JtM. Z8.
O Ljubljani, g ponedeljek, dne 5. februarja 1906.
Leto xxxm.
Velja po poŠti:
sa telo leto naprej K 26'— sa pol leta H „ 13'— sa tetrt leta „ „ 6-50 £8 en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
mi telo leto naprej K 20'— sa pol leta „ „ 10— m eetrt leta „ w S'->M» en mesec
H
H
W W
S« polil], na dom 20 h m mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod (cz
..---- dvorISie nad tiskarno). — Rokopisi se
oe vralajo; nefranklrana pisma s« n« sprejemajo. UrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Inseratl:
Enostop. petttvrsta (72 mm)i za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-JavljenJu primeren popust.
Izhaja
tfsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Političen Ust za slovenski narod
Upravništvo J® v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — .	Vsprejcma naročnino, Injerate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Srbsko-avstrijski konflikt.
Razgovor našega dopisnika s srbskim trgovinsk. ministrom.
Belgrad, 1. febr.
Glavne stvari v izjavi ministra trgovine Milorada Draškoviča sem vam ža brzojavno poročal. S tem pismom želim le obširneje zabelježiti posamezne odgovore.
Takoj ob pričetku razgovora je minister izrazil svojo nado, da bedo takoj po prejemu srbske protestne note na Dunaju odprli meje in se bo živina zopet lahko izvažala. Ako bi bil odgovor dunajske vlade na to noto za nas negativen, bi cel svet izvedel za to, ker smo poslali prepise naše protestne note vsem našim poslanikom v tujini, in bi bil uverjen, da Avstrija gazi mednarodno pogodbo in vrši nasilje nad sla-bejšim.
Na vprašanje, ali bi se megli obnoviti dogovori, ako Avstrija zopet odpre mejo, je minister izjavil, da se dogovori lahko obnove, a le na tej podlagi, katere smo se držali mi in naši delegati na Dunaju. Gotovi smo izprememb v carinski zvezi, ki bi bile potrebne, a priti morajo iz same pogodbe z Avstro Ogrske. Te izpremembe si osvojimo in izvršimo. Ako pa ne, bomo sprejeli boj, ker ne pustimo, da bi se kdo mešal v naše notranje razmere ! Nadejam se, da pride do sporazuma in zato pogodbe o carinski zvezi ne predložimo še takoj skupščini, da si ne vežemo rok. Čakali bomo in nadejamo se, da bo Avstrija tudi sama uvidela, da je njena zahteva pretirana in neizvršljiva, ker je v nevarnosti dostojanstvo n«£e države, ki bi bilo uničeno, ko bi dopustili, da se druga, tuja država meša v naše notranje posle. Ne izgubljam nade, da se bodo pogajanja obnovila in v tem me utrjuje tudi pisanje poluradnega „Pester Lleyda", ki sedaj piše, da Avsto Ogrska niti zahtevala ni, da se pretrga carinska zveza z Bolgarijo. Kakor vidite, stvar napreduje 1
, Ako pa vendar ne pride do pogodbe z Avstro Ogrsko ?"
Napotili bomo izvoz drugam. Izvoz živine na katerokoli drugo stran bi bil zelo težaven in problematičen. Omejiti bi se mo-
rali na izvozmesa. Klavnicam bi se zvišalo dele, dvignilo bi se več tovarn za mesne konzerve, za kar je prišlo še več ponudb. O tem ni dvoma, da bi bila tudi škoda. Trgovina z živino bi propadla polagoma bi izvoz prenehal, a dvignila bi se poljedelska industrija. Ministrstvo je dobilo polno ponudb za zidanje tovarn sladkorja, špirita itd. Uverjen sem, da bi tako vzdržali boj z Avstro Ogrsko. Nekaj avstrijske industrije, ki drugje nima tržišča, bi v tem carinskem boju poginilo. Avstrijski fabrikati ne morejo take lahke v Nemčijo, Švico in Italijo, ker imajo te zemlje bolje industrije. Navezani se edinole na Balkan. Propadejo, ako ga izgube. Z novo železniško konvencijo be dobila Srbija mnoge olajšav in znižanih vožnih cen za izvoz in tako bo Srbiji kolikor toliko olajšan izvoz.
