298. številka. {Ljubljana, v torek 30. decembra 1902. XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti preioroan ia avetro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 E BO h, za jeden mesec 1 K 90 b. Za posiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a poštnina. — Posamezne številke po 10.h. Na naročbo brez istodobne vpoBiljatv& naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ca Be dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvelo trankovat;. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. vse adininistrsctvno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v upravni&tvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. - „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stara gospode naročnike pa, ka-lerlm bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da posiljenje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" valja za ljubljanske naročnine brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 550 Pol leta .... „ II«— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanj« na dom se račun« za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vs« loto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol lata . . . . „ 13-— I En mesac . . . „ 2*30 ■3" Nareč« s« lahko z vsakim dnevom, a hkratu s« mor« poslati tudi naročnina, drugače s« n« oziramo na dotično naročilo. U" List »a ustavlja 1Q. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor na vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Konec abstinence. Slovenski deželni poslanci štajerski bo opustili abstinenco, ki so jo vodili od 18. maja 1899. leta in so zepet vstopili v deželni zbor. V imenu slovenskih poslancev je namestnik deželnega glavarja gosp. dr. Jur-tela v včerajšnji seji podal naslednjo izjavo: »Slovenski deželni poslanci so sredi potekle deže1 no zbors ke per i j ode zapust i 1 i deže1ni zboriz vzrokov, ki so pojasnjeni v pro-testni izjavi, podani v tej zbornici dne 18. maja 1899 in ustrezajo izrecni želji svojih volilcev od tistega časa niso prišli v deželni zbor. Ako sedaj, začetkom nove d e-želnozborske per i j o d e, vsto pa m o v deželni zbor, dasi obstoje v polnem obsegu tisti vzroki, ki so provzročili našizstop, storimoto z namenom, da novic poskusimo izposlovati, da bode deželni zbor upošteval pritožbe in pravične zahteve slovenskegaprebivalstva S p. Štajerske, zlasti v kulturnem in gospodarskem oziru, in vplivati zlasti na premembo sedaj veljavnega, za slovenski narod skrajne krivičnega deželnega reda in deželnega volilnega reda«. Abstinenčni politiki je torej konec. Mi pozdravljamo to s posebnim zadoščenjem, ker smo bili vsikdar odločni nasprotniki abstinence in smo svoje mnenje tudi možato zastopali, ko smo videli zle posledice, ki jih rodi abstinenca. Naš nastop proti abstinenci se nam je močno zameril; zamerili so nam ga tudi možje, ki so sami spoznavali, da abstinenca ni srečna taktika in da jo bodo morali štajerski poslanci ravno tako opustiti, kakor so jo morale opustiti manjšine drugod. Sedaj je abstinenca končana in zato se nam zdi, da so vsake rekriminacije odveč. Pozdravljamo prav z resničnim veseljem sklep slovenskih poslancev, ker je naše sveto prepričanje, da zamorejo samo v deželnem zboru krepko braniti narodne, kulturne in gospodarske koristi štajerskih Slovencev. Krivo bi bilo misliti, da bode nemška večina deželnega zbora sedaj spremenila svojo taktiko. Vodilno načelo nemške večine je, uničiti slovensko prebivalstvo in tega načela se bo držala tudi v naprej. Ali zdaj bo pri svojem početju naletela vsaj na odpor, zdaj se bo vsaj slišal protest slovenskega naroda proti temu početju in v tem tiči važnost koraka, ki so ga storili slovenski poslanci. Stališče nemških strank je na izjavo dr. Jurtele pojasnil kričavi Walz. Povedal je brez ovinkov, da bodo Nemci z vso odločnostjo nastopili proti vsaki zahtevi Slovencev, ki se tiče »nemških pravic« in »nemške ponesti«, to se pravi, proti vsaki slovenski narodni zahtevi. To vemo že davno, 8aj hočejo biti Nemci | gospodje v deželi, Slovence pa hočejo imeti za svoje hlapce. Ali to slovenskih poslancev ne sme plašiti. Deželni zbor ima za Slovence ravno to važnost, da je tribuna, od koder se čuje glas slovenskega naroda na Štajerskem, po vsi državi in do n a j v i šj i h m es t, in prav radi tega je dobro in bo narodu v korist, da so slovenski poslanci opustili abstinenco. W ljubljeni, 30 decembra. Nagodba z Ogrsko. Nagodbena kriza je nastopila z včerajšnjim dnem. Oba ministrska predsednika sta namreč pretrgala pogajanja z motivacijo, da ni mogoče doseči sporazum-Ijenja o nagodbenem vprašanju. Kot neizogibna posledica temu bo, da izročita oba ministra svoja portfejla v cesarjeve roke. Minister Szell je bil že pripravljen na tak izid ter si je pred svojim odhodom na Dunaj v sobotnem ministrskem svetu izprosil pooblastilo, da v slučaju, ako bo odgovor na Dunaju nepovoljen, poda demisijo celega kabineta. V nedeljo popoldne se je že vršilo na Dunaju mi nistrsko posvetovanje, ki je trajalo tri ure ter se včeraj nadaljavalo skoraj ves dan. Odločitev sledi še le v par dneh, ko odpotuje ruski minister Lambsdorff z Dunaja. Najbrže bo cesar odklonil demisijo ter poveril sedanjima ministroma, da nadaljujeta pogajanja, ali pa si vzame nekaj dni pomisleka. Korber je opetno izjavil, da slabe nagodbe ne predloži parlamentu, pa je tudi s § 14. ne dekretira, temuč je gotovo, da ako se bo rešila nagodba po željah Ogrske s § 14., dotična naredba ne bo več podpisana s Korberjevim imenom. Ako tedaj odločitev za nekaj dni tudi miruje, je postal položaj zelo resen. Szell je obljubil liberalni stranki, da ji bo v svojem novoletnem govoru jasno odgovoril o nagodbi. Na obeh straneh pa se konštatuje, da je iz tega povoda kabinetna prememba nemogoča. Macedonsko vprašanje je prišlo s potovanjem ruskega ministra grofa Lambsdorffa v nov tir. Na sultana je napravila vest o tem potovanju in njega namenu tolik vtis, da je takoj zaprosil bolgarsko vlado, naj posreduje, da se macedonski beguni vrnejo v domovino, kjer se jim vrne vse oropano. Bolgarska vlada je odgovorila, da begunov ne more k tr.mu siliti, ker macedonske razmere ne nudijo nikakega poroštva za varnost življenja. Macedonski odbori so predali v Sofiji Lambsdorffu obširno spomenico, v kateri se izjavlja, da se je macedonsko gibanje le zato vstavilo, da zamore Turčija v miru izvesti obljubljene reforme. Ako pa se to ne zgodi v štirih mesecih, bo macedonski odbor po svoje »reformiral«. Srbi v Macedoniji in Stari Srbiji zahtevajo v prvi vrsti, da se prizna v teh pokrajinah srbska narodnost, česar dosedaj nočejo turške oblasti, temuč poznajo uradno le »Grke« t. j. po veri. Nadalje zahtevajo pripustitev kristijanov k upravni in pravosodni službi ter ureditev desetine. Končno bo Rusiji in Avstriji še rešiti vprašanje glede razoroženja Albancev. Srbi