italijanskih vojakov, med njimi 20 častnikov, potem več tankov, pet topov, havbic in mnogo strojnih pušk. Grške čete prodirajo sedaj naprej proti Beratu. Angleške bombniki so metali zažigal ne bombe na mesto Elbasan ter so zažgali več skladišč. V preteklem tednu je bilo zelo delavno tudi italijansko letalstvo, ki je bombardiralo Korčo, kjer je bilo ubitih in ranjenih čez 100 ljudi- Porušenih je bilo 40 hiš in znatno škodo je pretrpela mestna katedrala. Nadalje so italijanska letala bombardirala letalska oporišča na Malti ter zadela pet letal na tleh in dve ladji. Angleško - nemško bojišče Na angleško-nemški fronti so letalski boji zaradi slabega vremena bolj mirovali, šele v četrtek in petek so se izvršili veliki napadi na pristaniški mesti Portsmouth in Southampton; to je bil do sedaj najhujši napad, kar jih je to mesto pretrpelo. Tudi na London so nemška letala zmetala na tisoče za-žigalnih bomb, ki so kar deževale na mesto. Gasilci so imeli polne roke dela, da bo jih ugašali in da se požari niso razširili«. Mnogo se je v preteklem tednu pisalo ia govorilo o namerah Nemčije. Angleži so mnenja, da je treba vsak trenutek pričakovati nemškega napada na Irsko, s čimer naj bi Anglijo okrog in okrog obkolili. Zasedba Irske po Nemcih bi nemškemu vojnemu vodstvu prinesla neprecenljive ugodnosti. Nemci bi dobili letalska oporišča in oporišča za podmornice, s katerih bi lahko popolnoma onemogočili vsako pomorsko plovbo med Anglijo in Ameriko. Angleži izjavljajo, da so tudi na to nevarnost pripravljeni in pravijo, da mora biti angleška obramba ravno na tej točki najmočnejše. Kaj pa pravi Amerika? Ameriški predsednik Roosevelt je predložil državnemu zboru proračun za državno obrambo. To so največji vojni krediti, kar jih pomni človeška zgodovina. Amerika bo po Rooseveltovem načrtu izdala v letošnjem in prihodnjem letu za nabavo orožja 28 milijard dolarjev, kar bi zneslo v dinarjih 2278 milijard. Iz te ogromne vsote bi ae dalo sestaviti 150 jugoslovanskih državnih proračunov — torej 150 let nobenega davka! Roosevelt je d Petletnica uspešnega deta Najvažnejši pa je zgled staršev Zlata je Kristusova t'esoda, govorjena ipostolom: »Zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali, kakor sem ja* vam storil.« Lep zgled kakor svetla luč na [K>ti skoti iivljenje. Najlepše spričevalo, ki g« morejo otroci dati svo-jini iivim ali pokojnim staršem, je beseda ,, lepem zgledu, ki so ga dobivali od svojih staršev. Torej ne: »Moj oče me ni nikdar učil kleti,« ampak : »Moj oče ni nikdar v iivljenju aklel« Ne: »Moj oče me nikdar ni učil preposti se t ljudmi.« pač pa: »Moj oče se ni likdar prepiral s svojimi sosedi.« Ne: »Moja ■usti me nikdar ni učila lagati.« ampak takole: •Meja mati ni nikdar i-.rekla nobene laži.« Varnost lepega zgleda je spoznala ie stara modrost, ki je učila, d* je dolga pot skvui spovedi, kratka in nspešna pa skeii iglede. Resede niičejo. uči slovvnski pregovor, lepe so. k?po se slišijo, zgledi pa v I eòe; a. Torej nikar svetiti skoti iivljenje i lastno hvakv s poviševanjem sanuva seN\ pač ;\a i močjo in lepote lepega zgleda. To je dobro poudaril apostol Pavel svojim ko j.ru p.še: • Posnemajte mer.e. bratje. i:i gleite na tiste, ki tako žive. k.t ker imate ii'.t\i v nas.« rameščer«»«- se vrefc» pripravi;*!» rs volitve, ker hos!s skuša*: ra rw!t r*čm pribori:, popolno vvrtanijjwi acj, k; so vključene v hrvatsko politično Citvaa;e. L<:os bo borba Uli«, kaj'«» r.a Hrvatskem so bile marksistič-ae deUvske vvc*:-..;aae rsipuščene. kakor po ostalih dei ih d ria ve. Volitve obratnih la-upmkov v Sloveniji pa so bile odgodene. Zahvala Zahval snem se apravi »Domoliuba« za podporo 1999 - tfntrjev (es ttseO »b pn.iki poigra n>C(« biie. »Doao.iuba« rsem tevp.o priporočam ,\el Varnica, dne II. iancaria 1941. Franc Mere. d 7t> tW kiWraoNiT »ašer* tehsk* <~* v Split» Mtowiti m vis*. à* tn hoàe o,- ;o-siali nx Skwaìka To he prva kiX- ri hndo «.ìet te že drage. Prtv teko p« pričakuje» v Sp'.;fa preiehoo nemskn komi£,«v ki bo prespK^.ia itioge tohjtt» IE ca od tirali t*Uke kolnHi* z» u'ot t Semr.i>à. é EtWmü« Uim» za Hrrav Mese-via jnatja ietošatega ìeu se ho vršni t Zs-crebr. velik evharističr.. jubilejni konrrw «s örrate. kateri teios obhüjijo i300 tet pnkrt-stjaajerij* fana&Vftga naroda. X« seji oct^rt f obravnavano tpr*šiiye. ai. h; ìlOWrfts b.l jnogot 1 «s.;x>B! Hi S>«C*- riì* čase- Kakor pa pr.roès» ii Zusrre-ba, *•» tamkaj 7>ek»teri trvabJu krogi trd» preprižani. d* bo meseci jnn^a ie Ìkìesjei mir m òi se ho ztradi tags kongres J^hko ™TE,a. ;nrsjt Zai« je pa,'™, pnpea* -jhuii od-hor sklenil, naj « kongres ;zvede v me^vu unij». d što.,0. krvntskifc ÌE^jesotT. List >Se-dorn« pij*. d« je v Zdražer.ih držav** •r. v K ans si po eni>! ralur.ih fiOOOiV Rns-po dntg.h p« «-io milijo*, v a««» Amfnk: lßOrtft. r .fuJjii Amenti na 160«» Ure? v Ameriki «Jrapaj T76.0C«. T Afri- ki je nad 5000 Hrvatov, v Avstraliji okrog 15.ÜIX). V Aziji živi Hrvatov 223.000 (ki so večinoma muslimani), v Novi Zelandiji pa 5000. Torej jo Hrvatov na vseh svetovnih delih. izvzemši Evropo, nad en milijon. Ako k temu prištejemo 100.000 hrvatskih izseljencev po evropskih državah in 350.000 hrvatske manjšine, potein je vseh Hrvatov, ki ue iive na ozemlju banovine Hrvatske, poldrug milijon. d Ljubitelje psor prav gotovo ni razveselil odlok zagrebške občine, da bo letos pobirala mnogo večje pristojbine za luksuzne in lovske pse, kakor na doslej. Določeno je, da bodo morale razne >mik>stljive< plačevati za svoje miljeučke po 700 din letno, lovci za svoje pse pa po 100 din. Za pse čuvaje pa ostane pristojbina 10 diu še vedno v veljavi. d Cme v Sloveniji so od avgusta 1939 do decembra 1940 zvišale za 60 odsotkov. Za koliko pa plače, zlasti pri državnih uslužbencih? d 158 novih igrsdb in 315 stanovanj je dak» leto IMO Mariboru. V ta nameu je bik) rdanih okrog 60 milijonov din. d Konjsko meso je tadi dobro. Podražitev vseh živil, zJasti pa svinjskega in govejega mesa je imela za posledico večjo porabo drobnice in konj. Takšen pojav so ugotovili v Zagrebu, enako pa tudi v Ljubljani. Revnejši s kij i si pač ne morejo drugače pomagati. kakor da kupujejo tiste vrste mesa, ki se ga sicer prebivalstvo v navadnih časih izogiba. d Ii nmobolnice na Studenru je pobegnil gluhonemi Franc Gašperlin, star 31 let, doma iz Gornjega Brnika pri Cerkljah. Je od časa do časa nevaren. d Pogreb italijanskih-tojakev ▼ Dubrovniku. Oni torek je bil v Dubrovniku pokop štirih italijanskih vojakov, katerih trupla je pred nekaj dnevi naplavilo morje na plitvino pri Dubrovniku. Trupla so pokopali na vojaškem pokopališču na Utpudu. Pri pogreba je bil navtoč italijanski konzul v Dubrovniku v ur.;formi pehotnega polkovnika črnih fpredstavniki naših vojaških in civilnih oblasti, itai.janska kolonija in oddelek naše mornarice. Krste so bile pokrite z italijan-siiaui zastavami. Pred sprevodom so nosili jagaskK-anski mornarji štiri križe z imeni ponea-efenh italijanskih vojakov. Večje šte-vik» \fj-etx so n« krste položili julijanski di-pkuraisiki «astopniki v naši državi, zastopstva razvila zaradi odlične kakovosti preprog, ki so dobile takoj svoje kupce in naročnike. Ko so šli posli boljše, je šola dobila tudi nove stroje in poslopje, za učiteljico pa je bila nastavljena neka ženska, ki se je naučila vezenja preprog v Perziji. Danes ima šola toliko naročil, da preprog sploh sproti ne morejo izdelati. Sprejem mladeničev t Inženirsko podčastniško šolo v starosti od 18 do 21 let in Vojno podkovsko šolo v starosti od 17 do 21 let. Rok za prijavo je do 15. marca t 1. _ Vsa tozadevna pojasnila dobite ustraeno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor priložiti kolek ali znamko za 10 din. Proti kašlju vam priporočamo izvrstni Remedia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah. Zahtevajte izrecno samo domači preparat Remedia sirup, ki je kvalitetno prav tak kot dragi inozemski preparati. Za Slovenijo je poverjeno glavno zastopstvo poznani lekarni Bahovec v Ljubljani. d Na Hrvaškem je okrog dvn milijona kmetov, ki ne bodo imeli zadosti brane do nove žetve, je ugotovila Gospodarska sloga v Zagrebu. . d Ker smo prijatelji. No Novo leto so na mostu čez Riječino, ki veže Reko in SušaK, jugoslovanski orožniki in financarji na eni strani ter italijanski orožniki in financarji na drugi strani postavljeni v vrsti drug proti drugemu izmenjali novoletna voščila. Pri tej priliki so obmejne straže izmenjale tudi razne darove. d PreskrboTanje prebivalstva ■ hrano. Oblasti na Hrvatskem bodo te dni popisale vse zaloge živil ue samo v trgovinah z živili, temveč tudi pri zasebnikih, da bi se na ta način v celoti ugotovilo, koliko brane in živ il je spMi na razpolago. Ko bo ta popis končan, bo banska oblast odredila posamezne količi- Ali slika Marli« z Brezi! ie krasi Tvoj dom; te ne.. ______Cena fe 40'- din. iU.I iBTistit lad .srčkih dmih in moštva vs^h iiahmtH&& is d j. ti » t dobromBkem pri-sttntìò; Prše potopo« je imei iUlijariski ki*.HL erwr. t tate-re» je dejal, da s>o po-D?s-«*r;i nojato TLnašteo psdi, u veličino itnkie ir. Dur-ejs in jifc zt*o italiitaski narod sma:r» tk zl mm«e. iemv«? j» fc** viciMe. ot, katftrik s« ì# itth.uoistó na-wd krahri! a *v>. àfi k desiatimi leti T«Jaj je m^U «4>rsV>r*tj Ma z etiertwtitnùeì f,mìsJvi m t «rwiDnìKj pripravimi loda pogscje se je ne zavil vseh vrst, katere bodo pripadle vsaki osebi, nakar bodo ljudje smeli živila kupovati odinole na karte. d Pri caprtja ali pri astnjak t prebavi vzemite zjutraj na tešč« kozarec naravne »Franz-Josei« vod®. t Ürtdü'ifca pen« ©Vjai rWi^^, spM«ia. Radiji ff> neiaj številkah i^del, ker sjk> u óo- o.