Koliko je danes za izvoz primernih svinj ?
Največ do 7000 v vrednosti 800 000 fr. Ako izvozimo to kot meso, dobimo 600.000 frankov. Izguba bi bila 200 000 fr., kar pa ni posebna škoda, ampak samo zmanjšan dobiček. Avstrija je odvzela s tem, da je zaprla meje, srbskim trgovcem možnost, da si kaj zaslužijo, a materielno jih ni upro-pastila. Zate bedo trgovci svoj kapital položili v druge posle. V vsakem slučaju pa bi bilo bolje za nas i za Avstrijo, da imamo ž njo pogodbo. Ni naša krivda, da je do tega došlo. ker je Avstro Ogrska pretrgala pogajanja, a pogodbo, ki je še v veljavi, faktično razveljavila.
Minister Draškovlč je pe študijah advokat, po poklicu industrijec ter je izvoljen v smederevskem okraju, kjer stalno prebiva. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen tudi v rojstnom mestu Rudniku, a je odložil ta mandat. To je najmlajši minister, a zelo sposoben.
• *
Razgovor našega dopisnika z Nikolom Pašičem, načelnikom radikalne stranke.
Belgrad, 1. februarja.
Tvoritelj srbsko - bolgarske carinske zveze je Nikola P. Pašič, načelnik radikalne stranke. To je eden od malega števila srbskih državnikov in politikov, ki ve, kaj hoče in ima moč, da ono, kar hoče, tudi dovrši. On je vstanovitelj velike radikalne stranke, kateri načeluje od nje-
nega početkB. Na ustanovitvi carinske zveze z Bolgarije je deloval že poprej, a temelj tej zadevi je položil kot minister zunanjih zadev v skupnem radikalnem kabinetu generala Save Grujida, koncem leta 1903 in začetkom 1. 1904, ter kot ministrski predsednik kabineta starih radikalcev ed druge polovice 1. 1904 do 25. maja 1905, ko je to zadevo neizvršeno prepustil kabinetu mladih radikalcev Ljube Stoja-n o v i č a. Ustvarjajoč to zvezo je imel velike ideje, a z nenadnim njegovim padcem je bilo vse preprečeno. Mladi radikali so nadaljevali posel, kjer ga je Pašič prekinil, a brez krepko zarisanega Paš čevega načrta. Zato se pa danes došli v tako težaven položaj. Drugače bi se pa bila stvar razvijala, ako bi bil ostal Pašič, da izvede ene, kar je namenil in kar je po svojih državniških sposobnostih in avktoriteto, ki jo vživa i v Srbiji i na Bolgarskem, samo on mogel z uspehom izvesti.
Mišlenje tega človeka ket tvoritelja zveze o tem, kar se je zgodile radi zveze, sem smatral za vrle važne in menil sem, da be zanimalo svet, ki zasleduje razvoj borbe med Srbijo in Avstro - Ogrsko. Radi tega sem ga posetil in on je vkljub svoji diplomatski previdnosti, ki je bila v tem slučaju popolnoma opravičena in na svojem mestu, bil tako ljubeznjiv napram čitateljem »Slovenca", da mi je odgovoril na nekoliko vprašanj.
„Trgevinska pogodba z Bolgarijo", je pričel g Pašič, Je prišla sama po sebi. Srbski in bolgarski politiki so težili po zbližanju, ker smo razdvojeni slabi, združeni pa smo faktor, s katerim je treba računati. Za to nam je najbolja učiteljica zgodovina. Ko so Turki prišli na Balkan, niso vsega naenkrat zavojsčili, ampak so najprvo podjarmili Bolgarijo, potem Srbijo, Bosno in odšli potem pod Dunaj. Ako bi bile takrat balkanske države združene, je vprašanje, če bi bili Turki mogli obstati na Balkanu.