namreč zahtevajo, ako se ne prepove Albancem nositi orožje, dovoliti se mora oborožitev tudi njim. O vseh teh točkah se bo govorilo danes na Dunaju. Reforme v Črni gori. Sedaj je prinesel uradni »Glas Črnogorca« v prilogi obširne zakonske pre-osnove, ki jih je izdal knez Nikola ob priliki svojega godu. S temi preosnovami se je postavila vlada in uprava v Črni gori na moderno podlago. Najvažnejši del novih zakonov je reorganizacija pravo-sodstva. Dosedaj so sodili v Črni gori razun kneza prvi junaki v deželi. V bodoče se nastavijo stalni sodniki, ki bodo popolnoma neodvisni od državne oblasti in v marsičem celo neodvisni od kneza. Državna preesnova obsega sledeče zakone: 1. o knježji vladi in državnem svetu; 2. o civilnih urad- LISTEK. O zobeh. (Konec.) V starih časih so se polnili zobje največ s svincem (latinski: plumbum, odtod naziv plomba), dokler se namreč še ni poznala škodljivost svinca. Plomb je že cela vrsta: cementove, amalganove, zlate, porcelanove. Do prednjih zob se davajo navadno cementove, zlate ali porcelanove (poslednje so jako drage), do zadnjih cementove ali amalganove plombe. Amalganove plombe so trajnejše od cemento-vih, tudi srebro in zlato je dobri materijal. Zlate plombe se davajo do zob šele po 15. letu, ker v mlajši dobi zobna tkanina še nima normalne skladbe. — Osebe, katerim se zobje radi kazijo, naj si jih dajo vsaj dvakrat na leto od zdravnika pregledati, osobito ženski spol, mlada, malokrvna dekleta, žene v drugem stanju itd. Tudi otrokom naj se zobje večkrat pregledajo in po mogočnosti plombirajo. Mlečni zobje naj se otrokom ne trgajo prezgodaj iz ust, ampak naj se ohranijo, kakor možno dolgo, pazi naj se, da so zdravi in da se ne pokvarijo, ker je to jako važno za druge zobe. Ako imajo mlečni zobje zdrav nerv, se jim začnejo korenike od spodaj izsrebavati, tako, da ostane od celega zoba samo krona, katera se lahko odlupi, spodaj pa je že zrasli stalni zob. Osobito pa naj se pazi, da se stalni zobje otroku prehitro ne pokvarijo ali celo ne iztrgajo. Prvi stalni veliki drenovci naj ostanejo v ustih kolikor mogoče najdlje, — vsaj do 12.—14. leta, ker imajo velik vpliv na jednako-mernost kosti obraza. Sploh trpi tudi pozneje izraz obraza, kadar se iztrgajo zobje, osobito njih več blizu skupaj Najbolj kazi obraz izguba sprednjih zob, ker izgube mimične mišice svojo oporo, ako ni zadnjih zob, nimajo zopet žvekajoče mišice opore in obraz postaja širši. Pomen zob na razvitek kosti obraza je bil ravnokar naznačen. Kadar je zob skažen, da se ne da več plombirati, naj se takoj iztrga, zakaj pri največi čistoči se ne more zabraniti, da bi se v pokvarjenem zobu ne nabirali ostanki jedi in ne gnili. Najboljša in najdražja ustna voda tega zabraniti ne more. Iz takega zoba prihaja neprijeten duh in smrad, tak zob kvari tudi druge, zdrave zobe. Z zobom naj se ne gre k prvi babi ali h kakšnemu drugemu »mojstru«, ampak k zdravniku. Nobenjnaj se ne izpostavlja nevarnosti, da bi mu tak fušer iztrgal nepravi zob, ali kos čeljusti, ali pa mu povzročil z nečistim orodjarn zastrupljenje krvi. Ne smemo skopariti, kadar se gre za naše zdravje in ne mislimo si: »ah, kaj en zob!« Zobje so za naše zdravje potrebni, tega ne smemo nikdar pozabiti. Bojazen pred trganjem zob je otročja in neopravičena. Spreten zdravnik opravi to hitro in bolečina je le hipna, nespametno je pa cele tedne, da mesece hoditi okrog z bolečimi zobmi in ne iti k zdravniku. Pa tudi če skažen zob ne boli, naj se ga vsak kolikor mogoče hitro reši, zakaj znala bi se vneti pokostnica, drugi zobje se kvarijo, razun tega, da take gnileče škrbine ravno niso snažne in estetične. Tudi strah pred trganjem špičakov, tako zvanih očnih zob, je samo neopravičen predsodek. Ta zob ni z očesom v nobeni zvezi in se lahko brez najmanjše nevarnosti za oko iztrga. — Brez vseh bolečin se zob res ne da iztrgati, največ ako se omrtvi meso okrog zoba, vendar so te bolečine kratke, kadar je zdravnik spreten, hipne. Samo v popolni narkozi se dajo trgati zobje brez vseh bolečin, kar pa ni svetovati, ker je drago in tudi nevarno. V Avstriji morata biti pri narkozi prisotna še dva druga zdravnika. Rana po iztrganem zobu naj se kakor druga rana drži v čistoči, priporoča se izplako-vati s kalihvpermanganom, od katerega zadostuje zrno v kozareo vode. Par dni naj se ne je ostrih, paprieiranih ali kislih jedi, tudi alkohol in kadenje škoduje, osobito pa naj se rana ne tipa s prsti. — Ako se zob da se plombirati, naj se tega nikar ne zakasni! Kadar ni več lastnih zob ali so tako pokvarjeni, da se ne dajo več plombirati, naj se vselej nadomeste z umetnimi. Ne sme se pa odlašati s pregledom lastnih zob: češ, kadar se mi jih več pokvari, kupim si umetne. Lastni zobje so vedno boljši od umetnih, pa naj bodo še tolikrat plombirani! — Kadar se hočejo napraviti umetni zobje, morajo se usta očistiti vseh korenin, škrbin, gnilih in majajočih se lastnih zob. Ako so korenine nekaterih zob, osobito prednih, še zdrave, se nehajo v čeljusti, zgoraj se odbrusijo in napravi se samo umetna krona. Kadar se da iztrgati več pokvarjenih zob ali korenin, naj se nikar ne daje delati takoj umetnih zob, ker bi bili samo začasni, zakaj čeljust šele po par mesecih otrdne in se stegne, tako da bi umetni zobje nič več ne držali in bi se jih moralo popravljati. Manjši deli umetnega zobovja se pričvr-ščujejo s kovinskimi (najbolje z zlatimi) ali kavčukovimi sponami na zdravih lastnih zobeh, večji deli pa s kavčukovimi sesa jočimi plohami na nebu, ali pa s peresi, ako je tudi spodaj nekaj umetnih zob. Nobeno zobovje naj se ne pušča čez noč v ustih, ker je nevarnost, da bi se kos nikih; 3. o sodnikovi oblasti; 4. o organizaciji sodišč; 5. o kom-petenci sodišč v civilnih zadevah; 6. o kompetenci sodišč v kazenskih zadevah. Zakon o organizaciji vlade določa, da je na krmilu vlade šest ministrov, popolnoma po avstrijskem vzoru. Državni svet sestoji iz kneza — prestolonaslednika, metropolita, vseh ministrov, predsednika državne kontrole, članov, katere imenuje knez. Delokrog drž. sveta obsega vstvarjenje novih in spremembe obstoječih zakonov, določitev o splošni deželni blaginji, drž. proračuna, upravo deželnih zakladov, nadalje vse odločitve v sodnih zadevah, ki so pridržane v Avstriji najvišjemu sodnemu dvoru i. dr. Zakon o civilnih uradnikih določa razdelitev uradništva v 9. činovnih redov, o pokojninah in disciplinarnem postopanju. Zakon o prestolonasledstvu se še ni razglasil. Vsi ti reformni zakoni stopijo v veljavo s 1. februvarijem 1903. Najnovejše politične vesti. Deželni klub češke agrarne stranke je sklen 1, da se ne udeleži spravnih konferenc. — Trgovinsko pogodbo z I t a 1 i j o je avstrijska vlada odpovedala z motivacijo, da ji ni mogoče zdržati vinske klavzule preko 31. decembra 1903. — Grofu Lambsdorffu je podaril bolgarski knez zlato tobačnico s svojim monogramom v brilantih. — Prošnji n a d v o j v o d e L e o p o 1 d a Ferdinanda, da se odpove dostojanstvu nadvojvode ter prevzame ime »Leopold W6lfling«, je cesar ugodil. — Venezuela je pripravljena dovoliti vsako koncesijo, se odpovedati povrnitvi svojih ladij ter plačati vse dolgove. — Popolna sprememba poslovnika nemškega državnega zbora se pričakuje takoj po novem letu. Vsak poslanec bo smel govoriti edno uro. — Sultanovi strahovi naraščajo do blaznosti. Zadnje dni je dal sultan odstraniti nad 100 oseb, med njimi visoke dostojanstvenike, ker se boji napada. — Notranja vojna v Maroku postaja čimdalje usodnejša. Vstaši so baje pri Tazzi pobili 2000 mož sultanove armade. — Za ojačenje nemštva v Poznanju se ustanovi akademija ter je tozadevni znesek že v državnem proračunu za leto 1903. — Novo nemško radikalno organizacijo za Češko napoveduje posl. W o 1 f ter se skliče v ta namen januarja zaupni shod v Prago. — Japonski parlament se je razpustil. Dopisi. Iz Mirne peci. »Svaka sila do vremena!