251. številka.
Ljubljana, v petek 31. oktobra.
XXIII. leto, mUO.
I shaja vmvk dan ive<«r, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejemali za avstro-ogerake dežele za vse leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., zm leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki    Za pošiljanje na dom raftuna
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko vefi, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jedeukrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je v Gospodskih ulicah Št. 18. Opravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi praznika Vseh Svetih izide prihodnji list v ponedeljek 3. novembra IS90.
Izobrazba nežnega spola na Slovenskem.
O izobrazbi slovenskega ženBtva se še dosedaj pri   nas   niti govoriti no more   Kar 86 je na tem polji pri nas storilo, de ne dosega smotra popolne ljudske Sole; ker večrazredne ljudske Šole po mestih in trgih so deloma ali  pa popolnoma nemške ali italijanske. Pravega narodnega duha se po teh šolah ne morejo navzeti — in vender nam je narodnega ženstva neobhodno potreba, da se ubranimo sovražnim navalom, pretečim nam vseh stranij od nemštva in ita-lijanstva. Dika jugoslovanstva, veličastiti škof Stross-mayer rekel je nekoč:   »Bog je r nami, dok je plemenita duša i srce gospodje s nami." Ne moremo bolje označiti velikega pomena in uzvišene naloge nežnega spola v družbinskem in narodnem življenji, kakor je označen s temi besedami. Ali ni velik naroden greh, da so  dosedaj  še ni ničesar storilo,  da bi uzgojili ženstvo srednjega stanu v narodnem duhu? Koliko našega naraščaja se je že pogubilo, ker niso naša dekletca imela nobenega mesta, kjer bi se vsaj nekoliko bolj izobrazila, kakor je to mogoče v ljudski šoli; da še takega mesta nismo imeli, kjer bi naša dekletca si toliko za svoje življenje pridobila, kolikor si je mogoče priučiti v popolnoma organizovani ljudski šoli ? Koliko starišev je že tožilo, ker so bili primorani pošiljati svoja dekletca v nemška odgojevališča, naj si bo v posvetna ali v samostanska!   Da so še vender nekatera dekletca v srci narodna  ostala, zasluga ni dotičnih šol.   Imamo tudi po slovenskem žalostno prikazen, da veliko naših narodnih deklet in gospa ne govori pravilno slovenski.   Ali naj še zanaprej tudi tako ostane? Ne, nikakor ne! Odgojevališča, katera so bila dosedaj po Slovenskem, niso svoje uloge umela; ali so gledala na svoj gmoten dobiček, ali so pa dekletca preveč jednostranski izgojevala, ne oziraje se na narodno izgojevanje.   „Bog je s nami,  dok je   plemenita duša i srce gospodje s nami",  ponavljam s  Strossmaverjera. Nedostatek
odgojevališč za slovenska  dekleta je gotovo tudi britko občutil naš mecen, ko je volil svoto za višjo dekliško šolo.   Prepričan je bil, da je potreba našemu ženstvu izobrazbe  in to večje nego jo more podeliti narodna šola. Vsi slovenski roditelji so tudi z veseljem pozdravljali   sklep enkete,  da se naj ustanovi v Ljubljani meščanska šola, katerej se priklopi gospodinjska šola.   Taka šola ne bode imela 30 učenk; v to šolo bodo pošiljali svoje hčerke iz cele Slovenije in prepričan sem, da bode število vedno mej 100 in 300. Kakor so se razveselili vsi Slovenci, katerim je na tem ležeče, da se vzgajajo njihove hčerke narodno (da se naj verski izobrazijo, je umljivo samo ob sebi), ko je storilo to vprašanje korak naprej;  ravno tako zavladala je občna nevolja, ko hočejo nekaterniki to vprašanje za-vleči, ker se boje, da bode nunska šola nekoliko učenk zgubila! Samostan je imel dosta časa, da bi bi bil osnoval višjo  dekliško Šolo,  a samostan ni umel  svoje naloge, izobraževal je svoje gojenke preveč   jednostranski,  ne ozirjuje se na narodno vzgojo! Jako čuduo, da je samostan sedaj najeden-krat priredil,  neko viško  dekliško izobraževališče! Nehote se človeku uriva misel, da samo radi tega, da se prepreči blagi nameti mecenov — in to pa, ker se boje za nekoliko svjjih učenk.   Z nekakim začudenjem  smo tudi  brali dotični  načrt, kaj se hoče v nameravani višji dekliški šoli v samostanu učiti.   Vsa čast, velečastitim sestram!   Pa zdi se nam, da nimajo za to sposobnih močii.    Kar hoče človek poučevati, mora se tudi sam učiti — vele-častite sestre pa nemajo dotičnih izpitov.
Treba se še nam zdi nekoliko odgovoriti mnenju, ki se je poudarjalo pri zadnjem shodu katoliškega političnega društva v Ljubljani, da bi bila meščanska šola v Ljubljani le stara šola, kajti osemrazredni ljudski šoli sta že sedaj dve v Ljubljani. Učni načrti osemrazredne ljudske šolo in meščanske šole so si res nekoliko podobni — a vender je razlika mej obema šolama precej velika. Na meščanski Šoli je strokovni pouk, na ljudski pa razredni. Na meščanski šoli poučujejo učitelji izprašani za ljudske šole in vrhu tega še za meščanske
šole za posebne stroke in sicer jeden za jezikovno-zgodovinuko, jeden za matematično-prirodoznansko in tretji pa za matematično-tehničao skupino ; vsak učitelj ima svoje predmete, ki jih poučuje v vseb razredih. Na ljudski šoli mora vsak učitelj učiti v vseh predmetov jednega razreda; kdor pa jo ke-daj učil v višjem razredu čvetero- in večrazrednic, dobro ve, kako težavno in skoro nemogoče je doseči v vBeh predmetih kaj popolnega. To je tudi spoznalo najvišje šolsko oblastvo ter izdala sledeči ukaz: n Šolska oblastva imajo gledati na to, kjer presega učni smoter potrebo petero- in šestoraz-rednic, da se tam po obstoječih postavah osnujejo meščanske šole".
Naše nepopolne slovenske šole v Ljubljani bo pa tudi največ prouzročile, da imamo v Ljubljani tako mnogo obiskovane nemške šole, in da tako cvetejo nemški privatni zavodi, kjer se goji strokovni pouk deloma po profesorjih. Od nemških šol bodemo stariše odvračali le tedaj, ako bodemo imeli bolje in popolnejše slovenske šole.
Poslanci ne dajte se plašiti! Vera ni v nevarnosti, kakor se je zopet izdal bojni klic! Vera nima z višjo dekliško šolo ničesar opraviti. Vidite, da Vam bode ves hI o venski narod hvaležen, ako mu bo-dete osnovali i zo br až e v a 1 i š če ka m o r bode pošiljal svoje hčere!
Govor poslanca Ivana Hribarja
v IV. seji deželnega zbora kranjskega dne 24. oktobra 1890.
(Po stenugrufičnem zapisniku.) Visoka zbornica! Ker sem stavil resolucijo, katera se je ravnokar prečitala, nastala mi je tudi dolžnost, da utemeljujem svoj predlog. Ne morem pa tega storiti drugače, nego da postavim pomisleke po vrsti, kakor smo jih čuli od raznih častitih gg. predgo-vornikov, kolikor mi bode mogoče, v pravo svetlobo in dovedem gospode do prepričanja, da se da doseči z resolucijo onoisto, kar oni nameravajo doseči z zakonom.
LISTEK.
0 Vseh Svetih.
Spisal Se v ni Ca n.
Vseh mrtvih dan je bilo 18 . . leta, dan, ko bi vsako srce človeško mehkeje biti moralo, celo tedaj, ako mu ne krije gomila niti jednega ljubih mu in dragih oseb. Saj smo vender vsi otroci jednega stvarnika, in uprav smrt je, ki spravlja v h u, vse združuje, ki ne pozna stanovske razlike, kakor življenje.
Koliko milijonov vsprejela je mati zemlja v svoje naročje, koliko tisoč požrlo jih je morje, koliko milijonov čilih mladeničev padlo je v boji za vladarja io domovino. Spominu vseh teh posvečen je ta dan, jedini dan vsega leta.
Mrzel veter bril je od snežnih vrhov Kamniških planin; tla krila je ledena skorja. Jaz pa sem stopal s svojim tovarišem iz otroške dobe, stotni-koviui sinom proti sv. Krištofu. Hotel Bem pohoditi gomilo svojega starega očeta, katerega so pred nekoliko leti črni možje iz Tivolskega gradu odnesli vun, in ki sedaj pod otožno cipreso spava smrtno spanje. Oj, tedaj nesein pomnil še, da ga ne bodem videl nikdar več! Toda vrnil se ni več in romal
sem jaz vun, da ga posetim. Po cesti gomazelo je ljudi j, ki so se pomikali proti pokopališču — resnih, žalostnih, a tudi veselih obrazov. —
Pred menoj hodil je mlad Slovak b košaro steklenine na glavi. Mahom zakriči — podrsnilo mu je bilo na gladkih ledenih tleh, in vse imenje njegovo bilo je zdaj v črepinjah. Pobiral jih je v koš ter jokal bridko. Mimo pa je prihajal Ijud, ki je nakanil pohoditi grobove, a tudi njega srce bilo je mrzlo, mrtvo.
„Zukaj si bil toli neroden? Pa hajdi beračit!" Tako se je zadrla stara bogata ženica, ki je kar dišala po pobožnoBti, zavila ko tesneje v svojo ruto ter hitela dalje.
Prihajale so mimo cele tolpe, na stotine, toda uiti jeden ni pogledal siromaka. Preširna aristo-kratinja, ki je izdavala ogromne svote v takozvane dobrodelne namene, toda le zato, da se jej je milo-srčje hvalisalo ter o njej pisarilo po novinab, ari-stokratinja z dolgim nosom, kakor Bova, vrgla mu je nekoliko božjakov v klobuk. Prispel je tudi ubog kmetic po cesti. Videč nesrečnega Slovaka, postal je ter milovaje ga, popraskal se za ušesi, rekoč: „Revež! Rad bi ti pomagal, toda sam nimam nič." — In hodilo jih je mimo, ki se zovo ljudje, ubogi, bogati, ponosni, ponižni, našopirjeni, mladi, stari, krasni in pohabljeni hodili so v dobrih vrstah mimo
revčka, toda mej njimi nibiloniti jednega človeka! Žalibog, je gola istina, da se nahaja človek v pravem pomenu besede najredkeji mej vsemi brbteničuiki, kar jih lazi in gazi na tem čudnem planetu nazvanem zemlja.
Naposled dospel je vender človek. Na siromašni zlizani tanki suknji videlo se je, da je revež. Zeblo ga je, ali navzlic temu korakal je veselo dalje ter pušil iz male pipe. Zagledavši ponesrečenega Slovaka, sedečega brez pomoči, izvadi svojo mošnjo ter strese vso imovino v širokokrajni dečkovi klobuk. Tudi nekaj goldinarjev bilo je umes. „Tu imaš!" Hajdi, ter si nakupi druzega blaga!"
„0 hvala vam, tisočera hvala! Blagoslovi vas Bog!" Odklanjaje hvalo, koraci sivi starec mirno dalje. Dejal bi, da mu je izmej vseh tisoč in tisoč, ki so pohajali pokopališče, najslajši čut vel v srci.
Gledal sem ves ta prizor ter zapomnil si mo-žička. Kasneje seznanil sem se ž njim. Starec pripovedoval mi je nekoč v kratkih slovih zgodovino svojega življenja. Bil je nezakonski sin neke služabnice. Vzgojili so ga tuji surovi ljudje. Matere ni imel, ki bi ga bila kdaj negovala, niti ni poznal očeta. Samovlastno spravil se je bil do šeste latinske šole. Od tedaj pa ga je preganjala osoda, po-
pravice, ki nam gredo po postavah? Res na Kranjskem, kjer amo Slovenci v kompaktni masi in imamo v rokah deželno apravo, dosegli smo nekaj.
Kako se pa godi manjšini prebivalstva na Stajarskem, Koroškem in Primorskem? Na Koroškem vidimo kako se brani deželni šolski svet, in kako podporo nahaja pri ministerstvu, da ne bi se upeljale slovenske osnovne šole. In na Stajarskem? Ali ste pozabili, kako je deželni šolski svet zaviral slovenski učni jezik na ljudskih šolah, tako da so morali naši slovenski bratje, dasi imajo postave in pravico zase, obračati se đo ministra in celo do državnega sodišča braneč te svoje pravice.
In na Primorskem! Ko se je odpirala obrtna šola v Trstu, govorilo se je, da se bode ustanovil na njoj poleg laškega tudi oddelek s slovenskim učnim jezikom, in naučni minister je na priziv tržaškega mestnega zbora telegrafičnini potom odgovoril, da temu ni tako. Pa vendar je na Primorskem prebivalstvo slovenske in hrvaške narodnosti v večini. — To so one dobrote, katere nam deli minister Gautsch, da ne govorim o ravnanji 'njegovem na Kočevskem, kjer se šolski nadzornik odstavlja, brez disciplinarne preiskave samo zato, ker je nasvetoval, naj ostane neka šola slovenska. Take dobrote, pa nam bode delil še na dalje ekscelencija naučni minister, ako se ne bodemo oglašali odločno za Bvoje pravice in ako bodemo tacega ministra se v zaščito jemali. A o tem za danes ni treba obširneje govoriti, ker sem preverjen, da bode zato še prišla prilika.
Častiti gospod poslanec dolenjskih mest je dejal tudi, da ako se sprejme moja resolucija, bi prišel deželni zaklad v nevarnost, da ne bi zadobil Najvišjega potrjila. (Poslanec Šuklje: »Tega nisem rekel.«)
častiti gospod poslanec Šuklje je navedel § GC. šolskega zakona iz 1. 1869, kateri veleva, da ima dežela pač upravljati in hraniti normalno-šol-ski zaklad, da pa sicer naukazuje troške deželni šolski svet. Moja resolucija pa je levzvezi z deželnim zakladom. Da bi pa vlada imela tako trmo, da bi hotela gospodarstvo dežele spraviti v nevarnost, in to samo zato, ker si deželni zbor hoče varovati svojo pravico in braniti si avtonomijo, vendar ne morem verjeti, če bi pa vlada segla res tako daleč, potem bi sama zakrivila nered in si imela pripisati nasledke.
