ftev. 25.
Velja po pošti:
za celo leto naprej K 26"— za pol leta „ „ 13"— za ietrt leta „ „ 6"50 za en mesec ,, „ 2"20
V Ljubljani, u torek, dni 31. januarja 1905.
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20"— za pol leta „ „ 10"-za ietrt leta „ „ 5"— za «n mesec „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo' j« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod itz
-,d\>oriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vra?ajo; nefrahkirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. .
Političen list za slovenski narod
Leto xxxiii.
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vež ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta * 26 h. Pri ve«kratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemšl nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Ste v. 188.
Politično moralo v štajerskih Slovencih.
S Štajerskega, 30. jan.
Po desetletnem hudem boju prišlo je vprašanje zaradi celjske slovenske gimnazije v nov stadij. Slovenci dobimo svojo nižjo gimnazijo v katastralni občini Spodnja Hudinja, pol ure izven Celja, in dr. Dečko — in to je glavna stvar —• dobi svoje tisočake za stavbišče, katero je vladi kot za slovensko gimnazijo najbolj primerno velikodušno ponudil in predal. Kdo se ne spominja, kako krasno je ravno isti dr. Dečko na zaupnem shodu dne 10. aprila 1902 govoril, kako je vse svoje poslušalce za najskrajni odpor navduševal proti vladni nakani, zavod iz celjskega mesta premestiti, in kako je končno vzkliknil: „Iz mesta ven ne gremo!" In 14 dni pozneje je ravno ta dr. Dečko vlade vedel ven iz mesta, in sicer celjskim Slovencem za hrbtom, pokazal je vladi pet stavbišč izvan mesta za celjsko slovensko gimnazijo, in med temi stav-bišči je bil seveda tudi njegov lastni travnik v katastralni občini Spodnja Hudinja. Zavezal se je vladi za tri leta, da jo bo s travnikom čakal, če ga bo hotela za gimnazijo kupiti, in res je vlada kupila pred dvema mesecema ravno dr. Dečkov travnik kot najbolj primerno stavbišče za slovensko gimnazijo. Dr. Dečkovo postopanje v tej zadevi se mora imenovati politično šar-latanstvo prve vrste.
Dr. Dečkov čin ni ostal prikrit. Zvedelo se je takoj, da je z vlado v dogovoru zaradi stavbišča za slovensko gimnazijo, »Slov. Gospodar" je začel ropotati, a tčdaj se je dr. Dečku še posrečilo, merodajne celjske kroge pomiriti, oziroma jim peska v oči nametati, in ti so neko klaverno izjavo v .Domovini" skrpucali, in sicer v dr. Dečkovem smislu in tudi njemu v prid A dr. Dečko je ostal avstrijski vladi zaradi stavbišča v Hudinji zavezan in pred dvema me-
secema je ta nanj pjtfttsnilaCtfk ^toril je osodepolni korak, podpisal je kupno po godbo, ki je sedaj žalibog pravomočna pe-stala. Mesec dni potem, ko je bila pogodba že podpisana, je bil dr. Dečko od nekega gospoda vprašan, ali je res stavbišče za slovensko gimnazijo v Hudinji prodal, in dr. Dečko je to hrabro — utajil. To dej stvo kaže, da si je bil dr. Dečko popolnoma svest, da je izdal koristi slovenskega naroda. Kajti sicer bi bil odkrito pripoznal, kaj da je storil, on bi bil svoje stavbišče kot primerno zagovarjal, a niti z mazincem ni ganil, akoravno je bil povabljen k shodu zaupnih mož, kjer se je to vprašanje razpravljalo.
Dr. Dečko je tedaj svoj čin prikrival kakor dečki, ki se šibe boje. Dne 20. januarja se je ta politični čin dr. Dečkov po neki neprevidnosti okr. glavarstva zvedel. Celi slovenski tabor po koncu Dr. Dečke se ni upal svojega čina v seji celjske posojilnice zagovarjati. Ko so ga 22. t. m. trije zaupni možje v njegovi pisarni vprašali, obstal je jecljaje in trepetaje svojo izdajo. Za • vezal se je pa tudi takoj kupno pogodbo z vlado preklicati in napravili so se tudi takoj trije izvodi tega preklica, 1 za Gautscha, 1 za Claryja in 1 za okrajnega glavarja v Celju. In s tem so bili ti gospodje zadovoljni. Poklicali so dr. Vekoslava ter mu rekli: .Ljubi g. doktor, našli smo tukaj neko gnilobo na narodnem telesu; pa naj se le dalje gnoji in naj dalje gnije. Glavno je, da svet nič ne zve; zatorej hitro obliž na to rano Pišite vsem slovenskim listom, da naj nobeden o tem nič ne piše."
Po našem mnenju ti gospodje niso prav ravnali. Dr. Dečko je koristi slovenskega naroda tako škodil, on jih je na tak način izdal da zasluži politično smrt. In če hočejo vodilni krogi v Celju, da se Slovenci resnim smatrajo, bodo morali zahtevati, da tudi dr. Dečkov sokrivec na Dunaji svoj mandat položi. Le na tak način si še lahko rešimo poštenje. Mož, ki je celi dve leti mi-
slil o kupni pogodbi jo podpiše, čez dva meseca zopet prekliče, ne da bi mogel v svoje opravičenje niti črhniti, ne spada na mesto narodnega voditelja, tak človek ne spada v deželni zbor, ampak on naj se zaveže avstrijski vladi za celo življenje, ne samo za tri leta, slovenski narod je z njim obračunil.
Vodilnim krogom v Celju pa odkrito povemo, da spravijo celo svojo stranko s svojim mlačnim postopanjem proti dr. Dečku v veliko nevarnost. Saj je obče znano, da je dr. Dečko v konzorciju „Domovine", in ravno ta „Domovina" prinaša proklamacije, naperjene proti dr. Dečku. To je vendar politično šarlatanstvo.
Če celjski odvetniki in notarji nočejo dr. Dečka obsoditi na politično smrt, naj ga izroče volilcem. Sicer pa odvetnikom odkritosrčno povemo, da bi njih ugled prav nič ne trpel, ko bi se potegnili za politične poštenost. Tudi celjski nemškutarji niso vsled znane afere med dr. Mravlagom in dr. Ste-pischneggom na ug'edu nič izgubili, ampak le pridobili.
Državni zbor.
V včerajšnji seji je odgovoril baron Gautsch na interpelacijo krščanskih socialcev zaradi napada na p resv. evharistijo v „Alldeutsches Tag-blattu". Ministrski predsednik je rekel : „Kar se tiče omenjenega grdenja enega glavnih naukov katoliške vere, moram na-glašati, da državne oblasti katoliški cerkvi niso kratile zakonsko zajamčenega varstva. Proti odgovornemu uredniku se je zaradi te izjave, katere ni mogoče dovolj grajati, 4. decembra m. 1. uvedlo kazensko postopanje in se zaprosilo zbornico, da izroči urednika sodišču. Da se razširjajo taki članki, ne more biti odgovorna vlada. Napaka, katero čutijo razne stranke in tudi vlada, je ta, ker se v obliki vprašanj v zbornici imunizira lahko razširjenje takih spisov. Vlada bo v takih slučajih uporabljala zakone, ker je veljavnost zakonov pogoj za razvoj države in družbe ter za zaupanje do državnih oblastij.
Na vprašanje poslanca Doberniga zaradi uporabe avstrijskega vojaštva pri volitvah na Ogrskem je rekel baron Gautsch. da je ve-jaštvo zakonito upravičeno vzdržavati jed in varnost v državi poleg brambe proti zunanjim sovražnikom. Stroške pri uporabi avstr. vojaštva za volitve na Ogrskem bo morala plačati Ogrska. Dalje je Gautsch odgovoril Maliku, da so vesti o intervenciji Avstrije na Ruskem neresnične.
Na vprašanje poslanca dr. L i c h t a glede zadnjih železniških nesreč je odgovoril železniški minister dr. pl. W i 11 e k , da je pri teh nesrečah; vplivalo vreme, ki povzroča izpremembo želez-ničnih tirov.
Poslanca dr. Žitnik in Z i č k a r sta vložila interpelacijo zaradi šolskih razmer na Koroškem, poslanec Z i č k a r pa zaradi postopanja davčnega nadzorništva pri določitvi osebno dohodnin, davka v Slovenjem Gradcu.
Zbornica je nato nadaljevala razpravo o podporah za po uimah oškodovane. Poslanec Hanich (soc. dem) je izjavil, da se soc. dem. ne strinjajo z razdelitvijo podpor in je predlagal, naj se razdele tudi delavcem v sili podpore. Nato so govorili Tscharre, Byk in Kasper.