« — Dolgo smo molčali, dovolj dolgo smo potrpeli, a kadar je mera polna do vrha, ne pomaga nobeden naravni zakon, da ne izleti vsebina vun, če se po« ne odlomil in ne zastal v grlu, potem pa tudi zaradi snage in čistoče. Po vsaki jedi naj se umetni zobje vzamejo iz ust in očistijo, kadar se pokvarijo, naj se jih da takoj popraviti. Škodljivo je vsako brskanje med zobmi z iglami in podobnim, grizenje trdih stvari, škripanje, udarci, trde ščetke, ki se jih rabi za čiščenje, preveč tople ali premrzle jedi, nezmerno kadenje, slabe ustne vode in slabi ustni praški. Barvani sladkor škodi enako, ker se dela v zobeh mlečna kislina, enako barve, ki so nezdrave, črni zobni praški naj se nikar ne rabijo, ki bi obsegovali oglje ali pepel, tudi s hvpermanganom ni dobro vedno splakovati zobe. Razni mnogoobljubljajoči prospekti ustnih vod, past in praškov, ki do neba hvalijo svoje sredstvo kakor univerzalno lečilo proti kaženju in bolenju zob, — so sama reklama. Nobena ustna voda sama po sebi ne more zabraniti ka-zenja zob, ž njo pač odstranimo ostanke jedil, mnogo mikroorganizmov, čeljust se osveži, popolna čistoča v zdravniškem smislu, t. j. popolno uničenje vseh bakterij v ustih pa je nemogoče. — Vendar naj se po vsakem jelu zobje z mehko ščetko in mlačno vodo očistijo. Raba zobnih praškov je dobra, ali vsi praški se ne priporočajo, osobito ne oni, kateri obsegajo trde tvarine, ki se v vodi ne razpuste. Za čiščenje ust je dobro rabiti čisti, absolutni špirit, ki se vlije na ščetko in izplakne z vodo. —■"■ soda še bolj polni. Ta zakon sili tudi nas, da damo duška radi izzivajoče predrznosti našega kaplana Majdiča. Primorani smo, da vendar enkrat zakličemo: Stoj! Da se Majdič v vsaki nedeljski pridigi spominja »Slovenskega Naroda« in »Rodoljuba«, to je skoro nekaj vsakdanjega in da se raz-kačuje nad dr. Tavčarjem in tudi Aškercem, to ni nič novega, zato ni treba tega posebej omenjati, saj tudi psiček na cesti laja in se zaletuje v ljudi, a človek se ne zmeni zanj, gre mimo ter pusti psička, da — naprej laja in cvili. Tudi M. smo pustili to njegovo veselje, vedoč, da so tudi drugod ljudje tako nesrečni, da morajo v nevarnost postavljati svoja ušesa, vedoč, da je po celi Kranjski bojni načrt ljubljanskega škofa jednak. Pustili smo torej Majdiča pri miru — do danes. ». . . in mir ljudem na zemlji!« glasi se danes po vesoljnem svetu, zatorej bi človek menda mislil, da vsaj božični čas bode vladal mir, tako v cerkvi, kakor zunaj cerkve. Varali smo se. — Ne bodem citiral cele pridige, katera je bila na dan sv. Štefana, vprašam za uvod samo gosp. škofa: 1. Je-li dovoljeno duhovniku oznanjati raz prižnioo: »Te dni je prišel »Domoljub«, pridite ponj, je mnogo zanimivega«. 2. Smeli duhovnik, mesto da bi govoril o mučencu Kristovem, raz priž-nico med pridigo agitirati za »Domoljuba« & Co.: Ob novem letu ponovi se naročnina za razne liste, zatorej vas vabim v najobilnejšem številu, da pridete k meni ter naročite, kar vam bodem jaz svetoval. Priporočam vam te liste (slede . . .), ta velja 80 kr, ta 70, ta 40 kr.« Kaj pravite, g. škof, k temu? So se vaši duhovniki v vaši bogoslovnici naučili tako pridigovati ? Prižnica naj bode torej nekaka agentura za naročevanje listov!? To polagam v prvi vrsti g. škofu in javnosti v presojo. — Pa čujmo še druge nazore našega kaplana: »Kdor čita liberalne liste, ta stori večji greh, ko da bi imel najpregrešnejša znanja«. Menda vendar, saj izobčenje iz cerkve se še primerjati ne da s — pregrešnim znanjem ... In zopet: »Kdor pa podpira dobre, krščanske (?) liste, jih čita, zlasti pa razširja med ljudstvom, ta pa stori več dobrega, kakor s kakim telesnim dobrim delom usmiljenja«. Kaj ni res to veleduhovito! Prihodnjič, kadar pride k meni lačen revež ter me poprosi za dar, vzel bodem list vašega »Lažiljuba« ter ga dal revežu: Tu imaš najboljši dar, katerega ti morem dati, vzemi ga in — Bog ti žegnaj! In revež se bode s tem najedel, napojil, oblekel itd., jaz pa bodem imel več zasluženja, kakor da bi mu podelil vse premoženje! Tretja »resnica« vrlega Majdiča! Vsaka družina, v kateri se čitajo liberalni listi, bode čez 10 let uničena, to vam tukaj s prižnice slovesno garantiram ter dobro si zapomnite moje besede«. Kaplan Majdič, to je že največja predrznost in gorostasna bedarija, ter pač ne vemo, katero bi bolj občudovali. Liberalci smo res uboge pare: ni dovolj, da nam pretite s peklom in hudičem, še celo na kant nas hočete spraviti ? Kdo bode pač dobil potem naše hiše, naša polja? Mar-li farška bisaga? V odškodovanje za grenke ure menda, ki vam jih napravija o? Tega nas res Bog obvaruj in pa tisti, s katerim nam vedno grozite! To pa ni le predrznost in neumnost, ampak tudi skrajno podlo in nepošteno. Nimate li res boljših sredstev za svojo nesramno agitacijo, kakor da s takimi pripomočki begate ljudstvo ? Sram vas bodi! — Poglejmo še nekoliko kaplan-četovo samohvalo! Kako se ti razkoračuje na prižnici: »Kdo more meni očitati kaj slabega? Kdaj sem jaz že koga ogoljufal ali katerega ubil? Zakaj me torej sovražite?« Kaj ti ljudje res mislijo, da mora biti človek kar goljuf, ubijalec, da je potem — slab človek!? In zopet mu ni všeč, da se zlasti zadnji čas vedno bolj ponavljajo opravičene tožbe proti temu ali onemu »sobratu«, zatorej daje tudi Majdič duška »Bveti« svoji jezi: »Zakaj svet duhovnike dandanes tako preganja, mar so bili duhovni nekdaj bolji nego so zdaj?