-. f-T*pc«jrKV AL K. K. Lahko notljet* dopis todi Iz »ef-J-ohhnf. GSed? >fod«TtBske povest** iz rsl^-r» kraja ima«« skušajo, da take povesi; twre« lj»dj» Ustv^r» kraja, od koder je pert-si. ve-^»f*» P» Pot) nas xaain»je kr»f*e »o-* predle» je »**r kep. ura pa r^- tela**. IipoJnìU ra homo n« drsut *»&■. ki ho t*di «strerai. Drobne od Angleški motorizirani oddelki so prodrli že 150 km zapadno od Tobruka, ki je obkoljen. Bolgarski kralj je izjavil, da Bolgarija za ' nobeno ceno ne pojde v sedanjo vojno, dokler bo on na prestolu. Turški listi pišejo, da bo ostala Turčija v zavezništvu z Anglijo in bo takoj z vso silo nastopila, če bi kdorkoli kršil njeno nedotakljivost. Milijon mladeničev starih 19 let je poklicala pod orožje Italija. Svojci mobiliziranih vojaških obveznikov na Grškem so oproščeni vseh davkov, revnejši pa dobijo še posebno državno podporo. 80.000 moi menda šteje oblegana italijanska vojska v afriškem Tobruku. Sovjeti zanikajo, da bi bila sovjetska via. da poslala Romuniji zahtevo, naj ji izroči vse ustje reke Donave. Ii libijske puščave prihajajo po angleških virih poročila, da je tamkaj domačinsko arabsko prebivalstvo začelo z upornim gibanjem. Grki so po večtedenskih bojih zasedli Klisnro, zelo utrjeno italijansko postojanko v Albaniji. Zaradi zadnjih napadov nemških bombnikov na irska mesta, je irska vlada za povedala zatemnitev večjih irskih krajev. Primankljaj ▼ italijanskem državnem proračunu znaša nad 28 milijard lir. Bardia (ki so jo Angleži te dni zavzeli) predstavlja slavno stran v zgodovini naše vojske, pišejo italijanski listi. Nemška vlada zanika, da bi nemška letala metala bombe na Dublin. Smo v vojni, čeprav nismo vojne napovedali, trdi ameriški tisk glede na zadnji govor predsednika Roosevelta. Nemčija uradno priznava, da je prišel Italiji na pomoč ves nemški ekspedicijski ar-madri i zbor. Za leto dni je podaljšala službo vsem vojakom, ki so zdaj pod orožjem, turška vlada. 500 letal bo narejenih vsak dan v Ameriki, če jih bodo izdelovale tudi avtomobilske tovarne; tri četrtine jih bo dobila Anglija. Del italijanskih ujetnikov so prepeljali [Angleži iz Afrike v Indijo. Nemški maršal List bo prišel v Romunijo In bo prevzel poveljništvo nad tamoSnjimi nemškimi četami. Anglija je privolila, da bo Amerika pošiljala v nezasedeno Francijo gotova živila za tamošnje otroke. V angleški afriški koloniji Keniji je te dni umrl Baden Powell, ustanovitelj skavtiz-ma. 3278 milijard din zahteva drž. predsednik Roosevelt za ameriške obrambne iu vojne pri-prave od parlamenta. ' Angleii so «avzeli letališče Gazali 60 km zahodno od Tobruka. Angleški bombniki so zopet napadli v Italiji Neapelj in Palermo, v Afriki pa Tobruk, Benghasi in Tripolis. Siamske čete so vdrle že 45 km daleč v francosko Indokino. Bodočnost sveta je odvisna od sodelovanja [Amerike z Anglijo, Je povedal te dni predsednik angleške vlade Churchill. češki notranji minister je vzel državljanstvo 47 osebam iz češkomoravskega Protektorate, med njimi tudi raznim bivšim ministrom vsepovsod in bivšemu drž. predsedniku dr. Edvardu Be- nešu. Ameriške čete bodo te dni poslali na Novo Fundlandijo, kjer je Anglija Ameriki prepustila važna oporišča. Neresnična so poročila o tem, da bi bile potopljene tri angleške vojne ladje pred Bar-dijo in hudo poškodovani dve križarki, en ru-šilec, ena podmornica ter ena oklopnica, pravijo Angleži. Neznanci so izvedli napad na transjordan-skega vladarja Abdulaha, ki se jo pred kratkim vrnil iz Egipta. Zemljevid grikeg« bojUča. Začasna francoska zbornica bo štela 50 bivših senatorjev in poslancev, 50 vojakov, znanstvenikov, 50 pa kmetov, trgovcev, indu-strijcev in obrtnikov. Ob jnini abesinski meji je za vdor v Abe-sinijo zbranih čez 100.000 vojakov. V Nemčiji so pokopali polkovnika Rihar-da Ribbentropa, očeta sedanjega nemškega zunanjega ministra. General Bergonzoli, ki se je junaško boril v Španiji in Afriki je pr«d zasedbo Bar-dije po Angležih pobegnil neznanokam. Grki so zavzeli v srednji Albaniji utrje-no Kllsuro ter pri tem ujeli čez 600 Italijanov in mnogo vojnega materiala. Bitka pri Bardiji je italijanska smaga, sodi milanski »Popolo d' Italia«. Angleii poročajo, da so po zavzetju Bar« dije našteli 2041 ubitih in ujetih častnikov, 42.827 ubitih in ujetih vojakov, zaplenili 368 srednjih, 26 težkih in 68 lahkih topov, 130 tankov in 708 motornih vozil vseh vrst ter ogromne množine vojnega materiala in živeža. V Moskvi je bil podpisan politično-gospo-darski sporazum, po katerem bodo Sovjeti dobavili Nemčiji za milijardo mark žita in vojnih surovin. Čeprav so bili Grki v Albaniji v deset» kratni premoči, se jim ni posrečilo omajati italijanskih bojnih čet, piše italijansko časopisje. Amerika bo postala orožarna za svobod* no demokracijo vsega sveta, je izjavil Roosevelt. Tisoči mrtvih in ranjenih leže okrog Bardi je, je napisal te dni v »Giornale d' ltalia< italijanski časnikar Gayda. 700.000 mladeničev bo izveibala za letal« stvo Anglija. Nad 200.000 Nemcev je nemška oblast na« selila v poljskih pokrajinah, priključenih! Nemčiji. Hitler se ne bo ustrašil nobenega sred« stva, da uniči Angleže, je izjavil tujim časni« karjeni nemški propagandni minister. Angleži so že tepeni, pa se sami tega še zavedajo, je povedal nemški minister dr. Göb-bels. V Cirenajki (v Afriki) je nevarnost iS italijanski imperij, piše nemški »Hamburger« Fremden Blatt«. Trideset vojnih in 80 trgovskih ladij svobodne Francije že sodeluje v tesnem stiku z angleškimi pomorskimi enotami. Prostovoljske letalske »bore (od 16 do 18 let) ustanavljajo v Angliji Več desettisoč funtov za nakup lovskih le« tal je podaril Angležem maharadža iz Baharja. Mi verujemo le v narod in Hitlerja in v nikogar drugega več, je izjavil te dni nemški radio iz Vratislave. Pri Klisuri so Grki ujeli več sto italijan* skih vojakov in 10 topov kalibra 81 mm. Italijani poročajo, da sta bila te dni v bit« ki pri Siciliji potopljena dva angleška in en italijanski rušilec. Angleškega poročila še nL Italijani izprainjujejo vzhodnolibijska le« talska oporišča v Afriki, ve povedati london« ski radio. Švedska ladja »Berta« je v sundskem za« livu zadela ob mino in zletela v zrak. Na vseh frontah v Albaniji so Italijani proti Grkom v razmerju štiri proti ena, j« izjavil grški ministrski predsednik. * i" luti <•*";»>•» jhumu,* u frinr». Sfinii» k? >-U i ra«'wiiiJI «uijrtm laiiiauma i.iuwnnn, » ,lßka ? j» it dai sauri Henry, star |e 4/ je prestal ie 148 «j. Angleške protiletalske čete ob prihodu sovražnega letala. »» 2SšSS3KnS'!(£iltmš MIWB^ v j^^^^HHj j&jìiim. f T. 'W^ uh vi** • I BhÉhM r ^PrSSrr* •''-'SHI Dubai, italijanski duninfinski vojak v AIriki, ki se je t boja zelo odlikoval Trctomobil, motor na nožni pogon. Kadar ni bencina, je dober Im-v-. i mL::,-, , rntamim francoske kolonialne čete na strali ▼ puščavi Francosko vojno pristanišče Brest, ki ga Angleži neprestano naoadajo PO POMOVIiVf Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd! Mestna tvrdka, ki prodaja dvokolesa in Šivalne stroje, je priredila, kar se običajno dogaja, v nekem podeželskem kraju takozvani tečaj za vezenje. V ta namen je tvrdka postavila v dotični kraj ve« Bivalnih strojev, na katerih je tvrdkina uslužbenka razkazovala navzočim ženskam umetnost Šivanja in vezenja. Pri tečaju je bil redoma navzoč tudi tvrdkin krajevni zastopnik ali agent, ki je posredoval kupčije med tvrdko in med kupoval-kami. Stroje je hvalil na vse pretege, kakor je to sploh navada. V tečaj je hodila tudi Katarina, ki je bila poklicna Šivilja in je imela tudi svoj lastni stroj, toda že starejšega modela. Vsled izredne agentove zgovornosti se je Katarina odločila, da kupi nov stroj. Kupnina se je določila s +400 din, v račun se vzame stari stroj za 1000 din. Agent je novi stroj postavil v Katarinino stanovanje, starega pa odpeljal. Ko pa je agent konkurenčne tvrdke za to kupčijo zvedel, je prišel h Katarini ter novi stroj tako >stadlal<, da ga Katarina ne bi hotela imeti niti zastonj. Zato se je Katarina obrnila naravnost na tvrdko, naštela vse napake na stroju in zahtevala, da se kupčija razdere. Tvrdka je bila čez to silno ogorčena in je Katarini odgovorila, da svojih strojev nikomur ne usiljuje. da kupčijo razveljavi, Katarina naj novi stroj vrne tvrdki, glede svojega starega stroja pa naj se obrne na agenta. Ker ji agent ni hotel vrniti stroja, ga je tožila. Okrajno sodišče je razsodilo, da Katarina ne more tožiti agenta, marveč le tvrdko, ker je bila pogodba sklenjena za tvrdko in je bila Šivilja obsojena, da mora povrniti Se pravdne stroške v znesku 1210 din, seveda tudi stroške svojega advokata. Na njeno pritoži» je okrožno sodišče izreklo, da mora agent vrniti stroj, ker pa je ta čas stroj že prodal za svoj račun, je bil obsojen, da mora mesto stroja plačati 1000 din. To sodbo je potrdilo tudi vrhovno