Poljedeljski minister grof B u c q u o i je govoril o podporni akciji vlade, ki je izposlovala prosto vožnjo krme in podpirala s kreditom kmetijske korporacije pri nakupovanju semen, zasilnih zgradb, p r i p o s p e š e v a n j u živinerejein s pogozdovanjem v krajih, kjer so bile uime. Minister je naglašal važnost zadružne organizacije, katere sodelovanje je pri izvršitvi podporne akcije neobhodno potrebno.
Finančni minister K o s e 1 je naglašal, da finančne oblasti odpisujejo kolikor mogoče davkov, v krajih prizadetih po uimah. Dokaz zato je, da je zemljiški davek znašal 1. 1904. za 5 milijonov manj, kakor je bil proračunjen.
Poslanec dr. Žitnik izraža svoje zadovoljstvo, da vlada ni izkoriščala bede prebival stva za refundacijo blagajniški h z a 1 o g.
LISTEK.
Pismo iz Grške.
Atene, 1 6. j a n.
Prvi pot vam poročam iz nekdaj slavnih, a danes skromnih Aten, središča grškega naroda, potomca onih slavnih Grkov, katere bodo veki slavili kot velike junake in proslule književnike. Pa o čem naj vam pišem ? Morda o bogastvu posameznih grških knezov ali o državnih financah, ki so najslabše v Evropi, o republikancih in ministrski krizi, vsled katere bodo nove volitve 18. marca. O tem morda o priliki.
Odkar so bolgarski vstaši v Makedoniji izgubili tip boriteljev za svobodo dežele in začeli ubijati one, ki se niso hoteli imenovati Bolgare, začelo se je javno mnenje bolj zanimati za svoje rojake v Makedoniji. Med mladino in častniki se je vzbudila misel, da se sila postavi proti sili. Kar so mislili, to so sklenili. S pomočjo grških bogatašev se je osnoval odbor grško-make-donski, ki je pričel akcijo v Makedoniji v obrambo Grkov proti bolgarskim četam. Zbrale se se dobro oborožene čete, ki so pod vodstvom mladih grških častnikov vdrle v Makedonijo. Te čete imajo že lepe uspehe, a ne brez žrtev. Tako je padel v boju z
bolgarsko četo mladi, a hrabri grški stotnik Melas. Žalost med Grki je bila tolika, kakor da je umrl kralj. Vsa Grška je proslavljala Melasa kot narodnega junaka. Melas je bil jako inteligenten in bogat mož. Umirajoč je rekel Melas: Vršil sem svojo dolžnost za narod, zato umiram povsem miren in zadovoljen.
Bolgarski krogi pa se pritožujejo, da Turčija podpira Grke Da temu ni tako, dokazuje protest turške vlade pri grški, zakaj pusti, da se zbirajo čete in prodirajo čez mejo v Makedonijo. Turška vlada je tudi iz Bitolja iztirala grškega konzula samo zato, ker je bil na sumu, da podpira grške čete. Morda Turčija rada vidi nekaj grških čet v Makedoniji, kakor rada vidi, da bolgarske čete nadlegujejo narod v Makedoniji. S tem ga odvračajo od ustanka, ki se ga Turčija grozno boji. V slučaju splošne vstaje bi Turčija gotovo izgubila Makedonijo. Zato raje vidi, da se med seboj koljejo grške, bolgarske in srbske čete.
Grška javnost se veseli, da so Rusi izgubili Port Artur. Atenski list »Metarit-misis" piše, da so Rusi sicer hrabri vojaki, a vsa Grška je bila vesela, ko so Japonci zasedli Port Artur. Isti list meče polena in kamenje na Rusijo in carja, ki sta se pokazala »nenaklonjena Grkom*. List ,,Meta-
ritmisis" morda precej pretirava to nasprot-stvo proti Rusiji, a istina je, da tudi narod ne simpatizuje z Rusi. Sicer pa: Graeca fides, nulla fides.
Pismo iz Belgrada.
(Politična situacija. — S r b -skefinance. — Skupščina. — Razno.)
B e 1 g r a d , 24. jan.
V zadnjem času se je marsikaj dogodilo, o čemur so po svoje pisali židovski dunajski in peštanski listi. Največ se je pisalo o novem srbskem posojilu za nove brzostrelne topove. Vnanji listi so raznesli glas, da je finančni minister dr. Padu v sporazumu z ministrskim predsednikom Pasi-čem brez vednosti ostalih ministrov najel posojilo pri neki francosko nemški skupini s pogojem, da se novi topovi in gradivo za nove železnice nabavijo na Francoskem in Nemškem. Vsled tega so razni avstrijski in ogrski listi napsdali Srbijo, zakaj se ne ozira na avstrijsko industrijo. Trdili so tudi, da vlada odstopi, ker kralj ž njo ni zado-ljen A vse to so le prazne izmišljotine, ker kralj se ne vmešava v posle ustavne vlade.
Iz najgotovejšega vira vam morem poročati, da finančni minister sploh še ai na-
jel posojila, še manj pa brez vednosti ostalih tovarišev.
Glede topov zahteva vojni minister, da se preje poizkusijo razni sistemi, ki so po-nudeni Srbiji. Istega mnenja so mnogi častniki. Večina ministrov in tudi mnogo častnikov pa želč, da se nabavijo topovi francoskega sistema snajder, ki je baje najboljši. Protivijo se tudi poizkusom, ker bi se s tem le nabava odložila, kar bi bilo nevarno z ozirom na spletke v Makedoniji. Vprašanje glede novih topov ni še rešeno, a zgodi se v kratkem. Najpovoljnejšo ponudbo je poslala avstrijska tvrdka Skoda v Plznu. Gotovo pa je, da Srbija ne naroči avstrijskih topov, ker so ti, kakor trdijo veščaki, sicer najcenejši, a najslabši. O tem so se prepričali častniki, ki so jih poizkušali. Saj Avstrija sama ne naroča topov pri tvrdki Skoda. Kdo more torej zahtevati od Srbije, da podpira avstrijsko industrijo?
Poročal sem vam nedavno, da so srbske finance zopet v redu. Na novega leta dan je vlada imela v blagajnah 4 milijone frankov gotovine, kar se ni zgodilo že trideset let. To je pač dobro znamenje za finančno politiko.
Nedavno se je dogodila v Srbiji neznanska nesreča. Bilo je novega leta dan. V vasi Makovišču se je v hiši Mirka Marko
Nadalje je poslanec d r. Ž i t n i k govoril o bedi na Kranjskem, kjer je bilo tudi mnogo elementarnih nezgod. Veliko presenečenje je povzročil odlok poljedelskega ministrstva z dne 26. novembra 1904, v katerem ni bila Kranjska uvrščena med one dežele, v katerih je uvedlo poljedelsko ministrstvo akcijo za preskrbovanje s krmo. Gotovo je, da tega ni krivo poljedelsko ministrstvo. Odgovorna za ta odlok je skrb kranjske deželne vlade, ki je hotela najbrže kaznovati govor-nikove somišljenike zaradi njihovega znanega stališča v kranjskem deželnem zboru. Govornik poživlja vlado, osobito notranje ministrstvo, naj priskoči v pomoč bednemu prebivalstvu na Kranjskem in naj uvrsti Kranjsko med one dežele, ki bodo deležne pomožne akcije poljedelskega ministrstva. Govornik predlaga v tem smislu resolucijo. (Živahno odobravanje.)	^ng®
Govorili so še Fressl, Huber, Hei^rich, Herzmansky, Kittinger in Iro. Domobranski minister Welsersheimb je končno odgovarjal v skoraj prazni zbornici 1 uro in pol na razne interpelacije. Konec seje ob tri četrt na 10. Danes ob 11. zopet seja.
Jutri se prične posvetovanje o zakonski predlogi glede vojaških novincev. Zakon nameravajo prej ko mogoče rešiti, nakar bo prvo branje o proračunu in cesarskega odloka o začasnem proračunu. Razpravo o teh točkah bodo kolikor mogoče pospešili, da prične delovati proračunski odsek.
K boju proti jetibi.
Priobčuje „ Kranj ska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih".
(Dalje).
Po vsem tem smemo toraj upravičeno šteti oskrbovalnico za eno najvažnejših, najpripravnejših sredstev v boju proti je-tiki, morebiti celo za najvažnejše in naj-pripravnejše sredstvo. Saj ima vendar oskr-bovalnica mimo mnogih drugih naprav to prednost, da zatira slo pri korenini, da za-branjuje nastanek bolezni, da deluje profi-laktično, uči in vadi pa tudi bolj nego vsaka druga naprava ljudstvo in sosebno jetičnike potrebne higijene.