« Na to mi ni treba odgovarjati, kajti čo Majdič ve ali ne, da so tega oni sami krivi, mi je vsejedno, le toliko pripomnim, da pred vami, pane Francelj, so bili pri nas — razun vašega, vas povsem vrednega prednika Kramarja — Šmirkible, ki je nekoč pobegnil, vsi boljši in celo prav dobri gospodje, katere smo vsi spoštovali. — Prav smešen je pa naš Majdič, kako se zadira v dr. Tavčarja; njegova imuniteta mu kar živce razburja. In ko bi revež ta privilegij poslaniški vsaj prav razumel, pa ga ne zna. Pa to le mimogrede! Sploh pa, g. Majdič, poglejte no enkrat tudi »Slovenca« na zadnjo stran, zadnjo vrstico, tam mislim bodete videli z razprtimi črkami podpisanega nekega Načeta. Morda se vam bode kaj sanjalo . . . To je bila torej pridiga na dan sv. Štefana v Mirni peči leta 1902. Obsegala ni nič drugega, a vendar je trajala tričetrt ure. Mi bi tudi o sv. Štefanu kakšno besedico radi slišali. — Nisem še pri kraju! Pod pero mi sili prav lep titel, s katerim bi lahko dekoriral našega veleučenoga gospođa, pa naj raje citiram njegove lastne besede, katere je govoril ob 10. uri dne 17. avg. t. 1. na prižnici: »Mi duhovniki se ne pečamo nič s politiko in tudi s konsumi nimamo nič opraviti, in danes tukaj javno in slovesno izjavim, da, če je temu tako, mi vsakdo lahko v obraz reče, da sem laž ni k!« Cenjeni bralec, — sodi sam! Tacega duhovnika so nam torej dala nebesa! Mesto miru in sprave dela razpor in prepir, potem si pa upa še reči: zakaj me sovražite? Kdo je za to odgovoren? Gospod škof, vse to se bode še enkrat bridko maščevalo, krivda pa pade na vse one, kateri so, poklicani v vinograd gospodov, napravili hišo božjo in hišo molitve v jamo razbojnikov. K sklepu bi mi Majdiču tudi še to svetovali, naj najprej v svojih puhlih in praznih pridigah opu šča besede: baraba, punčara, koruznik itd. Ti izrazi sodijo kvečjemu v vašega umazanega »Slovenca« in »Domoljuba«, za naša inteligentna ušesa pa te besede niso. Dixi! ti pa, učeni Francelj, »pojdi v se« in poboljšaj se! Mirnopeški brezverec. Trgovska in obrtniška zbornica. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko je imela včeraj popoludne v mestni dvorani javno sejo, kateri je predsedoval zbornični predsednik Lenarčič, ki je pričetkom seje naznanil, da je vsled poziva avstro ogrske banke zbornica nominirala za cenzorje tega denarnega zavoda gg. O. Bamberga, J. Baumgartnerja in A. Ledeniga. Predno se je prestopilo k dnevnemu redu, oglasil se je za besedo g. P e t r i č ter predlagal, naj se zbornica pri vodstvu južne železnice potegne za to, da bi se odprava blaga na tukajšnji postaji južne železnice primernejše uredila, ker sedanje poslovanje jemlje strankam in zlasti trgovcem mnogo dragocenega časa. Predlog se je izročil odseku, da se o njem posvetuje ter stavi zbornioi svoje nasvete. Istotako se je izročil odseku predlog gosp. K r e -garja glede nekaterih prememb v poštnih zadevah. Predlagatelj nasvetuje, naj se poštni uradi na Kranjskem primerno pomnože, naj se poštni filijalki na Starem trgu in na cesarja Jožefa trgu v Ljubljani erarizirata, rilijalka v Vodmatu naj se premesti na ugodnejši prostor, v tretjem mestnem okraju pa naj se ustanovi nova poštna filijalka, pri vseh pa naj se posluje cel dan, t. j. od osmih zjutraj do sedmih zvečer, in naj se vpelje pri vseh tudi brzojav in telefon. Končno se zahteva za poštne urade nedeljski počitek. Ravnatelj Luckmann je opozoril na časniško poročilo, da se bode v železniškem ministrstvu v kratkem vršila en-keta, ki se bode pečala z o'ajšavami, katere naj bi južna železnica dovolila za eksport avstrijskih mlinarskih izdelkov. Ker se je bati, da se pri teh obravnavah ne bode zadostno uvaževal položaj kranjske mlinarske obrti, naj zbornica takoj odpošlje prošnjo železniškemu ministrstvu za varstvo interesov naših mlinov. Predlog je obveljal s pristavkom, naj se kranjskim mlinom dovolijo iste olajšave, kakor so se dovolile velikemu tržaškemu mlinu. G. Rohrman je poročal o prošnji občine Šmi el-Stopiče za razširjenje sejm-skih pravic za prašičje sejme v Kandiji. Ker se taki sejmi vrše istodobno tudi v sosednem Novem mestu, ustvarila bi se nepotrebna konkurenca, vsled česar zbor niča omenjene prošnje ne more priporočati. Istotako so se odklonile prošnje za dovolitev sejmov v Dolskem in v Cerkljah, pač pa se je zbornica izrekla za to, da se mestni občini Radovljica dovoli šest novih letnih sejmov, občini Polšnik pa trije novi živinski sejmi v Brezovem. Za obrtno nadaljevalno šolo, ki se ima ustanoviti v Cerknici, dovolila je zbornica 100 K letne podpore. O proračunu zbornice za leto 1903 je poročal g. M e j a č. Potrebščina je pro-račuDJena na 52.972 K in znaša za 1163 kron manj kakor za tekoče leto. Obresti od naloženega premoženja znašajo 200 K, pristojbine za varstvene znamke in vzorce pa so proračunjeni na 220 K. Poročevalec nasvetuje, da se primanjkljaj pr. 52.552 K pokrije l blagajničnim ostankom in pa s 5% doklado od pridobninskega davka. Doklada morala se je zvišati zlasti zaradi tega, ker so se prispevki železnic vsled premeiijenega obdaČenja znatno znižali. Zbornica je brez debate odobrila predloženi proračun. Za pospeševanje obrtnega šolstva se je postavil v proračun znesek 5800 K. Trgovskemu društvu »Merkur«, ki jako vspešno vrši svojo nalogo, se je za izdajanje »Narodnogospodarskega Vest-nika« dovolila podpora 600 K, ljubljanski brivski zadrugi pa 50 K za delno pokritje troškov, ki so zadrugi narastli za javno strokovno predavanje, katero se je bilo priredilo v letošnjem poletju. Kot strokovnjaki za ogled tkalnih strojev, došlih iz inozemstva, so bili nominirani gg.: Viljem Brandt, J. Glanzmann, Alojzij Krenner, Albin Meyer, Robert Miiller in Julij Schwarz. G. Fiirsager je poročal o vprašanju, če je dopustiti, da bi smeli prejemniki vzeti vzorce iz železničnih pošiljatev pred prevzetjem blaga. Zbornica se je izrekla za to, da bi se pri večjih pošiljatvah pod nadzorstvom železničnih organov smeli vzeti vzorci seveda le tedaj, če blago ni v trdnih omotih; zlasti naj bi se to dovolilo pri pošiljatvah žita, semen;-, materijalnoga blaga, vegetabilij itd. Ob enern pa se je zbornica po predlogu g. P e t r i č a izjavila proti načrtu zakona o uravnavi prometa z gnojili, krmo in semeni. V tajni seji se je ustanova za kranjskega slušatelja eksportne akademije podelila g. Adrijanu Zupančiču. Nadalje je zbornica podelila ustanove za onemogle obrtnike naslednjim prosilcem in sicer po 40 K: Fran Jaklič, Fran Kos, Karol Czernv, Martin Čolnar, Ivan čupik, Ivan Cujnik, Ivan Čeme in Josip Baje; po 20 K prosilcem: Gašpar Skrabec, Gregor Kobilar, Ivan Riedl, Jakob Potočnik, Miha Jazbeu, Fran Knafelj, Ivan Dekleva, Gregor Sla-bajna, Fran Cergol in Filip Saveli. Končno so se cesarice Elizabete ustanove podelile naslednjim prosilkam: Marija Legat, Ivana Thomas, Marija Grošelj, Ana Samec in Antonija Pegan. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. OConec) Končano! Namenili smo se, podat kratek posnetek iz kulturnega in socialnega delovanja katoliške cerkve. To kulturno in socialno delovanje se zrcali najbolje v i n k v i z i c i j i in v p r e ga n j an j u čarovništva. Naš posnetek je podal le skromno podobo krvavega delovanja inkvizitorjev in preganjalcev čarovništva. A že ta podoba je bila grozna, tako grozna, da jednake ni dobiti. A kaj šele, ko bi mogli podati popolno podobo! Videli bi na tisoče in tisoče plam-tečih grmad, na katerih so seiigali poštene, nedolžne ljudi. Videli bi na tisoče in tisoče ljudi trepetati v neznanskih mukah na natezalnicah in pod razbeljenimi kleščami papeških inkvizitorjev; videli bi cela jezera Človeške krvi, ki so jo prelili ti cerkveni sodniki po krivici; videli bi na stotisoče poštenih mož, poltenih žena, deklet in otrok, ki so bili telesno in duševno uničeni; slišali bi jok in ihtenje, obupne klice grozovito trpinčenih in smrtno stokanje morjenih. In vse te vnebovpijoče umore so storili ljudje, ki so trdili, da delajo v čast božjo, ljudje, ki so se mogli sklicevati na ukaze rimskega papeža, ki se imenuje naslednika Jezusa Kristusa! Pogledali smo v čase, ko se je vera ljubezni oznanjala z natezalnicami, z razbeljenimi kleščami in z grmadami. Vera ljubezni je bila spremenjena v vero sovraštva in takozvani božji namestniki so netili to sovraštvo kakor ogenj na svojih grmadah. Pojasnili smo, kako je rimski papež vplival na inkvizicijo in na preganjanje Čarovništva. Ta vpliv je dokazan z zgodovinskimi dokumenti. Papež je v cerkvi absolutna avtoriteta, nezmotljivi zakonodajalec, vladar in sodnik, torej avtoriteta vseh avtoritet. Bog je papeštvo ustanovil, Bog mu je dal moč in oblast in božje namene. Tako uči katoliška cerkev. Iz tega cerkvenega nauka pa izhaja z železno logiko, da mora imeti tudi vse dejanje in nehanje papežev božji značaj, da mora ta božji značaj imeti cela zgodovina katoliške cerkve. A kaj smo videli? Kaj je božjega v papeških ukazih glede inkvizicije? Kaj je božjega na papeških naukih o čarovništvu? Kaj je božjega na grozovitem, brezprimernem krvoprelivanju, ki je nastalo vsled teh ukazov in naukov? Končano! V teh člankih se je med Slovenci prvič po protireformaciji z bakljo resnice posvetilo v cerkvene zadeve in vesoljno klerikalstvo je zatulilo na ves glas, ker je bilo zadeto v sroe. Naposled se pisatelj teh vrstic toplo zahvaljuje uredništvu »Slov. Naroda«, da je dalo prostora tem njegovim razpravam, za katere nosi sam vso odgovornost, četudi bi klerikalci — nepošteni kakor vedno — to odgovornost radi zvalili na stranko. Sicer pa ni izključeno, da pisatelj te članke primerno predela in popolni ter vse skupaj izda v posebni knjigi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30 decembra. — Obč. svet ljubljanski ima jutri, v sredo, dne 31. decembra 1902 ob petih popoludne sejo. Med drugimi so na dnevnem redu poročila o prošnji Marije Potočnik na Sv. Petra cesti za dodatno stavbno dovoljenje; o proračunu mestnega zaklada za leto 1903; o zamenjavi mestnega sveta v Jenkovih ulicah s svetom Adolfa Hauptmanna v Japljevih ulicah; o pritožbi »Kranjske industrialne družbe« glede mestnih doklad; o ponudbah za dovažanje gramoza; o nadzorstvu pri gradnji kanalov; o nakupu sveta za uravnavo Zaloške ceste in Stare poti; o prošnji zasebnega slovenskega otroškega vrtca pri Ursulinkah za podporo; o prošnji vodstva III. mestne deške petrazrednice za podporo v svrho pomnoženja lokalne učiteljske knjižnice; o prošnji H. Ludwiga in Josipine Počivavnikove za odpis voda-rine; o stanju mestne višje dekliške šole; o proračunu mestne elektrarne za leto 1903; o proračunu troškov užitninskega zakupa. — Iz štajerskega deželnega zbora. V včerajšnji seji deželnega zbora so slovenski poslanci podali naslednji samostojni predlog: »Deželnemu odboru se naroča, da predloži še v tem zasedanju zakonske načrte o premem bi deželnega reda in deželnega volilnega reda, držeč se pri tem naslednjih načel: 1.) Kurijo veleposestnikov je reformirati glede predpisa, da morajo biti posestva vpisana v deželni deski in je skrčiti število zastopnikov tega volil nega razreda. 2.) Določiti je v volilnih razredih mest in trgov in kmetskih občin minimalni cenzus na 8 K direktnega drž. davka. 3.) Ustanoviti je splošno volilno kurijo. 4.) Uvesti je direktno in tajno volitev. 5.) Olajšati je volitev potom pomnoženja volišč. 6.) Uvrstiti je v mestno skupino vse trge, ki volijo zdaj s kmet-skimi občinami.« —« Istrski dežalni zbor se je sešel včeraj v Pulju. Koj v tej seji je laška večina nasvetovala, naj izreče deželni zbor, da je v moraličnem, gospodarskem in kulturnem interesu krono-vine, da se Istra administrativno združi s Trstom, deželnemu odboru pa naroči, storiti v tem oziru potrebne korake. Zajedno izreka predlog pričakovanje, da se bodo dotlej, dokler ne bo dosežen ta cilj, strogo spolnjevala statutna določila glede sedeža deželnih uradov in sklicavanja deželnega zbora. — Dogodki v Ricmanjih. Zgodovina svete katoliške cerkve je zopet obogatela za preznačilno poglavje. V Ricmanjih pode ljudi z žandarji nazaj v latinski obred. Sicer je v sv. pismu — ki obsega božjo besedo — rečeno: »Bratje, če pridem k vam neznane jezike govoreč, kaj vam bom koristil? V cerkvi hočem rajši pet besed govoriti s svojim umom, nego tisoč besed v neznanem jeziku« — ali sv. pismo so latiniza-torji že davno zavrgli in se sedaj zatekli k politični oblasti, da s silo, da z žan-darskimi bajoneti narede konec slovenskemu ob redu v Ricmanjih. Včerajšnja »Edinost« prijavlja o tem naslednjo brzojavko iz Ricmanj dne 29. t. m.: »Danes se je imela vršiti tu predaja ka-pelanije. Došli so: okrajni glavar iz Kopra, neki drugi politični uradnik, dekan Zupan iz Doline, neki drugi duhovnik in — kakih 15 orožnikov. Vrata kapelanije in cerkve, ki sta last občine, so bila zaklenjena in zaprta z zapahom. Zato sta dva orožnika in ključar šla v kapelanijo, čez tri metre visok zid za poslopjem, da so odprli vrata. Komisija je pozvala vaškega načelnika za pričo predaje. Isti ni hotel vstreči zahtevi in je marveč pred kapelanijo protestiral, naglašuje, da je to občinska hiša. Nato so ga orožniki prijeli in potisnili v farovi. V pisarni v prvem nad- stropju je izjavil vnovič, da noče biti priča na tem činu ter se je obrnil v stran, da ni videl nič. Ker torej niso imeli priče, tudi protokola niso mogli sestaviti nika-kega. Ljudstvo je bilo povsem mirno . . . Ko je komisija odšla, je po vasi svirala godba himno »Naprej zastave slave!« — Repertoire slovenskega gledališča. Danes, torek, zvečer ponavlja se prvič Kovafevičeva velika opera »P s oh lav ci«, ki je pri premijeri dosegla tako velik uspeh. Da se vstreže opravičeni želji abonentov, premeni se vrsta predstav v toliko, da se vrši ta predstava »na par« predstava v četrtek, dne 1. januvarja pa na »nepar«. Na novega leta dan sta dve predstavi: popoludne čarobna burka s petjem »Lumpacius Vagabundu s«, zvečer opera »Prodana nevest a«. — Anton Stockl f- V soboto je umrl v Zagrebu profesor ondotnega glasbenega zavoda g. Anton Stockl v starosti 52 let. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan. Služboval je najprej kot učitelj v Krasni, bil potem kot organist v Ljubljani in imel kasneje svojo glasbeno šolo v Velikovcu. Od tam se je vrnil v Ljubljano in tu postal čitalnični pevovodja in kapelnik slovenskega gledališča. Kot tak si je pridobil za slovensko umetnost največjih zaslug, kakor tudi kot skladatelj. L. 1882. je pokojnik zapustil Ljubljano in se preselil v Zagreb. Bil je vrl in vnet rodoljub. Bodi mu časten spomin! — Po okrajšanih božičnih počitnicah. Včeraj so morali naši mali zopet na delo, dočim uživajo njih starejši bratci in sestrice, ki hodijo v srednje šole, še do novega leta prepotreben počitek. Poslali smo danes naše male v šolo, a povemo pa tudi na vsa usta, da ne zaradi ukrepa deželnega šolskega sveta, marveč zaradi tega, da ne rušimo gg. učiteljem avtoritete, ker so vsled ukaza od zgoraj morali zabičevati otrokom, da so letos božične počitnice krajše, in da se šola prične že 29. t. m. Čudom se moramo čuditi, da deželni šolski svet ne ve, kaj se je godilo na šolskem polju v sosednih deželah in nam podaja za novo, umestno in brezpogojno potrebno ter edino zveličavno to, kar so drugod že zdavnej zavrgli. Na Koroškem namreč so pred leti skrajšali božične počitnice, in če se ne motimo — gotovo pa ne vemo — na Štajerskem in Primorskem tudi, a so prišli do spoznanja, da je to neumestno ter ne prinaša prav nobenega dobička. Otroci se v teh treh dneh ne bodo ničesar naučili, ker so prav zaradi tega še bolj razburjeni, ko vedo, da so njihovi bratci in sestrice prosti. Zato pa svetujemo deželnemu šolskemu svetu, da ta neumestni in nepotrebni ukrep kar najhitreje prekliče, zakaj prepričan naj bo, če ga sam ne prekliče, preklicali ga bodemo sami, ker prihodnje leto na noben način ne pošljemo otrok pred novim letom v šolo. Mi se držimo starih običajev in starih pravic. Odkar vzdržuje ljudsko šolo ljudstvo samo, ima pa menda tudi pravico, da pove kadar je treba, svoje mnenje, čuli smo tudi, da hoče deželni šolski svet preskrbeli celo to, da se bo na mestnih ljudskih šolah vršil pouk do konca julija. Naravnost pa mu povemo, da naj to še bolj neumestno misel kar opusti, če hoče, da ne naleti na upor, o kakršnem se mu še niti ne sanja. Kolikor rodbin ima naše mesto, toliko podpisov mu prinesemo zoper tako brezmiselno novotarijo in pripravljen naj bo, da hodu šolske sobe s 15. julijem prav gotovo prazne ostale. Toliko za danes v prevdarek in nzur ge-falligen Darnachachtung«. Več mestnih staršev. — Deželna komisija za vinarstvo na Kranjskem. Predvčerajšnja »Wiener Zeitung« prinaša odredbo poljedelskega ministra, vsled katere se ustanavlja v sporazumljenju s kranjskim dež. odborom posebna komisija za Kranjsko glede vinoreje. Obenem se razglašajo statuti nove deželne komisije v osmih članih. — Šolske vesti iz Štajerske. Dvorazrednica v Podčetrtku se razširi v trirazrednico. — Kot učitelj v Št. Ilju pod Turjakom je nameščen Rudolf Mencin iz Škocijana na Koroškem. — Defravdacija v Rotten-mannu. Defravdacijo pri ondotni posojilnici je izvršil bivši knjigovodja Emil Kmetic. Sokrivec je ondotni hišni posestnik Mentitsoh. Oba so zaprli. Pone-verjena svota znaša 300.000 K. Kmetic je poneveril tudi graščaku vit. G u 11 m a n n u 160.000 K. — Pri dopolnilni deželni volit vi v Gradiški je iz furlanskih kmečkih občin izvoljen ljudskošolski učitelj Falconer. — Mestni posredovalnici za delo in službe v Ljubljani je trgo-govinsko ministrstvo dovolilo za letošnje leto 300 K podpore. — Umetno knjigoveštvo. Ljubljančan g. Anton To man, ki je obiskoval strokovni tečaj H. Bauerja za knjigoveštvo v Geri, je razstavil v izložbi knjigo tržnice Kleinmavr in Bamberg več svojih del, ki pričajo o nenavadni strokovni izobrazbi tako v pozlačenju, ki je izvedeno z roko, kakor tudi v odtiskih in obrezi v usnju. — Panorama. Na svetu je vendar še dovolj zadovoljnih ljudij, o tem se prepričamo lahko v tatedenski panorami, ki nam predstavlja zahodni del Sprednje Indije z mestom Bombav in drugimi. Mala capa okoli pasu, to je ves nakit indijskega gigrla, malo večjo capo imajo indijske gospodične okoli sebe, in to tako za praznik kakor za navadne dneve; »šlepa« tam ne nosi nobena dama, galoš tudi ne — to lahko spoznate v panorami. Indijci se radi kopljejo, in mi vidimo, kako se na 6 sliki indijske krasotice poslužujejo blagodejne rečne kopeli. Razni paganski tempeljni, slike iz indijskega »rajskega« življenja, promet na ulicah, narodne igre in veselice, indijska favori tinja in veliko drugih zanimivih Blik zadovolji popolnoma obiskalca panorame. — Izpred sodišča. Kazenska obravnava pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Janez Arhar, hlapec na Zaplani, je bil obsojen na en mesec težke ječe, ker je vzel iz zaklenjene škrinje gospodarjevi sestri Neži Leskove 20 K in njegovi hčeri Ivani 10 K 70 v, potem pa pobegnil. 2.) Jožef Rebec, užitkar v Parjah, je bil ob sojen v 14dnevni zapor, ker je 80 let starega Antona Penko zaradi paše na senožeti svojega nečaka udaril z otko in mu zob izbil. — Na južnem kolodvoru je policija prijela Leopolda Friedfelda, dijaka sedmega gimnazijskega razreda, kateri je iz Reke pobegnil z namenom, da bi se odpeljal v Ameriko. Imel je precej amerikanskoga denarja, a moral se bode vrniti s spremstvom nazaj k svojim starišem. * Najnovejše novice. Poneverjanje. Pri narodni banki v Potsdamu je poneveril drugi predsednik, Albert H e y d e, 95 000 mark. — Nesreča v rudniku. VBahmutu, okraju Jekaterino-slav, je nastal ogenj v rudniku, v katerem je delalo nad 100 oseb. Rešili so le 20 oseb. — Dva vlaka sta trčila skupaj v Ontariji v Severni Ameriki. 25 oseb je mrtvih, 30 pa ranjenih. — Vstavljeno kazensko postopanje. Dr. Kurber kot vodja pravosodnega ministrstva je dal vstaviti kazensko postopanje zoper srbska urednika v Dubrovniku Fabrisa in T roja no v i ca, ki sta bila obdolžena veleizdaje — Ustavljeni železniški promet. Zaradi snežnih žametov je ustavljen promet na večini galiških železnic za nedoločen čas. — Samomor. V Pisaro-vini na Hrvatskem je finančni uradnik J u r i n a k ustrelil svojo nevesto in sebe, ker ni nevestina mati dovolila poroke. — Maščevanje roparjev. Armenskega milijonarja Izaka Dšangarova so poleti ujeli roparji v Kavkazu ter zahtevali odkupnino. Dšangarov pa je poklical policijo. Te dni pa je bil pri belem dnevu, ko je šel v Moskvi v cerkev, od neznanega moža zaboden. — Zoper protestan-tovsko obhajanje s kelihom so se izrekle vse danske zdravniške zbornice, češ, da se na ta način prenašajo nalezljive bolezni. — M a s c a g n i je bil aretiran, ker je poneveril 5000 dolarjev svojemu impre-sariju. — Strela je ubila dne 26 t. m. blizu Krakova nekega kmeta. Gromelo in bliskalo se je celo popoldne, potem pa začelo snežiti. — Umor na straži. V Tri-dentu je bil v kaštelu na straži enoletni prostovoljecŽoltan B a n f y d i. Ponoči pa je izginil ter se sklepa po sledovih proti reki Eč, da je bil umorjen ter so ga morilci odnesli. * Afera princezinje Lujize in nadvojvode