sodišče. Na papirju je bila sodba za Katarino vsaj deloma ugodna. Dobila bi bila 1000 din za stroj in okrog 2000 din za streike; toda agent ni imel nič, Katarina je bila ob stroj, razun tega pa še ob stroške. Toda presenečenja še ni bilo konec. Tvrdka je sedaj zahtevala nazaj svoj novi stroj. Šivilja je bila pripravljena vrniti stroj, ako Ji tvrdka povrne vrednost njenega stroja, kakor vse stroške, ki jih je imela s prvo pravdo. Ker se stranki nista mogli sporazumeti, je priSlo zopet do pravde. Tvrdka je tožita šiviljo, da mora ta vrniti novi stroj. Pravda je izpadla v škodo šivilje. Morala je vrniti novi stroj in jioravnati pravdne stroške v znesku tudi okrog 2000 din, stroški na njeni strani pa gotovo niso bili manjši. Končni uspeh oziroma žalostna posledica vsega tega je bila ta, da šivilja ni imela niti svojega šivalnega stroja več, poleg tega pa je morala plačati Se ogromne stroške, če je sploh kaj imela. — Ta pravda naj bo za vzgled vsakomur, kdor se boče podajati ali sploh kak predmet kupiti od agenta. Pri tem je potrebno, da je človek zelo previden in prevdaren, dobro je, da se k razgovoru in pogajanju pokličejo priče in sicer take, ki se na takšno zadevo kaj razumejo! Na ta način bi si marsikdo prihranil drago pravdo in še drugo premoženjsko škodo, ki je jx> navadi v zvezi s tako pravdo. Iz raznih krajev Metlika. Pomanjkanje petroleja vse bolj občutimo, posebno oni, ki nimajo električne razsvetljave. Potrebno bi b«!o, da dobijo tisti več, ki nimajo elektrike v hiii. — Snega imamo pa kar več kakor na Gorenjskem. Zato vabimo smučarje v Belokrajino, kjer se pod brezami lahko lepo smučajo. — Na sejmu dne 7. januarja je bilo sklenjenih mnogo kupčij, posebno pri težkih, pitanih volih. Dobrova pri Ljubljaai. Da tudi Dobrova izkaže svoj hialežno6t našemu pokojnemu očetu in voditelju dr. Antonu Korošcu so v nedeljo 12. L m. vsa obstoječa druStva in organizacije, katere obstajajo na Dobrovi, skupno priredile spominsko proslavo. Na vse je napravil globok vtis izbran govor, katerega je imel pisatelj g. Fr. SaL Finž-gar. Za nekaj pesmimi, katere je ubra-.o odael domači moški zbor, je sledila lepa feklaaaéa dekleta v narodni noši. S svojimi lw**laaw ie zopet obljubila vso našo vdanost in zvestobo — njegovim idejam! • S""*'- V ifctrtek 9- januarja IMI io umrli in odšli k Bogu po plačilo v 79. leto starosti Ja-nezOcenek z Dobrave pri Komendi. ZapuSčajo 8 odraslih rtrok, od katerih je en sia ie več let v zasedeni Franciji, eden pa pet« leto bogoriovec. «cerna je usmiljenka v Zagreba. Pokojni oče so Strel v trebuh (Metlika). .. ,Ker 'e neprevidno ravnal z orožjem, je doba ZL V Ä mUdMii ^ Brot! nč u Ro.alnic. V nede jo 5. januarja je iel « tova- Ko ?e h/T,kr°Čtnk°, V BuWe ™ HrvaŠko. Kol™ • df?h2 aa ie'e™*kem molu č« reko Äe u Ker1 Br0darii •treliali v vodo. Dvàrat e JL,vSei°?U D1 \lreliLe «Prožil. Nato n,' •p0pravl'al m obrnil cev v trebuh. " °enado(> "VPU: 'Obetrelil sem .e!« Ne- Sodarib~ lur,-Tk.Ui ki Äa 'e M obvezal. Ä " ^ 't tak0'.,V Karl0VeC V bokii-i 0 ^ra.™lkl brilli Operacijo. Toda po operaeiii ie nastopla smrt. Brodarič je bil «1,^27 lVt »i «e je ravno mislil poročiti. Pokc»aH J™ f pokopalilču pri Treh larah. Naj S v^ruf bili dober krščanski oče in zgled svojim otrokom. Naj počivajo v mirul Mekinje. Prosvetno društvo uprizori 19. januarja ob pol štirih popoldne veseloigro v štirih dejanjih »Striček — milijonar«. Vabljeni! — Ko-rolčeva žalna svečanost se je 22. decembra lepo izvršila. — Ljudska šola Je priredila božičnico, pri kateri je bilo obdarovanih 3<3 otrok. Vsem, ki eo k temu pripomogli, stoteri: Bog plačaj! St. Andrai pri Velenja. Na Kraljevo so se v Bizjakovi hiši zbrali sadjarji in člani tukajšnje Sadjarske podružnice, da so se pogovorili o svojem delu. Predvsem se je mnogo članov odločilo, da bodo opravili zimsko škropljenje. Tisti sadjarji, ki so lansko leto škropili, so kljub vremenskim nepriliknm vendarle pridelali nekaj lepega sadja. Odbor je skupno a člani sklenil, da l>o zopet ust«, novi 1 drevuanico, iz katero bodo člani dobival) drevesa po znižani ceni. 2e dosedaj se Je namred iz podružničnih drevesnic posadilo okrog 20odnjein Brezovem je nenadno umrla 16 letna Marija Jevnikar. V Mlo-ščevem je zapustil ta svet Martin Skoda. Isti dan smo pokopali Jero NograSek is Zgornjega Brezovega. Bloke. >A1 prijatlja nI več nazaj.« je tožno odmevala pesem na žalni proslavi našega voditelja dr. Korošca. — Zima razsaja z vso sik* Veliki zameti ovirajo promet Kmetje pa tožijo nad slalio kupčijo, ker ni nobene živahnosti in zanimanja za prašiče. Ambro« Dne 20. decembra 1940 je umrl v najlx>Ijših letih 83 let življenja, Vencelj Vidmar iz Prinče vasi. Bil je priden in dober gospodar. Naj počiva v miru! — V preteklem letu smo do čakali uresničenje naše ie skoraj pol stoletja stare prošnje — graditev našega vodovoda. Hvaležni f smo vsem, kateri so se trudili, da so nam prido- i bili to prepotrebno blagodat. — Z veseljem smo pa pozdravlja vest o izvolitvi naslednika dr. Korošca, — dr. Kulovca. ki je naš prijatelj in dobrotnik. Iskreno čestitamo in obljubljamo, da ostanemo zvesti njemu in njegovim idealom! Toplice. Beseda vam stoteri naročniki »Domoljuba«! Pomnite: »Domoljub« je vaš prijatelj, svetovalec, učitelj in vzgojitelj, zalo naj ostane ljub vašemu domu tudi to leto. Tudi pomočnik v j*» Zasnežene gondole v Benetkah «urni nezgodi, nudil bo prvo pomoč tisoč dinar- !|ev vsakemu naročniku, ki ta mesec poravna v «o naročnino, čo bi ga zadela požarna nesreča. —■ Eušu »Douioljubova« družina se Je lelos povečala Lar za M novih naročnikov. To je prav, tako je tpol — »Slovenčegvega koledarja« «ino dobili v la i o 73, pa bi jih Se več, čo bi vedeli, da bo tako velik in lep. Marsikdo se zdaj kesa. — Za prazniku nas je lepo pripravilo društvo z igro: »Henrik gobavi vitez.« Igralci so pokazali, da znajo rešiti tudi težke in globoke vloge. Za 6. januar nas je društvo razveselilo z veseloigro: »Lumpacij vagabund.« Igralci so so to pot posebno dobro uživeli v svojo vloge pod vodstvom gdč. učiteljice Nežike Dreuiljeve, ki je igro učila. Občinstvo je pa za lepo igranje nagradilo igralce z bogatim ploskanjem in s splošno zadovoljnostjo. Pozdraviti je tudi dejstvo, da so sodelovali v nekaterih vlogah naši študentje. Cerklje na Gorenjskem. V noči od onega četrtka na petek je v naši župni cerkvi neznan' tat vlomil v nabiralnik, v katerem pa najbrže ni dobil veliko denarja. Sreča je, da je ostal taber-nakelj nedotaknjen. — Od -2. do 0. februarja se bo v naši župniji izvršila ponovitev sv. misijona. H — Ob novem letu ne pozabite obnoviti naročnine H na »Domoljub«I Sv. Barbara v Halozah. 0 božiču je bilo to-a liko snega in taki snežni zameti, da nismo v S cerkev mogli. Pozneje je nastala taka poledica, 1 da ljudje niso mogli nikamor. Zemlja, gozdno in i sadno drevje, vinogradi, strehe in sploh vse je I v silnem ledenem oklepu. — Poštni avto i L Ptuja ; ie dolgo ne more voziti. Studenec pri Sevnici. Na Novem pri Ponik-| vali jo umrla po dolgi in mučni bolezni Jera I Levstik. Svetila ji večna luč! — »Slovenčev kosi ledar« smo z veseljem sprejeli, za bar suio upra-jg vi prav iskreno hvaležni. Trbovlje. Anici Puslovi — Špančevi v slovo. I Rdeč nagelj je bolestno klonil glavico, rožmarin I se je posušil. Na oknu Tvoje kamrice zastonj ča->{ lZ Bogom mamica,« so bile zadnje besede in z nasmeškom na ustih si zapustila dolino solz, da se boš radovala tam, kjer je večno cvetoči maji — Tvoja Vida. Depala vas pri Domžala. Te dni pro-sljavlja na svojem prijaznem domu v Depali vasi pri Domžalah svoj 70 letni rojstni dan daleč na okrog znana in spoštovana posestnica Elizabeta Sršen, po domače Hršova. Ju-bilantka je iz znane Dornikove rodbine v Mengšu ter je bila poročena z uglednim pokojnim posestnikom Štefanom Sršenom iz Depale vasi in je v srečni zakonski zvezi imela 11 sinov, ki so bili skoro vsi vojaki. — Po prezgodnji smrti moža ji je usoda naložila težko breme In odgovorno skrb za številno družino. Ostalo ji je 8 sinov, za katere je z vso ljubeznijo krščanske matere skrbela in vzorno vzgojila v krščanskem duhu. — Najstarejši sin Štefan je poročen v domači vasi, Karol izvršuje usnjarsko obrt v Spod. Domžalah, Janče in Miha sta čevljarja, doma so pa skrbni materi v pomoč pri obsežnem in vzornem gospodarstvu še Matija, Tone in Polde ter Tine, ki je našim bralcem znan po svojih lepih vsakoletnih jaslicah. — Ze mnogo let je jubilantka tudi zvesta naročnica »Domoljuba« in »Slovenca« ter drugih krščanskih listov, ki jih redno z zanimanjem čita, kakor tudi njena družina. — Zavedni slovenski materi naj Vsemogočni nakloni še mnogo srečnih let življenja I Spodnji Brnik. Na božični praznik so pokopali zeinske ostanke pokojnega Franceta Naglica. Daljšemu bolehanju na srcu se je pridružila pljučnica in smrt. Pokojnik se je mnogo udejstvoval svojčas pri Orlu. Naglič je bil zvest čitatelj in naročnik »Domoljuba«. Bog mu daj večni miri Medija-Izlake. Po kratki bolezni se je 11. januarja preselil v večnost Jože Prašnikar, p. d. Iz-lajki. Bil je nad 30 tot ce.kveni ključar duhovnij-ske cerkve «v. Jurija, 35 let odbornik in tajnik bivše občine Ržiše in 40 let zastopnik Vzajemne zavarovalnice. Poleg kmetijstva se je bavil tudi ->. s