Gospod poslanec dolenjskih mest dalje pravi, da je vsaka taka nagrada kakor jo hočemo dati učitelju, ki je 10 let služboval na eni in isti eno-razrednici, aktivitetni prejemek. Jaz nisem tega mnenja, kajti potemtakem so nagrade, katere deli nemški „schulverein" tudi aktivitetni prejemki, in nagrade, katere se dele iz onih 600 gld., ki so še vedno vstavljeni v proračun normalno-šolskega zaklada za poučevanje nemškega jezika v slovenskih ljudskih šolah, so tudi aktivitetni prejemki. Tega vendar še nikdo ni trdil in mislim, da tega tudi g. poslanec Šuklje trdil ne bode.
Prehajajoč na ugovore prečastitega gosp. deželnega predsednika moram omenjati, da se mi zdi čudno, kako se je mogel čuditi on, da sem jaz ako-ravno sem izrekel naklonjenost do našega učiteljstva, vendar predlagal,  da se izpusti § 6. iz zakona in
nasvetoval svojo resolucijo. Jaz sem poprej že — in mislim — dosti jasno povedal, zakaj naj se § 6. izpusti, in sicer prvič zaradi tega, da se brani deželi avtonomija in drugič zaradi tega, ker se bojim zloporabe. Ni pa resnično, da se nam ni bati zloporabe, kakor je rekel g. poslanec kmetskih občin Kranjskih in Škofjeloških, in gospod poslanec Šuklje, ki je trdil, da takih slučajev ni bilo, da bi bo bila iz političnih razlogov vzela kacerau učitelju doklada. Jaz vem, da so bili taki slučaji in celo glede starostnih doklad. Gospod poslanec Šuklje trdi, da so morali biti pri tem tudi stvarni razlogi. Navajali so se res navidezno; pravi razlogi pa so se zamol-čavali in deželni šolski svet bode zmirom, ako bode hotel učitelja kaznovati iz političnih uzrokov, našel drugih razlogov, da mu ne bode treba pravih razlogov naravnost povedati.
Prečastiti gospod deželni predsednik je tudi rekel, kaj pomaga taka resolucija, češ, da se utegne pozabiti od leta do leta, še bolj pa v 10 letih, kadar bi tako rekoč resolucija šele stopila v veljavnost. Opozarjam prečastitega gospođa deželnega predsednika, da on resolucije, akoravno jo je v rokah imel, ni natanko prečital, kajti ta se glasi drugače kakor § 6. Glede" § 6. velja trditev, da bi učitelji, kateri bi 10 let službovali od veljavnosti zakona na dalje, dobili še le ono nagrado; po mojej resoluciji pa dobe te nagrade tudi oni učitelji, ki so doslej službovali zadovoljivo 10 let. Resolucija bi torej imela vspeh, da bi se delile te nagrade že v prihodnjem letu, po načrtu § G. pa šele 10 let po veljavnosti zakona.
Da bi pa resolucija bila v nasprotji z državno šolsko postavo, tega nikakor ne morem priznavati, kajti deželni zbor mora vendar pravico imeti iz svojega premoženja žrtvovati kaj za zboljšanje stanja učiteljev. Visoka vlada vendar, akoravno nadzoruje gospodarstvo z deželnim premoženjem, nikdar ne stavlja zapreke, kadar gre za druge namene in tudi tudi~bi se tega bati ne bilo.
Seveda je prečastiti gospod deželni predsednik moral njega ekscelencijo naučnega ministra Gautsch a vzeti v zaščitje, ali s tem se mi ni treba dalje pečati, ker sem dosti pojasnil svoje stališče, ko sem odgovarjal častitemu gospodu poslancu dolenjskih mest. Dovoljeno pa mi bodi nekoliko besed nasproti gospodu poslancu Deteli.
Gospod poslanec Detela hotel je danes biti duhovit in dovtipen in je segel po nekem izreku Napoleona I. Tisti izrek se je morebiti jako lepo podal v ustih Napoleona L, da bi se pa bil podal v ustih gospoda poslanca Detele enako lepo, zani-kavam, zakaj, med smešnim in vzvišenim je mnogo manjši razloček kakor med Časti-tim gospodom poslancem Detelo in Napoleonom I. (Veselost.)
Istega reka se je polastil tudi gospod poslanec ekscelenca baron Schvvegel, kateremu je ravno prav prišlo, da ga je navedel gospod poslanec Detela. Prinesel ga je zopet na tapet in porabil v to, da bi dal moralično zaušnico meni in mojemu prijatelju gosp. dr. Tavčarju. Njega ekscelenca ima pač svoje nazore.   Po mojem mnenji pa
Dalje v prilogi.
Odgovarjati moram inajprej častitemu gosp. poslancu za dolenjska mesta. On je naglašal, da ne vidi analogije med § 3, in § 6. zakonskega načrta. V tem oziru naj mi ne zameri, ako bolj avtentično razlago pripisujem prečastiteran g. deželnemu predsedniku, kakor njemu, in da se bode prepričal, da prečastiti g. deželni predsednik nikakor ni istega mnenja, katero je izjavil gospod poslanec dolenjskih meat, zato si dovoljujem pročitati nekoliko stavkov iz stenografiČnega zapisnika lanskega zasedanja. Prečastiti g. deželni predsednik je dejal odgovarjajoč njega ekscelenciji g. baronu Schweglu: „Auf die Ansfnhrongen des Herrn Vorredners seien mir einige Bemerkungen erlaubt. Bi muss zugege-ben vverden, dass die Angelegenheit- vvelche im § 3 zur Sprache kam, eine viel \vichtigere ist, als die Angelegenheit, um die es sich jetzt handelt, weil es dort auf die Sistemisirung der Lehrstellen und die Bestimmung der Gehaltsclassen ankam, uvahrend es sich hier doch nur um die Zuerken-nung von Personalzulagen in gevvissen Fiillen handelt." Prečastiti g. deželni predsednik torej sam priznava, da vlada glede določila § 3. nima nič proti temu, da se deželnemu odboru v važnejši zadevi dovoljuje odločilna pravica in vendar stoji na stališči, da pritrjuje § 3., § G. pa ne, akoravno gre tu za manj važno določilo. S tem je dokazana analogija med § 3. in § G. in brezdvojbeno je, da če smo bili za to, da se sprejme ono določilo v § 3. in smo tam gledali, da se varuje deželna avtonomija, moramo temholji paziti, da se sprejme analogno določilo tudi v § G., ali pa, da odpade § 6. in da tako varujemo deželi avtonomijo.
častiti g. poslanec dolenjskih mest je dejal, da nam, ki se prištevamo odločnejšem narodnim možem, ne pristaja bojazen. Gospoda moja, kakošna pa je ta bojazen ? Ni vsaka bojazen jednaka, če gospod predgovornik misli, da je to kaka osobna bojazen, vara se. Ali tu je stvar drugačna. Dokler so sedanje razmere v Avstriji, dokler imamo vlado, ki tako dela s Slovani, kakor sedanja, vprašam Vas, kdo ima več poguma, oni ki se klanjajo, ki se udajajo popolnoma vladi, ali oni, ki se ji ustavljajo in zahtevajo, da odločuje tudi narod in ne le vlada ? Mislim, da je tu izključen vsak dvom in da te besede gospoda poslanca Šuklje-ta niso izvirale njegovemu prepričanju.
Gospod poslanec dolenjskih mest je jemal v zagovor naučnega ministra in navajal, da naučni minister ne zasluži, da ee tako ostro graja. Dejal je, da smo od njega več prejeli, kakor od vseh njegovih prednikov, več kakor od Konrada in Stre-mayr-a. Častiti gospod poslanec za dolenjska mesta pa je pozabil povedati, da je od takrat preteklo mnogo let, da smo Slovenci od takrat napredovali, da pa danes nič druzega ne tirjamo, kakor takrat. V teku teh let bi nam bila morala dati vsaka vlada one iste pravice, katere nam je dovolil minister Gautsch.
Pa kaj pa nam je vendar toliko dobrega storil ? Ozrimo se po slovenski domovini, ki je vendar mnogo večja nego naša Kranjska dežela. Kje najdemo tiste koncesije, kakor se je vzljubilo častitemu gospodu poslancu dr. Schafferju imenovati  naše pridobitve,  katere pa niso druzega, ko
stal je bil, a ostal tudi bore pisarček. Ali kako | veikodušje: Vse človeštvo obsegajoča ljubezen, dobrosrčnost, kaka ljurto milost bila je v tem koščenem od vBega sveta zapuščenem možičku. Da, plemenit bil je moj starina, in ko je sklenil v siromašni podstrešni sobici tam na Starem trgu nekje, zapustil mi je v spomin knjižico, obsezajočo preprosto povest iz življenja necega Savojarda, ki je povodom svojega dobrega srca obogatel ter bil izredno srečen. Blagi starec, siromak si bil, revež navzlic dobremu svojemu srcu, ali vender, vender kak bogatin!
Zdaj spiš tudi ti zunaj na pokopališči smrtno spanje z množim; drugimi vred, ki so omenjenega dne trdosrčno hodili mimo ubozega Slovaka.
Grobove kitijo jim krasni spomeniki, da v zlatih Črkah poznemu svetu naznanjajo zasluge jim za Človeštvo. Tvoja gomila pa je razpala, pohojena, pozabljena! Nihče se več ne spominja blažega tvojega srca; — zatorej danes prihajam jaz, da ti postavim spomenik, ne od brona, niti od kamena,
ne, — spomenik  v srci vsacega pravega človeka!
Oj, da bi se mnogim, mnogim postaviti dal jed nakt
Osek, oktobra meseca 1890.
0 domačem obrtu slovanskem.
Iz IIellwaldove knjige „Die Welt der Slaven" preložil A. Funtek.
(Dalje.)
Kakor Rusi, tako bo i Poljaki jako n adarjeni za obdelavanje lesa. Ne samo, da so preprosti tesarji, nego vsaj v Galiciji imajo tudi pristen domači lesni obrt. Glavna stroka je rezbarstvo. V Javorovem pri Kosovem v Galiciji izdelujejo bogato okrašene stvari za domače potrebe, recimo sodce za žganje, čašice za jajca, lesene čutare itd., ki so brezuvetuo vzgledne. Veščak, kakor prof. V. F. Ex-ner na Dunaji, primerja jih celo vzhodnoazijskim rczbam od sandalovine.
Figuralno lesno rezbarstvo se proizvaja doslej le malo, dasi so zlasti karpatski hribovci vsekakor nadarjeni. Toda važno je razsežno žličarstvo. Žli-čarBko blago je čuda ceneno, poleg tega ti dobro prija njega izredno točna oblika. Odlično pohištvo naponi' '1 proizvajajo v Kalvariji, vasi blizu Krako-vega. Poljake seveda še presegajo Rusi z ličnim pohištvom svojim Res da ti je mdči na ruskem pohištvu spoznati isti prvotni uzor, kakeršnega opažaš na domaČem pohištvu jugoslovanskem in sein-
tertja po kmetih tudi na pohištvu češkem in poljskem; toda odlično arhitektonski ukus Rusov je razvil prvotno skupno osnovno idejo ter jo okrasil toli bogato in ukusno, da je to pohištvo njih posebna narodna svojina. Ako vidiš takovo pohištvo, priznati moraš vsekakor, da je v Rusih domači obrt umetalnemu obrtu toli uzorno pripravil in ugladil pot, kakor si je no more misliti boljše i najprist-nejši ukus umetalni. Seveda tudi Rusi kar najbolje vedo izkoriščati te, rekel bi, prirodne darove. Ne samo, da jako živahno izvažajo takšne proizvode domačega lesnega obrta v Perzijo in Indijo; prisvajata si jib tudi komfort in luksus. V uarodnem slogu obdelavata drage tvarine ter umetalno, živo in bogateje razvijata najivne motive.
Takih ugodnosti] pogreša domači obrt jugoslovanski. Zato tudi niso njega izdelki toli prida. V Bolgarih n. pr. vlada stavbarstvu neslovansko pleme cinzarsko ali makedovlaško. Ali v Bosni je bil navadno tesar zajedno mizar. Izdelujejo dobro leseno posodo, kovčege ali Bkriuje. Na Belem Vidu v Bolgarski je videl Feliks Kanitz, da izdelujejo lesorezuo blago v velikem slogu, našel dokaj žag za deske, na mnogih krajih tudi opažal rezbarje, ki n. pr. v Trojanu narejajo izborne lopute od tr-
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 251 31. oktobra 1890.
nikakor ni smešno, ako se potegujemo za pravice naroda slovenskega z vso odločnostjo in ako hočemo braniti deželi avtonomijo. Čudno se mi le zdi, da gospod poslanec ekscelenca baron Sehvvegel, kateri se je lanskega leta pri veliko bolj neznatni priliki, ko smo sklepali o instrukciji za zdravstveni zakon, tako gorko potezal za deželno avtonomijo, tukaj neče ničesar vedeti o njej. Koliko bolj smešno je torej bilo stališče, na katerem je takrat stal on, ko je pri taki malenkosti s tako navdušenostjo branil deželno avtonomijo.
Častiti gospod poslanec baron Sehvvegel je tudi na naji reflektoval, ko je dejal, da mora vsak resnomisleč človek biti proti resoluciji in da mora vsak poslanec glasovati ali za oni § 6., ali pa za izpuščenje tega paragrafa. Jaz nočem preiskovati, v koliko je resnomisleč gospod baron Schwegel; vsekakor ga ne smatram za neresnomislečega; zato moram pa tudi odločno protestovati, da bi on meni ali mojemu prijatelju dr. Tavčarju kaj tacega očital, kajti mislim, da smo vsi prišli v to zbornico, da bi z resno voljo in z resnim mišljenjem izvrševali svoje mandate.