Leopolda Ferdinanda. Poroča se, da se nahajata oba v denarnih zadregah, ker so bile dragocenosti princezinje konfiskovane, drugega premoženja pa ni vzela seboj. Nadvojvoda se je zanašal na zapuščino J. O r t h a, ki pa še ni proglašen mrtvim. Princezinja se zanaša na podporo svoje prijateljice, princezinje Isenburg v Parizu. Neki ameriški list je ponudil G i r o n u 1200 frankov, ako spiše princezinja Lujiza za list 20 vrst. Evangelski deželni konsistorij v Draždanih je že odredil, da se princezinja izključi iz cerkvenih molitev. Princezinja Lujiza je pisala neki prijateljski osebi, da si je njen oče že pridobil pooblastilo nekega zdravnika, da odda hčer norišnici. Pozneje je izjavil oče, da se sme princezinja vrniti le, ako prosi soproga za odpuščanje ter odide po porodu v neki italijanski samostan. * Skupaj zrasla dvojčka je rodila te dni neka žena v Kraljevem Gradcu. Otroka sta bila s trebuškom in z oprsjem zraščena ter sta takoj umrla. Poslali so ju medicinski fakulteti v Prago. Društva. _— Krojaško bolniško društvo v Ljubljani ima v nedeljo 4. januvarja 1903 ob 2. uri popoludne v Komenskega ulicah štev. 12 (Rokodelski dom) svoj četrtletni glavni shod s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odsekov. 2. Vplačevanje in priglas novih članov. 3. Volitev odbora. 4. Nasveti v korist društva. — Delavsko pevsko društvo „Naprej" v Ljubljani priredi 1. ja nuvarja 1903 v gostilniških prostorih »pri Štajercu« Resljeva certa ob 8. uri zvečer novoletni zabaven večer s sledečim vspo-redom: Petje, srečolov in ples, h katerim so vabljeni vsi delavci in prijatelji društva. — Silvestrov večer priredi Viško-Glinška čitalnica svojim častitim članom in po njih vpeljanim gostom v salonu gosp. J. Travna na Glincah št. 4. Spored: Godba, petje, šaljiva pošta in prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstop prost. — Glavnega zbora „Požarne brambe v Spodnji Šiški" dne 20. t. m. udeležilo se je 32 članov. Sedanji odbor je sledeči: Stotnik — g. Vilj. Maurer. Podstotnik in blagajnik — g. Peter Keršič. Tajnik — g.Skarjovec Iv., gg. Belič Andr., Dimnik Gašper, Rojna Janko in Novak Anton. _— Slovensko pevsko društvo v Ljutomeru priredi Silvestrov večer z gledališko igro »Eno uro doktor« petjem, tamburanjem, šaljivo pošto in prosto zabavo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30. decembra. Sinoči se je že raznesla vest, da sta tako K o r b e r kakor Szell demisionirala, ker se nista mogla zjediniti glede nagodbe. Tako daleč še ni, pač pa je resnica, da je položaj jako kritičen. Kor-ber je bil danes že ob 9. zjutraj pri cesarju. Ob 11. uri se je pod cesarjevim predsedstvom sešel kronski svet, katerega so se udeležili Kor-ber, Szell, Bohm-Bawerk in Lu-kacs. Seja je trajala do pol 1. ure. Ob 2. so se imenovani ministri zopet sešli. Od poučene strani se zatrjuje, d a se je položaj na bolje obrnil. Kaj je to provzročilo in kaj se je v seji kronskega sveta sklenilo, je še tajno. Dunaj 30. decembra. Minister grof Lambsdorff je prišel sinoči sem. Do polnoči je konferiral z ruskim poslanikom grofom Kapnistom. Danes ob 11. uri dop. je z grof. Kapnistom obiskal grofa Goluchovvskega, kjer je ostal celo aro. Opoludne je bil de-jeuner pri ruskem poslaniku, ob pol 2. uri pop. je bil grof Lambsdorff pri cesarju sprejet v posebni avdijenci. Dunaj 30. decembra. Grofa Lambs-dorffa tajnik, Sawinski, je glasom poročil raznih tukajšnjih listov izjavil, da je bil grof Lambsdorff z vednostjo in s sporazumljenjem avstrijske vlade v Nišu in v Sofiji in je tam nastopil kot mandatar ne le ruskega carja, nego tudi avstrijskega cesar j a. Praga 30. decembra. Danes se je v deželnem zboru začela razprava o novem davku na pivo, s čigar dohodki se pokrije zvišanje učiteljskih plač. London 30. decembra. Angleška in Nemčija sta vladi Združenih držav naznanili, da se glede venezolanskega razpora podvržeta razsodišča, a le pod pogoji. Nemčija zahteva, da mora ve-nezuelska vlada prositi za odpuščenje — kotau! — in plačati 300.000 dolarjev; Angleška zahteva, 40.000 dolarjev, pa ne zahteva kota.ua. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Uradni kurzi dunajske borze dne 30. decembra 1902. ZTalošbenl papirji. Denar I Blago 42% majeva renta...... 101-36 101 55 4 2% srebrna renta...... 10126 10145 4% avstr. kronska renta . . • 10040 100-60 4°/0 „ zlata „ ... 12070 12090 4% ogrska kronska „ ... 98*—I 9820 4% „ zlata ..... 120*—j 120 20 4% posojilo dežele Kranjske . . 9775! —'— 4V»°/o posojilo mesta Spljeta . . 99 76 100-75 4V.°/o » » Zadra. . . 100— 10T— 4Vi°/o bosn.-herc. žel. posoj. 1902 10u — 101 — 4°/0 CeSka dež. banka k. o. . . 99 25 100 25 4% n » » ž- o. . . j 9925 10025 4Vi°/o zast> pisma gal- d. hip. b. || 10016J 10060 4,/t°/o Pe§t. kom. k. o. z 10°/0 pr. i! 105 66j 106 65 4Vj°,o zast. pisma Inneret. hr. . |! 1C0 50! 10150 4Vs°/o n i. ogr. centr. dež. hr. I 100 50! 10125 41/,°/o m » bip. banke . ! 10065! 10165 i'/j'/o obi. ogr. lokal, želez. d. dr. || 99 50| 100 60 4Vi0/o Češke ind. banke . .h 9925i 100 25 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. želez. | 98 — 99 — 4°/0 „ dolenjskih železnic . . |l 99 50' 10050 3% „ južne želez. kup. '/, Vj j 29050; 29250 4'Vo avstr. pos. za želez. p. o. 100*— Srečke. SreCke od leta 1864 ..... 180*— 184' „ „ 18601/, .... 183— 185 „ „ 1864 ..... 249 — 263 — „ tizske........ 156 50 158 50 „ zemljske kred. I. emisije 265—; 267 — „ ,. ,. II. „ 264 50 266 5") „ ogrske hipotečne banke . 253-76' 255 75 „ srbske a frs. 100— . . i 89—; 91 — „ turške........ j 113 50 114 50 Basilika srečke..... 1845 19 45 Kreditne , ..... 434— 438 — InomoSke . ..... (86— 88-50 Krakovske „ ..... 75 — 78 50 Ljubljanske „ ..... 75*— 77'— Avstr. rud. križa , ..... 55*— 56 — Ogr. „ „ „ ..... 26-25J 27 25 Rudolfove „ ..... 69 — 73 — Salcburške „ ..... 76 — 79 — Dunajske kom. „ ..... 428— 43250 Delnlee. Južne železnice3....... 61*— 62 — Državne železnice...... 683.— 684 — Av8tro-ogr8ke bančne delnice . . 1543"— 1547'— Avstr. kreditne banke .... 68050 68150 Ogrske „ „ .... 719'- 721 — Živnostenske n .... j! 254*40 25540 Premogokop v Mostu (Brux) . . j 696-— 700'— Alpinske montan...... 373'— 374*— Praške želez. ind. dr..... 1475— 1495 — Rima-Mur£nyi........ 468*— 469 — Trboveljske prem. družbe . . . 380-— 384 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 303—j 304 50 Češke sladkorne družbe .... 150*— 165"— Valute. C. hr. cekin........ j| 11301 1135 20 franki......... 19051 19 08 20 marke......... 23411 23 48 Sovereigns......... 23 90 23*98 Marke)........... | 11710 11730 Laški bankovci....... | 95*20 9540 Rublji........... I 252-50! 26360 Žitne cene v Budimpešti. dne" 30. decembra 1902. Tin iln Pšenica za april.....za 50 kg K 7 61 Rž „ april ..... „ 50 „ »662 Koruza „ maj.....„ 50 „ , 571 Oves „ april.....„ 50 » » 616 Efektiv. 