strojarstvom. Dosegel je visoko starost 78 let in e rad pripovedoval o razmerah v prejšnjih deset-etjih. Posebno se je razvnel, ko je pripovedoval o začetnih bojih in uspehih našega slovenskega zavarovalnega zavoda Vzajemne zavarovalnico. Zelo hudo je potila moža vest o smrti našega voditelja dr. Antona Korošca. Počivajte, dragi oce Prašnikar, v miru! Sv. Andraž v Halozah. Zelo smo se razveselili, ko smo zvedeli, da je mesto pokojnega voditelja slovenskega naroda dr. Antona Korošca prevzel minister dr. Franc Kulovec, ki je bil v živ« ljenju pokojnega dr. Korošca njegov najožji sodelavec. Novemu voditelju dr. Francu Kuloveu izrekamo u danost in zventolo! — »Slovenčev koledar« se_ vsem zelo dopade. Kdor še želi naročiti »Slovenčev koledar«, ga dobi pri zastopniku časopisja. Stane 28 din. St. Janž na Dolenjskem. V nedeljo, dne 19. januarja 1941 ob 3 popoldne bomo vprizorili veseloigro »Dva para se ženita«. Pridite I — Taka težko pričakovani »Slovenčev koledar« je prišel. Dobi 6e pri g. kaplanu. — Letina je bila tudi pri nas skrajno slaba. Kako se bo naš kmet preživljal, ko je večini glavni dohodek vinogradništvo, a letos ne bo imel pijače niti za lastno uporabo! Sv. Marjeta niše Ptuja. Kakor že par let, je tudi letos priredila naša ljudska šola božičnico za šolarje. S pomočjo učiteijstva se je nabralo v blagu in denarju vsega 6.341 din. Darovalcem: Bog plačaj! — Fantovski odsek in Dekliški krožek sta priredila zanimivo igro »Veronika Deseniška«. izvedba kakor obisk je bil dober. — V nedeljo po rani maši je zborovala podružnica vinarskega društva in nato Krajevna kmečka zveza. Pretresalo se je obilno perečih vprašanj. Bogojina. »Slovenčev koledar« smo sprejeli z navdušenim veseljem. Saj smo koledar težko pričakovali. Naročniki »Domoljuba« ostanemo vsi. — Dne 30. januarja in 6. februarja bo pri nas v šoli strokovno kmetijski tečaj. Pridite! Vinica pri Črnomlju. Žalostno je, da naša velika župnija nima babice; naše matere se morajo zatekati k ženskam, ki niso zato usposobljene I Merodajni, upoštevajte naš klici — Dela na ielez-nici počivajo. Upamo, da se bo spomladi začelo delati zopet s polno paro in da bomo tako čim-preje dobili tako zaželjeno železniško zvezo z morjem. Slov. Konice. Socialna akcija ca zimsko pomoč je v Slovenskih Konjicah to leto imela bar eadovo-ljiv uspeh. Med drugimi so se zlasti izkazali naš« trgovci, ki so darovali mnogo blaga in perila za GOSPODAR SVETA Walker in jaz zagrabiva vrv t sidrom in vlečeva z vso silo. Toda treba bi jo bilo le na brodu prerezati in Epuvara bi mogla splavati Naenkrat se sidro izdere iz peska, en kavelj me zagrabi .za pas, da se nisem mogel osvoboditi, Walker pa se zaradi udarca zruši na zemljo. V tem hipu Epuvanta požene motorje in odbrzi. XIII. Epnvanta. Ko sem spet prišel k zavesti, je bil že beli dan. Motna svetloba je prodirala skozi debelo okence v malo kabino, kamor so me položili; pred kolikimi nrami, ne bi mogel povečati. Kot postelja mi je služila navadna ležka, ki so običajne na ladjah. Pokrit sem bil z odejo. Obleka, ki se je osušila, je visela v kotu; na tleh je ležal moj raztrgan pas. Drugače nisem čutil, da bi bil ranjen, le neka čudna utrujenost mi je ležala v udih. Bil sem torej na Epu va nt i, sam s kapitanom in njegovima pomagačema. V duhu sem še enkrat premislil ves dogodek, kako se je Hart zadet od kroglje zrušil na obšli, kako je bil Wels prav tako obstreljen in kako je Walker telebnil na zemljo, ko je kavelj zagrabil I moj pas. Ali niso morda moji spremljevalci mogli misliti, da sem v jezera bedno poginil!1 Pod kakšnimi prilikami je Epuvanta sedaj vozila. To me je zanimalo. Morda kot avto po cesti, morda kot podmornica pod površioo jezera. Ne, Epnvanta je plavala ob tem času kot ladja po vodi. Svetloba, ki je prodirala »kozi okenca, je dokazovala, da se aparat ni po-greznil; tudi ni bilo čuti kakega tresenja, ki bi ga avto gotovo na cesti povzročil. Na kateri vodi pa se nahajamo, mi ni bilo mogoče dognati. Odločim se zaradi tega, da stopim na palubo in se od tamkaj razgledani. Oblečem se in dvignem zaklopec; vdal se je. Mogel sem ven; videl sem, da je vsenaokrog prostorna površina vode. Nikjer ni bilo videti obale. Po kapljicah, ki so škropile na palubo, sem dognal, da je voda sladka; verjetno iz jezera Erie. Ob tem času sta bila na palubi dva človeka. Eden na krmi, je opazoval smer ladje, drugi je stal zadaj ob krmilu. Spoznal sem ju kot ona dva, ki sta se izkrcala na kopno. Zastonj pa sem se razgledoval za onim tretjim, ki sta ga ta dva nazivaln »kaDitan«. Tega ni bilo nikjer vioetl Razumljivo je, da sem gorel od želje prav njega videti, graditelja tega prekrasnega aparata, za katerega 3e je ves svet zanimal in ki se je sam abotno nazival »gospodarja sveta«. Grem do prvega človeka na prednji strani »Kje je kapitan?« vprašam po kratkem molku. Človek me pogleda ■ polžaprtimi očmi. Zdelo se je, da me ne razume, dasi sem ga snoči čul govoriti angleško. Enostavno mi obrne hrbet in znova prične opa7x>vati obzorje. Zato sem se odločil, da grem k drugemu na zadnjem delu ladje in da ponovim isto vprašanje. Ko pa pridem do njega, mi da z roko znamenje, naj se odstranim. Ni mi torej preostajalo drugega kot po« trpežljivo čakati, da se pojavi oni, ki nas j« s streli iz ' revolverja pozdravil, ko smo t vrvjo hoteli zadržati Epuvanto. Imel sem sedaj priliko, da od zunaj pre« gledam aparat, ki me je nosil — bodve kam?, Paluba in ves gornji del je bil z neke vrste aluminijaste kovine. Prilično na sredi je bil dvignjen zaklopec, pod katerim je bil prostor za stroje, ki so izredno pravilno in ne« slišno delovali. Na sprednji strani je bil pri« trjen periskop, s pomočjo katerega je Epu« vanta tudi pod vodo mogla obdržati pravo smer. Ob straneh sta bita pritrjena dva velika meča, kakršna je večkrat možno opaziti na ho-landskih galijotah, le da si nisem mogel raz-tolmačiti, po čemu služita. Na sprednji strani je bil zaprt vhod, ki je gotovo vodil v stan obeh kapitanovih poma-gačev. Enak vhod je držal tudi na zadnjem delu v kabino kapitanov», ki se še sedaj «i od nikoder prikazat revne šoUce otroke. Siromak ljudje .0 bil. podprti uT z denarjem i« moko. Tudi «to* pmatn*. «o taeli " e nvAo pomoč razumevanje. Podpira U posebne je d.,ne« največji «kon bubezn. do bl,inicga. _ Granitolo™ Cezlafc nad Oplotn.co ze dva tedna „i v obratu. Prizadeti so «evitai delavc« i« vozniki. St. Gotard. Pretečeni teden smo poloz.U k več nemu počitku vemo krSòansio mater Ivano StrmSn.k iz Zaplanine. Bto |uboa. Njeno priljub-Ijcnost je pokazalo veliko Število spremljevalcev na zadnii noti Počivaj v miru! Kadeče V hotelu Jadran je počila vodovodna cev. Na mah je voda zalila vse drugo nadstropje, od tu pa prodrla skozi tla in nevarno ogrožala ba-novinsko shrambo za pšenico. K sreči pa so modi Je pravočasno zapreti glavno odtočno cev v rezorvarju pod Cebelinko. - Kadeški niesarn so zaklali v preteklem letu 293 glav živine v skupni teži 43.777 kg. Vače. Kar po »Domoljubu«, ki ga s tolikim užitkom prebira, odkar izhaja, čestitamo našemu vrlemu Titusu ob njegovem 80. godu. Vabimo njegove bližnje in daljne znance ter prijatelje, naj se pridružijo našemu iskrenemu vzkliku: Ljubi Bog naj da doseči Titusu Strmljanu iz Mačkovca pri Vačah skrajne meje človeškega življenja s čilo padar« ima sicer vrednega naslednika v Danovčevem Albinu, vendar se še marsikdo s polnim zaupanjem obrne na Titusa. Za vsa dobra dela naj ga Bog poplača z večnim plačilom! Galicija pri Celju. V gospodarskem oziru je bilo preteklo leto srednje dobro. Slal>o je bilo ozimno žito, posebno še pšenica. Krompir je bil srednje lep Jako dobro je obrodila koruia in fižol ter ajda. Sadja pa ni bilo nič. Pametni gospodarji so si prihranili pijače, da jo bodo imeli še za letos dovolj. Sedaj se pri nas prodaja pijača in sicer jabolčnik po 5 din in vino po kakovosti 7 do 9 din liter. Voščilo ii Nemčije.. Slovenski delavci v Nemčiji, bivajoč v okolici Aušpurka, želijo vsem so- rodnikom. znancem, prijateljem tel .ostalim dr«: sini: Vesele božične praznike m srečno Novo k to 19411: Miholič Tine, Vinica; Moravec Jurij i <*1-klanec; Mravinec Mihael, Sečje selo; lludelja Janez, Kneiina; Muc Martin, Lokvica; Orana An-"on. Kanižavca; Žunič Jožef, Dob i«; Mar ha Franc, Si la; Doltar Avgust; * rane m Anton lo- točnik Gradec. Vransko. Kruta smrt je takoj v začetku novega leta posegla v vrste naših najboljših moz ter si Izbrala za svojo žrtev vzornega krščanskega moja in družinskega očeta Miha Vraniča. Kajni »gmanjski Valent« — tako so ga klicali po domaČe _ je bil izredno delaven mož. Bil je odličen gosjxxlar in hmeljar. Kad je tudi sodeloval pri gos|K»darskih in kulturnih ustanovah. Bil je do svoje smrti odbornik hranilnice in posojilnice, veliko hvaležnost mu dolguje tukajšnje Prosvetno društvo. Naj bo pokojniku dobri Bog bogati plačnik' „ . Dobrava pri Otočah-Breije. Tukajšnja Kraj. kmečka zveza je imela svoj 4. redni občni zbor 29. decembra ltMO. Udeležba na njem je bila prav razveseljiva. Pred pričetkom občnega zliora sta cerkvena pevska zbora iz Uvsiš in Dobrave ie|K> zapela »Kmečko himno«. Pred prehodom na dnevni red se je načelnik spomnil v lepili besedah (io-kojnoga dr. Aut. Korošca. Sledilo je poročilo načelnika o delu Kmečke