Oskrbovalnica naj bo, če mogoče, v lastni hiši in mora imeti vsaj te- le prostore : 1. čakalnico, 2. zdravniško preiskovalnico s potrebnimi inštrumenti za preiskovanje pljuč in jabolka, s telesno tehtnico, z mi kroskopom in s potrebnimi reagencijami za bakterijološko preiskovanje, 3. prostor za shrambo reči, ki jih oskrbovalnica potrebuje za svoje delovanje, to so : prenosen razkuževalni aparat, bolniško perilo, za sna-ženje stanovanj potrebna tvarina, razkužila, obvezila, pljuvalniki in pljuvalnice, vreče za perilo, keblice za umivanje i. t. d. Živil za bolnike ni mogoče imeti v zalogi, ker se lahko izpridijo. Zato je bolje, biti v zvezi z zadrugami (z mesarji, mlinarji, peki) s prodajalci živil, z mlekarnami, ki izročajo oskrbovancem živila pro i nakazilu oskrbovalni ce.
Uprava dispensairjev je poverjena zdravniškemu voditelju, kateremu pristoji nadzorstvo v oskrbovalnici in ki je najvišja oseba glede podeljevanja podpor. Kakor je potreba, se mu odkaže eden ali več pomožnih zdravnikov, ki jim je preiskovati bolnike in pregledovati stanovanja. Razen te<?a je prideljen dispensairju pomočnik,
vica ob 10. uri dopoldne zbrala vsa družina: Mirko, njegovi starši, sestra, žena in trije otroci. Mirko gre z enim sinom v klet po vino in pečeno prase. Mudil se je v kleti le nekaj minut. Ko se vrne, kar obstane kakor okamenel. Ne najde niti sledu o koči in družini. Strašen ciklon je odnesel hišo do temelja tisoč korakov daleč. Mirko si ni mogel raztolmačiti tega dogodka. Začne kričati na vse grlo. Sele drugi dan je našel svoje ljudi mrtve pod debelim snegom. Ker so ljudje jako lahkoverni, bojč se, da je ta nesreča znamenje velikih dogodkov v Srbiji.
Zadnji čas je srbska propaganda v Makedoniji pridobila mnogo bolgarskih sel za srbsko stvar. To je razkačilo bolgarske vstaše, da so ubili srbskega popa Taška iz Kumanova, ki je podpiral srbsko propagando. Ubili so ga pred cerkvijo, ko se je vračal domov. Ubil ga je Mitov, tajnik bolgarske biskupije v Kumanovu, ter pobegnil. Nesrečna nesloga med Srbi in Bolgari more imeti žalostne posledice. Srbski listi ostro grajajo bolgarske razbojnike. V Belgradu so velikošolci v katedrali preskrbeli umorjenemu Tašku parastos, kar je demonstracija proti Bolgarom. Da bi vsaj ponehali medsebojni boji, ki koristijo le skupnim nasprotnikom, ki so Turki, Grki in Arnavti.
takozvani poizvedovalec (enqueteur ati re-chercheur), ki opravlja pisarniško delo ter poizveduje o razmerah bolnikovih in njegovem življenju. Ce mogoče, naj bo izveden v vseh rečeh, ki se tičejo invalidnosti in bolniških blagajnic, in pa v praktično važnejših določbah ubožnega zakona.
Ct so mestni praktični zdravniki voljni prevzeti preiskave, se jako olajša in po-prosti zdravniško delovanje pri oskrbovalnici, mogoče pa je tudi za pričetek nemalo skrčiti prej omenjene potrebščine".
Tako oskrbovalnico namerava .Podružnica kranjska avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih" kar najprej mogoče ustanoviti za mesto Ljubljano in okolico.
(Dalje prih.)
Dogodki no Ruskem.
Peterburg se je pomiril.
P e t e r b u r g , 30. jan V Peterburgu je bil v nedeljo mir. Na stotine nezadovolj-nežev je pod ključem. Cela armada v de lavce preoblečenih detektivov je med delavci Aretacije se množe. Aretiranih je tudi mnogo ruskih časnikarjev, tako da včeraj nekaj časopisov ni izšlo. Včeraj je v Peterburgu zopet pričelo delati 1 10 000 delavcev, med njimi tudi delavci Putilovih tovarn.
Za rešitev Gorkega
se širi akcija med nemškimi časnikarji in akademiki. Izdan bo oklic, ki ga bodo pod pisali odličnjaki cele Nemčije. V Berolinu bo protestni shod.
Splošna stavka železničarjev?
Varšava, 30. jan. Bati se je, da izbruhne splošna stavka želetničarjev. V Radomu je bilo uradno poslopje državnih železnic raz-streljeno v zrak. Nad Radomom je proglašeno obsedno stanje.
Car.
„Daily Mail" poroča, da je car resno obolel; vendar pa nadaljuje posvetovanja z vodilnimi državniki o notranjem in zunanjem stanju Rusije. Carsko selo s svojimi obširnimi parki je bolj podobno trdnjavi, ko gradu. Daleč na okrog gradu krožijo neprenehoma kazaške patrulje, medtem ko stoje straže na celi periferiji okrog z zidom obda-nega parka. S Trepovom je car v neprestani telefonski zvezi
Trepov.
Trepov se je izrazil napram nekaterim svobodomiselnim voditeljem, ki so bili pri njem radi svojih zaprtih tovarišev, da jih ne namerava izpustiti Pač pa je dejal, da bodo najbrže vsi, med njimi tudi Maksim Gorki, poslani v S i -b i r i j o.
V Peterburgu so odrejene za Trepova posebne varnostne odredbe, ker je skoro gotovo, da ga bo kmalu kdo poizkušal umoriti. Po Peterburgu kroži sedaj šaljiva pri-slovica: „Car ni imenoval Trepova za eno leto ali za določeno dobo, ampak iz previdnosti le za dobo življenja."
Peterburg.
Nihče si ne upa več govoriti o politiki, zato se pa vrši neštevilno tajnih sestankov. Policija je zaprla 29. t m. vse prodajalne orožja, toda ta odredba je prišla prepozno, ker je bilo orožje že povsod prodano.
Oklic poljskih socialnih demokratov.
Iz Varšave poročajo, da razširja poljska socialistička stranka letake, v katerih se glasi: „Sodrugi, pripravljeni moramo biti na vse! Čakajte na geslo strankarskega vodstva, toda čakati se ne pravi biti nedelaven. Mogoče je, da bo stranka morala zgrabiti za sredstva, ki jih doslej nismo rabili. Zato naj se vsakdo pripravi na najostrejši boj, da bo pripravljen, ko bo izdano geslo! V Moskvi.
B e r o 1 i n, 30 jan. V Moskvi se je zopet pričelo delo v 40 tovarnah; ostali prično danes.
Moskva, 30. jan. Včeraj ob štirih po poldne je prišel neki gospod v tukajšnji hotel ter je poizkušal telefonično priti v zvezo s krajem Sarfortova, kjer je imel tovarno. Upravitelj tovarne je prišel k telefonu in dejal, da mu je prepovedano, stopiti s kom v zvezo. Tovarna je obkoljena od vojakov in častniki so vdrli v prostore tovarne. Po telefonu je bilo razločno slišati rožljanje sabelj. Zadonel je ojster strel, nakar je bilo vse tiho. Zveza je bila popolnoma pretrgana.
Nemiri v Varšavi.
Varšava, 30 jan. V Varšavi so zaprte prodajalnice, okna so obita z deskami. Po mestu hodijo delavci z visokimi klobuki, simbolom revolucije. Dijaštvo je imelo shod, na^ katerem je bila sprejeta resolucija ki izraža peterburškim vstašem simpatije. Dijake so obkolile čete in njihove voditelje zaprle. Druhal je požgala nekaj državnih žganjarn. Po cestah je množica polomila svetilke. Tojaštvo je jezdilo naravnost v
množico in brez usmiljenja tolklo z biči, s sabljami in puškinimi kopiti. Več nedolžnih meščanov so vojaki napadli in jih ranili Položaj je vedno resnejši. To gibanje nima z narodno poljsko idejo nič opraviti.
Varšava, 30. jan. Promet je tu popolnoma ustavljen. Vse kavarne, restavracije itd so zaprte. Na mnogih prodajalnicah in uradih so pobite šipe. Število včerajšnjih žrtev se ceni na 160 mrtvih in ranjenih.