Dalje je pa dejal gospod baron Sehvvegel, da bi bilo naše učiteljstvo, ako bi se sprejelo dotično določilo, odvisno od 2 faktorjev, od deželnega odbora in od deželnega šolskega sveta. Mislite, da sedaj učiteljstvo ni tudi odvisno od dveh faktorjev? Pomislite, kako dela nemški „Sehulverein" in kako zaslombo ima v najvišjih krogih. Učiteljstvo je dandanes itak že odvisno od deželnega šolskega sveta in potem pa od posebne vlade nemškega „Schulvereina".
Gospod poslanec dr. Schaffer očital mi je in-konsekventnost in je dejal, da tukaj ne glasujem tako, kakor sem glasoval v finančnem odseku. V finančnem odseku sem glsoval za resolucijo, kakor bodem danes tukaj glasoval in zato odvračam odločno, da se mi očita inkonsekventnost. (Poslanec dr. Schaffer: Die vorjahrige Abstimmung.) Lanskega leta sem glasoval za zakon, tako, kakor je bil sprejet, ali v § 0. je bilo določilo, da ima prisoje-vati doklade deželni šolski svet v sporazumu z deželnim odborom. To je torej nekaj druzega (Poslanec Šuklje: „glasovanje v finančnem odseku!"). V finančnem odseku res nisem glasoval za tak § 6., kakor je bil sprejet potem v zbornici, pa tudi drugi členi finančnega odseka ne, ker tam ni bil stavljen predlog, naj se beseda „zaslišavši" nadomesti z besedami: „v sporazumu". Ko je pa načrt prišel v zbornico, stavil se je dotični predlog najprej k § 3. in potem k § G. in glasoval sem za zakon, kakor tudi vsi ostali členi finančnega odseka s te (leve) strani zbornice, izvzemši menda samo g. poslanca Šukljeta.
Častili gospod poslanec dr. Schaffer je tudi dejal, da vedno napadamo visoko vlado, da se pa vendar ne branimo, prejemati koncesije od ravno tiste vlade. (Klici na levi: Nemška šola v Ljubljani !) Mi ne zahtevamo ničesar drugega, nego one pravice, katere so nam pristojne po ustavi in državnih postavah in katere zahtevati je naša dolžnost. Gospodje se torej varajo, če mislijo, da zahtevamo koncesije, kajti — naglašam še jedenkrat
dega le&a izredno po ceni Mimo tega se nahajajo v Travni višeumetalni izdelki veščih rezbarjev ; nekoga teh delavcev nazivlje F. Kanitz celo bolgarskega Vida Stossa.
Bogato in  značilno lepo je tudi prsteno blago slovansko.   Oblikovje  mu je  preprosto in vender izrazno slogovito; živo nas spominja na sta rodavne posode.  Barve njegove kažo vseskozi lep umetnini ukus; okrasila so plastiška.   V Galiciji že se ne moreš načuditi lončarstvu; preproste čruo-barvane, amforam podobne posode do šarenega krož nika, svečnika, svetilčnega podstavka i. t. d. so navadno pogojene tehniški izvrstno. Zapadno-evropski strokovnjaki bi se čudili  zlasti prozornim in ne prozornim posteklinam kmetskih lončarjev galiških. V Rusih je sleharni kmet spreten lončar. Brez kolovrata si nareja od črne gline lično posodo za kuho in pijačo; poleg tega se kosajo, kako bi drug dr u zega prehiteli po novih in ličnih oblikah. V Bolgarih proizvaja keramika zgolj  lončene posode, katere v vsakem mestu vrtćč in prostoročno izdelu jejo obilni BčumlečkiM (lončarji.)   Vender so tudi mesta in kraji, kjer se   pečajo s posebnimi proizvodi obrtnimi. Splošna oblika  poBodna je podobna obliki starih posod grških ali rimskih, toda okrasila so precej drugačna. (Dalje prih.)
— to, kar zahtevamo, so pravice slovenskemu narodu, ki sestavlja prvotno prebivalstvo v deželi, v katero je obdeloval, ko še o Nemcih tod ni bilo ne duha ne sluha, ki se pa sedaj drznejo govoriti, da prosi za koncesije, kedar zahteva pravice.
Kar je govoril gospod poslanec dr. Schaffer o „Brillantfeuervverk" itd. je bila, rekel bi, tako otročja opazka, da lahko prehajam preko nje na dnevni red, kajti jaz mislim, da vsi, ki smo tukaj, na tej in na onej strani visoke zbornice, imamo resno in trdno voljo po vesti in prepričanji zvrše-vati svoj mandat.
S tem, mislim, sem ovrgel trditve vseh onih gg. poslancev, ki so govorili proti resoluciji in zaradi tega vas prosim, da blagovolite to resolucijo sprejeti.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Liubljaui, 31. oktobra. • V dalmatinskem deželnem zboru predlagal je poslanec Biauchini, da se Dalmacija zjediui s Hrvatsko. Predsednik pozval je govornika dvakrat k redu, potem mu pa odtegnil besedo. Govornik je apeloval na zbor, ki je potem sklenil, da naj govornik dalje govori. Klaič in tovariši so predlagali, da se uvede hrvatski poučni jezik na gimnaziji v Zadru.
Češkonemška sprava*
Slabo znamenje za češkonemško spravo je to, da veljavne,ši možje izstopajo drug za drugim iz spravne komisije. Izstopili so že knez Schvvarzen-berg, Herbst in grof Clam-Martinic. Ti možje Be izgovarajjo z boleznijo in se tudi deželnozborskih sej ne udeležujejo. Čudno je vsekako, da baš člane spravne komisije tako rada napada bolezen. Usi-Ij uje se nam misel, da so se ti politiki preverili, da s spravo ne bodo nič in zatorej ne marajo v komisiji več prazne slame mlatiti. Dopolnilne volitve za J*raški mestni zbor.
Pred volitvami bo Staročehi Mladočehom ponujali kompromis s pogojem, da jim prepuste 11 mandatov. Mladočehi so pa zahtevali 14 mandatov. Izid volitev je pokazal, da bi bil kompromis umesten, kajti Mladočthi dobili so le 11 mandatov, dva več, nego je izstopilo mladočeških mestnih odbornikov. V Star om most u dobili so v prvem volilnem razredu Staročehi Vladimir Per 170, dr. Jan Vlček 167, Adolf Bloch 1G6 in Josip Svoboda 165 glasov. Mladočeški kandidatje dobili so po 125 do 144 glasov in so torej ostali v manjšini. V drugem volilnem razredu voljena sta Staročeba dr. Ivan Kiihn z 272 in Josip Kvselka z 267 glasi, dočim sta mladočeška kandidata dobila 242 in 229 glasov. V tretjem razredu zmagali so Mladočehi in so dobili njih kandidatje Jan Dobr 470, Jan Jech 463, Jan Re*ać 468 in Aleksander Storch 461 glasov. Staročeški kandidatje ostali so z 271 do 275 glasovi v manjšini. V Novem mestu zmagali so v 1. razredu Staročehi in so dobili Josip Kandert 509, Vaclav Nvkles 297, A!. Oliva 512, Anton Si arka 318 in Rudolf Tereba 313 glasov. Mladočeški kandidatje dobili so od 193 do 214 glasov. V II. volilnem razredu zmagali bo Staročehi in bo dobili dr. Be njamin Čumpolik 640, Viucenc Gregor 1079, dr. Alfred Hrdlicha 642, Karol Vlček G32 in Adol Styb lov 624 glasov. Mladočehi ostali bo b 453 do 505 glasi v manjšini. V tretjem razredu zmagali 80 Mladočehi in so voljeni Josip Sokol s 689, Josip Papež 684, dr. Julij Gregr s 682, Flip Havlik s 681 in Ivan Stčtina s 676 glasi. Staročehi dobili so po 341 do 352. Na Mali strani voljeni so v prvem razredu staročeški kandidatje Josip Dittrich s 96, dr. Evgen Eiselt s 102 in Ignacij Hlasives s 134 glasovi. Mladočeška kandidata dobila sta 38 oziroma 37 glasov. V drugem razredu je voljen Stai oreh Fran Rus s 173 glasi. Mladočeh je dobil 72 glasov. V tretjem razredu je voljen Mladočeh Alojzij Šolar s 172 glasi. Staročeh je dobil 127 glasov. V Hradčinu je v prvem razredu voljen Staročeh Vaclav Brož s 25 glasovi, Mladočeški kandidat dobil 8 glasov; v tretjem razredu zmagal je Staročeh Sedlak s 48 proti 10 glasom. V Jože-fovem je v drugem razredu voljen jednoglasno Staročeh dr. Salamon Freund, v Holešovici-Bubni je voljen v tretjem razredu Mladočeh Antou Filip 8 74 proti 29 glasom „Narodui LiBty" so z izidom jako zadovoljni, ker je uspeh velik. Mladočehi dobili so 900 glasov več, nego lani, pridobili dva najvažnejša dela v mostu. Iz tega se sme sklepati na bodoče državnozborske volitve. Staro mesto in Novo mesto sta za Staročehe izgubljeni, torej tudi Riegrov mandat.
Ite/orma deželnozbor&ket/a volilnega reda za moravsko veleposestvo. Iz utemeljenja pr« dloga glede premembe de-želnozboiskega volilnega reda za veleposestvo na Moravskem izvemo, da kouservativni veleposestniki ne zahtevajo, da se skupina veleposestva razdeli v več skupin, temveč hočejo le, da se uvede zastopstvo manjšine, kakor je uvedeno v Srbiji ali pa na Danskem. Taka reformu volilnega reda bi bila
pravična, ali ni verojetno, da bi jo deželni zbor vsprejel, ker bi potem Nemci utegnili zgubiti večino v deželnem zboru. Ut emeljevatelj grof Serenyi je posebno naglašal, da njegova stranka želi, da se ohrani jednotni značaj kurije veleposestva Predlog se je izročil posebnemu odseku.
Vf/ališkem deželnem zbora se je bil unel prepir o tem, sme li poročevalec govoriti rusinski ali ne. Poljaki so trdili, da poročevalec more govoriti samo poljski, tega mnenja bil je tudi deželni maršal. To kaj lepo razsvetljuje, kako lepo razumijo Poljaki jezikovno ravnopravnost. Načelno se pa ta stvar v deželnem zboru še ni odločila, ker deželni maršal  ni dal o nje j glasovati.
Rusinski poslanec Antonijevič je pr edlagal, da se osnuje rusinska kmetijska šola v Olesku, Ro-iiia n«-ii k je pa predlagal, da se osnujejo nekatere rusiuske srednje šole in učiteljišča. Sedaj ima pol-tretji milijon Rusiuov le jedno rusinsko gimnazijo in tri paralelke na jedni poljski gimnaziji.
% nanje države.
Srbski skupščini predložil bode minister narodnega gospodarstva načrte zakonov o obrtnih šolah, uzornih kmetijah, zavarovanji po hipotečni banki in o gozdarstvu. Skupščina bode torej se bavila v prvi vrsti z narodnogospodarskimi vprašanji.
liazpor me} Porto in patrijarhatom.
Unsko oficijozno glasilo „Journal de St. Pe-tersbourg" bavi se v jedni poslednjih številk z razporom mej Porto in patrijarhatom. Po mnenji tega lista se Turčija premalo ozira na to, da se turški zakonik ne da porabiti na kristijansko družbo. Otomauska vlada ne more tako, kakor druge vlade urediti razmer s kristijanskimi cerkvami. Rusiji so interesi pravoslavne cerkve tako na srci, da želi, da se kristijanske občine in turška vlada dobro sporazumijo, in nadeja se, da sultan kmalu naredi konec sedanjemu osodnemu stanju, in da bode patrijarh zaupajoč v sultana kmalu odredil, da se začne božja služba, ki bi Be pravo za pravo še nikdar ustaviti ne bi bila smela, naj bodo patriajar-hove zahteve še tako upravičene. Ruski oticijozni list je torej rahlo izrekel grajo patrijarhu in sedaj bode grška duhovščina vedela, da od Rusije posebne pomoči nema pričakovati.
Grške zadeve. Novo ministerstvo v zbornici ne bode imelo posebno velike večino, ker vsa prejšnja opozicija ne bode hodila za Delvanisom. V grški zbornici je namreč že tretji strankarski vodja Rhali, kateri bode imel vsaj kacih dvanajst pristašev in nikakor ne bode brezpogojno podpiral vlado. Novo ministerstvo se bode bolj bavilo z vnanjo politiko nego se je Trikupisovo- V Carigradu nekako ne-zaupno gledajo premene na Grškem. Da bi Grki začeli vojno, zares skoro ni misliti, ali z raznimi agitacijami pa vender utegnejo malo razburiti duhove v orijontu. Na borzah se je tudi malo čutil upliv izida grških volitev. Grški papirji so pali in na borzi v Atenah se je povišala cena zlata.
Dopisi.
N l*rliiiorakcga 28. oktobra. (V pojasnilo in v obrambo.) V 43. listu „Zgodnjo Danice" z dne 24. oktobra je dopis s Primorskega, ki mej drugim tako Blove: „Po celem svetu duševni boj. Posobno hud za šolo! Ne le, da imajo prav natančno določeno (po učitelski „etiketi"), kaj morajo obravnavati vsak mesec, katere koščke berila, slovnico, računstva itd. Zdaj še segajo v verski pouk. Te dni sem dobil od učitelja neki „nacrt za veronauk v ljudskih šolah v nadškofi ji goriški," — katerega bi bil lahko iz več razlogov odbil, pa himii ga ohranil, ter Vam ga pošiljam tu v prigibu. „Nacrta" ni poslal Škofijski ordinarijat ali g. dekan, temuč poslan je od c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani (z dopisom: hier folgen zwei Exemplare der Lehrplaoe: im Religionsunter-richte, von denen Sie— Schulleitung — eines dem H. Katecheteu einreichen vvollen), kako to, mi ni jasno I Saj je vender še veljaven oni paragraf šolskih postav, ki določuje, da je verouk v vsakem oziru odvisen od dotičnih verskih glavarjev, to je Škotov? Mislim, da je naš novi c. kr. voditelj glavarstva sežanakega prekršil postavo pošiljajo take ukaze, ki ne spadajo  v njegov delokrog" itd.