zveve ter predavanje 0 umetnih gnojilih. Na občnem zboru se je poleg drugega sklenilo, da naj se vrše redni mesečni članski sestanki Mladinska kmečka zveza naj so ustanovi še to zimo. V vzajemnem delu in v živi stanovski zavesti se bo izklesala boljša bodočno3t kmečkemu stanu. St. Peter pri Norem mestu. Umrli so: v 7.dinji vasi pcs?4lnik Franc Lužar in Marija Papež ter 80 letni Franc Ljubi. V nedeljo, 5. januarja smo ob obilni udeležili pokopali 45 letno mater Ano (io. rene iz Mačkovca, katero je jetika spravila v pre-zgodnji grob. 7,a njo žaluje Šest nedoraslih otrok. . Pred tremi leti ji !e umrl mož, sedaj je Sla Se žena za njim. Svetila jim večna luči — V noči oa negotovost. kaj bo v bodoče. Verjotno je razlog tudi v tem, da se ne skrbi dovolj za potrebno statistiko o pridelkih, o potrošnji in o izvozu. Saj čitamo v časopisih večkrat o silno velikem pridelku, o več tisočih vagonov, ki se izvozijo. Včasih pa čitamo, da se žito k nam tudi uvaža. Vsekakor si lahko mislimo, da ni točnosti. Ce naj omenimo najprej poljske pridelke, vemo, da je za nas najvažnejša koruza in pšenica. Tega še največ pridelamo, dasi se še spominjamo, kake težave so bile z izvozom in kako je država skušala to uravn»ti. Letošnji pridelek pšenice je znašal po uradnih cenitvah 12.2 milijona stotov in do 56 milijonov stolov koruze. Nekateri so cenili manj koruze. Ako primerjamo te številke s cenitvami iz prejšnjih let. je letošnji pridelek pšenice slab. Saj se je leta 1936 pridelalo 29.2 milij. «to-tov in leta 1938 pa 30.3 milij. stotov pSenice. Na 1 ha se je pridelalo leta l!>3tt: 13.2 stota, 1. 1938: 17.9, a letos le 6.6 stotov. Čeprav niso te Številke povsem točne, uvidi lahko vsak veliko razliko. Potrošnja pšenice za domačo potrebo se ceni na 19 milijonov stotov in sicer za hrano 14.5 ter za setev 4.5 milijonov stotov. Vsak si lahko izračuna koliko smemo letos izvažati in kako naj krijemo primanjkljaj. Zato je prav umesten sklep, da so mora pšenična moka mešati h koruzno. Nekoliko drugačen je položaj s koruzo. I.e. toSnji pridelek se smatra za l>oljši od prejšnjih let. Saj smo preje malokdaj dosegii vsoto 5« milijonov stotov. Potrošnja za domače potrebe se ceni nad 23 milij. stotov za prehrano in do tO milij. zi f krmljenje živali t.»r 1.5 milij. za setev. Čeprav so te Številke le približne, vidimo, da imamo nekaj presežka, če nadomestimo izpad pSenice s koruzo. Ako se ti vhodi zapro s kavčukom obloženimi za klopci, so hermetično zaprti, da ne more skozi nje niti kaplja vode, čeprav aparat plove pod vckIo. Motorja, ki je temu aparatu dajal tako iz-reono brzino, nisem mogel videti, tudi mi ni bilo možno ugotoviti ali deluje na vijak ali na turbino. Pač pa sera dognal, da strojev ne goni ne para ne bencin, temveč elektrika, ki je bila na brodu zbrana v ogromni napetosti. Pa se je spet odprlo novo vprašanje: odkod elektriciteta? Ali iz galvanskih baterij, ali iz akumulatorjev? Toda kje se polnijo baterije in akumulatorji? Kje je delavnica, ki je vse to zgradila? Ali se vsa ta ogromna sila črpa na dosedaj nepoznan način naravnost iz zraka ali vode? Naravno, da me je oó' sile žgala radovednost, bom Ii ob tej priliki mogel razjasniti vse te skrivnosti. .. p°tem P« 'em spet mislil na svoje tovariše, ki so ostali tam na obali erijskega jezera. Ali so si mogli misliti, da so me sprejeli na t-punanto, potem ko so videli, kako me je sidro potegnilo v jezero? Gotovo ne! Nedvomno je gospod upravnik že prejel iz Toleda brzo-jav o moji smrti. Kdo le si bo sedaj še drznil spustiti se v boj z »gospodarjem sveta«? Take in enake misli so se mi podile po kapVi1t'a„me0teln k° ^ Čaka1, da se Prikaže Toda njega ni hilol Lačen sem postal; na srečo se je vprašanje moje prehrane na brodu kmalu rešilo. ,jT?.k na .krmi' ki i«5 Zginil v notra-la«Je3 se Je ravno vrnil. Brez v»*ke be- sedice postavi pred me različne jedi in se takoj spet vrne na svoje mesto. Zajtrk, kateremu vsa čast, je obstajal ii mesnih konzerv, posušenih rib, prepečenca in steklenice tako močnega vina, da sem ga mera! mešati z vodo. Ker iz ljudi ni bilo spraviti nobene besede, sem se spet vdal razmišljanju. Le kako se ho končala ta moja pustolovščina? Bom li kdaj videl tega kapitana in ali mi bo vrnil svobooo? Morda pa mi uspe, da jo dosežem proti njegovi volji.,. Vse bo pač odvisno od okoliščin. Nisem se pa tudi mogel — kako, da ne bi priznal — na noben način sprijazniti z mislijo, da bi pobsgnil prej, preden bi dognal skrivnost Bpuvant«. Okrog dveh {»opoldne se zafnje lahek ropot, zaklopec na zadnjem delu ladje se oc.pre in na palubo stopi oseba, katero sem tako željno hotel spoznati. Ta mi je prav tako malo pažnje posvečal, kot njegova pomogača. Ne da bi se name ozrl, je šel h krmarju in se tam vsedel. Po nekaj besedah, katere sta s pritajenim glasom izmenjala, je krmar odšel v oddelek za stroje. Kapitan pogleda okrog po obzorju, se ozre na kompas in spremeni nekoliko smer ladje-tudi brzina Epu v an te se je med tem časom zvišala. Zoel se je nekaj nad 50 lei star, srednje velik močnih pleč. velike glave, na kratko ostrižen. Brk ni nosil, le gosto brado na pod-bradku po ameriški navadi. Roke in noge so mu bile zelo mišičaste, čeljusti krepko razvite, prsa široka in kar je najizrazitejši znak močne volje — mišice obrvi in čela »o mu bile stalno napete. Kot ajegova pomagača je tudi on nosil navadno mornarsko obleko s plaščem od povoščenega platna in na glavi čepico brez zaslona. Uprl sem vanj oči. Zdelo se je, da ni v. mali; nil pogleda, le čudno ravnodušje je kazal, ko* d? nima tujca na broou. Ali naj še dodam, da je bil kapitan Epu-vante eden izmed tiste dvojice, ki je Spioni-rala v VVašingtonu pred mojim stanovanjem. Ker sem ga jaz spoznal, je moral gotovo tudi on prepoznati nadinšpektorja Stroka, kateremu je bila poverjena naloga, da prodre v Orlovsko gnezdo. Ce sta njegova pomagača tako zelo ne-vljuona, da mi ne privoščita niti besedice, bo morda on na moja vprašanja raje odgovarjal. Oba sva se pač posluževala istega jezika in še prisegel bi, da je moral biti Amerikaner Dvignem se in grem povsem hladnokrvno k njemu ter se preti njim ustavim. On upro kot plamen ostri pogled naravnost v mene. »Ste li vi kapitan?« vprašam. Nobenega odgovora. »Ta ladja.,, je gotovo Epuvanta.c Molk. Zdaj stopim bliže k njemu, boleč ga zgrabiti za roko... Toda on me odrine, ne sicer nasilno, toda s kretnjo, ki je kazala nenavadno moč. Še enkrat se mu približam. »Kaj nameravate z menoj?« vprašam z nekoliko kcepkejšim poudarkom, Krompir Slabi časi ln prav nič rožnati pogledi v bodočnost nas silijo, da omejimo svoje potrebe. Vedno višja draginja nam to veleva pri prehrani. Radi nesorazmerja med dohodki in izdatki prihajata do veljave koruza in krompir. Pa da bi bilo vsaj tega dovolj za vse prebivalstvo. Krompir je živež revnejših ljudi, a poznajo ga tudi bogati, nihče ga ne ceni visoko. Svojo pravo vrednost pokaže krompir le v stiskah. Krompirju moramo biti vsaj hvaležni! Ree je, da sestoji krompir tri četrtine iz vode, a vendar ima eno četrtino hranilnih snovi predvsem škroba. Torej še vedno dovolj, če pomislimo na bogati pridelek v primeri z Žitom. Prvotna domovina krompirja je severni del Južne Amerike in Mehika, kjer ga dandanes skoraj ne poznajo več. Tudi Severna Amerika ni dosti na boljšem, saj pridela komaj eno desetino svetovnega pridelka. Prava domovina krompirja je sedaj Evropa, kjer so ga spoznali pred okrog 200 leti. Povod za to poznanje so bile slabe letine. Najbolj razširjen je dandanes v Severni Evropi, zlasti v Nemčiji, kjer so ga pred svetovno vojno pridelali 31 odstotkov svetovnega pridelka, to je 89 milijonov ton. Razširjen je v Poljski in Rusiji, a pozna ga vsaka evropska država. Kdaj je prišel krompir v Evropo, se točno ne ve. Smatra se, da šele v drugi polovici 16. stoletja. Pripeljali so ga mornarji deloma kot seme deloma kot krompir. V Evropi so ga vzgojili najprej v Angliji in Španiji. Seveda je dalj časa životaril kot lepa evetlsia. Iz Španije je prišel v Italijo, od koder ga je papežev poslanik prinesel v Belgijo in nato v Nemtìjà Zanimivo je, da so preyzeli propagando za razširjenje krompirja knezi in kralji, kar bi se nam zdelo Čudno. Pomisliti je pač treba, da se nobena novotarija takoj ne udomači. Tudi tedanji način obdelovanja zemlje, ko kmetje še niso bili njeni lastniki, nam to pojasni. Zato je moral n. pr. pruski kralj siliti kmete, da so pričeli saditi krompir. Ko pa je kmalu nato nastalo veliko pomanjkanja radi slabih letin, so se kmetje spo-prijaznili z njim. Krompir se dandanes uporablja kot ljudska hrana, za krmljenje živine, za pridobivanje škroba in izdelavo špirita. Ako pa bodo nastopili težki časi, bomo spoznali vsi, da je krompir velik prijatelj človeštva. «»MHM Kje dobite Slovencev koledar? okoll*)hIOTCOeeT koIed*r* doblt« v naslednjih postnih Gornja Lendava: g. Alojzij Kočar, Gor. Lendava 58. Sv. Lenart pri Veliki Nedelji: iupni urad 8v. Lenart. St. Lenart v Slov. gor.: g. Ivan Vodeb, kaplan, Se Lenart v Slov. goricah. Letu« pri Celju: župnl urad Braslovče. Llbellče, KoroSko: župni urad Libeliče. LtnibuS pri Mariboru: t. g. Bruciò Andrej, iunuik. LimbuS, Lode pri Poljanah: župnl urad Loče. Lnèe pri Ljubnem: župni urad Lude Mačkove!: t. g. Janko Bajek, i upnik, Perovce, p. Mač- kovcl. Martjanel: Katoliški iupnl urad Martjanel. Majiperg: g. Franc Murko, kaplan, MajSperg. Marenberg: dekanijski urad Marenberg, Marija Snežna: iupni nrad Marija Snežna. Murska Sobota: g. Matija Kons, kaplan, Mur. Sobota. Sv. Marjeta ob Pesnici: župnl urad 8v. Marjeta ob Pesnici. M eia eb Dravi: t. g. Vinko Pivec, iupnik. St. Jani, p. Meta. St. Miklavž prt Ormolo: župni urad 8v. Mlklavi MlBlInje: g. Frido Plevntk, Kozjek 97, p. Mislinje. Mojstrana na Gorenjskem: iupni nrad Dovje, p. Mojstrana. Gornji Mozel prt Kočevju: g. Sebasti Jan Pasterks, Mo-zelj 19. Muljava na Dolenjskem: župnl nrad Muljava. Hata aa Štajerskem: è.