Tudi danes prete balkanskim državam nevarnosti .... Ako bi zmanjkalo Srbije, gotove bi čez nekaj let tudi Bolgarija bila zbrisana s karte. Tako tudi narobe. Pogodba je nastala iz teženj, da se Srbija in Bolgarija zbližat«. Podlaga je bila položena za časa Gruj čivega kabineta. Prihodnjim vladam je bila dana dolžnost, da to pod-
žge utrjujejo. Današnji kabinet pa mera za-početo delo dokončati. Za srbsko bolgarskim sporazumom prihaja cela vrsta konvencij : poštna in brzojavna, ki je že sklenjena, monetarna, železniška, o ekstradiciji itd. Vse te konvencije imajo namen čim tesneje zvezati obe državi
Kot posledica sklenjene pogodbe z Bolgarsko so se pretrgala pogajanja z Avstre-Ogrsko in se zaprla meja ed njene strani. A v s t r i j a j e s t e m aktom izvršila nasilje. Do tega ni imela, pravice, dokler ne poteče doba pogodbe, ki je še v veljavi."
„Menite, da bi Srbija mogla vzdržati carinsko vojsko z Avstrijo?"
„Ako bi cela [dežela, ali velika večina vzela to vojsko na svoja pleča, menim, da ne bi le mogli vzdržati vojske, ampak bi iz nje čez nekoliko let izšli prerojeni! — Ako bi bila pogajanja še dalje časa prekinjena, bi moralo vprašanje priti pred h a š k o konferenco; na sodišču bi Avstro Ogrska morala i z -gubiti pravdo, ker je pogazila mednarodno pogodbo, ki je še v veljavi, s tem, da je zaprla meja"
,Kako se bedo radikalci držali v vprašanju o carinski uniji in o sporu z Avstrijo
„V teh vprašanjih bomo podpirali vlado, a je še polno drugih napak, preko katerih ne moremo preiti molče. Ko pridejo pred skupščino ta vprašanja, bo radikalni klub opredelil svoje postopanje. Moje mnenje je, da se bo skupščina že v prvih sejah pečala s temi vprašanji; ▼ njej je treba iskati ključa za rešitev teh vprašanj !
Gospod Pašič je v radikalni stranki — avktoriteta brez konkurenta. Ono, kar on poreče, je vzeti za mišljenje stranke. Pašič je v stranki neke vrste samodržec, čegar nazorom se nihče ne protivi, čegar vsaki predlog je soglasno sprejet. S svojim 301etnim delovanjem na političnem pozori-šču je popolnoma opravičil zaupanje svojih tovarišev.
* * *
Razgovor našega dopisnika s finančnim ministrom Marko-vičem.
Brzojavno sem vam poročal na kratko o svojem rezgovoru s finančnim ministrom
LISTEK.
V zračnih višavah«
Najnovejša veda hoče upreči v svoj jarem tudi prirodne sile, med katere spada v prvi vrsti zrak. Tisočletja je trajalo, predno se se razni strokovnjaki pouspeli do tega, da so počeli za prometno sredstvo izrabljati tudi tega.
Seveda be trajalo nekaj časa, predno se dosedanji poizkusi tudi končno obnesejo ter dosežejo kak pozitiven uspeh.
Citali smo pretekle dni, kako žalostna useda je doletela grofa Zeppelina in njegov zrakoplov, ed katerega si je obetal sam po polnega uspeha in čegar usoda je ves znanstveni svet — zlasti zrakoplov ni — toliko 2animala.
Razbit in razdejan leii ta zračni orjak na tih in nemogoč ie z njim kak nov poizkus.
To pa seveda ni ustrašilo pogumnih zrakoplovcer.
Pripravlja se učenemu svetu nov pro jekt v zrakoplovstvu, ki naj se uresniči ob priliki svetovne razstave, ki se ima prirediti v Milanu na Laškem. Na tej se namerava namreč uprizoriti tekmovanje z zračnimi velikani, katere naj bi bilo mogoče voditi po določeni smeri.