Varšava, 30. jan. V nedeljo je ustavilo vojaštvo oddelek stavkujočih, ki je hotel v mesto. Vojaki so oddali tri salve. Delavci so metali kamenje in streljali z revolverjev. Osem oseb je obležalo mrtvih, več ranjenih.
V	a r š a v a , 30 jan Včeraj so se delavci spoprijeli tudi z orožniki. Eden orož-niški častnik je mrtev, 30 delavcev ranjenih.
Varšava, 30. jan. Dne 29. t. m so imeli varšavski visokošolci shod, na katerem so sklenili, da od tega dne naprej več ne obiskujejo predavanj ter so se izrekli soli darne z delavci, posebno v zahtevi za vpeljavo poljskega jezika v šolo in urade. — Čete so že 8 dni vedno pripravljene. V mnogih polkih se je pojavil upor. V Varšavi so plenili prodajalne orožja in iz državnih skladišč ukradli na tisoče pušk.
Po deželi.
V	Čenstohovu in okolici vlada, kakor poroča „Naprzod", veliko razburjenje. Odkar so bili zadušeni zadnji nemiri, je postalo razmerje med vojaštvom in prebivalstvom sovražno. Pred dragonsko vojašnico je bila vržena dinamitna bomba, ki je eksplodirala, a razdejala le vhodna vrata. Kmalu nato je počilo v smeri proti vojašnici več strelov iz revolverja. Vsled tega so vojaki pretepli vse delavce, ki so ravno šli mimo vojašnice. Iz Lodza se poroča o di-namitnih atentatih, ki so bili naperjeni proti vladnim poslopjem. Skoda je mala. Stavka v Mitavi traja dalje. Kompanija ondotne posadke je bila poslana v Vintavo. Pri nemirih je bil ranjen en policijski uradnik. Iz Vilne je odšel v Libavo en bataljon pehote in ena baterija. V Homelu so zapustili delo rokodelci, trgovski in tiskarniški pomočniki, bančni uradniki in posli.
Napad na angleškega konzula v Varšavi.
Varšava, 30 jan. Napad so povzročili pijani vojaki tudi častniki so bili pijani. Podkonzulu so konjeniki s sabljami razmesarili obraz.
London, 30. jan. Radi napada na angleškega konzula v Varšavi angleški listi silno srdito pišejo prpti Rusiji. „Daily Mail" predlaga, naj se mobilizira angleško brodovje in naj se pošlje Rusiji ultimatum. Stavkujoči srednješolci in ka-zaški biči.
Dne 28. t. m. zvečer so ustavili delo vsi uslužbenci na konjski železnici v S a -ratovu. Učenci višjih razredov gimnazije in realke niso hoteli 2 8. t. m. prisostvovati poduku. Ko so zapustili šolo, so jih kazaške patrulje preteple z nogajkami
Rusko-japonska vojsko.
Boji v Mandžuriji.
Poročilo iz Peterburga, da so Rusi zasedli med Hunho in Šaho ležeči kraj San-depu, je bilo nekoliko prezgodnje. Rusi so se umaknili, kar je že včeraj poročalo Saharovo brzojavno poročilo. San-depu je ob cesti od Sinmintina proti Ljaojanu, od katerega je oddaljen le 25 kilometrov ter je velevažen kraj za obrambo. Japonci bodo na vsak način hoteli ta kraj vzdržati in so že skoro gotovo dobili po jačenj. Čuje se pa, da poizkušajo Rusi pretrgati zvezo med Sandepu in Ljaojanom, ker ruski konjeniki krožijo južno od Sandepu.
Peterburški brzojavni urad poroča iz Huanšana, da sta bila dne 28. t. m. dva oddelka, ki sta bila od ruskega levega krila poslana za sovražnikov hrbet, v hudi stiski ter sta se morala umakniti z izgubo 16 ranjenih, med temi 1 častnika. Pol japonske kompanije, ki je napadla rusko stražo forta Lišapuci, je obstreljavala naša artiljerija, in Japonci so se morali umakniti. Dne 26. t. m. so obstreljavali Japonci grič Novgorod in vas Tindjantun, medtem ko je ruska artiljerija obstreljavala selo Langansa.
Iz Sahetuna poroča peterburški brzojavni urad dne 29. t. m.: Kolona, ki je dne 26. t. m. napadla Sandepu, se je zvečer polastila večjega dela vasi. Pri tem je izgubila 24 častnikov in 1600 mož mrtvih in ranjenih. Pokazalo pa se je, da najbolj utrjeni sevorovzhodni deli vasi vsled ruskega ognja niso trpeli ter da odtod lahko Japonci I streljajo na Ruse Slednji so se umaknili iz Sandepu ter zopet pričeli s topniškim ognjem.
Reuterjev urad poroča dne 28. t. m. iz raskega glavnega stana v Mandžuriji : Dne
27.	t. m je bilo japonsko krilo, ojačeno s • četami generala Nogija, med hudim sneže-| nim viharjem silovito obstreljavano. Ruski ! napadi so se obračali proti neki točki, 10
vrst zahodno od postaje Saho.
Reuterjev urad poroča due 28. t. m. iz glavnega ruskega stana, 64 km jugovzhodno od Mukdena : Boj se je pričel 25 t m. ter se je razvil krepkejše, ko so došla ojačenja od zahoda. Desno krilo je napadlo japonsko levo krilo. En oddelek je odšel o polnoči ter pričel napadati zjutraj. Dve vasi sta bili vzeti po silnem boju. Celo desno krilo je prišlo v boj. Ruska artiljerija je streljala silno, japonska je le malo odgovarjala. Cela okolica je polna premožnih vasi in popolnoma odprta. Dne 26. t. m. se je prodiranje nadaljevalo. Veter je gnal Japoncem sneg v obraz. En sibirski polk je trpel velike izgube. Dne 27. t m. je boj trajal, a se ni raztegnil nt centrum in vzhodno krilo. Obe armadi sta močnejši na topništvu, ko preje.
»Daily Express* poroča 30. t. m iz Tokia : Bitka obHunhu je končan a. Vsled sneženega viharja so bile operacije v velikem obsegu nemogoče. Sedaj ni pričakovati odločilnega boja.
Ojamovo poročilo.
Maršal Ojama poroča 28. t. m. v Tokio : Sovražno topništvo je 28. t. m. ob-streljavalo s presledki desno krilo in centrum japonskih postojank, medtem ko so manjši oddelki napadali razne točke, a bili takoj odbiti Na levem krilu je zavzel
28.	t. m. japonski oddelek, ki je 26 t. m. imel zmagonosno prasko pri Henhjepu, Lja-tavku in Sibjaao Fenu. Neki drugi oddelek, ki je prodiral proti Hekontaju, je zavzel pehotno postojanko vzhodno od tega sela. Slednjič je zasedel tretji oddelek Sakpao, 5 milj južno od Hekontaja, potem ko je od ondot pregnal sovražnika, ki je štel en pehotni polk in eno kavalerijsko brigado z 12 topovi. Rusi, ki so napadli naše levo krilo, so bili najbrže 10. kora, in sicer 2. in 5. brigada evropskih strelcev, 9. divizija 10. kora ter deli 61. reservne brigade in 1. sibirskega kora.
Ojama poroča še z due 28. t. m : Japonski oddelek, ki je zasedel Ljatavku, je odbil zadnjo noč napad, ki ga je sovražnik izvršil s premočjo. Danes zjutraj je napadal drugi japonski oddelek 12 km severno od Hejkajtaja ležečo sovražno postojanko ter jo vzel. Rusi so preteklo noč izvršili hud protinapad na oddelek, ki je napadel Hejkajtaj, a so bili popolnoma odbiti. Danes so naše čete zasedle okolico Hejkajtaja. Sovražnik, ki je stal v smeri proti Ljatavku in Hej-kajtaju, se je umaknil na desni Hunhov breg. Naše čete so ga zasledovale. Ruske čete so pripadale 8 in 10. armadnemu koru, obsegale so nadalje 1. armadni kor ter mešan voj, ki je obstojal iz pehote in ene divizije konjenice pod poveljstvom generala Miščenka. Vjeli smo 500 Rusov Izgube bomo dognali.
Izgube na obeh straneh.
Tokio, 30 januarja. Tu se sodi, da znašajo japonske izgube v bojih pri Hen hjepu in Hejkontaju 5000 mož in ruske ravnotako 5000 mož.
Tretje in četrto rusko bro> dovje.