«. Jakob Breznik, iupnik. Mita. NemSka Loka pri KoMvJo: iupni nrad Kemika Loka. Not* eerkCT pri Celja: iupni nrad Nova cerkev. Ortenek: inpnl nrad Velika Poljane, p. Ortenek. Ormož: iupnl urad Ormož. Osllnlea: g. Viktor Ožuru, trgoTso, p. Osilnica. PetroTel: iupni urad Petrove! Nova vas pri Rakeku: Konzuuino druitvo t Not! Tast pri Rakeku. Rsnkovcl: Gasilska četa v Bankovcih Kogaievcl: iupni urad ItogaSevci Sv. Peter pod Sv. corami: iupni urad pri St. Petra pod Sv, gorami. St. Peter pr! Novem mestu: g. Peter Selak. Grič i. « _P-. 8v- ' e'" Pri Novem mestu. 8T- ^.WnEMai™'"1' IUPni "™d Pr' 8V- P««™ PllitanJ: iupni urad v PllStanju. P." Sevnici: iupni urad v Planini pri Sevnici, n ,,, župni urad v Podčetrtku. Poljčane: g. Ludvik Cuk. Organist, Poljčane Ponikve pri Trebnjem: gdč. Rezka Zupančič, trgovska pomočnica, Grm 14. p. Ponikve * a !fIrA.nSir ®.! g' Lt°I)old Campa, kaplan, n. Kaka. ^«ikT ÄV.^ Kajžer maljSi. tfateče ' Juvano'M »• P"«*« Rožni dol pri Semiču: g. Vladimir Marolt, ief stantoa _ „"» Postaji v Rožnem dolu. »«amo» luDnf:oLlu n.J\''iUt-c,r,r; » meS- blagom, Semič. Borica P" Sorle*: 4u»ni "rad v Davčl, p. «upnl okolIS Sorlea: žnpni urad 8orlca. Stahovica: župni urad Stranje, p. Stahovica. ;,ar7°!,Parr! IT^VoJJiT ŽaVbi- taad- Stopiče: iupni urad v Stopičah. S .rÄ,»,£f ,¥,"nJ?: S06«11' kaplan, StražlSie. Suhor pri Metliki: župni urad Suhor. Martin BaboSek, n. postaji v Salovcih. Skocjan pri Mokronogu: župnl urad v Skocjanu. Nmarjeta na Dol.: župnl urad v Smarjeti na Dol. store pri Celju: v podružnici «Slovenca, v Celju. «ti* . prl Črnomlju: župni urad v Vlnufcprl Črnomlju. VISnJa gora: iupni urad v Viänji gori* /.agradec „a Dol.: župni urad v Zagradcu na Dol. Zreče: župni urad Zreče. Zagreb: g Edvard Stok, uslužbenec drž. žel., Kolodvor- ska knj.garna na postaji Zagreb Sava. Beograd: v Jugoslovanski knjigarni — filiala Beograd, Kronska ulica 29, Beograd. - V tej knjigarni sé dob! »Slovenčev koledar) tudi t prodajo. . Z« Postne okolISe Iz Maribora, Celja, NoTeea mesta, Ptuja, Jesenic, Trbovelj In Kranja naročniki »81o-im , 1 koledarja, pa ne glede all sc koledar naro-«lil pri naSIh podružnicah ali pa direktno pri nas, dobijo koledar t podružnicah .Slovenca« t zgoraj omenjenih postnih okoliših. Koledar dvignite čimprej Odkod kokoif Kokoši so, kakor znano, prvotno tropske ptice. Izvirajo menda iz Indije. šele v 1. stoletju po našem štetju so prille v Evropo. V starem Rimu «o jih spočetka smatrali za izredno dragocenost; le naj-imovitejii Rimljani so si jih lahko privoščili. Rimski svečeniki so imeli navado, da «o iz nočna, kako so kokoii pobirale eros, prerokovali bodočnost Rabljeva roka Angleiko «pisal ] Fletcher Ray. Poslovenil Frane Poljanec. »Ej!« je rekel Varua, »to je bil tisti, h kateremu je stotnik Markus SeJctindus (ti ga poznaš, Scipio, saj si pod njim slnžil) poslal suž-»ja in aiu ukazal, nai zdravnik ozdravi njegovega služabnika ljubljenca, ki je ležal na anirt bólen.« »Vsi bogovi!« je rekel Probus, »to mora bhi tiati čarovnik, ki je bdi aa svatbi v Kam. Siiial sem 0 njem; tudi to, kako ao se vinski mehovi spraznili (ti so bili po mojem »rcul) pa pravijo, da je vzel vodo »n jo spremenil v vino; m — pri vseh bogovih! — jaz J» hotel, da bi tega čarovnika imeli tu, zakaj vodo imamo t izobilju, vina pa presneto malo!« Zakrohotali smo se nad tem in Kvintus je na vse to privlekel meh vina, odložili smo orod-Je in postali dobre volje. Ko smo ga izpraznili, ga je Hamon • napolnil iz vodnjaka in Kar zapovrstjo smo prosili bogove, naj nani vzbude takega drugega preroka, da se nam bo voda •preminjala t vino. In to je bilo, se mi zdi, prvikrat, da sem morda slišal o Galilejcu. Pili «no do petelinjega petja, pa se nam ie tisto noč pijanega norčevanja kaj malo sanjalo, kako se bo usoda tega Galilejca prepletia z našo usodo. i, poglavje. " Veliko zunanjih ljudi je imelo navado obi-iz delavnice. Pogosto smo v dnevni ročmi sedeli in pijačili a vinom. Ta ča« imo Izmenjali čenče ia pretorija« in trga, * Taborišče rimskih vojakov, prostor okoli «anovanja cesarske*» namestnika. a la sin Poglavitni med njimi je bil neki BartJmej, ki je bil slep iz materinega telesa. Navadno je prosil miloščine pri tempeljskih vratih. Rufus fa je videl v rokah nekega farizeja, kako g ie mučil, pa ga je iz vsega srca branil. Ni kar je tisti Bartimej Rufa ljubil kakor sii očeta. In Rufus, dasi ponosen, ni malo cenil slepčevepa znanja in mu je zdaj pa zdaj dal del svojih živežnih obrokov ali mu vrgel kak denar.1 Tako je bilo, da kadar smo slišali po tlaku tavajočo palico, smo vedeli, da se bliža Bartimej. In čutno je bilo, da je ob njegovem bli-žanju bilo vedno veliko prhutanja peroti krog njega; tiči so namreč Bartimeja ljubili, kakor so ga tudi otročiči. In zdaj je bilo tako, da kadar je bil pri meni moj sin Hermas, mu je srce od veselja hitreje bilo, ko je prihajal slepi mož. In glej, rad ga ie izprevajal po delavnici, mu vodil roko preko stenolomov, prtljažnih in bojnih vozov, ki so liam jih poslali v popravilo. Nato «i ie Hermas nadel čefado, oklep in meč, kar mu je vse naredil Rufus. In z zavihtenim mečem je izgovarjal poveljniške besede, kar me je na vso moč veselilo, saj sem bil na dečka ponosen in želel sem, da naj bi nekega dne sam voci I moštvo v boj. Drag je bil tudi srcu Rufa in Kvinta, ker sta otroke ljubila Nato sta se z otrokom igrala in se smejala njegovim zvijačam in bistrim besedam. Dasi je namreč komaj dosegel svoje deveto leto, je imel jeziček že «ribčem. Vse moštvo posadke mu je bilo zelo naklonjeno. In tako se je primerilo, da nas jih je sčasoma mnogo obiskovalo. In med to množico so bili taki, ki so prihajali k nam iz ba- 1 Rimski o' e n a r (denarius) je bil srebrna desetica (10 asov) naših 10 do 12 din; tudi ime našega dinarja izhaja od te iatipska be- sede: dinar torej pomeni: desetico. zarjev; im tako je bilo, da fe marsikdo prinesel novic o tem Galilejcu; m pravil o njem, da je njegovo ime na vseh ustnicah kakor o človeku, ki mogočne reči dela v Galileji. In še več so pravili nekateri, da nekega dne pride prav v Jeruzalem. Med njimi so bili taki, ki so v spominu nosili dni, ko so ga s svojimi očmi gledali po mestnih ulicah. In nekateri so pravili, kako so bili varuhi templia zoper njega polni divje jeze. Ej! in da so celo mnogo učenih pismarjev in farizejev poslali, da ga ujamejo v besedi, in še več: nikaka skrivnost ni bila, da so v svojih srcih sklenili, da roke nanj poVože. »Zdaj pa še kakega čarovnika,» je Probua čvekal nekega dne, ko mu Je bik» govorjačenja v delavnici le preveč. »Pri Jupitru! ali ste ljudje obnoreli, da poslušate čvekanje teh lenuhov? Ali je bil do zdaj kdo, ki bi z dotikom mogel ozdraviti gobavca, ali dati slepcu, oa bi spregledal? Ali ne boste prihodnjič rekli; da je naredil, da so mrtvi izprehodili? Ali ni dovolj nepotrebno, da morate pridodajati lažnive in prazne bedarije?« In ker je malo pregloboko pogledal v vrč, je začel kleti in nas vse zmerjati. »Poslušaj me. Probus, osel, kakršen si, ušesa si zamaši, če nič teh reči nočeš slišati; pojdi odtod in si poglej obraz v čistem potoku, pSotem se bodo tvoja smrdljiva usta gotovo nehala kaditi.« Tako sem rekel, ne kakor da bi si z delovanjem tega Nazarečana pridn glavo ubijal; toda jezilo me je Probovo pijano brbljanje. Nato mu ie vino stopilo' v glavo in naredil je, kakor da hoče potegniti meč; pa sem ga zgrabil za roko in z zvijačo, ki sem se je naučil od starega mečevalva Kaska, sem ga položil na hrbet; zakaj sramotenja nisem prenesel od nÌk°Vstal je počasi — morebiti se je spomnil zadnje praske, ki »Va i« imela, čemerno nada- #4*1« iuwhlwnc •v ^-V 1\ "«Ht v <*! ar " «■«-»• •s »••••'■»• j»"»"1 i""1"' ' " u» 1 '"""T,1 t^jTErJsrsr ' »''-,"»• ' » ,,.4-m.t V" ' «7TL. i ***** - i «»«■•'»' - .. " „. _ «.i „»..«Invaili.» l-.l. K.««at T !(««•*■ ««"V? i,__, » .« J-ln-iu. »t ""l"',11 * " —^ • f. rt- -, , ». * „»..->. J»''«.- HM» " "" - !•»»•' I'-J»» - —» " . -rt U». !•■ «I»«» Will _ « li«»'v«-. v*n*im - T.» 1 i^ti TTT««u owmiTltfr I _ l»t v.»«. rjf Ifui» ?tmw.i - I ■*«»»»««. ... - »... „t -1. " »« trnu. - » • . . ....... > -imer «i.«»«» • ,-», ;. ««IHM-- T.UTT» l>«rv:Hi , K «ilrnB • f _____ ______ M J«» M" i-,.«...».,. .r "YI'T. < *' -«■>■ ' " Va»»««sli T*- • '•»i"»' . . . ». « »»o-p**-» }:unia* >**' . I»»«'" J»*« M *•»"» r v. ' -"n.. t"-i -..—.V, Tf " s—r- T»-. - Ttrw P K*»»- M' 1 ---.-V V«!»*«!. I T»t tettl-1. VT .1 e : m « t I • ^ —in»,!» i Iut'w -ir v ku «t kitu« srr- bc . ---- ' «•• ; »T - ~ ^ t. r*»' ; i.. 'vtom ™ -—•H --..