Svojega v tem nevednega častitega neprijatelja, ki piše prijateljsko pismo, hočem poučiti, ter ga na pravo misel pripraviti; pa naj ne bode zaradi tega hud, ker dobro naj ve da jaz ne morem biti več hud bojevnik, ker spadam že v „čruo vojsko".
Najpreje naj povem čestitomu gospodu dopisniku v „DaniciB in ga tudi s svojo častno besedo zagotovim, da „Nacrt za veronauk v ljudskih šolah v nadškofiji goriški je poslal a a m k ne zonadškofijski ordinarijat iz Go-
rice c. kr. okrajnemu šolskemu svetu, da je ta „Nacrt" se s ta v i 1 vest šolnik sledi? 5 dr-ž a \ 111 ■.. ;i šolskega zubima ter da ga je tudi s a ni prečast knezonadškofijski ordinarijat v Gorici odobril.
Prečastiti kn-zonadškofi ski ordinarijat v Gorici je prosil c. kr. okrajni šolski svet, da naj o tem »Načrtu" šolska vodstva obvesti, da ta v nakup potrebuih eksemplarov teh načrtov potrebno ukreuejo. Ker pa šolska vodstva netnajo pavšalij za jednake stvari, je c kr. okrajni šolski svet vslrd sejnega sklepa naročil pri knezouadškotijskemu ordinarijatu v Gorici potrebno število eksemplarov (kar Vam lehko tudi ud e kr. okrajnega šolskega sveta prečast. gosp Adolf Harmel, dekan Koniend-ski potrdi) ter te razposlal šolskim vodstvom po 2 eksemp.'ara z vabilom, jednega močiti č. gospodu katehetu, jednega pa pridržati v šolskem arhivu. Taka je stvar in ne drugačna.
Iz tega je torej razvidno, da je naš občespo štovani novi c. kr. voditelj okrajnega glavarstva sežanskega kot predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta popolnoma pravilno ravnal, on ni niti za pičico prekršil zakona, ampak kaj vestno podpiral knezonadšktlijski ordinarijat ter brzo izvel prošnjo njegovo.
Gospodu dopisniku svetujem v drugo previd neje bojevtsti se za pravico ter ne napadati na tako neosnovan, neopravičen in zloben način vestnih in našemu narcdu pravičnih uradnikov, kakor je baš naš novi c. kr. voditelj sežanskega glavarstva; — na uho pa mu pošeptani, da dobro vem, kam njegov pes taco moli.
Iz Noši a u j a 29. oktobra. (Slovenski s t ariši pozor!) Po našem trgu in okolici leta neki možicelj od hiše do hiše pobirnjoč od slov. starišev podpise za posebno nemško šolo v Šoštanji. Da taka reč ne gre vsekdar po volji dotičnika in isti dostikrat nemarno pogori, je čisto naravno. Isto tako imel je ta tiček dne 28. t. m. čudno smolo pri nekem zidarji P., ko je prišel z namenom k njemu, sitnobo uganjat. Zidar, pošten slovenski mož, vpraša prišleca: kaj li hoče? na kar mu ta tičar začne na debelo razlagati namen svojega imenitnega pohoda, da bi od njega dobil podpis za nemško šolo. Naš pošten mož mu da polo nepodpisano nazaj; meneč, da svojo deco v domačo, itak skoro popolnoma nemško šolo pošilja, kaj torej še hoče več? Ta sitnež vender misleč, da ga utegne na li-manice dobiti, začne mu nekaj žveplariti, kako je dobro, te človek nemški zna, ker potem lahko gre mej svet i. t. d. Naš primitivni zidar ga nekaj časa zvesto posluša, potem pa ga odvrne rekoč : „Istina je, da človek vešč nemščini gre lahko po svetu, a skušnja nas, žal, ob jednem uči, da taki ljudje potem tudi navadno z Nemškega domov v slovenske kraje priberačijo, kar morebiti vi sami najbolje veste/' S tem dobil je naš ljubeznivi tičar to, tesar je iskal, ter z dolgim nosom odšel.
Dragi rojaki ! tako je bilo prav! Ako pride do Vas, slovenski očetje ah mile slovenske matere, takšen tiček, pokažite mu vrata in ako pride po stopnicah za Vami, vrzite ga dol, kajti takšno člo-veče, ki hoče Vas po zvijači oropati Vašega najdražjega, t. j. Vaših otrok, ni vreden, da še dalje nosi svojega rojstva kosti po tem svetu. Mi Slovenci spoštujemo vsak pošten narod, a ljubimo samo jednega, to je naš mili narod slovenski. To hočemo tudi mi Šoštanjčani pokazati, in ne pojdemo takim tičkom na limanice in nobenemu, ki nam hoče kratiti naše po božjih in naravnih zakonih pripoznane pravice. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti!
Iz Litije 30. oktobra. [Izv. dop.] Kakor smo že bili objavili, sklenil je odbor „L i t i j s k e g a pevskega društva" prihodnjo pomlad napraviti društveno zastavo. V ta namen priredilo je društvo pred par tedni „pevski večer" z ustopnino za neude. Z veseljem konštatujemo, da se je koj prva veselica dobro obnesla ter društvu vrgla lepo vsotico za nameravani društveni barjak. Meseca novembra priredi odbor „Litijskega pevskega društva" v ta namen koncert, čas in vspored priobčimo v kratkem. Toliko pa smemo že danes omeniti, da so nam zopet obljubile blage volje vrle gospice pevkinje sodelovati, kar bode veselico izvestno povzdignilo. Tako upamo pevci s pomočjo krasnega spola kmalo priti do zaželjenega cilja z lastnim naporom, ne da bi zato posebno nadlegovali slavno občinstvo! —
V nedeljo teden bil je kvartet našega društva v Zagorji v Medvedovi gostilni; pri tej priliki je g.
pevovodja Loze j Šent LaraberiSkih in Zagorskih pt rCOT v družbi kmalu nabral 1 gold. 20 kr. za našo zastavo, /a kar mu izrekamo v imenu društva iskreno zahvalo, nadejajo se, da najde obilo posne-malcev ! Bog! —
Deželni zbor kranjski.
(VI. seja, dne 31. oktobra leta 189 0.)
Deželni glavar dr. Pokitfkar odpre sejo ob 'ali. uri, konstatujoč sklepčnost. Zipisuik zadnje seje se prebere in odobri. Poročili deželnega odbora (priloga 45 in 46) izročita se prvo finančnemu, drugo upravnemu odseku, isto tako se izroče novo došle prošnje dotičnim odsekom.
Tajnik Pfeifer prečita interpelacijo narodnih poslancev o zadevi c. kr. okrajnega nadzornika Komi j a n i a, katere koti c se glasi takole:
Iz katerih uzrokov in po katerih uplivih je bil imenovani g. c. kr. okrajni nadzornik brez disciplinarne preiskave, brez vednosti deželnega šolskega sveta odstranjen?
Podpisan Svetec in 16 narodnih poslancev. Deželni glavar izroči interpelacijo deželnemu predsedniku.
Deželni predsednik baron VVinkler odgovarja na interpelacijo, v kolikor so mu znani raz log', ki so napotili naučnega miuistra do tega ko raka, ter čita nekatere odstavke iz nemške prošnje in razklada zgodovino šola v Dragi. (Ker bode itak debata o tej stvari, sežemo prihodnjič obširneje nazaj na ta odgovor.)
Poslanec dr. Tavčar vprašaje li ta odgovor g. deželnega predsednika definitiveu, ker se mu zdi pomankljiv, tedaj bode predlagal, da se prične debata o odgovoru deželnega predsednika
Deželni predsednik baron VV i nk le r odgovori, da je odgovoril, v kolikor so mu razmere zdaj znane, sicer pa je razj iava dovoljena.
Posl. dr. Tavčar potem stavi predlog, da se postavi razprava o tem odgovoru dež, predsednika na dnevni red prihodnje seje.
Tajnik Pfeifer prečita  potem drugo interpelacijo narodnih poslancev o zadevi nemških pridig v Dragi, katero izroči deželni glavar potem dežel ne mu predsedniku buronu VVinklerju.
Konec interpelacije slove:
a) Ali je gosp. deželnemu predsedniku znano, da je bil c. kr. okrajni glavar kočevski dne 9. sep temina 1890   brez   knezoškotijskega  komisarja v v Diligi in da je tam  nabiral  podpise za nemške pridige ?
b) Ali je to omenjeni c. kr. glavar storil po naročila deželne vlade?
c) Kaj namerava deželno predsedstvo ukreniti, da se c kr. okrajni glavar pl. Tlioman ne bode več utikal v Dragarske cerkvene zadeve in motil miru, ki je dosedaj   vladal v tej fari v tem oziru?
Podpisan Svetec in 16 narodnih posluucev.
Pri glasovanji vsprejme se ptedlog dr. Ta v ša r j a glei'e prve interpelacije, da stavi na dnevni red prihodnje seje.
Deželni glavar predstavlja zbornici vladnega zastopnika, svetnika Merka, preduo se prestopi na 5. točko dnevnega reda: Poročilo finaučnega (dtekn o proračunu n o r m a I n o - Š o Is k eg a zaklada za 1. 1891, pri katerem se uuame obširna in d j Iga splošna debata, predno se je pre stopilo na financijelni del preračuna Obširno poročamo v prihodnji številki
Iz podrobne debate omenjamo za danes samo toliko, da je znesek 60 0 gld. za neob'igaten pouk nemščine na večrazrednih slovenskih šolah, ki je že toliko razburjenih debat vzbudil v prejšnjih zasedanjih — bil po kratki mirni debati odklo njen! Za odklonjenje tega zneska so glasovali Dr. Bleivveia, Lavreučič, Pakiž, Ogorevc, Dragoš, Povše, Grasselli, Muruik, Hribar, dr. Tavčar, Klein, Stegnar, Svetec, Kavčič, dr. Vodnjak.; proti 10 Nemcev, Detela, Krsnik, dr Papež, poročevalec
Kluri. (Dalje prih.)
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1890. Predseduje ces. svetnik M urnik.   Navzoč je deželni glavar dr. P o k I u k a r , kot c. kr. vlade zastopnik g, vladni svelnik Dr alka. Članov je bilo nad 70.
Fridfcidnik  Mumik  pcicliavj  vladnega zj
stopnika z uljudno prošnjo, naj   bi se c. kr. vlada i nadalje tako živo zanimala za koristi kmetijstva kakor doslej. (Dobro! Dobro!) — Pozdravljajo deželnega glavarja dr. Pok luk ar j a naglasa, koliko je isti s svojim velikim uplivom že storil za pro-speh  kmetijstva in gozdarstva na Kranjskem, kot državni in deželni  poslanec, kot deželni  glavar in predsednik za   pogozdovanje  Krasa.  (Dobro!) — Spominja se potem izredne lepe slavnosti v cesarski hiši, poroke nadvojvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Franom Salvatorjem. Glavni odbor čestital je tem povodom, isto tako o priliki presvetlega cesarja in cesarice godov in prosil  deželnega predsednika barona \V i n k 1 e r j a, da v imenu glavnega odbora in vsega  kmetijskega stanu, katerega zastopa  glavni odbor,  izraža najiskrenejše čestitke presvetli cesarski hiši. (Dobro! Slava!) Predsednik potem omenja vse važnejše stvari, ki so se od zadnjega občnega zbora vršile. Zakon za povzdigo živinoreje je potrjen,  zakon  glede osuševanja Ijub-ljanskega barja, dasi sklenen že v lanskem zasedanji,   žalibog,   še  ne.    Potrjen je   tudi zakon ob uravnavi   ribarstva  z   dne   28.   avgusta leta 1888.,   in  vpeljan je z izvršilnim ukazom c. kr. deželne vlade kranjske z dne  9. junija leta 1890. Nalog je sedaj, ta prekoristni  zakon  oživiti. Za naše kmetijstvo  bila je lanska letina slaba. Beda velika je pretila vsled mraza, toče, povodenj, trtne uši in peronospore, a najstrašnejša  lakota se je odstranila, to pa le s pomočjo c. kr. vlade in deželnega zbora, katerim izreka predsednik najprisrč-nejšo zahvalo.   (Občno pritrjevanje.)   Iz družbene drevesnice so se začeli udom deliti po sklepu občnega zbora požlahtnjena .drevesca. Vsako leto bode tako  brezplačno  delenje za povzdigo sadjareje v deželi  dobro  uplivalo, in to Še tem  bolje, ko se omogoči, na novo najetem prostoru prirediti se dokaj več sadnih drevesc. Da se je Kranjska dežela tako častno udeležila  kmetijske in gozdarske razstave na Dunaji, je  le omogočil  gosp. deželni poslanec G o r u p brez njegove podpore in podpore deželnega zbora ne bi bilo na to misliti. Mnogo je sodeloval gl avni odbor pri razdelitvi krompirja za bedne v deželi v sporazumljenji s si. deželnim odborom, nič munj pa pri nakupu modre galicije, katere je prodajal in   delil  kmetijske  družbe vinogradnikom v sporazumljenji  z  deželnim  odborom.  To je tudi vzrok, da se občni zbor ni mogel sklicati o prilič-nejšem času.