Iz zanesljivega vira se poroča: Ko bo v februariju odplulo iz Libave pod poveljstvom admirala Nebogatova tretje rusko brodovje, bo v aprilu odšlo iz Kronstadta četrto brodovje. »Hamburg-Amerika Linie" bo preskrbljevala oba brodovja s premogom; v ta namen je najela že več parnikov, tudi danskih. Lloyd v Londonu zahteva za ladje že 60—70% zavarovalne premije.
Beguni iz Port Arturja.
Reuterjev urad poroča iz Cifua 29. t. m.: Od tu so odpluli v Odeso 3 parniki z 2000 portarturskimi begunci. Od 25 džunk, ki so 25. t. m. zapustile Port Artur, sta dvedošli v Cifu 29. t. m. Potniki, posebno ženske in otroci, so na prevožnji imeli mnogo prestati vsled mraza.
Pošiljanje vojakov v vzhodno Azijo ustavljeno?
London, 30 ian. Kakor se tu govori, je pošiljanje vojaštva v Mandžurijo za nekaj časa ustavljeno. Boje se, da ne bi pri mobilizaciji zopet izbruhnil upor.
Baltiško brodovje.
Admiral Roždestvenskij računa najbrže v svojih akcijah na podporo vladivostoškega torpednega brodovja, ki obstoji i z 20 ladij; tudi „Rosija" je že sposobna za boj; v kratkem ima biti popravljen tudi nGromoboj". Ako se vse to obistini, tedaj bi bilo vladi-vostoško brodovje gotovo v položaju velik del japonskega brodovja odtegniti od baltiškega brodovja.
Volitve na Ogrskem.
Kakor poroča »N. Fr. Pr.", se bo cesar po Tiszovem odstopu v sredo posvetoval z vplivnimi ogrskimi politiki. Baje bo zaslišal grafa Julija Andrassyja, pl. Szella, Daranyija, Wekerla in Košuta. Neki vplivni član neodvisne stranke je rekel, da njegova stranka ne bo ovirala rešitve nagodbe, trgovinskih pogodb in vojaških predlog. Zadovoljila se bo z dalekosežno izpremembo poslovnika, s katero bo imela stranka pri prihodnjih volitvah zagotovljeno večino. V Miskolczu je imel Košut velezanimiv govor, v katerem je naglašal, da njegova stranka ni protidinastična in da ne bo dolgo, ko
I1 pride na krmilo. „Pesti Hirlap* poroča, da so praški Cehi čestitali neodvisni stranki, ker je zmagala tako sijajno.
Neki dalmatinski državni poslanec je I izjavil, da bodo sedaj hrvaški poslanci raz-motrivali razmerje med Hrvaško, Slavonijo in Ogrsko. Ne bo dolgo, da se bo spojitev Dalmacije s Hrvaško in pa bosansko vprašanje rešilo povoljno za Hrvate.
Grof Andrassy je rekel, da je izstopil iz liberalne stranke, ker ni odobraval na-silstva. Rekel je, da je položaj težaven, a ne obupen. Dasi je ojačena neodvisna stranka, nagodba ni v nevarnosti.
Do sedaj se volili na Ogrskem v 401 okraju. Izvoljenih je bilo 152 liberalcev, 24 disidentov, 13 Banffyjevcev, 24 poslancev ljudske stranke, 7 nacionalistov, 8 divjakov in 159 Košutovcev. V 13 okrajih bodo ožje volitve.
V	sedanjih volitvah je bil grof A 1 -bert Apponyi glavni agitator, ki je agitiral na ameriški način. Bil je noč in dan na agitacijskem potovanju. Podnevi je govoril, ponoči se pa vozil. Obiskal je 50 mest in veliko malih krajev ter govoril 273krat. Agitiral je od 27. novembra nadalje nepretrgoma.
S Francoskega.
V	Parizu so se po nekem shodu dne 28. januarja spopadli delavci in policija. Več oseb je bilo ranjenih in zaprtih. Zmerni republikanci in nekateri nacionalni francoski listi izjavljajo, da je combisem končno izginil. Sedaj so Francozi resnično v ljudo-vladi in ne v framasonski državi.
Dnevne novice. ^
Dr. Dečkov travnik. Iz Celja se nam poroča : Govori se po Celju, da je baje vlada odstopila od pogodbe z dr. Dečkom zaradi sveta, ki ga je kupila za slovenski gimnazij. Po našem prepričanju je to le raca, ki ima namen potolažiti razburjenje in pomagati dr. Dečku iz prve zadrege. Mi priobčujemo to vest z vso reservo.
Španski kralj se ženi na Kranjskem. Osemnajstletni španski kralj Alfonz XIII. namerava vzeti vojvodinjo Marijo Antonijo Me-klenburško, katera prihaja vsako leto s svoje materjo na Kranjsko h knežji rodbini Windischgratzovi na grad Bogen-šperk pri Litiji, na nekdanji Valvazorjev dom. Poroča se nam, da je nevesta ravnokar došla na Bogenšperk, in pričakujejo tudi, da jo pride obiskat kraljevi ženin.
Prvi ruski časopisi po stavki so danes došli v naše uredništvo. Ves teden ni bilo nobenega A zaman iščemo v njih poročil o peterburških dogodkih, kajti suho izjavljajo, da ne smejo natisniti nič, razven uradnega poročila, ki je izšlo v nPra vitel j-stvenem Vestniku" in je bilo tudi v .Slovencu". Ako se torej angleško časopisje o Rusih po oelem svetu laže, je Rusija mnogo sama kriva, ker ne pusti govoriti ruskim listom.
— Iz Kranja. Poročilo o predstavi »Lumpaci Vagabunda", ki ga nam je v nedeljo na novi pošti priredilo društvo „Kranj", imamo pod peresom. Lepo je bilo Občinstva vseh slojev vse polno ; igralci izborni; znali so svoje vloge, znali pa tudi duha. Izrazito — brez pretiravanja ! Bilo je mnog« duševnega vžitka. Taka poročila se pišejo tudi od drugod! Naše slove iz Kranja: Vsi sloji se združujejo v našem društvu — vedno več. Ne pegazi nas nihče več ne. Razvijamo se naravno. Dela se brez utopij, in tudi brez strahu — vsem društvenim potrebam ustrezajoče središče. Naše prepričanje izraža najboljše včerajšnjega kupleta »Kdo je inteligent" sledeča kitica : Kdor 'ma široka usta, Da vsacega pohrusta, Ta je impertinent, Pa ne inteligent!
7 Vodnjak v — podzemski jami ima dobrepoljska dolina, in sicer so to prebivalci vasi Podpeč, ki je lani s cerkvijo vred pogorela. Iz izletnikovega pisma namreč povzamemo, da teče poleg te vasi, pod goro, na koje vznožju je zgrajena cer-
kev sv. Martina, precej močen potok, do katerega se pride skozi podzemsko jamo. Iz te in bližnjih vasi hodijo ljudje po vodo, do katere si svetijo z bakljami.
—	Šolo bodo razširili v R o v t a h iz dve- v trirazrednico. Potrebni koraki so v to že pripravljeni.
—	Eksplozija v Novem mestu. V poslopju okrajnega glavarstva v Nov. mestu je s silnim pokom eksplodiral parni kotel katerega je rabil monter za tajanje ledu. Steklo v oknih se je vse zdrobilo.
—	Umrl je v Kamni Gorici Radec-kijev veteran g. Štefan Kocijančič, vpokojen oskrbnik.
—	Dalmatinsko namestniško vprašanje. »Narodni list" meni, da bo v Dalmaciji najbrže imenovan za namestnika kak general, ker to želč v vojaških krogih in na najvišjem mestu. Najbrže bo imenovan hrvaški general Varesanin, ki je sedaj prideljen poveljništvu armadnega zbora v Sarajevem. Dalmatinski poslanci se bodo o imenovanju novega dalmatinskega namestnika posvetovali z Gautschem.
—	Občinska klavnica v Gorici dobro uspeva, in občinstvo želi, da se odpre še eno prodajališče za meso.
—	Vojaškim penzijonistom izplačevale se bodo pokojnine — na posebno prošnjo seveda — potom poštnohra-nilničnega urada s čekovnim prometom. — S tem se dotičnikom prihrani čestokrat dolga pot do oddaljenih davčnih uradov.
—	45.000 vreč kave je bilo pripeljano 26. t. m. v Trst.
—	Bohinjska železnica. »Eisen-bahner Ztg." peroča, da bode proga Gorica-Jesenice otvorjena 15. okt. letos, proga Je-senice-Celovec pa spomladi 1906.
—	V teku ene ure dva imena nosi potok Rašica med Ponikvami pri Vel. Laščah in Krko. Voda izgine pri vasi Ponikve pod zemljo kot „Rašica", na Krki pa p ide na dan kot Krka, a — rakov nekdaj slavnih, ni ne v eni ne v drugi strugi! . . .