^A. g — Tli' ; ■ »Jt ------ T^ipti^ ,m "'"•»i - - 'nmz—WWII' ~ »Trt' m Ut* i-fc. ' * ® T T.' Mute » fMiiB -«èva. •»=» « ^ iir.sa .»s» r»r !«c. iu» Bi K «.?.=** nm» fatrtw i». «.»■»>■ «'■>•' - fc<««h« vrnerr ««tev % in. at - mkm> tf- «uii .'"nvvr ». "nnut?* f»n««we Um««» »r IM>' sr^jtr» «o l» b Ti unnuru. « ' i*virtt> "im» !■*•' • «i ir? t>' nit - «' .' >-i(llj< J r-entB -»»»Aj cnuo • i—i i I i v TCt<» r.1 i-.'Tj-fcJr «»»-.ffa i: r win» «tOO^- »,,|„ll » »i.y»»«»-'. V" T» i««"»» fcr «^ .,»11 Muy"' » ..Jt« n j ...III «.—••<■• ' v ■ Wfc^'H u 1 n .»mi t-1»-- " * v ^«Iä-'IiwiJi yr«trnu1 • ti allibi» t*«»» " »•" ■* ««rt«:!««» lu c>> jlliivi r t».u*. "-aju■,, |>r». V.»T« V'»"-. • |>IIMIW »-.j*' . «1.1 » ar f.-na n > r ii UliB- i'*'!' b-kfi .rym aim Z''t >/»»»•-«"«■ »i » - oiwit i«n -v'fl» »trv-UH* -itmu. • f*!i.tm m ««««<•( * n Oit m irJumm r.«»-» » V^ttiln « ^ « -rmarii •»•i«*nnr|«ill -l'm «iita-j l.r t«—* ; ■ • •»^•a» «■" h . gwia.i «mi* » »»«m/v fi» >1— m y ^.Ijlll' irft * 1 lniiwtrv ut"* '»■■••ITO *iwm i'«n. Harir u>»"mr* » U m»»'• r*»->nju.t- ' mh» ir ,i». « vii*n. i 1.n* " H «trw*#rrr xwertwiiii • tu l.w—ti if-rrwitm« wwt» wÌ*-zm> h.,...^ MOT • W 'in 1 latllKMLJ» fJTl«*Vt» B * • If»,,. ^ H »nuii-* " iw™ l^ifran^njt laatu • T.._ «n f H» ilrr«««. ■wni.-y. i -TW.t»» TO'» ' wrtina Tir* Tür t b—ni». Ii »iriTar"» UM «Et fflaeu nn ® t^alanr.',-. . x (uirrtcm - ■ area tt~tni* iIk"auieni CrillHi; Sur H»«!»» •ime se. " -tirata»»1. 1~r»v»ei»i tmjk-r s armiiTT • asciaeiou ss " '- m r-ui i»- umerrnauTn vn » c^ii-iui naai. » imi:». 4L a xju**a. alaste «trrae * «cu TUO. aau « * • «a^irn » i ac> et ^u. * «a ( ItA1 wimn il- UT»- — .1 iatT Mi. W «iWI — mf Ti t-rr.- «. «) « «»' or»»«. t -^T -n, 'Mm: r i. ». TT. 1 "Tirwt^C H. IliiWl ti. Itti«. I: u " *■• mimim vi s— «Mrtt » "WH'IW. ». T*(t HI I mi- •»Fiv—fn i T—ilp«', TtrtTi *r rf BltWllit «i T -n,.!». I tW>l." TT- -i«»' DI FUI- «m K- n>»r-|rT tt f»«^, «i -TT—.--V . * < 1 T '"V' ac^wT* »K., > "-!«>- nkt iml« Vor- -^BV TT-t »CT, m -i. * »i«- «> n iw^-f «Ti.iTfr 1M-f». ti «mil »*t twttt-i! m ti ütt*t -jwn. i- «VT»5, -«r-Si, «i - —^ rri'Bfci. i- ci-ti» : «i,- »»n iimiH »»ii n-».. Ii nnr~> kj TT-^T , NrrnF-fti s • T,.,»,., —»uo- T-. * t> , rfTT.^TO»^^. v Sjfcj, •vv *ee*n.', ~ t t -t, .4,. » -r«». t- M.,^. .„„ , o" -irr T! — y «»^«t^i,. »gia—i ^ 'r***,> ' ^ T- m, t«, Iv«. »•tfl )- —->•»» T- lOiaailfctl. »B» K -«rrftt ..k« »•• T«-» »j T— »r» ««»»«i ti- i- it m>nr*n »"»!*.■ <4 «i wami ^ot Tf «m »j Trn f— iHsr; vi««; t. «mir tiw„ »«n nranm> ttt~ -m.tr^T». I «*». fiti m ■ ■». un- wtn- ««. i-»»>ttct v ««M i r»<" rob- i ni-ur»- •» iBBir «ti««'» * ti. rt-t r T-urtr ». nrlt.nu, i • i- rt-r* — «M»s. ne. arr«-!»»»: ml i t- WS rflčA t« *?nr i wirrv M«m< ume.' » T MMI, r!.,», irptr^- _ ' s' ' - « tt», trn,**!,- rt.rn> k- -.., - r. »Uihi ww, r,, w n v ***** * trn,. p«, 11 O«,,- P^T 0 B„v„ *mnme»L « r. rrtn.knK, n „,„ z "z'z: V t TiT-^A. 1 ' •ÄTl' -Win o. T- iw KV-KW«* • n4iti <**>" K —er-•nrril iWtrfr il wwii i i:* 4_ »u aieèii arti, i" JI TT*« «{; m. T t m«. «««»«i. H». »p T- FT» W *• "»WT. n t* -i "ii:; j. fw >rw«wi»«rwr. w. --W -n»»», . I nHmnttrr n r^T*- t- ®!TI»; A . f »J5M** «FT: ftf,,. »iwn*HD OB» *«onas W#re iwwmi-u. -—ti*'-ti' Wiir, r Ti« hi-trt»» x nu tlii : i« t .iittw», Mm a»rt arr «m i u:r\ » rrntti^ j «ms u Mae "»ep*. » « t t :iii iUn» v timi» »- Il xr-u: v» I.t skrur- u Mfftwt rac« • --s"» "Mir- & *MSv*a im im* a »» '»' «••>•■* »? -ae»- T »aiwaarw ■ » *M«f t. in 4, t «»ci .'i—tua» no» tir * «t *r laariiu «v * « "T'r-»i^i • I. nit> WH TfT.. •»■« *m>. ti-—i «la^à. «ma • trük «t»»*t il«Hr «a» «««il t »>m» a- « »r. .,,ii um a„ hrmsr' i. < f - ■»• rK « « M mi •»•»» V" «I yw. ♦» v- T« cjd, — * « *t «aal. IH 1IMW ar « «. «n, ■K t. «-.4T »f 4 .M« a, «vT^i, n4» IM I •»"•» i ». ; ^---if. ü. w I II II». * i «M. T...T* «w» ».-j. 4«k k + * r t^*. t,»». i»-»»ii|«iiv. «»T^,. WWMI «arrti » » w. ■ V m iSIv r « loj med slonom in tigrom Neki Anglež je potoval po Vzhodni Afriki in bil Ljajno prida divjega dvoboja, katerega opisuje tafle: Zasledovali s«no krdelo «Ionov in se jim konč-približali na «trel. Nenadno skoči na hrbet mlade-slona rumena mačka, slon zarjove od strahu, a er krvoločno zasadi svoje zobe r «Ionovo meso. [on skuSa zgrabiti veliko mačko z rilcMn, a ligrova ■pa ga spretno hitro odbija. Začne «e valjati po tiger skoči v stran, čaka, da slon spet vstane, u m vnovič kakor strela požene nanj Slon ae pri itTaini igri počaei približa bližnji reki in ko •« iger «pet znajde na «lonovem hrbtu, ie žival vrže vodo, pri «koku «prstno ulovi tigra t rilcem in ga tilči v vodi dotlej, da «e potopi. Ponosno odplava ton kot zmagovalec na drugi breg in izgine v gozdu. €wrozote ameriških pragozdov Na razmotrivanja nemškega generala Kundta, kam bi spravili vsaj milijon brezposelnih delavcev Ki tem je pomislil na prostrane prostore ob reki lazonki) |e odgovoril mehikanski list »ExceUior« led drugim sledeče: Pokrajina Amazonke je brez-ončna in z orjaškimi gozdovi pokrita. Prav za prav i to ena od zadnjih pokrajin sveta, katerih «e še .1 dotaknila človeška noga. Edini ljudje, ki so do-"lej prodrli v «ree velikeg« gozda in tam nekatere traja oplenili, ao takozvani Chicleros. To so če-tokrat evropski pustolovci, katerim je sodišče še lolfeto težke kazni. Premnogokrat »o to iz Guyane «begli kaznjenci, ki ao se v divjini čutili vame. Toda koliko volje in kaóne moči je treba, da zmaga Jovek strahotno podnebje in domačine. Zakonoda-ec v prašumah Amazonke je samokres. Priseljenci rokodelci polegajo prečestokrat pijani in od ki-..a oslabljeni na svojfli »njivah« «redi močvirij, «e lijo na žgočem soncu. Od časa do časa pa oprav-jo kak posel skupno e domačini. Gorje pa doma-ju, ki je bil obtožen tatvne. Najprej ga izbičajo, »to pa ga vržejo v močvirje, kamor prileti takoj silijardni roj komarjev, ki mu sesajo kri pri žrvem |hč1?su. Kolonisti «e morajo torej neusmiljeno boriti »moti «ovražoi naravi in proti številnim nevarnostim sftropičnega pragozda. Zveri teh prašum »o pa še jnevarnejše zlo teh krajev. Jaguar in puma sta ■ah domačinov. Se strašnejši pa so vampirji, tacitele, pijavke, kobilice in «milic«. In če s« po-vijo armade termitov pred temi masami, gozd se razni, pa tudi človek s« umika na varno, Zakaj ogronme mravlje bi se vrgle nanj in ga tekom i« ure do kosti oglodale. Končno preži nepresta-mrelica na «voje prebivalce. Kolonisti bi se pač /ali ustaviti najprej v manj nevarnih pokrajinah, ito pa bi prodirali Korak «a korakom v močvare. bi se jim končno le potrečilo premagati naravo, bila njihov« nagrada neprecenljive vrednosti... Vultaj tako, tam drugače... Pri na« ari bolj nečastne stvari kot pljunek. V riki pa j« vse kaj drugega. Za črnca iz Gekoja nič bolj prijetnega, kot ravno pljunek. Koliko reč lahko odstrani in koliko blagoslova lahko m le mi «am ljubezniv pljunek I — Če srečam ga prijatelja, sem prepričan, da ca vedno raz- Pri kašlju REMEDIA QuajacoH SIRUP v temle originalnem zavoju DOBIVA SE V VSEH AFOTbKAH Glavno saRtonstvo za Slovenijo: APOTEKA BAHOVEC, LJUBLJANA ere $ a* rftrt-^nmo derem prijateljstvo, ki sem ga z njim sklenil, če «i ne opljuva prav dobro svoje roke, preden mi jo da v pozdrav. In ko odhaja, če se prav dobro opljuva v nedrij«, sem prepričan, da me zapušča e naj-iakrenejšimi voščili, ki jih more izraziti prijatelj. Tudi afriška mati v «vojih ljubeznivih odnoša-jih do svojega malega, vedno pljuje malemu v obraz. Naj navedem pripetljaj Iz misijonskega življenja v Keniji! Dejal je misijonar materi, ki je oa hrbtu nosila «vojega zamazanega otročička: »Kako lep j« tvoj otroki« On je mislil, da ji je s tem izkazal kdo-vekako vljudnost — medtem ko bi bilo bolje, da ji ne bi nič rekel. Ženska se je tako razburila in rawajala, da jo je bilo kar groza gledati. — Misijonar je bil močno osupel, in da jo pomiri, jo je hotel prepričati ter ji povedati, da se morda nI prej prav izraziL Dejal je: da je njen otrok krasen, lep dečko itd. Tem slabše I Kletev ženske je postajala vedno glasnejša, tako da je v strahu prihitel en ka-tehist, radoveden, kaj neki je. Takoj je zaslutil, kaj je povzročilo prepir. Prepričeval je žensko, da «o navade belih Evropejcev drugačne kot pa črncev; da beli, ko hočejo pohvaliti otroka, rečejo, da j« lep dečko. Meteorji prilete na zemljo s strašno silo Meteorji (podneboiki) padejo na zemljo navadno a tako «ilo, da «« zalijejo globoko vanjo. Pri tem nastanejo žrela, obdana okoli in okoli z izrazito prstjo in kamenjem v obliki nasipov in podobna orjaškim žrelom. Najbolj znano je meteorjevo žrelo v Arizoni v Ameriki. Premer žrela znaša 4000 čevljev, globina pa čez 500 čevljev. Nasip okoli žrela je ocenjen na približno 4000 ton. Zemljrslovec Gilbert je 1. 