Spominja se potem predsednik Murnik lansko leto umrlih udov. Ti so gospodje: Janez Hladnik, posestnik v Logatci (f dne" 1. januvarja); Janez N. Bačnik, duhovni svetnik, župnik v p. v Novem mestu (f dne" 25. februvarja); Matej Koder, župnik na Slapu (f dne 2. marca); Karol Deschmann, muzejski kustos, deželni poslanec itd. v Ljubljani (f dne" 11. marca); Nikolaj Jamnik, posestnik v Medvodah (f dne 8. aprila); Anton Jelouschegg, posestnik v 11. Bistrici (f dne" 19. maja); Janez H oz he var, c. kr. vladni svetnik (f dne 24.maja,); Karol Dem ser, posestnik, župan itd. v Senožečah (f dne" 22. junija); France Kovšca, posestnik v Planini (f dne 5. julija); Miha Pakič, trgovec in posestnik v Ljubljani (f dne 15. avgusta); Leopold Albrecht, župnik v Dobu (f dne 9. decembra). Poleg teh se spominja še umrlih letošnjih udov viteza Gutmansthala, predsednika podružnice v Radečah in velezaslužnega podpredsednika vrlega moža kmetovalca in tovarnarja gospoda Frana Kotnika. Predsednik povabi zborovalce, da v znamenje sočutja vstanejo, kar se zgodi.
Denašnje zborovanje imelo bo rešiti velevažne zadeve. Družba jako lepo napreduje. Družbeniki so se lani pomnožili za 267 členov in družba ima sedaj 1472 udov. Konečno izreka predsednik željo, naj bi društvo i nadalje vspevalo, obravnave in sklepi denašnjega zbora pa donesli dobre in veliko koristi vsemu kmetijstvu dežele kranjske. (Dobro! Dobro!)
Deželne vlade zastopnik g. c. kr. vladni zastopnik D ral k a pozdravlja zbor in želi njega obravnavam najboljšega vspeha.
Domače stvari.
— (Urar 1) je včeraj zvečer nagloma (zadela ga je kap)  gospod Fran G o v e k a r nadučitelj v Šiški  in  Član okrajnega šolskega sveta v 51. letu dobe svoje. Pokojnik bil je izvrsten učitelj in obče priljubljen mež, v narodnem oziru pa zanesljiv kakor i- skala. Sodeloval je kot odbornik pri vseh učiteljskih
društvih, zlasti pri „Narodni šoli" in o občnih zborih poročal je točno in vestno. Zapustil je vdovo ■ 5 nepreskrbljenimi otroki. Pogreb bode jutri po-poludne po 4. uri. Lahka mu bodi zemljica in blag spomin!
— (Slavno občinstvo) opozarjamo, da bode letos obiskovanje in razsvetljenje grobov š e le v nedeljo dne 2. novembra.
— (Ćitalniški pevski zbor) pel bode v nedeljo dne 2. novembra ob 3. uri popoludae na pokopališči nagrobnice v spomin umrlih članov „Sokola*.
— „Slovensko delavsko pevsko društvo Slavec1-) pelo bode v nedeljo ob 4. uri popoludne svojim pokojnim članom in prijateljem na pokopališči pri sv. Krištofu 3 žalostinke. Pri neugodnem vremenu poje se v cerkvi.
— (Fran Ondfiček.) Prvi svetovno znani umetnik na goslih c. kr. komorni virtuoz Fran Ondfiček obiskal bode na svojem umetniškem potovanji v torek dne 4. novembra Ljubljano, da tukaj po vabilu ^Glasbene Matice" priredi koncert. Občinstvo Ljubljansko imelo je Že priliko čuti tega mojstra. Le par let je minolo od njegovega zadnjega obiska v Ljubljani, a ta kratki čas bil je dovolj, da je Ondfiček v tekmovanji za žezlo kralja vseh umetnikov na goslih popolnoma in sijajno zmagal. To popolno zmago morali so mu priznati tudi glasovi slovenstvu sploh nasprotni. Vsakemu so gotovo znani njegovi neizmerni uspehi na jugu po liumunskom in na bolgarskem dvoru, v Carigradu pri sultanu in zadnji čas v Pragi, kakor ga željno pričakujejo na severu, kamor poide še to sezono. Jako sijajno ponudbo dobil je iz Amerike za prihodnjo zimsko sezona. Ni treba posebno naglasati, da ne bodemo zamudili te prilike, slušati najbolj slove-čega umetnika na goslih, pozdraviti ga kot brata Slovaua, gosta .Glasbeno Matice" in starega nam jako milega in priljubljenega znanca. Na programu so (izjemši Paganinijev koncert) izključno le slovanske skladbe, mej temi pa najnovejo skladba, našega gosta fantazija na motive iz Smetanove opere .Prodana nevesta". Koncert bode torej imel ne le samo godbeni, ampak tudi narodni pomen.
— (F r a n O n d f i č e k ,) c. kr. komorni virtuos Nj. Velečsatva cesarja Frana Josipa I., priredi jedini koncert na vabilo „Glasbene Matice" v torek dne 4. novembra 181)0 ob polu 8. uri zvečer v čitalnični dvorani. Iz posebne prijaznosti sodelujeta g. A. Ra-zinger in g. Karol Hoffmeister. — Vspored: 1. Pa-ganini: Koncert „D-dur", igra Fr. Ondfiček. 2. K. Bendl: a) Cvpresi št. 5 („0, bil to sladki sen");
A. Rubinstein: b) .Zjutraj" poje gosp. A. Razinger. 3. Fr. Ondfiček: a) „Barcarola"; H. VVieniavvski : b) „Poloneza" (D-dur) igra Fr. Ondfiček. 4. Kaan z Al bes tu: a) „Sen", transkripcija na pesem Novotnega;
B. Smetana: b) „Obkročak"; A.Rubinstein: c) „Etuda" igra g. K. Hoffmeister. 5. Fr. Ondfiček: Fantazija na motive iz Smetanove opere „Prodana nevčsta" igra skladatelj. — Na glasoviru spremlja g. Karol Hoffmeister. — Sedeži dobivajo se v čitalnični trafiki in pri gosp. Vasi Petričič-či na Mestnem trgu. — Cene: sedež 1. vrste 4 gld., reserviran sedež S gld., Cerkl I. 2 gld.  Cerkl II. 1 gld.  Ustopnica 80 kr.
— (Izpred sodišča.)' Pred sodiščem pod predsedstvom dež. sodišča svetnika Pleškota in votantov Tschek, Pessiak in Čuček, zato-žena sta bila danes stolni kapelan Kalan in posestnik Janez Jevc iz Črne Vasi, ker sta ob letošnjih volitvah v mestni zastop Ljubljanski pri volilcih na ljubljanskem barji, kupovala glasove. Državno pravduištvo zastopa dr. Ferjančič, zagovornik je dr. Mosche. Zatoženi kapelan Kalan pravi, da ni dajal denarja za volitev, nego zgolj za pot, izdal pa je, kakor pravi vsega skupe kacih 30 gld. Sozatoženec Janez Jevc pravi, da je prišel kapelan Kalan k njemu in ga nagovoril, da je z njim hodil okolu volilcev in jih nagovarjal naj volijo kandidate, katere priporoča kapelan Kalan. Šli bi bili itak voliti, a zaradi velike revščine delil je kapelan Kalan vsakemu, kdor je obljubil da pojde volit 1 gld. za pot. Videl je, da je razdelil kapelan Kalan kakih 8 do 9 gld. On sam je tudi dobil od Kalana denarja in razdelil do 7 gld. za pot, nekaterim pa je dal po goldinarji že po volitvi v Ljubljani. Predsednik opomni, da ne gre reči: če boš šel volit te in te dobiš goldinar. Zatoženi Kalan pravi, da je revnim volilcem na Barji dajal po 1 gld. za pot v Ljubljano v trnovski fari, kjer je tudi agi-toval, ni dal ničesar. Zaslišijo se priče. Cerar Franc iz Črne vasi pravi, da ga ni bilo doma, ko je prišel
kapelan Kalan in sploh ni hotel iti volit, nego v semenj. A ko pride domov, mu žena pove, da mora iti volit, pot bode plačana. Tudi Jevc mu je rekel, da ne bode zastonj.   Priči Matiji Rozmanu povedal je Jevc kandidate, a on jih je pozabil, potem mu jih je zapisal  in  ko je na rotovži oddal volilni list, dobil je goldinar.   Potem je  šel  v gostilnico k Klunu na Žabjaku in tam je rekel:   „Le pijmo za kapelanov goldinar!" Priča Fran Meze iz Črne vasi pove, da je  prišel k njemu kapelan Kalan in ga vprašal ali pojde volit. Odgovoril je, da ne ve. Potem mu je Kalan volilni list popisal in mu dal goldinar, a on se je branil in rekel da ni treba.   Kalan pa je rekel: kLe vzemite, saj ne gre iz mojega". Zatoženi Kalan opomni, da je izrecno pristavil: To je za pot. Priča Pavel Kos ni prišel.   Druge priče povedo, da so ga videli danes v Ljubljani, a da je rekel, da je povabilo izgubil in da mu je slabo in se vrnil domov.    Jože Medik iz Črne Vasi je dobil tudi goldinar in  pravi, da menda vsa Črna Vas. Josipa Selana izjava,  kakor tudi druzih prič, se prebere.   Izpovedal je, da ga je srečal Kalan na glavnem trgu v Ljubljani, mu vzel volilni list, napisal mu imena, ter mu dal potem  goldinar. Zatoženi Jevc pravi,  da to ni res, marveč,  ko sta stala z vozom s Kalanom pred hišo Selanovo, mu je kapelan Kalan dal goldinar.   France Cotman je dobil tudi goldinar, a volil s pooblastilom tudi za Lenko  Kraljic.   Je li kaj dobila,  ne ve. Kraljic Lenka izpove, da je njej Kalan, ko je dala pooblastilo, dal goldinar, menda zaradi revščine. Zatoženi Kalan pravi, da je  baš  takrat  mestni magistrat delil krompir in ker mu je Kralič rekla, da nimajo nič druzega za jesti,  dal  jej je  goldinar. Josipu Jankoviču napisal je volilni list zatoženi Jevc in po volitvi mu je dal goldinar.   K Petru Škafarju prišel je Jevc,  napisal mu volilni listek in ko je prišel z volišča, dobil je od Jevca goldinar. Janez Japel dobil je tudi od Jevca pa po volitvi za pot. K Tonetu Vidmarju prišel je tudi Jevc in ga nagovarjal, naj voli za Kalanovo stranko, pa se ni udal.  Mostar France je dejal Kalanu, da misli, da se bode tudi brez njega volitev opravila, a ko je dobil 1 gld. za pot, šel je volit. Državni pravdnik nasvetuje,  naj   se prebere izpovedba  priče Pavla Kosa.   Zagovornik dr. Mosche nasprotuje in nasvetuje, da se Kos in Jože Selan povabita, da osebno izpovesta. Sodišče sklene ta predlog vvažati in obravnava se preloži.
— (Vodovod) upeljal se je doslej že v 560 hiš. Prihodnjo spomlad utegne se napeljati v kacih 300 hiš. Zanimivo je konstatovati, da je tedaj, ko je bil vodovod upeljan le v 300 hiš, voda v vodnjakih upala vsako noč le za 1*30 centimetrov, dasi so jo takrat po nepotrebnem trosili in cele noči puščali cevi odprte, češ, da se cevi poplaknejo. Sedaj, ko je voda upeljana v 560 hiš ia se je veliko več potrebuje, kaže se v vodnjakih, da upada vsako noč le za 0 40 centim. Vodovod torej zares izvrBtno deluje.
— (V trgovinski zbornici) je dne 28. t. m. gosp. Franjo Hren o preložitvi ceste čez Vagenšperk govoril tako: Slavna zbornica! Prečastitim gospodom slavne zbornice je gotovo še v spominu, da so se občine litijskega] okraja pred dvema letoma se obrnile s peticijo na slavno trgovinsko zbornico za preložitev ceste čez Vagenšperk, v kar je slavna zbornica pritrdila ter slavnemu deželnemu odboru predložila. Slavni deželni odbor in slavni deželni zbor sta taisto zadevo že predlansko leto pretresavala in lani je slavni deželni zbor sklenil, da ho ima omenjena cesta Čez Vagenšperk delati in slavni deželni odbor je v tekočem letu omenjeno delo v roke vzil ter kos blizu 2 kilometra dolgosti prav ugodno oddal. Ta cesta se sedaj že dela. Čuti pa je, da ima slavni deželni odbor vsled dolenjske železnice pomisleke, in sicer je predložil slavnemu deželnemu zboru predlog, da bi se samo še majhen kos ceste naredil, nadaljevanje pa, da bi se ustavilo. Nekaterim gospodom te zbornice je Vagenšperk gotovo znan, in vedo, koliko da ubogi vozniki, ki blago in ljudi prepeljavajo, trpe, živino trpinčijo, da mora voznik izpod klanca petkrat na vrh voziti, da potem polui - voz naloži; koliko zamude vozniki, koliko trpi trgoviua, poleg vsega omenjenega bo pa še vozniki in živina v nevarnosti. LitiJMki sodniški okraj je izmej največjih v naši deželi, ker šteje blizu 23 000 ljudij. Poleg tega treba poštovati Še ves politični okraj, spadajoč pod okrajno glavarstvo in tujce, ki po tej nesrečni, nevarni cesti potujejo, zato ni čuda, da se pritožbe pogo-
atoma nahajajo, kako %e živina trpinči in nesreče prouzročajo. Veselje bilo je nastalo mej vsemi domačimi prebivalci litijskega okraja, kakor tudi mej tujci, kateri so bili prisiljeni po omenjeni nevarni cesti voziti ee, ko so zvedeli, da je slavni deželni zbor v lanskem zasedanji sklenil, da se bode cesta preložila, nasproti bi bila pa sedaj nejevolja toliko večja, ako bi se zgradba ceste ustavila. Ker je siloviti Vagenšperk v naši deželi jedini klanec, ki ima tako nesrečno cesto in tako blizu železn-ce. stavim jaz nujni predlog: Slavna zbornica naj sklene, da se, kakor hitro mogoče in sicer v tem zasedanji obrne do slavnega deželnega zbora s prošnjo, da bi se ne ustavljalo delo na omenjeni cesti, ampak, da se zaporedoma dela in sicer tako, kakor je bil slavni deželni zbor lani sklenil. Predlog bil je soglasno vsprejet, ko ga je več svetovalcev kot jako važnega in nujnega podpiralo. Upati je, da se bode deželni zbor na te jako opravičene želje oziral in uplival na to, da se prelo* žitev ceste čez Vagenšperk kolikor možno pospešuje.