-- ,,Matica Hrvatska" je imela včeraj izredni občni zbor pri katerem so novopečeni hrvaški »naprednjaki" sijajno pogoreli.
—	Drevo padlo na dečka. Po
sestnik Jožef Merlak iz Šempetra pri Gorici je šel v gozd drva sekat. Njegov desetletni sin je šel z njim Ko je drevo že bilo blizu, da pade, je oče otroka proč podil, a ta je stal ravno tam, kamor je padlo drevo, ki ga je zelo pobilo.
—	Pri zgradbi nove železnice blizu Rifemberga se je ponesrečil Valentin Uršič iz Banjšice sv. Duha. Padla je skala nani, ki mu je stisnila prsij in zlomila levo nogo.
—	Duhovske vesti. Trebanjska dekanija je na konferenci v Sent Rupertu 26 jan. podpisala peticijo, kakor jo je priporočal »Correspondenz-Blatt", ter jo poslala preč. gosp. J Ž čkarju, državnemu poslancu na Dunaju. Da bi to hitro storile vse de-kanije!
—	Novice iz Bohinjske Bistrice. Minoli teden bili smo dvakrat v silnem strahu. V soboto teden zvečer krog enajste ure je zabuhlo piskanje lokomotive naznanjalo, da na Bistrici gori. V dobri uri je posestniku Štangeljnu zgorel hlev in podstrešje njegove hiše. Živino so komaj oteli. Sestrama posestnika zgorela je skoraj vsa •bleka. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Da ni bilo po sosednih strehah obilo snega, bi se bil ogenj gotovo razširil še na druga poslopja. — Minoli petek unele so se saje v nekem dimniku blizu grada. Plamen so s snegom hitro pogasili. Ker je razsajal silovit vihar oni večer, bi bila nesreča lahko velika. — Mraz imamo izvanreden. Potok Bistrica ie zamrznil in se je tako usušil, da ksmaj žene nekaj koles pri mlinih. — Tudi Bohinjsko jezero je že pred par tedni zamrznilo. — Ledenice pridno polnimo, deloma z ledom iz Bistrice, deloma iz jezera. — Vsled zadnjega snega prihitela je divjačina z gora v dolino. Pri cesti skozi „Štenge" je videti po več srnjakov. Uboga žival! Gorje jej. če so blizu kaki — prijatelji divjačine Precej so jih že zasačili.
Štajerske novice.
š Imenovan je za notarja v Gor. Gradu notarski kandidat gosp. Avgust D r u k a r v Ljubljani.
š Podružnica „sv. Cirila in Metoda" na Vranskem priredi v prid družbi .sv Cirila in Metoda" v nedeljo, dne 12. febr. t. 1. ob 3. uri popoldne v salonu gosp. J. Brinovca veselico s sledečim sporedom: 1. V. Parma: „ M,1 a d i vojaki"; udarjajo tamburaši. 2. J. Žirov-nik: „Se davno mrači..." „So ptičice zbrane..."; poje mešan zbor. 3. M. Nerat: „V domačem krogu"; Venec slovenskih narodnih pesmi za tarnbu-raški zbor. 4. Trifkovič-Danilo: „R u s k o-japonska vojska"; veseloigra v enem dejanju. 5. 9 6 , „Prvic pri fotografu'; burka v enem dejanju. 6. V,
svighin: „ K o 1 o tt ; udarjajo tamburaši. 7. Prosta zabava. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
š V Kozjem imamo leto in dan nemško-protestanškega odvetnika nekega dr. Zirngasta. Mož sicer nima takih zmožnosti, da bi lahko postal nemška sol na slovenski zemlji, pa vendar je upal, da bo dobil kalinov, ki bi mu dajali zaslužiti. G. svetnik Gelingsheim, bivši slovenski posla-niški kandidat se je sicer s peščico nem-škutarjev zelo trudil, da omogoči Zirngastu obstanek v Kozjem, pa ni šlo in ni šlo. Zirngast bo moral pobrati šila in kopita ter iti s trebuhom za kruhom. Mi samo še čakamo, kdaj bomo videli odhajati Zirngasta s culico, potem mu bomo želeli srečno pot med Nemce-protestante.
š V graškem občinskem za-stopu je bil včeraj za prvega podžupana izvoljen obč. svetnik M a g e.
š Porotno sodišče v Mariboru. Pri prihodnjem porotniškem zasedanju v Mariboru pridejo pred sodišče 17 let stari dijak v Ptuju J. Kociper radi goljufije in 221etni posestnikov sin Avgust F r i e d 1 radi uboia.
š Pomiloščenje. Na smrt obsojenega morilca Antona Majcna je cesar pe-milostil v dosmrtno ječo.
š Nemčurska obstrukcija. K seji ljutomerskega okrajnega zastopa niso prišli nemški odborniki, da so tako onemogočili sklepanje o ustanovitvi kmetijske šole.
š Premog kopljejo. Iz Studenic pri Poljčanah se nam poroča, da so ondi premogove jame na novo odprli.
š ,,Šaleška čitalnica" v Šoštanju vabi na veselico, katero priredi dne 1 svečana 1905 v veliki dvorani hotela »Avstrija" v Šoštanju Spored: „Z a n i k r n a trojica", burka s petjem v treh dejanjih in predigro. Izvleček iz čarobne burke „Lumpacij Vagabund" od J. Ne-stroy-a. II. Ples in prosta zabava. Svira ciganska godba na lek. V drugem dejanju »Zanikrne trojice" je koncertna vložka s sledečim sporedom: 1. La Traviata di G. Verdi: Aria: „Di Provenza il Mar il Soul" (Germont) bariton. 2. L Denza: „ F u n i -culi-Funicula" (Canto Popolare di Piedigrotta), bariton. 3. F. S. Vilhar: »Mrtva 1 j u b a v " , sopran s spremljevanjem glasovirja. 4. Verdi: .Scena III. deli' opera Trovatore, (Duettino: Se m' ami ancor). 5. D. Alard: Op. 37 .Fanta-s i a deli' opere Trovatore" (za gosli) Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina: I., II. in III. vrsta 2 K, ostale vrste 1 K. Stojišča 40 h. Galerija 20 h. K mnogo-brojni udeležbi vabi	odbor.
š Odlikovani orožniki. S pohvalnimi dekreti in remuneracijami so odlikovani orožniki: Tit. stražni vodja Ivan Smigovec in tit. stražmojster Ivan A n t o n i č , oba pri dež. orožniški komandi št. 6, v priznanje odličnega ravnanja povodom nekega požara. — Istotako so bili odlikovani tit. stražni vodja F. H o f f -mann, A. W i n d i s c h ter K. K 1 a p -p e r v priznanje zaslug povodom povodnji v Radgoni. -— Pohvalno priznanje je podeljeno titularnemu stražnemu vodju O. P i r k o v i č u
š Požarna bramba v Kozjem. Naš trg ima gasilno društvo, ki je bilo doslej pod nemško komando graščinskega oskrbnika Kragora. Pri zadnjem občnem zboru pa je bil izvoljen načelnikom obče priljubljeni g. notar dr Josip Barle, ki bo gotovo skrbel, da dobi društvo slovensko poveljevanje in da izginejo nadpisi „Feuerwehr Depot" in dr. — Le krepko naprej, da dobe naši štajerski trgi slovensko lice. To bo najbolji odgovor na naduti sklep mariborskih mestnih očetov
š Podčetrtek je zadnji trg v kozjanskem okraju, kjer se pri občini izključno nemški uraduje pod županovanjem nemškega ralpta Schoberja. Res, prav škoda je lepega trga, da ima še nemško lice, zato so se nekateri rodoljubi zavzeli, da pri prihodnji vo-litvi Schoberja pošljejo v „penzjon". Na graščini naj Scbober komandira nemško ali kinezarsko, v obč. pisarni slov. občine pa zahtevamo slovensko uradovanje.