Razpisane so jako lepe nagrade za razne kategorije teh zrakoplovov; — za balon, katerega bi bilo mogoče voditi, razpisuje mednarodni tozadevni odbor znatno vsoto 60.000 kron. — Na letalni stroj je določenik 9000 kron in za zrakoplov, ki naj v določenem času doseže določeno smer — je razpisanih 6000 kron.
Poleg tega dobe premagalci tudi častne odlike in diplome.
Glavna zračna črta. ki in mora pre-plnti prvi zrakoplov, je čez greben Alp med
Simplonom in Brennerjevim prelaz«m, ter naj obsega smer 50 kilometrov.
Od drugih se zahteva, da dosežejo v določenem času goteve točke, ne da bi se med vožnjo pe zraku ustavljali i. t. d.
Posebno pozornost vzbujajo priprave brstov Wright iz Amerike za vožnjo po zraku z zrakoplovom, katerega bo mogoče voditi. Baje imata že popolnoma pripravljene stroje, s katerimi jim be mogoče dvigniti se na zemsko površino, ter ondi vstra-jati dalje časa. Poizkusi teh bratov ob Ohio so se baje popolnoma obnesli, ter sta, kakor se poroča, preplula 30 do 45 klm in sicer z naglostjo 60 klm na uro. Motor, ki žene ta zrakoplov, se polni s petrolejem in obsega 24 konjskih sil, ter se dviga v zrak pošev na enak način kot ptič pri vzletu.
Če se ta načrt bratov Wright obistini, potem smemo trditi, da je to največja iznajdba novejšega časa.
Noben kotiček zemlje ne bo ostal pri-
krit znanstvenikom. — Znani zrakoplovec Santos Dumont se je neki izrazil, da bo mogoče s tem zrakoplovom doseči tudi severni tečaj, toda vsebina bi morala znašati najmanje 8000 do 10.000 kubičnih metrov plina Dumont je mnenja, da bi se dalo s takim zrakeplovem vzdržati nad zemljo celih petnajst dni. Ta čas bi pa zadostoval, da se doseže in preišče severni tečaj.
Potovati bi se moralo spomladi in on bi bil pripravljen, podati se na to nevarno pot, če bi se ga na to povabilo.
Kakor se vidi, so še vedno ljudje, ki bi kljub nevarnosti za življenje, reskirali to podvzetno vožnjo, vkljub temu da se pri teh ponesreči najmmje polovica izletnikov.
Na vsak način pa smemo v brdočnosti pričakovati v zrakoplovstvu posebnih uspehov.	K
Markovičem Danes še nekaj podatkov iz tega razgovora. Ftn. minister Markovič je izjavil, da bo carinska vojska z Avstrijo sicer prinesla Srbiji deficit, ki pa ne b« tolik, kaker pišejo dunajski listi. V Avstrijo izvozimo svinj za 15 milijonov trankov. Pri tem pa je pomniti, da je tu tudi koruza, s katero hranimo svinje. Ako ne bomo redili svinj, bomo izvažali pa koruzo Zato ni res, da bi imeli 15 mil. frankov škode, če ne bomo izvažali prešičev. Vseh zrelih prešičev za izvoz sedaj ni niti 15000, ker bo mnogo svinj zrelih šele v nekaj mesecih. Na našo klavnico so že došla brzojavna naročila za meso s Francoske. Mnogo tovarn in na tisoče delavcev v Avstriji živi le od Srbije.
Končno je dejal minister: Naša škoda prvo leto ne bo večja ko 5—6 milijonov, drugo leto dva do tri milijone, potem se nadejam, da je ne bo več. V tej borbi za čast dežele in za gospodarsko emancipacijo Srbije nas mora podpirati vsak dober Srb.