— (Odlikovanje.) G. Fran M a g d i č , profesor na Zagrebški realki in načelnik saborskoga steno grafskega urada, dobil je na stenografski izložbi v Monakovein, častno diplomo.
— (Iz Gradca) se nam piše: Grof Har-tenau (Batenberžan) prevzame poveljstvo druzega batalijona 27. pešpolka kralj belgijski.
— (Promet ustavljen) je zaradi žametov na želo/ničui progi Fužine Reka. V treh dueh upajo, da bodo prekiduli sneg in Oprostili tir.
— (Za Štrigovo hrvatsko operno sesono) ki bode drugo leto v spomladi, dovolil je mestni zastop Zagrebški 6000 gld. podpore, z ozirom na veliko narodno važnost tega poduzetja. Glavni namen te sesone je postaviti na oder poleg drugih tudi Lizinskega dosedaj še ne igrano opero „Porin," o katerej so se jako laskavo izrekli razni glasbeni veljaki.
— (Slovansko   pevsko   društvo na Dunaj i) imelo je zadnji petek svoj občni zbor pod predsedništvom  podpredsednika g. J. Pukl-a. Iz tiskanega   letuega   poročila   posneti   je  sledeče: L. 1890. je imelo društvo 245  udov, in sicer 12 častnih, 121 sodelujočih, 112 podpirajočih. Uata-novnikov ima društvo 20.   Po glasovih razdele se udje 8ledeče: 30 sopranov, 14 altov, 13 I. tenorov, 14 II. tenorov, 27 I. basov in  23 II. basov. Po narodnostih bilo je 51  Čehov,   121 Slovencev, 3 Hrvatje in 2 Srba.   Društvo je 26krat nastopilo javno in sicer je samo priredilo 2 zabavi in 2 koncertni   besedi,   D k rat sodelovalo je celo društvo, 7krat pa različni odbori pri slavnostih in zabavah druzih društev; dvakrat pelo je društvo pri svatbah, lkrat pri pogrebu, 7krat pa pri službah  božjih v češki cerkvi na Dunaji.  Vaj moškega zbora bilo je 35, damskoga zbora 30, a skupnih 10. Odbor imel je 35 sej.   O raznih prilikah odlikovali so se sledeči udje slovenski : Gospodična Lina Kolbeznova, gg. F. Bučar, I. Grm, P. Koše ni u a. Društveni arhiv pomnožil se je tudi v bivšem  letu, in sicer so darovali: Bendl, Buchta, Dvorak, Fibich, Groas-mann, dr. B. I pa v u c, Knittl, K brku, Butti, Smetana, F. S. Vilhar in I. pl. Zaje. Mej več novimi zbori slovanskimi  sta bila tudi dva slovenska in sicer: „Vodnik"-u od dr.  B. Ipavca in „Slovo" od F. S. Vilhar j a.   Društvo je imelo 1154 gld. 18 kr. prihodkov in je izdalo ravno toliko, čisto premoženje znuša 1161 gld. 97 kr. — Pri volitvi bili ho izvoljeni per acelamationem: L. Boucbal, predsednikom;  I.  Pukl, podpredsednikom; A. A. Buchta, pevovodjo; K. J a h o d a I, a J. J i f i k II. namestnikom  i>evovodje. V odbor bili so izvoljeni deloma jednoglasno, deloma z veliko večino glasov: Dr. I. Drozda, dr. Fr.  Bčlaf, dr. I. Lenocb, drd. Dobr. Brlič, Fr. Tomšič, V. Vaienta, V. Stejskal, kot namestniki: L Izak, Iv. Jereb, Al. Stejskal, K. Paur; za pregledovalce: dr. St. Kosti i vy, Jos. Stantej sky, Fr. Podhajskv, za namestnika: Mlčoch, Ryška. — Podpredsednik g. Pukl pozival je z vročimi besedami vse ude k složnemu delovanju.   Da bi vsak ud pridobil še jednega ali celo več udov za društvo. Trideseto leto bodi za društvo tako slavno, kakor jih je bilo preteklih 29.   Društvo pokazuj v tem letu krasno sliko velike slovanske družine,  v  kateri so zastopana vsa slovanska plemena. — Društvo ima vsak petek od l/t8 do Vsi 0 uavečervajo za moški zbor I. Salvatorgasse   12, a za damski zbor vsak ponedeljek od */95do 1/I7. ure v „Slovanski Besedi" I. VVallnerstraBse 2. —Slo-
▼ enaki pevci na Dunaji pristopite vsi k važnemu društvu.
— (Iz Trebnjega) dobili smo pritožbo, da je včeraj bil že tretji dan, odkar neso dobili nobene pošte iz Ljubljane in od drugod.
— (Vabilo.) Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico bode imela v nedeljo dnć 9. novembra 1890, ob 3. uri po pol ud ne svoj letni občni zbor pri „Šmonu" v Šent-Kandolfu po sledečem dnevnem redu: 1.) Pozdrav predsednika. — 2.) Poročilo tajnika in blagajnika. — 3.) Uplače-vanje letnih doneskov. — 4.) Volitev novega odbora. — b.) Slučajni govori in nasveti. Po zborovanji prosta zabava. — Prijazno so povabljeni vsi domači in tuji udje in vsi tisti, ki želijo pristopiti k imenovani podružnici. Odbor.
— (Žrtva glada na Reki.) V podstrešji neke hiše stanovala je dalj časa uboga 64 let stara vdova Puchard, poznata zarad čudnega načina svojega življenja. Ker jo sosedje več dni neso videli iziti, naznanili so to redarstvu. Tri redarji udrli so šiloma v stanovanje in našli mej očrnelim zidovjem starko čepeti na kupu smrdljive volne, ki je širila kužen duh daleč na okolu. Ko jih starka opazi počne stokati od velike slabosti, ker že več dnij ni pokusila nobene hrane. Odvedli so jo u mestno bolnico.
— (Ljutomersko letošnje vino) prodajalo se je dne 28. t. m. na dražbi štrtinjak po 143—163 gld. s sodom vred.
— (Kupčija z jabolki) je na Štajerskem, kakor poroča „S1. Gosp", jako živahna. Okolu Celja plačujejo jabolka za „tolkljo" po isti ceni, kakor poprej namizno sadje. Žal, da je mnogo jabolk zagrnil prerani sneg, ki je vrhu tega na sadnem drevji veliko škode napravil.
— (Za d i j. kuhinjo v Mar iboru) so darovali gg.: Andr. Repič, župnik v Kapelah pri Brežicah 5 gld., Jakob Hribernik, spiritual 5 gld., Jos. Majcen, dvorni kaplan 5 gld., slavno društvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 gld., neimenovan 30 gld. 70 kr., bogoslovci v Mariboru 8 gld., g. Orožen, protonator 5 gld. Bog plati!
— (Sv. šimna semenj v Zagrebu,) bil je prilično dobro obiskan. Dognalo se je rogate živine 1534 glav, 472 konj in 972 prascev, skupaj 2931 glav, izmej katerih 400 iz Bosne. Na tem 8emnji bilo je 22 zastopnikov čeških veleposestnikov, katerih vsaki je hotel po 100 glav govedine a zastopniki grofa Haracha po 200. Prodalo bi se bilo torej nad 2000 volov. Kar se je dognalo se je vse prodalo.
— (Razpisano) je mesto okrajnega sodnika na Vrhniki. Prošnje do 12. novembra. — Pri dež. sodišči v Celovci razpisano je mesto svetnika. Prošnje do 14. novembra.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Carigrad 30. oktobra. Spor s patrijarhatom še ni poravnan. Grške cerkve se včeraj še neso odprle.
Berolin 3 0. oktobra. Kralj belgijski obiskal je včeraj državnega kancelarja Capri-vija. Danes prišel je v Berolin in obiskal mavzolej v Charlottenburgu.
Pariz 31. oktobra. „Journal des Debats" objavlja intervievv z Delyanisom. Poslednji je omenil, da je Trikupis grške interese na Kreti, v Makedoniji in po vsej Turčiji v nemar pustil. Trikupis je bil kriv, da so turške čete prišle na Kreto. Glede nasprotstva mej grškimi in bolgarskimi interesi izjavil Delyanis: Pan-helinizem je utopija. Grška za Evropa ni več tolika nevarnost, nego se je nekdaj zmatralo. Treba bode, zboljšati notranji slabi položaj, organizovati vojsko m urediti finance. Geogra-fične pretenzije Bolgarske so vznemirjajoče.
Bazne vesti.
* (Spomenik kralju Sobieskemu. ) Levovski mestni zastop sklenil je postaviti v Le-vovu spomenik slavnemu junaku Ivanu Sobieskemu, ki je rešil Dunaj pred silo Turkov. Za nabavo potrebi ^ga gradiva odrejeno je 18.000 gld. Kipar B a r o n e c ponudil se je, da bode brezplačno izdelal spomenik.
* (Vodovod v Sarajevu.) Dne 21. t. m. odprli so Sarajevski vodovod ter izročili javni porabi. Na višinah okolu Sarajeva izvirajoča Mo-š č a n i c a nabira se v železne cevi in vodi v Sarajevske hiše.
* (Črnogorska godba.) Na Cetinji osnovali so godbo, obstoječo iz 36 mladih Črnogorcev,
pod 18 let starih, kapelnik jim je mlad Čeh, Fran V i m e r. Te dni svirala je nova godba prvikrat, kakor poroča „Glas Crnogorca", ter je iznenadila poslušalce. V malo mesecih izvežbala se je prav dobro. Godba je pod neposrednim nadzorstvom vojnega ministerstva, od kojega zavisi kapelnik i muzikanti. Obleka jim je ukusna z liro na Čepicah.
* (Jednoletni prostovolec, ki je n a p i v a 1 Košutu.) Ogeraki jednoletni prostovolec Joanovits je pri nekem baketu v pijanosti napival Košutu. Vojaško sodišče ga je obsodilo zaradi tega, da bode degradovan v prostaka in tri mesece sedel v zaporu.
* (Dva otroka sta pogorela) na Hrvatskem v biharski občini Ripa. Streha hiše je že skoro zgorela, a trdo spavajoči stanovniki neso vedli za ogenj. Ko se probudi gospodar, zgrabi svojo ženo in jedno dete, ter ju iznese na dvorišče. Ko pride nazaj u gorečo sobo, bila sta že druga dva otroka zadušena in v ognji, da ju ni mogel več rešiti.
* (Je tika ozdravljiva.) Iz Berolina poročajo, da so prof. Kocha poskusi za ozdravljenje jetike imeli sijajen uspeh. V malo tednih bode se objavila tajnost iznajdbe in praktična uporabila. Tajnost obstaja v neki tvarini jednaki oni, ki se rabi pri cepljenji koza, katera uniči tu-berkel bacile in brani daljne njih razširjevanje.
prinaša v 11, zvezku nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: Jezdečeva nevesta. Balada. — 2. L. A.: Zori. — 3. Josip State: Zadruga. Povest.) Dalje.) — 4. A. Funtek: Jožef Cimperman. (Konec.) — 5, Andrej Fikonja: Reformacija v Slovencih. (Dalje.) — 6. A. Funtek : Luči, XV, XVI. — 7. Josip Stare: Pisma iz Zagreba, XXIII. — 8. L. A.: Kapela. — 9. Dr. K. Glaser: Rotneo in Julija. (Konec.) — 10. P. Ladislav : Dodatki slovenski gramatiki. — 11. Književna poročila: XI. L. Pintar: Jezik v Mat. Ravnikarja „Sgodbah fvetiga pifma sa mlade ljudi. (Konec) XII Balade in romance. Napisal A. sLŠkerc. (Konec.) — 12. Josip Api/t: Statistična črtica dijaštva avstrijskih visokih šol. (Dalje.) — 13 Listek. : Jednajsta stoletnica Pavla Dijakona. — Listina iz leta 1170—1190. — Cantica Sacra. — Teoretično-praktična klavirska Šola. — Jugoslovanska akademija
„LJUBLJANSKI ZVON" stoji: za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Alguren mdravllen napeli. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega probavljenja, napenjanja, tiščanja glavobolja, pomanjkanja alastij do jedij in drugih slabo-stij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Soidl itz-pra šeka. Skatljica 1 gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55 — 14)
KVVIZDE fiuid za protin,
preverjeno okrepcilo pred in po hudih (9) naporih, dolgih murni li itd. ('JOD Cena rt. vel|, gld. 1.—. Priston le z varstveno znamko, kakeršna je zraven. — Dobi se v vseh lekarnah ; slednji dan ga razpošilja po pošti
glavna zaloga: okrožna lekarna t Korneuburgu pri Dunaji.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe" vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
v pol leta........6   „   50 „
„ Četrt leta........3   „   30 „
„  jeden mesec....... I   « 10
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — ,.
„  četrt leta........4   „   — „
„  jeden mesec....... I       40 ,
&sV~ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kr it u se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravnistvo ,,Stov. Naroda**.
Eioterljne areČIte 29. oktobra. V Brnu:     61,     88,     44, 10,
SO. oktobra.
Pri Malici: Bransewetter, Mart man. Goldberger s Dunaja. — Pavlic iz Kostanjevice. — Schafranek iz Krnova.
Pri Slonu t Korpelet, Friedman, Schlesinger z Da -naja. — Pl. Schildenfeld, Hieber iz Gradca. — Klinar s Bleda. — GlUck, VVollner is Prage. — Urbanek ir. Tržiča. — VVilfan is Trsta. — Kallvoda, Eisler iz Velike Kaniže.
Pri bavarskem dvora: Partel, (Jebašek iz Trsta.
Pri avstrijskem cesarji: Aleiovc iz Opatije. — Vogl iz Celovca.
\ mrli s«» v f JubUani :
29. oktobra i Apolonija Merhar, kramarca, 67 let, Stari trg št  32, za kapjo.