5 vinarjev ceneje. Umrli so v Ljubljani: Dne 22. septembra: Elizabeta Lapajne, mar-kerjeva hči 15 mesecev. Gosposke ul:ce 3. Živ-Ijenske slabosti. — Karol Ludovik Huth, častni kanonik, 79 let. Gledališke ulice 6. Ostarelost. Dne 24. decembra; Stanko Pevec, krojačev sin, 19 let. Gosposke ulice 3. Bramorji. Meieorologično poročilo. Višina nad morjem 806-3 m. Srednji tračni tlak 786-0 nun. Stanje! & Kot hišnik ali majar, ali pa kot zastopnik za vino, želi mlad mož službe. Naslov se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«. f3229—1) atera poštna pomožna uradnica želi menjati SVOJO SlUŽbO? 3187 4 Kje ? pove upravništvo »Slov. Nar.« Išče se takoj za pisarno in skladišče blaga, v pritličji ali v I. nadstropji, v lepi ulici. Ponudbe pod M. H. poste restante Ljubljana. (2306—2) Restavracija „Lloyd". ]fa Silvestrov večer voj aški KONCERT. Začetek ob v>8. uri. Vstopnina 30 vin. K obilnemu obisku vabijo Josipina in 7{. počivaunik (32i9) in Josip Schrev. ?m p. n. čast. gostom in naročnikom kakor tudi vsem prijateljem in znancem veselo in srečno novo leto! S spoštovanjem (3205—2) f.lejzij in 9na Zajec >' gostilna in vinska trgovina v Ljubljani, tfimska cesta št. 4 in v spodnji Šiški št. 152. Prodajalnica za špecerijo in pek arijo, z vso opravo in na dobrem, prometnem prostoru se odda v najem. — Kje? pove upravništvo »SI. Naroda«. (3525—1) Za ljubljenca naJiirlmernejtie darilo Je tttekleniea J. Klauer-jevega „TRIGLAVA" finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extrafino): (415-261; Vi steklenlea ML Vi » „ „ «•«© V* 9* » » Dobiva **e pri edinemu založniku Kdmund Kavčić-u v Ljubljani (nasproti glavne pošte) in drugih dobrih prodajalnah. £epo in priljubljeno VOLETNO DARILO elegantne tate napolnjene s finim pism. papirjem. Cena od 14 r.O višje. Božične in novoletne m razglednice. Krasen nakit za božična drevesca v veliki izberi. (3105—6) Cena nizka pri v Ljubljani, nasproti glavne pošte. [Gremij trgovcev v Ljubljani 1 s tem naznanja, da bodo na Novega leta dan špecerijske trgovine zaprte. Zaloga blaga in prodajaln« oprave spadajoče v konkurzni sklad Drajgotina \ovaka v Trebnjem, prodala se bo vsled sklepa upniškega odbora z dne 19. grudna 1902, S 2/2/74, počez in ne pod cenilno .eno dne 5. prosinca 1903 najboljšemu ponudniku v pisarni podpisanega c. kr. notarja dr. Andreja Kuharja v Trebnjem. Zaloga obstoji po inventarju iz lepega manufaktumega blaga iz najboljših tovarn, iz železnine in špecerijskega blaga itd., vse skupaj v cenilni vrednosti . . 7269 K 05 h. in iz prodajalnične oprave: miz, omar, štelaž, mer, tehtnic ter različnega orodja i.t. d. v cenilni vrednosti.............. 820 „ — „ Skupaj tedaj v vrednosti . . . 8089 K 05 h. Vsak ponudnik mora založiti pred ponudbo vadija 10 °/0 cenilne vrednosti in v 14 dnevih po odobreni kupčiji vso kupnino poravnati in ne sme popreje kupljene zaloge stran spraviti. Vsa zaloga se lahko ogleda od 27. grudna 1902 do inclusive 5. prosinca 1903 v prejšnji prodajalnici Dragotina Novaka v Trebnjem. Dr. Andrej Kuhar (3199—2) oskrbnik konkurznega sklada. pasr Silvestrov punč je najboljši, ako se napravi z Jat Axe Jamaica Riim-om" ki je poznan kot AAA- „The Nectar of Jamaica". wv Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke: A. A. Baker & Co., London E. C. Ta marka ja t T»eh kulturnih držaTah na s t« t u po s t amo TarOTana. T LJubljani ■« dobira pri Anton StaetUu. (2555-32) Ctt. kr. avstrijski jšl državne žiliznlct. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod ls Ljubljane jui. kol. Proga čei TrbU. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fraszenafeste, Inomost, Monakovo, Ljubno , čez Seizthal v Aossee, Solnograd, čez Klein-Reiflinp; v Stevr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ar« 6 m zjatraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Seizthal v Solnograd, Inomost, fiez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Eeljak, Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celotec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, fiez Seizthal 7 Solnograd; Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genovo, Pariz, fiez Slsin-Seining v Steyr, Line, Budejevice, Plzea, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Dun&j čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovu. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in il. razreda.) — Prog* v Novo mesto ln v Eočovje. Osobni vlaki: Ob 7. ur, 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ari 5 m popoludne istotako. oh 7. ari 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Princi v Ljubljane juž. kol. Frsg* 31 rit-lza. Ob 3. ari 25 m. zjutraj osobai viaa z Duaaja čez Am£>tetten;, Monakovo, Inomost, Franzenbfeste, Solnograd, Lmc, Šteyr. Isl, Aossee, Ljubno Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in IJ. razreda^. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobnu vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri ;»> m depoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Jflzeu, Bude-jevice, Solnograd, Line, bteyr. Pariz, tienevo, Cunh, Bregenc, inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastcin, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Selztn&la, Beljaka Celovca, Monakovega, Inomosta, Frarizunsiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t tu;;u,a, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla, črez Seizthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga ix Novaga m«sta in KcooTja. Osobui vlaki: Ob ti. ari 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja m ob o. ari 35 m zvečer i&totaJLo. — Olnod ls LJubljane drž. kol. v KftTrinlr. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 it. zjutraj) ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 ari i'5 m, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih m samo v oJttobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. 1» Kamnika Mešani vlaki: Ob o. uri 43 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoluone, ob 6. uri 10 m zvečer in ob j* ari 55 l zvečer, poslednji vlak le ob nedelj aH in praznikih in samo v oktobru. (j j Išče se služba za takoj kot magaciner ali pa v večjo mešano trgovino za prodajalca. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (3196—2) 7** •v. "Vsem mojim cenjenim gostom in odjemalcem vina, ka£or ludi vsem prijateljem in jnancem pelini srečno in veselo novo leiol903! proseč ludi nadaljne nafelonjenosli. S ipoštOTanjem (3230—1) ^goslilničar na Rimski ccsfi 4. SREČNO NOVO LETO !^ Vsem našim cenjenim odjemalcem srčno čestitamo k novemu letu t903! O. I^clmar in drag trgovina j vinom in jfgranimi pijačami na debelo v Zagrebu. t? ž l >s-* s: o *n -C" o JK t) O tj f>\ lisi t) C >^ i J> o r u J ^ ir> t*} _ no -i i^ •j t) * xo ° §•-« --S "3 *** * Ž-§*^.^ K o «» -o trn t) C •*-> C ti 3 x> t) {idajatolj ia •dgovorai wr«dBik: Di. Ijmm Tavlar. Lastnina ia tisk »Narodna tiskarn««.