Ljubljanske novice.
lj Še ena vrsta Jebačinove kave. Po Ljubljani pripovedujejo o zanimivi nezgodi, ki se je pripetila ravnatelju tukajšnjega kmetijsko-kemijskega preizku-ševališča g. dr. E. K r a m a r j u. Te dni ga je nahrulila neka gospa v neki tukajšnji prodajalnici: »Kaj pa Vaša kava g. doktor?" G. Kramar se je začudil, gospa pa mu pokaže zavitek Jebačinove kave. Na zavitku je bilo z debelimi črkami »Kava", dalje besedici »po analizi" (to z malimi komaj čitljivimi črkami) in »d r. E. Kramarja najboljša" (to pa zopet z velikimi črkami). Vsak, kdor je pogledal tak zavitek, bil je prepričan, da je ta »Kava d r. E. K r a m a r j a najboljša". Dr. Kramar te reklame z nje-
govim imenom seve ni nič kaj veselo pogledal, ker je g. Jebačinu analiziral pred davnim časom le en zavitek neke kave in je analiza bila veljavna le za oni zavitek. G. Jebačin g. dr Kramarja niti vprašal ni, ali sme tako izrabljati njegovo ime. Dotična gospa pa je dr Kramarju še drugače pokazala g. Jebačinove reelnost Poslala je k g. Jebačinu po nekaj zavitkov take kave in pokazala potem dr. Kramarju Jebačinov račun, na katerem je bilo črno na belem pisano: »Za20zavitkovdr. E Kramar-jeve kave". — Tableau. — Pri tako vsestranski delavnosti za kavo se le čudimo, da fungira pri planinskem plesu gospa Je-bačinova kot prodajalka vina, ko spada vendar k cikoriji
lj Planinski ples. Za jutrišnji planinski ples izda »Slovensko planinsko društvo" šaljiv ilustriran list „ Z1 ator o g", za kateri je preskrbel vsebino polno zdravega planšarskega humorja dobro znani hudomušni J an k o, ilustriral ga pa je gospod Rudolf Vesel. List izide plesno noč dvakrat, in sicer ob pričetku plesa kot ve-černik, po polnoči pa kot jutranjik. Večerna izdaja se dobi že pri večerni blagajni in ji bo priložen načrt mogočnih prospektov plesne dvorane z označenjem dekoracijo tvorečih vrhov triglavskega pogorja, kar bo pač vsakemu dobro došlo, da se seznani s panoramo, ki jo bo občudoval na plesišču.
lj „Zaostali tič". Onidan se je pojavil v Ljubljani neki Bur. V Ljubljani mu je zmanjkalo sredstev za nadaljno pot v svojo domovino in se je tu ustavil. Ko je dobil pri somišljenikih nekaj podpore, podal se je dalje. Bil je še v vsej pravcati burski opravi — ta bojevnik za svobodo !
lj Novo vilo si bo zgradil letošnjo pomlad na Dellcottovem svetu nadinženir g. Iv. Sbrizaj
lj Letos bodo pri stavbah potrebovale stavbne tvrdke okolu 500 zidarjev ter 800 -1000 delavcev.
lj Zimska dela v novih stavbah. V dograjenih in ne še ometanih po slopjih se izvršujejo sedaj: mizarska, steklarska, kliučarska in tesarska dela. Prihodnji mesec prično na več krajih (pri sv. Petru na škof. parcelah, pred Kolezijo in ob Dunajski cesti) kopati tla za nove hiše. Temelj za II. državno gimnazijo prično kopati meseca marca, onega za razširjenje bram-bovske vojašnice pa začetkom aprila. Stavbni les in kamenje se že dovaža.
Ji Slika rajnega profesorja Gnjezde je razstavljena v izložbi gosp. Kollmanna na Glavnem trgu. Slikal jo je član „Katol. društva rok. pomočnikov" v Ljubljani, g. Trpin.
lj Preselitev uradov mestne hranilnice. Meseca aprila se preselijo ti uradi v novo poslopje (I. nadstropje) v Prešernovih ulicah. Do tedaj bodo dotični prostori urejeni.
lj Aretacija v vlaku. Aretovan je bil včeraj zvečer na južnem kolodvoru v vlaku ključarski pomočnik Ignacij Kraus, rojen 1. 1883. v Gradcu in v Celje pristojen, ker je v Celju poneveril 160 K. Pri njem so dobili še skoraj ves denar.
lj Izgubila je g. Alojzija Ravnikar srebrno verižico z večimi obeski, vredno 10 kron.
lj Javna vinska pokušnja v
tukajšnji deželni vinski kleti ne bo jutri, marveč v petek, dne 3. februarija od 6. do 9. ure zvečer.
lj Zmrznil bi bil kmalu sinoči delavec Peter Kvas. Sel je ob 10. uri proti domu v Zeleno jamo. Na ljubljanskem polju ob Martinovi cesti je pa Kvas padel in tam obležal. Dobili so ga potem delavci že skoro trdega in nezavestnega. Prenesli so ga v mitniško barako na Martinovi cesti, potem so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko z južnega kolodvora 41 Kranjcev in 40 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 16 Kranjcev in 20 Ogrov.
lj Zamejčevo posastvo v Gradišču št 10 je kupila »Ljudska posojilnica" za 35 200 K.
lj Bob v Trnovem, je naslov letošnji veliki maska radi pevskega društva »Ljubljana", katera se vrši dne 19. februarja t. 1. v Sokolovi dvorani »Narodnega doma".
lj Nasilen Italijan. Delavec Vin-cenc Marucci, ki je napadel v Hrenovih ulicah 10. t. m. krojaškega pomočnika L. Germovšeka in ga ranil na prsih z nožem ter potem tudi policaja dregnil z nožem pod pazduho, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe.
lj Na letošnji »Planinski ples" pridejo različne kaj krasne maske v raznih dragih kostumih. Čujemo pa, da prideta tudi maski poljski žid kot umazan fabrikant cikorije, in »Ciril-Metodova kava" kot opeharjena be-račica.
Književnost In umetnost.
*	Repertoir sloven. gledališča. V četrtek, dne 2. febr., sta dve predstavi. Popoldne izven aboneinenta kot dijaška predstava ob znižanih ce nah Fr. Schillerjevi »Razbojniki". Zvečer se poje četrtič in poslednjič in sicer na nepar Thomasova opera „M i g n o n". — V soboto, dne 4. febr., uprizori se poslednjič kot večerna predstava v tej sezoni na obče zahtevanje izvirna narodna igra »M a r t i n K r p a n". — Za prihodnji teden določena je repriza opere »Trubadur" in prva predstava novo naštudirane opere »Karmen".
*	Tri pesmi. Za en glas s sprem-ljevanjem giasovirja zložil Anton L a -j o vi c. Op. 7. zvez. 1. Cena 2 K 50 h. Založil L. Schwentner v Ljubljani. — To so tri duhovito zamišljene in genialno izvedene pesmi, seveda namenjene le za izurjenega pevca. Zlasti tretja pesem zahteva že umetnika v intonaciji. Pri koncertu se da s temi pesmimi doseči precejšen efekt
—e.
Društva.
»K atol. slovensko izobraževalno društvo v Št. Vidu pri Vipavi") bo imelo II. redni občni zbor dne 2. svečana 1905 v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom-
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda so poslali našemu upravništvu: Jak. Zupančič, župnik v Žalcu 10 K; Val. Vider v Solčavi 10 K; solčavski Mohorjani 23 K; L Drašler, Dole Borovnica 1 K; Gotard Rott, župnik v Zagorju ob bavi 6 K; Izobraževalno društvo v Horjulu 4 50 K; Mohorjani na Jezici 6 K; Mohorjani v St. Ilju pod Turjakom 5 50 K.
Razne stvari.
Reviera brez cvetja. O velikem mrazu, ki vlada to zimo na francoski obali se poroča iz Niče : Cvetlični nasadi, izvzemši nekaj zelo malih postojank, so uničeni, aran-ževno cvetje je ugonobljeno, vrtnice, katere največ neso vrtnarjem, so izgubljene. Celo v dobro zavarovanih cvetličnjakih se ni moglo ničesar rešiti. Treba si je torej misliti: Niča brez cvetja! Cela Evropa dobiva cvetje iz Niče, kako bode zdaj? Seveda se to ne urneje tako kakor da ne bo prav nobenega cvetja, — ali proti drugim letom, ko je šlo dan na dan po tisoče zavojev cvetja na vse kraje sveta, bo letos izvoz jako majhen. Pač se cvetlicarji mnogo prizadevajo, da vsaj v svetličnjakih popra-vico škodo, a izgubljenega nadomestiti ni mogoče. Mraza je 10 stopinj pod ničlo in je tudi zelenjava uničena. V vseh tamoš-njih okrajih vlada enako huda zima, niti en kraj ni izvzet._
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunaj, 31. jan. Danes utemeljuje v drž. zboru Vsenemec Berger svoj nujni predlog o smrti duhovnika P e t r a n a, katerega so našli mrtvega v vodi. Dolži škofa Doppelbauerja, da je dal Petrana umoriti. Vodja justičnega ministrstva Klein je odločno nastopil proti tem neosnovanim očitanjem. Danes bo končano posvetovanje o podporah po uimah oškodovanim.