V deželni bolnici:
28. oktobra: Matija Kozar, delavec, 28 let, za zastrupljanjem krvi.
Meteorologično poročilo.
C	Ca* opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
M O fii	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7376 mm. 7370 mm. 737*4 mm.	1-2° C 4 6° C 1-8* C	Sl. BVZ. sl. szh. sl. szh.	obl. obl. obl.	3'40 mm. dežja.
Srednja temperatura 2-5°, za 53° pod normalom.
IZ>-u.r}.ao©ls:sb "borza*
dne 31. oktobra t. 1. (Izvirno telegrančno poročilo.)
Papirna renta.....
Srebrna renta.....
Zlata renta ......
5°/0 marčna renta .... Akcijo narodne banke   . .
Kreditne akcije.....
London........
Srebro . .......
Napol.........
C. kr. cekini ......
Nemške marke.....
■I".,, državne srečke iz I. 1854 Državne srečke iz I. 1 MH4
8gerska zlata renta 4"/„ • . gerska papirna renta 5° „ . Dunava reg. srečke 5°/0 . . Zemlj. obč. avatr. 4Vi°/0 z1at'
Kruditne srečke.....
Kudolfove srečke .... Akcije anglo-avstr. banke . Traiuway-društ. velj. 170 gld.
gld
včeraj M875 88 85 107 10 100 99 982 -306 75 114-75
9 09 0-46 56 40 250 gld. 100 .
- gld
dane* 88 80 88 85 107- — 100 80 982 — 30550 114-95
— „ 912
— „ 5-46
— „    66 50 131 gld. 75 Jtr.
. 100 gld. zast. listi . .
.    100 gld.
•      10 .
.     120 . a. v.   .   . .
179 101
99 120 114 183
19 165 225
50 70 25 50
Marija Oovekar roj. Mlnatl, javlja v svojem in v imenu svojih otrok in sorodnikov pretnžno vest o smrti svojega presrčno ljubljenega soproga, goBpoda
FRANGIŠK-a GOVEKAR-ja
nadnčitelja v Šiški in uda c. kr. okr. šol. sveta
kateri seje naglonia za srčnim mrtvoudom s i noč i ob polu osmi uri v 51. letu preselil na oni boljfii svet.
Truplo predrazega bode v soboto dne 1. novembra t. 1. ob 4. uri popoludne v šolskem poslopju blagoslovljeno in na pokopališče k sv. Krištofu preneseno.
Svete maše zadušnice bodo brane v farnej cerkvi čast. o. o. frančiškanov.
Nepozabljivega ranjcega priporočamo v blag spomin in molitev.
V Šiški, dnč'31. oktobra 1890. (315)
Mesto vsake posebne objave.
Tnžnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prožalostno vest, da jo naš preljubljeni oče, gospod
E
bivši c. kr. vladni kancelist
danes popoludne ob 1. uri previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal,
Sprevod preblagega ranjkega bode v nedeljo, dne 2. novembra iz hišo št. 16, Krakovski nasip na pokopališče k sv. Krištofu.
Sveto zadnšne tnaSe darovale se bodo v župni cerkvi Trnovski.
V Ljubljani, dne 31. oktobra 1890.
Marija, Ivan in Ferdo Nekerman
otroci. (314)
i riioga „Mnvenskemu Narodu4* št. 251 31. oktobra 1890.
Zahvala.
Podpisana izrekata vsem onim, koji so, bodi-si v bolezni, bodi-si ob smrti prerano umrlega, nepozabljivega nama b nčeka
toli tolažilno sočutje izkazali, tem potom najtop-lejo zahvalo.
V K ran ji, dne 30. oktobra 1890
(811)
Helena in Toma Pavšlar ml.
PRI KATARU
sapnih organov, kašlji, nahodu, hripavosti ih vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
O LAVNO S K L A D I 6 T ■__
najčistije lužn*
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (15—s1 Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči upliv, posebno pospešuje razslizcnje ter je v takih slučajih poznana kot dobro zdravilo.
Repa in žito.
Kdor kupi looo kf/ repe ploftoate in -oo mernikov incŠMiH'un žita, naj vpraša upravnUtvo ..Slo • venskega Naroda" za naslov. (802—3)
V „NARODNrTISKARNIu v LJUBLJANI
je i/.šla knjiga:
Blodne duše.
Boman.   Češki spisal Viicsluv Heiieft-TfcbIsRNky. Preložil Ivan dlornik. Mala 8V, 523 stranij. Cena 70 kr., po pošti SO kr.
J. GIONTINI. knjigar v Ljubljani
ima v zalogi: (784—3)
PantiPCl  QQPPQ ad nBum It"entutis Stndiosae. Cerkvena udllllud  uflul d Pesmarica za moški zbor, uredil Anton Foerster. Cena 1 gld., po pošti 1 gld. 10 kr.
QlnUQnOil/fl ve 8yycn zpevech, vydal Lnd. Kuba. Kniha ulUVdllOlVU VIII.   Pesni slovenske. V platno vezano 4 gld. 40 kr., po pošti 4 gld. 65 kr.
I Ginntiriiioi/Q LniiTmino 7Q ntrnko 12 *™zkoT
J, UlUlIlllllJoVd Mljlllllud LQ UllU!\0, zlopimi slikami po »5 kr., vsek IS zvezkov skupaj 60 kr., po pošti 65 kr., v platnicah 70 kr., po pošti 7f) kr.
Zobozdravnik Mger
siimiijo liotel ,Stadt Wien*
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vsaki tlau od O. do 12. nre dopelndne, od i. do 5. nre popoludne Ob nedeljah In praznikih od 9. do '/t1* !,r'-
Najnovejše  iznajdbe v zobozdravništvu. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne.
Za vsa dela 8e jamči. (800—3)
Po soglasnej sodbi odličnih strokovnjakov
koroški
j«
vrelec
jako odlična zdravilna studenčnica pri vratnih, želodčnih,  niehnrnih in oblatnih  bolemnlh, pri katara, hripnvosti, kapljanji, posebno za otroke, poleg tega pa tudi (481—20)
jako fina namizna voda
b posebno dobrim okusom, brez vseli organičnih in želodec otožujooih primesi. Glavna zalaga v LJubljani pri ML E. Niipan-u; prodajajo ga nadalje:  M. Kaatner in J. Klauer; v  Kranji:  V. Oollenz; v Lokate i:  J. Tolaul.
Jedinu toi>eoii-«r"i-ilcii.  li u j ►     j ji   v T^jiitiljtuii.
f Tapeclrar  } ANTON    OBREZA f
i in dekorater, j
, Tapecirar ^ I in dekorater. J
Ljubljani, Šclcnbiirgove ulice sl.
priporoča okusno in trdno narejeno zimnice, modrece na peresih, divane, »tole, otomane, garnitur« za salone, jedilne Nobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Mojo delo in blago, katero rabim, je pri-poznano dobro in brezhibno, kt»r (TO-tovo priča inoja razstava v Kndolfl-nninu. in stojim z o žirom  na nizke
' cene izven konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo ) moj ilnstrovani cenik in uzorce bla^u, kar razpošiljam zastonj in franko.
Aviso in popravek.
Pri pismeni ponudbeni obravnavi, ki bode dne 3. novembra 1890. I. pri c. in kr. iiioiitiirnciii skladišči
Št. 3 V Gtradci se ne proda  30.457,  temveč <>0.:*i:*
nerabljivih ali pa takih n« »Ojiljač (Patrontaschen), ki se več ne rabijo, in sicer: 83.292 komadov s kratkim in ?021 komadov z dolgim pokrivalom.
Natančneji pogoji za to obravnavo priobčeni so v št. 240 tega lista z dne 18. oktobra 1800.
V Gradci, v oktobru 1890.
(737—2)
Upravna komisija c. in kr. mortturnega skladišča št. 3 v Gradci.
a       Vsak d.a,n. sveže, na pol presajene W
I kranjske klobase E
tj w
«     klobasice za pečenje »
^ (Bratwiirstel), samo Iz svežega svinjskega mesa narejene; vsako t£ sredo in soboto v obče kot izvrstne priznane
* rižove, jetrne, krvave klobase in poleime &
(Jungferbraten) dobe se pri (744—3)
mesarici na isv. Petra naaipu £t. 14.
Kuverte s bo
I n!ia
i i
: l
♦
i : i
i
i
L.
olje iz kitovih jeter
!
najclste|fie, najsvesejse In najapllvnejie vrste   medleinalno   olje   la   kttovlh jeter.
Ntaropreverjeno sredstvo proti kasljn, slasti pri plučnib bolesnib, skrofel)nlh itd.
Mala steklenica 50 kr., dvojna steklenica 90 kr.
Rergennlco Dorseh-evo olje is kltovlb jeter v trioglatih steklenicah 1 «id. (793—3)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na ♦
v I 4 j »i 1> l |a i» i. •»»» MoHtuem 1 **fcC>' 1 2 ■ »♦»♦♦^♦♦»♦♦»»•»»♦♦■■♦♦»♦♦■■bI
I
: i
priporoča
v Ljubljani.
Vsi, kateri nameravajo potovati v Ameriko, in to v
Hfovl Y«rk, Kal t i more, Tužno Ameriko
i. t. d., ter se žele hitro, varno in prijetno voziti, dobo natančnejša pojasnila v nemškem ali slovenskem jeziku, ako so pismeno obrnejo na tvrdko:
Karesch & Stotzky v Bremenu
koncesijoniran poSiljalcn zavod za potnike s hitrimi parobrodi:   Lahn.  Saale, Trave,  Aller, Emu, Elder, Fulda, Werra, Elbo. Vožnja traja le kakih H dnij. Voznino zaračiuiivii izredno eeno.
QTT A TJTTj0 T Ker nemava v Izubijani in na
i>miHJi agentov, in se je često zgodilo, da so potniki, ki so so dali pregovoriti, da so tam vozovnico kupili, jih dobili mesto čez Bremen za druga pristaniška, in katero so zabarautali za poćasi vozečo ladije: Zato svetujeva vsem, da se niti v Ljubljani niti na Dunaji z nikomur no dogovarjajo radi oskrbljenja vozovnic.
: :
♦ ♦
: : : :
♦ ♦
♦ ♦
♦ ♦
:
(585—24)
Karesch &, Stotzky
odpravnika ladij v Bremenu.
Priporočilo, i
prijazno, priležno opravljeni prostori
pritlično in v I. nadstropji.
Izvirno Plznsko pivo iz meščanske pivovarne v Plznu. — Koslerjevo marčno pivo. — Dobro avstrijsko, istrsko in dolenjsko vino. — Najboljši letošnji refoško d' Isola, liter 1 gld. — Znan6 dobra jedila za predkosilce in večerjo.
Za prav mnogobrojni obisk priporoča so z velespoštovanjem
(790' Fran Ehrfeld.
)K Trgovina z želcznino )K
v Ljubljani Gledališke ulice štev. 8
priporoča svojo
bogato zalogo poljedelskega orodja, posebno plugov, lepo in močno izdelanih po najnižji ceni, pluanih delov, motik, lopat, amerikanskih gnojnih vil, prav lopo in lehko izdelanih, a poleg tega vender trpežnih, zo-
bov za brane, žag za na vodo, pil za žage, delov za vodnjake, _ mesingastih plošč za komate, yo-
t**™......'.....»lini«.  "W tcm rož, šteselcev, 6s, zavornic
za vozove, okov za vozove, itd., šin za kolesa, podkev, cokel, konjskih žebljev, slokih žag, kos, srpov, slamoreznih kos, klepalnega orodja, sekir, cepinov, železnih grabelj.
QbV~ Staro železo, mesing;, baker, kositar, olnk, svineo kupuje se vedno po najvišjih oenah. (75—2;~>)
2
421732
 S
Najcenejša, najboljša, preskusen*, rujava prevlaka za les z
Barthel0^2 originalnim karbolincjcm
trajno varuj«
(437—1 H)
prevlečeue ograje, avisll, ma^aeine, vozove, gospodarsko pripravo, tla itd. pred
gnjllobo, gobo, zatrknenjem in mrcosl V hlevih upliva razkužujoće. — 1 kilo zadošča za H kvadratnih metrov. — Prospekt zastonj. — Kakovost zajamčena. 5 kilo a gld. l.SO, 100 kilo 16.— z Dunaja.
MIHA BARTHEL A Gomp.
(Ustanovljeno 1781.) Dunaj, Z., Keplergaaae it. 20. (Ustanovljeno 1781.) Zalogu v IJul»l)»ui pri l»r uliti I KI Iti..
Štev. 18.020.
(7.r)G-3i
IE£ 3. z g; 13- s mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1891. leta, naznanja mestni magistrat Ljubljanski sledeče:
1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni lNa^O., l^CSSI. in letu se morajo zglasiti v zapisanje
tekom meseca novembra letos
pri tem uradu.
2. Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti starisi, varuhi ali pooblaščenci.
4. Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo ali v mesecih januvarij in februvarji 1891. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previđene prošnje.
5. Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previđene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§. 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona povedanih ugodnosti.
6. Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, bivajočih v dejanski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni.
7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvijajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti izvirajoče mu iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka in zapade globi od 5 do 100 gld. eveutuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dni j.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
v 3. dan oktobra 1890.
it
Peštansko zavarovalno društvo v Budimpešti.
(Ustanovlfeno 1. 1864.)
JBflJT* :Del:n.IslrI kapital
dva milijona, g o Id. avst. velj.
Zakladi iz zavarovalnin in letni dohodki od zavarovanj znašajo <MM» goldinarjev uvsirij. velj.