1892. raziskoval nastanek tega žrela in j« mislil, da je to ostanek starega ugaslega ognjenika. Sele zemljeslo-vec Barringer je dognal, da je to meteorjevo žrelo. Američani so poskušali priti do meteorja. Vrtali so 1000 čevljev globoko, da bi prišli do njega. Ko pa •o -m ogromnimi napori in stroški dokopali do meteorja, je rov zalila voda. Zanimivo je vprašanje starosti tega meteorja Ker raste v neposredni bližini lorpedni «ola je spustil torpedo proti lovraial ladji drevo, ki šteje 700 let, menijo, da je meteor že precej star. Nekateri cenijo njegovo starost na 5000 let. Sami 'Indijanci pripovedujejo v «vojih pripovedkah, da «e je tu razodel njihov bog med bliskom in gromom. Angleški znanstveniki «o odkrili v južooarabski puščavi Rub al Khaliju skupino takih žrel. Pri tem je zanimivo, da so jim to odkritje omogočile pripovedke tamkajšnjih beduinov. Znana so tudi taka žrela v Sibiriji, kjer je padel na zemljo I. 1908 ogromen meteor. Padec so čutili 500 milj daleč na okrog. Gozdovi tam okoli «o bili uničeni v ogromni razdalji, takšen je bil zračni pritisk. Pri tej silni nesreči je poginilo 2000 severnih jelenov. Sele leta 1928. so raziskali ta žrela. Našit so jih do 200 s premeri 30 do 50 čevljev. Sodijo, da je tu motal padati neke vrste meteoreki dež. Učenjaki pravijo, da !ma podobna žrela tudi mesec. Nekateri mislijo, da 6o to meteorska irela, ve« čina znanstvenikov pa meni, da so ognjeniška. Še mnogo zanimivega Sloni so napadli vlak. V afriški državi Ugandi je bil otvorjen promet na novi železniški progi, ki bo jo zgradili z velikimi težavami in ovirami. Ob otvoritvi pa so prvi potniki doživeli neprijetno presenečenje. Vlak je vozit s polno paro, ko je naenkrat obstal. Na progi Je bila zbrana čreda slonov, ki se kljub strelom ni hotela umakniti, marveč se je postavila v bran. Lokomotiva je začela puhati oblake pare, sloni pa so dvignili rilce in postali divji. Vlak je moral s potniki nazaj in nato je privozil nov vlak s policisti in strojnicami ter ukrotil uporno čredo slonov. Katera ptiea leti najhitreje? Ne »kralj ptičjega kraljestva« orel, kakor se sploèuo misli. Tudi brza lastavica ni najhitrejša ptica, dasi Je občudujemo pri njenem brzem letu. Dognano je, da dosežeta orel in lastavica samo 45 km na uro. Hitrejši Je golob z 72 km, tudi navidez okorna jere-biea doseže do 70 km na uro. Celo sokol, ki doseže na uro do 95 km. niti najhitrejši. Najhitrejša je namreč — raca, ki doseže največjo brzino do 135 km, na daljših poletih pa povprečno 122 km. TJre »•» padale ispod neba. V nekem švicarskem mestu so ljudje začudeni postajali in strmeli nad čudnim dežjem. Nad njimi je brnelo par letal, ki so metala ure med številne pasante. Ti so jih seveda pobirali in začudeni opažali, da 6e mali Btrojčki kljub padcu niso pokvarili in so šle ure veselo naprej. Začeli so se seveda takoj zanimati za znamko izbornih ur in tako prišli stvari do dna. Znana tovarna ur je s pomočjo letal in čudnega dežja dokazala kakovost svojih izdelkov. Firma dobiva odslej prav številna naročila. REDILO U SVINJE Tisočkrat preizkušeni prašek za svinje, ki vsebuje tudi ribjo moko, naglo redi Vaše svinje in jih dela odporne proti boleznim. 1 paket 8 din, 1 ka 25 din, po poŠti s pov-zejtem 15, oz. 85 din. Dobi se v lakiral pri „Zmmm" Maribor. SMpuki «L« ------F" .tinum.TTmc dne 15 juuuarj» 1W 8Un . E. Oh pnihrliU tacah i n«'la (rrnpodt Benho Prane«, eestarja v p ,,„t,m Vi„n t «,. hin 1 MKlntlt: liral v tolatbo Ir nomo!vZ-Z. V ilnnwèem» »up.,.ku f .'«""••I" n» wur»™ .«mlintnn. -„-urloni ti, 7.n»e Ä^uHIiU «trvlli, .nremll m. »J«r.T. jhusmu. i»l. «tre,, rahvalo i» Bo, piate "•». V Trtitèu )an«»ria W*1 Zalnjot* »trottai ■««'"••»' Haiti'vai drtavei vai» dok- «ihtevj, izbrano prohmno Öt »te v dvomil, iL oklevati ka b; vre t. ziiitrk nreko dnevu ai rveèer. poskusite venda- nr- lahk"» nretMviiiv »RMONA» rve.tiièni fc, To n rrmk ča. temvei pravi rvetličn ia. k rnskepa * vsakeir oziru ntdkrUJuit: Tod: «""< prav »rmova rvetlién čn v originalni!, panfili lekarn; H: lUMvw v Liublian. Itoti «e pf»- •rate «vat kmeukir MUftet pri Sstte., vs»k-o f tu*». eosmvtarakim ooslopi. pozrtov, njivam n. travnik, «e trs >4.1 IMi «i '«i. »ti »r: •tr IMMlfW-l < V,»01 f»r. T'Tl. nnsestVu k RWätO! te 'Hl narre,, ve een.iflno nji 253.07h dm iii znasii na-mani* pomirtei 173.814 dni drupe posestvo. sesto io*" i? 24 nemo. ie rwiieno n.-> 63.42(1 din naimaniši nonude; T.nnfn 4Ì» du - T'otìrohneita noiasnila r»r okraineni aodiSči \ Višnn poti al: nt t odvei niSk msarn: dr fcitki v Liublian. rra»» teMka d rtu Ti. V tihelsken: gorovju živ nlemt imlopoi Plemeni, vlada«) ient Takole onisuie Anpie. Gen*-.- svoj; doživljaje tod tem-«*■ vladaric» možu služabnik. Lo\ voln» it. kar ie sire- drupfk mr>5k- pose. opravljajo v plemeni, iene Možu streže«; ormravliav («diu. si navij« > otroc. Kraliiei Golopoi slov, ko! kruti viadane;. giMt voiski otMtoi sevedi te samit žensk vtnnark». dami. Nek prečustven dam te zlezli nekt muhi wv orratne rute ir dan« b; »( i bili kmal. on»=v«tili itprai j n munì storili ni bude-pa Tlsfrežliiv; kavaitr je muhe uie: tr k> j hote ubit. »Ai. nikar nhop» živalire n< uhiiaite. daitf io slup. di odpri okno tri ji de prostosi.c se ir- solzili dama Slusri. k; s« mi je videli stvar i «mejni, t, muhr. previdni vze med d vi prst» ir. stona z rie po.*»» p rot oknu. tu si jf nt ohrni! tri se rrnfta v ist dri. >Zaka nist» hoijepa hitia snrnvil v prostost?« Je vprašata dami. »Milostivk v prostost dežuie.< ti bi odgovor Izostali dopisi Litija. Tržišče, .lesemce. Vojnik W Si Vid pri SU®. t»v. Manata mi« Ytuja, Leatovei pri Krškem, Ad.«u& Buókt ti» De.. Vranja pet nad Kitmuiiiou. Auw Pn j Vrhnika KaloDje! Po nevšečni pomot, so dopm a. teti Kri.- , iev iaoBtaii že v zadnji Beviiki. pa " i opazili šele ot zaKiiuJiii te številke. Obiav-iten, tHKk. prihodnjič, v KoìiKor ie mi* stareii. Ilivovkfi. Imiieirec. peimkovec m n» mi nav pmemmi mV Mpravit». 1 steklfe- mcii naš. esenn m. naprave i. iitror slivovKe, hruievet. pelinKovet «i runu. stan» I>il )K' i»o«t Tli.: 4? —. steklenic p(> JK)št: Dir 78 — , 3 steklenic, po poi:. Din lOtr— 'ločni navodila ni vsak: steklenici »ratfaia tfrooento Žrtwnlt» «11 Mati oglasnik Ve«« d/vUut »mu» «1: ujt prator v«iJt u VUUJM' On 0—. hiKXHmiti] »dumoljiitjik pUiOtiiV on i ut »Aiiti'iui Hkt aupujeji. i.Oif UjUtt (AI'J «otóiut al: pivttajttit' KVojt priOeli.» ali iUt'jdfU jiwuo» untumi ttirriuix immuni. ko» ali ►«•.Buon« il urrobe l>ra»Bi s samim; Usti se je flosie imenovati rodhinii Klnnersley ni malen, ©toèst bitzt Frai-ciie t( i.eka stoleti sen s«, »t nam™ v tej rodbin rodii «am mošt. J'c pe: SU letil. Bt it-swta rodita prvu nčerki. kar te dalo povoc zi P redn. družinski, svečanos;. kater» m m udeiaiii. vs, Jtan: imenovan; rodtnn» M»r nj-.m j« dìk. Ka pet sdrsvnikoi n vet časaiikm Stan mat. je oc samepi; vesel ui nad jHjroflon prvi nčerice izjnibili Zi ver mmu; dar govor» n je oasie, vsi srečni m z irteli, mal» princezinjt. KÜÜjlMI » i Šivalni stroj Smpr e,uL,ut vu«l'.« II uiutui. iiiuOttU. — Mifc-reneiCevi, t Služkinj« Wff^j "reist»«eii rariita pra-rl „MsuZBiira{äe f*ri malih nrasifkii. nospesu» Kedir nrašei hitri rasi. kren Kost: m iifc varan raznit. ix* lezn. \ uči, prašič, tui se čudoviti nitrii redil», u a<-brir pretiaviiai». j'.adoetui» ie : zavite! zi ; prasiu ie-«tam : isv. fpoit ST din i im iki pošti 4fi din Mnogi zanvalnit pwen. ♦•»rite rrrsv Ttedit « Äotr mm i porrne slikt »nutete tfnptrite kmt iftmlmn.žfmrtmir Ni detel pi »stiievaite Kedir nr eien trarivn al zadruf. ker (. prihranit» poštnim. LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI ■adrnpt : neomaienm lametvoc UMirat. NMHn ceste € v tastn ratsč nasnrot hoten »Union« obrectnfe branitnt vloge Not« fc «tare vloga, ki so v ceioti vsak cas izpiečliive 4® ' __/4 proti odpovedi po 5*/. «R dt" - «' ! ^ br« ministrskih .,„,»„. ^ A. stolčke.« — ji ponci na tleti < _,--« "" ma mil ,mt. 1 «»o« dm - imp«^ i„ rf,i„. wwn. lìlL'o.. .....rt., iBierair to, reklamacij» p». oprav« >r«im»linbai - Urtasi p,, posetinen eeaiku - Teleton nr«lni«tva tn «ttrarr 404W. — IsdaMteli- i»r u» », ^KTs'ifé'k0"" I 1i°rnà™ v mirti < «, l^rllWù i n'TpÄ^i.r ^ ^ j s» vit ìuxìwckh rrjni'.-ni — l,jul)!j»i» V11.j Vuau.- k.ivü X2t. Dekle m v »i. ilnivZim tìeit —- i« cen. Ala ruti Vimu. Bue, 1 UruC ti titana a IcrtSaiuuit uruiiu* ■ura« 1"7 óc li te- — tprejm» tUUÌ P im.Cm p*- aoKovon. - CruuJ* Al S". JottatL Breji jvmji Tiroa»JL — Črn» 1-vmi Dolliuivm» 1. Lešntevf «travi lepi — pruOac 1» ugodno ßür-janet Et-*ovtt 4> krav« t * tellSliom m- rrotìi. .lenk». \-odnlKovb S-l fti Vid , firiuE b fapt ma ateb »mrUi ti. vat obut.»* 1K jiTlaunt cixctt svlu pn — S» J*«nm W — LO-tljsnv. SMkvt « 9tmnHàLV.tv m 6ot* jrri tvra»! ttragon t Oc. Ljubljani ovoTf èó* lutvarw »Erroim*. teti. no-, prooi. L'-»ve tTlm. Gum:. 14« 4 UutUici hm tliurtinici ti vai Bx »mm«, m-QWTT a Vrnove: ]rr». uremie- t. Brez" -.■;» Vame au mtKarnk« otjrt — «prc5xn» Mla»r«rvt 1t\-valic OunclH S; VK tik* BrzMuriinil al. kAti» n V7.uiat: — kunln. PonudlK- j*rm\m.~ t1 n« WnitoJt ukcni, ftknr lar. Dcklr ru. KznctlK. ■prr}me&. 1. nut:. Ü! Ci&zn» : :m ti 11 v ai VI» uU i^totltani. *iatim«i veliki, prt,a. Ktrolm xaürug^s X>oii rr Uulillan. V tet vrj- somvritò t »tir (rmrftt tnloMe. n-Wi»» Ito., ku putii |K nd'vlèin flnwnlh p»n»ti — nuotarli* J. l^vrit, ft; Vii pri Stiüni lmn»«c! «i: votnni m Ti'nmMnm Imi« vnt-mm. \ naimn — tiihUk- 7»oirt»»ti tw .TfMilp l.ufnlk. Vii*»T»ln» nt, rirnvi. SUbilni ikctc! mutar II HT rn«n»v». »t.tster« »«Ir. Dohren-, etnnlu, pr~1»ni — SellMmr T>reKlr »t, j, TV»t>rov*. Stu^injf n v« »iei« v »npnl 'n i« polju I«*««.. T"'»*« p», flof-"vorn — N»*|ov v minivi >TV>-moljiih«, Rjt, Mk prvnvntni umnMD'- ne u jtlvtiK » di.in»-lotalinl Mirtoevu. nrot: doBr: plaftl. — t«ki< lte« »• n