Dunaj, 31. januarja. Rektor tukajšnje tehnike, katerega je včeraj zadela kap, je danes umrl.
Trst, 31. jan. Italijanski državnozbor-ski poslanci bodo umaknili nujne predloge, a pri proračunski debati bodo povedali svoje zahteve. Sedaj stopijo Italijani v primirje z Gautschevo vlado.
Dunaj, 31. januarja. Danes se tu vrši zborovanje časnikarjev, ki se bodo zavzeli za Gorkega.
Cetinje, 31. januarja. Sina je povila soproga črnogorskega princa Mirka.
Pariz, 31. januarja. (Kor. ur.) Včeraj se je tu vršil protiruski shod, pri katerem je imel Jaures predsedniški govor. Po sklepu shoda je bil na Avenue de la re-publique vržen v četo policijskih agentov in republikanske garde peklenski stroj. Pri tem sta bila ranjena dva moža od garde in dve ženski lahko ranjeni. Štiri osebe so prijeli. En peklenski stroj so našli potem še pri palači kneza Trubeckega.
Varšava, 31. januarija. Tu vlada popolna anarhija. Delavci so obo-
roženi z revolverji in imajo razstreljivne stvari, katere opetovano mečejo proti vojaštvu. Množica je ubila enega častnika. Nato so vojaki oddali več strelov. Doslej je mrtvih in ranjenih 600
oseb.
London, 31. januarja. V Sebasto-polju je položaj jako nevaren. 1000 mornarjev je zaprtih, ker jih dolže, da so na lašč zažgali arzenal, dasi se je to uradno dementiralo.
Rim, 31. januarja. Italijanski socialni demokratje predlože zbornici izjavo za ruskega revolucionarja Maksima Gorkega.
Peterburg, 31. januarja. Danes je bil Gorki prvikrat zaslišan. Dolže ga, da je hujskal, da je sestavil oklic proti častnikom in da je na cesti javno prebral Ga-ponov oklic.
Peterburg, 31. januarja. Vseh aretiranih je doslej 3200.
Peterburg, 31. jan. Kuropatkin in Grippenberg sta poslala poročila, da so se Rusi umaknili. Sandepu niso mogli dobiti, ker -so Japonci dobili pomoč. Boj je trajal dva dni. Generala Miščenko in Kondratovič sta lahko ranjena.
London, 31. januarja. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča od Okuove armade: Ko so Japonci pregnali Ruse čez Hunho. so nadaljevali obstrelja-vanje sovražnika od 28. popoldneva do 29. opoldne. Rusi so slabo odgovarjali na ogenj Japonci poizkušajo obiti Kuropatkinovo desno krilo.
Peterburg, 31. jan. Japonski protinapad je pri Š a h e t u n u bil odbit Naskok ruske konjenice na japonske baterije je pa moral vsled sovražnih šrapnelov prenehati. Ruske izgube od 2 5. do 2 8. t. m. znašajo 1 0 000 m o ž. Japonske izgube so velike. Rusi so vjeli 300 Japoncev.
London, 31. januarja. Japonci so poslali proti Roždestvenskemu tudi podvodne čolne, kateri se bodo pri tej priložnosti prvič preizkusili v moderni vojski.
Zahvala.
Povodom sijajno izpadle naše prcdpu.stne veselice se javno zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da se je tako lepo izvršila. Pred vsem se zahvaljujemo slavni »Kranjski hranilnici" in njenemu velespoštovanemu predsedniku blag. gospodu J o -ž e f u Luckmlnnu za brezplačno prepustitev dvorane, gospodu predsedniku še posebej za prispevek, s katerem je pokazal svojo naklonjenost delavstvu, dalje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so podarili znatne svote v društven namen, med drugim tvrdki M i k 1 a v c , državnemu in deželnemu poslancu gosp. dr. Š u s t e r š i č u, nadrav-natelju g. M o 11 e r j u, tovarni za plin, g. I. C. M a-y e r j u, zlatarju g. K o š a k u, gdč. E 1 s n e r -j e v i in vsem onim osebno nam znanim in nepoznanim, ki so pri blagajni tudi znatno prispevali. Hvala iskrena vsem, ki so pripomogli, da se je zaklad za obolele naše člane zopet lepo pomnožil!
V L j u b 1 j a n i, dne 30. januarja 1905.
Odbor »Podpornega društva" | delavcev in delavk c. kr. glavne tobačne tovarne v Ljubljani.
Poslano.
V štev. 23 Vašega cenj. lista od 28 t. m. med dnevnimi novicami obelodanila se je vest, pod naslovom »Vestna parobrodna družba."
Veže me kot zastopnika parobrodne družbe »Hamburg-Amerika Linle" v Hamburgu dolžnost tem potom javiti, da naša družba ni v nikaki zvezi z dotično vestjo in da se oskrbujejo naši potniki prej ko slej z največjo pozornostjo.	190 2—1
Velespoštovanjem
Fr. Seunig
zastopnik „Hamburg4merika Lioie" Dunajska cesta 31.
proda Se v Ljubljani v mestu
manjša, pripravna hiša
v dobrem stanu.	189 3-1
Več pove upravništvo »Slovenca".
flVeteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm
30
31
Čas opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
Stanje baroni o trn T ram
744'1
740 6 737 6
Temperatura
po Celziju
—8-7
-13-8 -5-1
Vetrori
brezvetr.
si. sever, si. jug.
Neb»
|ga £ a "S 55
megla.
obl.
00
Srednja včerajšnja temp. —8-9°, norm. —18°.
P/l«/7/j f\tic>Xlj"l snaženje parketnih tAl L liriUll UfSVCKl dob(i S(j pn tvrdki
BRATA EBEBL v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vitanja naročila proti pov/ielju. 524 24 11—10
143 3-2
Služba
iirnniiničnesa uradnika.
Mestna hranilnica v Novem mestu razpisu e tem potom provizorično službo hranilničnega uradnika
z začetno letno plačo 1400 kron, v slučaju posebne sposobnosti po dogovoru tudi več. — Po enoletnem službovanju in dokazanem vsposobljenju nastavi se dtfiaitivno s pravico do pokojnine.
Prednost imajo prosilci, ki so že službovali pri kaki hranilnici, ali pa dovršili z dobrim uspehom višjo trgovsko šolo.
Lastnoročno pisane in z izpričevali opremljene prošnje vložiti je do 15. febr. t. I.
Ravnateljstvo.
V najem se da oziroma tudi proda
lepo posestvo
z zemljiščem vred ali samo po. slopje.
Več o tem povč Anton lfidmar,
posestnik v Ambrusu št. 24, pošta Zagradec, Fužine. Dolenjsko. 149 3—3
97 4-4 Za
predpustne veselice priporočam:
Rorlantfoii, 00
serpentine (papirnate Kače korlandoll »granate".
Za društva pri večjih naročilih znižane cene
Primerno stanovanje
z dvema sobama v bližini stolne ali frančiškanske cerkve	175 5_j
išče mirna stranka
brez otrok, za maj-termin.
Na upravništvo ^Slovenca"
Razpis
natečaja za staubo noue hiše »Okrajne hranilnice in posojilnice"»Idriji
Načelstvo okrajne hranilnice in posojilnice v Idriji razpisuje natečaj za vdobavo načrtov v svrho stavbe nove h'še.
Zahteva se načrt za 6 stanovanj.
Določujejo se tri nagrade, in sicsr: prva 250 K, druga 150 K, tretja 100 K.
Vse podrobnosti in potrebne informacije dobiti so pri »Okrajni hranilnici in po sojilnici" v Idriji, registrovani zadrugi z neomejeno zavezo.
Rok za vpošiljanje načrtov do 25. svečana 1905. V Idriji, dne 30. prosinca 1905.
m 2-i
Pasti
za podgane, dihurje krte, miši i
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina 2088 26—IS
STREL v Mokronogu, Dolenjsko
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
}
O. kr.
pri v.
•m
tovarne za platneno, namizno in damastno blago
NORBERT LANGER & SINOVI
Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n.|M. Zaloga pri
Antonu §5|rCU v LJubljani
—— Sv. petra cesta štev. 8 ... specialna trgovina z opremami za neveste.
Vsi izdelki se prodajajo po tistih cenah, kakor v tovarni sami.
809 52—37
■V Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri žrebanjih pri izžreban ju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
„MEBCVBM
Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
*ojR"*l,la	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh *peknlaolJ«klh vrednostnih papirjev in veatnl nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	1» ISO—12