2P^"* Društveno jamstvo je tedaj
jedraajst milijonov gold. a.v. velj«
. Fonciere'1 zavaruje po primerno prav nizkih cenah: I   proti škodi, provzročeni po ognju, streli in razpoku ;
II. na življenje človeško, in sicer: za kapital, doto, pokojnino
po raznovrstnih načinih :
III. proti škodi po toči na vse poljake pridelke.
IV. proti škodi Da blagu, pri prevažanji po suhom in po vodi;
V.  proti zlomu steklenih šip, pri oknih, vratih in hišnik opravah ;
vi.     proti telesnim poškodbam vsake vrste
naj se primeri nezgoda v službi, pri svojih opravkih ali pa tudi rnzven službe in razven svojih navadnih poslovanj. n:t potovanji, pri vožnji, mi lovu, kakem napadu i. I. d., posamezne osehe in ludi skupinu uradnikov, tovarn in drugih etahlisement. Društvo ..Fonciere" zastopano je v vsih važnejših krajih avstro-ogerskegn cesarstva, in nje zastopnik daje radovoljno vsa zavarovanje zadevajoča razjasnila. (801—9)
Glavno opravništvo, zastopano po
FRANC  DRENIH- U
V   LJubljani -   lion^resni   trg  sl.   14—II.
Izvrstno pivo
prve (Iraške delniške pivovarne
poprej SCHREINER & sinovi združeni pivovarni
(103—34)
Sclireiner t Graici & Mil v Puntiaamu
prodaja po tovarniški ceni
zaloga y Ljubljani Kolodvorske ulice 24 M. ZOPPITSCH Kolodvorske ulice 24
■■P
■jp. ■
.•■•V
tu
■M
Ljubljana Tržaška cesta štev. 29
priporoča slavnemu občinstvu
lopo, ukusno in solidno izdelane salonske in navadne lončene, belo, ru-javo, zeleno, in slonokoščeno osteklene, ognju protivne (257-3i)
peći
v najraznovrstnejih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po najnižjih cenah.
Veni In i k i* pošiljam na željo franizo.
Zastopstvo pri F. P. VIDIC-U & Oomp.
Za čas stavbe
priporoča
ji dru;
Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10
v velikem izboru iu po zelo nizki ceni
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, /■urino najboljši Kamniški Portland in Itoniun cement, sklejiii papir (Daohpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena sledilna ognjišča iu njih posamezne dele.
Pri stavbub, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; >avno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (9—49)
Za poljedeljstvo:
Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi In plužn9, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zurirom sveži Dfjvski mavec (Leugenfelder Gyps) za gnojenje polja.
42
Št. 20.182.
(806—1)
Pri podpisanem magistratu je za tekoče leto podeliti ustanovo za dekliško balo v znesku lOO jsrld.. katero je občinski svet Ljubljanski osnoval 1879. leta povodom srebrne poroke Njih Velečastev.
Pravico do te ustanove imajo uboga, poštena in v Ljubljansko mestno občino pristojna dekleta, ki so se od 24. aprila 1889. leta sem omožila.
Prošnje, podprte s potrebnimi spričevali, uložiti je tukaj do SO. novembra I*90.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 28. oktobra 1890.
Izvrstno, dobro ohlajeno
Graško marčno pivo
I. Graške delniške pivovarne in Puntigamsko
v steklenicah
Št. 18.323.
(812)
Deželni zakon z dne 4. aprila  1890. 1.,  štev.  8 dež. zak.t
o vodovodni nakladi
za deželno stolno mesto Ljubljano določa, da so gospodarji hišnih posestev, mimo katerih so cevi za Ljubljanski vodovod položene tako, da je možno iz njih preskrbovati omenjena posestva z vodo, dolžni plačati vsako leto občini Ljubljanski znesek »etill krajcarjev od vsakega goldinarja Biaj<*m£čiiit% napovedane od takih posestev, pridržana pa jim je pravica, od tistega Časa, ko so upeljali vodo v svoje hišo za uporabo gostačev, zahtevati od teh povračilo omenjene občinske naklade.
Občinski svet je v seji z dne- 7. t. in sklenil, da je omenjeno vodovodno naklado »obirati začeli od 1. dne novembra letos uočenšl.
Ta sklep se s tem daje obče na znanje.
Magistrat deželnega stolnega mosta Ljubljane
dne 30. oktobra 1890.
Župan: Grasselli 1. r.
s patentiranim zatvorom.
Naroča se pri gospodu diruHer ji v gluviii  tobačni zalogi v Ljubijani, .VI<"*(■■! trg Al. IS. (645—1"))
Brnsko blago za obleko
v odrezkih po 8*10 metrov za vso obloko za gld. 6.—, 8.—,10.—, 12.—, 14.—, 16.—, 18.—, 20.— in vec.
Illngo za zImikIcc Niiknje in ogrtače
v odrezkih po 2 10 metra ta jcilno zimsko suknjo ali ogrtač gld. 6.—, 8.—, 10.—, 12.—, 15.—, 20,— in več.
Nta|er.**ki   lorteii  Za lovske j ISlago xa podlago ogrtačev suknje in mončikove v odrezkih po      in zimskih sukenj 1 meter gld. 1.—, 210 metra gld. 5.— , (J.—, 8.— in več.  I  1*50, 2.—, 4.— in več. Nadalje blaga za suknje častite duhovščine, črni pernviene in doskino za salonsko obleko, črni in barvasti 11 tel prodaja
tovarniška zaloga finega suknja
VINCENG NOVAK, BRNO
ktp$F~   9Selnry trli, 18. "Vtq
Razpošilja le proti predplačilu ali povzetju. Če se poprej plača, posije se blago poštnine prosto. Neugajajoče sc nazaj vzame.
Uzorci zastonj in franko. (666 — H)
ieko.	
obl	
eti N	
lago	
.0	
Brnsko	
Gradec: Lekarna Vendellna pl. Trnk6czy-ja, deietaa lekarna, Saek hI i „sse.
Dunaj: Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri hv. Frančišku", (oh jednein kemična tovarna), V., Ilimdsthiirmstrasse 118. (612—7)
Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu", VIII., JoBet»tiidt.er8tra»so SO.
Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczy ja, „ pri Ra deckiju", III, RadeUkyplatz 17.
Zunanja naročila* se s />/■?.•
Nepresegljivo za zobe
.i«
I. salicilna ustna voda
aromatična, upliva okrepćevajooe, zabranjuje gnjilobo zOh tor odstranjuj« iz ust neprijetni duh. — Jedna
velika steklenica 60 kr.
II. salicilni zobni
prašek
sploSno priljubljen, upliva jako okrepćevajoće, ohranujo zobe svetlo-bele, a 80 kr. Navedeni sredstvi, o katciih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja
lekarna
Obali jI. Trnkoczj
diplomovani posestnik lekarne in kemik poleg rotovža v Ljubljani.
o pošto izvrši*jejo.
			■   - J
			
			
|                             sjfc              m              *| #>•			
ZAEOL TILL, Ljubljana, Spitalske ulice 10.
Pisni papir: Konceptni in kancelijski papir za odvetnike, urade, trgovce, vojaške pisarne in notarje. Dokumentni papir.	Pečatni vosek, peresniki, oblati, pisalne podloge, pisalne mape.		Pismeni papir s knverli v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnice.
i Vsakovrstni črni in troti svinčniki j              iz tovarn |       Im* A G. Hardtmuth s (708-e) in j              A> W. Faber.	Velika zalo vsega šolskega oro		Priznano najboljša pisalna peresa: Klaps-ova. Greiner-jeva, Rasner-jeva peresa, peresa od aluminija. Con cordia- peresa,   trgovska, ženska, risarska,  stenografska  in ronde-peresa.
i Pisalni zvezki in kempen-diji, risalni zvezki, risalni block-i, mape za zvezke, mape za risalne deske. HERBARIJI (mape za rastlinske zbirke).	Vse risalne materjjalije: Risala, risalne deske, risalna ravnila, kotniki, ravnila, kockasta ravnila,  prožne deščice, pritrjevalni žebljički, skledice za tuš, barve, čopiči, tuš.		Crne in banaste tinte: Alizarin-tinta, Antracen-tinta, Aieppo-tinta, ga!čna tinta, vijolčnasta šolska tinta, črna univerzalna šolska tinta, kopirska tinta, modra, rujava, rudeča, zelena, rumena, bela, škarlatna, kar-minska, zlata in srebrna tinta.
Za lovsko sezono
priporočam največjo i-.h.-r lovskih pnik: puške za drobni svinec brzodvocovko rlsanloe m kratke brzorlsanlce lastnega izdelka /. jamstvom; nadalje dobre Liittlške pnik« za drobni svinec, salonske pnske in revolverje.
V zalogi so vse za lov potrebne priprave in streljivo.
Obleaja iz najboljše in najlepše orebovino in v vsakerSni obliki ter vse v to stroko ■padajoče poprave se hitro, Bolidno in po ceni izvrSujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puAke kar naravnost meni pošljejo in ne darič poprej puške kacemu drugemu, da jo še bolj pokvari, in jo potem nazaduje vender meni izroče v popravo, kajti s tem se stvar le podraži.
Vse nougajajočo se radovoljno zamenja. — Cenik za puške je na razpolaganje.
Z velespoštovanjem
(633—11)
p-o-šlcar
v Ljubljani, Selenburgove ulice.
Dr. Rose životni babam
je nad 80 let znano, probavljanje in bIh t pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-Ijajoče
domače sredstvo.    (88—»)
Velika steklenica 1 gld., mala
r>0 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavoj ni ne je moja tn dodana, zakonito varovalni varstvena znamka.
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
j Tam se tudi dobi
rasko nniversalno domače mašilo
To sredstvo pospeSuje prav izhorno, kakor sve-dočijo nino(;e skušnje, čistenje, zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine.
V škalljicah po .'»"> kr in it^EJ£^&-X-j •■^^'Jti .■> kr.     |H.-.li ti kr več. ' \\^S^%^\.WXŠ^
Na vseh delih zavoju i ne      '* v s» 1
je moja tu dod	tna znko-
nito varstvena	znamki).
0-lQ.-vn.SL zaloga
B. FRAGNER, Praga,
i(. 203-204, Mala sirana, lekarna ,,pri črnem orlu". ^"Poštna raz pošilja tev vsak dan,*^
Brnski sukneni ostanki
".'In metra za celo zimsko suknjo.  — Palmerston
ki«i. .-»..-»<».
Sukneni ostanki
2*10 metra za celo zimsko suknjo.   Mandarin v vseh barvah v zalogi, jako tine baze gld. O.—.
Sukneni ostanki
3*10 metra za vso zimsko obleko k1<I. 5.—.
Loden
za lovske suknje 210 m. gl«l. .
Sukneni ostanki
za cele hlače, progaRti ali križasti,   1 ostanek velja gl<l. ».SO.
Svilneno
grebenasto sukno
le najnovejšo  v progi, 1 cele hlačo gl«l. O.—.
Blago za uniforme
ces. kr. uradnikov, linam-, veteranskih društev in požarnih branih po najnižjih cenah.     (789 2)
BernhardTicho
brno
Selil? trla it, 18.
ICnzpoNlljn Me proti povzetju. Uzorci poMlIfnjo se /.«-Mtonj in 1 iniiU«.
Elegantno opravljene karte za uzorce le najnovejše v bogati izberi poMiljnin uu in-litevnnje krojaškim iiuijslroni.
V1ZITNJC
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizkej ceni,
Gostilna „Pri Korošci" v Ljubljani
-= v Trnovem ==-
(tile mosouneke topnlčarHke roja^nlce).
Usojam se slav. p. n. občinstvu naznanjati, da v lastni hiši v Trnovem, tik meščanske topničarske vojašnice, otvorim s 1. ilnein novembra t. 1* popolnem novo opravljeno
gostilno „Pri Korošci"
ter se priporočam svojim prejšnjim gostom, kakor slav. občinstvu sploh za mnogobrojni obisk.
Točil bodem 0-ra.šlc© maicno pivo iz pivovarne !Elelxil2ag--ha-a.s, prlMtna dolenjska, hrvatitka in i*i rl | nuika vina. — Za okuHna in cena Jedil« Je skrttljeno.
0»f' Vsak petek i~it>e. ""^%f
Posebnost: Pečenka z zažzija (Spiesbraten;. Ako se želi, tudi U ure i h l ii u na m/nji pečena.
Zagotovljaje pazljivo in p-ijazno postrežbo, priporočam se za mnogobrojni obiBk t«
J a spoštovanjem
Ignacij Korošč,
(808) gostilničar ln blinl posestnik.
>..e..s,«..aj>(Xjs^M
Trgovina z že!eznino    W jjj
Albina C. Aheina JI I
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8
ima vedno (76—1)
bogato zalogo pečij
samostalnih
ognjišč
in poNanieziiilt delov
za nje, kakor vralir. vratio ogn i Inč za silo, ogiiJiMČiiili oklepov, roNtov za prazenj*', plat, cevi za cliniiiike
i. t. d, i. t. d. Staro železo, mesing, baker, kositar, cink, svinec kupuje se vedno po najvišjih cenah.
Astralne svetilke
ustavek z gorilcem
20'" z 58 svečami svetlobne moči 30" s 104
Dunajska bliskovna svetilka 30-
ustavek z gorilcem
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
R. DITMAR na DUNAJI.
Največja tovarna za svetilke y Evropi.
1|
po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890.   NOVOSTI.  Sezona 1890.
Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi strešicami. — Viseče in mizne svetilke z najfinejše dekoriranimi majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno
bakreno garnituro.
Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo:
Solnčni gorilec s 15 in 18"'f svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec s krogljastim plamenom:
Velikost:      15'",       >>n"',       25'",       30'",       35"', 4.0'" Svetloba:       31 50 70 «7 138 157 sveč.
Dunajska bliskovna svetilka 30"', svetloba 105 sveč,
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
Astralne svetilke 20 in 30'", svetloba 58 in 104 sveč.
Astralne svetilke se morejo zaradi  posebne  oblike  lahko  postaviti v razne sve-
tilniške podstavke. (707—7)
Svetilka s stojalom
s čipkasto strešico.
Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi l§|p' vsaka boljša trgovina s svetilkami.
Tovarniška ziinmku.
Izdaiaielj in odgovorni urednik: Dragutin Hribar.
Lastniua in tisk „Narodne Tiskarne11.