Finančni minister dr. M a r k o v i č je med samostalnimi radikalci znan kot najboljši strokovnjak za finančne zadeve. • * •
Sinoč je bil v »radikalnem klubu" razgovor o carinski uniji z Bolgarijo in o ca rinski vojski z Avstrijo. Poročali so d r. Mika Popovic, Sava Kukič delegata za pogodbo z Avstro Ogrsko, ter dr. Momčilo Ninčič, delegat za pogodbo z Bolgarijo Vsi trije strokovnjaki so naglašali, da mora Srbija ostati pri carinski zvezi z Bolgarijo, četudi ima prestati carinski boj z Avstrijo. Naglašalo se je nadalje, da kakovost srbske živine in žita ni dobra, a težko bi bilo to kakovost dvigniti brez carinske vojske z Avstrijo. Srbsko bolgarski sporazum je na realni podlagi, carinska zveza vodi do politične zveze. A tudi brez unije bi došlo do carinskega boja z Avstrijo, ker Avstrija ne da veterinarne konvencije. Tudi izvoz žita je doslej Avstrija lahko onemogočila. Prro leto boja bi izgubili največ 30% izvoza.
Pogajanja med ogrsko koalicijo in vlado izjalovljena.
Včeraj popoldne je zaslišal vladar grrf* Andrassyja. Po zaslifianju je izjavil gi*of Andrassy, da je odklo« nil vladar predloge ogrske koalicije. Od 5 popoldne je odpotoval An-drassy nazaj v Budimpešto. Javnost je • izidu presenečena. Mislili so, da bo nadaljeval vladar pogajanja, a je kratko izjavil, da odkloni pogoje koalicije. Kaj bo zdaj sledilo na Ogrskem, še nihče ne ve. Značilno za položaj je poročilo lista „Neues Pester Journal" o razgovoru vladarja z novoimenovanimi višjimi stoliškimi župani, ki jim je rekel vladar z ozirom na težavo položaja: Upam, da se vse kmalu izpremeni. A ne verujem na mir. Na vsak način pričakujem v vsakem slučaju vašega sodelovanja. Najbrže bo nastopila zdaj ogrska vlada z vso silo proti upornim stolicam in mestnim zastopstvom, razpustila državni zbor in oktrojirala splošno volivno reformo.
Rusija.
.Neveje Vremia" poroča, da je bila na severnem Kavkazu cel mesec 1 j u d e v 1 a d a
Vse prebivalstvo v Pjategorsku, Kislo-vodeku, Jesentuku, Georgijansku in v Mineralni vodi se je izrazilo za pristaše socialno prekucijske stranke Ker so bila navedena mesta po stavki železničarjev in poštnobrzejavnih uradnikov ločena od ostale države, tudi ni bilo mogoče poslati vojaštva. Vstašem se je pridružil Ahulginski rezervni bataljon, nakar so razglasili severno kavka-fiko Ijudevlado Kazaki niso ničesar opravili in nato so vstaši sklenili ustanoviti dva rezervna polka. Oblasti so pričele nato nastopati preti vstašem. Dne 4 januarja so na padli kazaki upornike. Šele 6. januarja so jih premagali.
Usmrtili so znanega delavskega v o d i t e 1 j a H r u s t a 1 e v a , ki je igral med ruske vstajo veliko vlogo. V bakuškem pristanišču delajo pod vojaškim nadzorstvom.
Vojno sodišče v obbalti-t k i h pokrajinah postopa z železno strogostj a. Zadnja dva tedna so ustrelili veliko vstašev, samo v Felinu 33 mež. Obsojenci so prosili milosti, a zaman. Med usmr-čenimi sta tudi dva dečka, eden 15 in drugi 17 let star, ki so ju usmrtili namestu pobeglega očeta, ki je streljal iz zasede na nekega častnika. Na prekulskem posestvu so ustrelili 20 Lehov zaradi soudeležbe pri vstaji.
I{ Vladivostoka poročajo, da je bila ustreljena znana revolucienarka W o 1 k e n-s t e i n , ko se oddali vojaki salvo, po ka teri je bilo ubitih štirideset, ranjenih pa 200 oseb.
»Nevoje Vremja" poroča, da so zagrozili s takojšno odpustitvijo članom državnega sveta in uradnikom državne tiskarne, ako poročajo kako stvar časniškim poročevalcem. Zgodilo se je večkrat, da so priobčili časopisi važne zakonske načrte in spomenice iz sej državnega sveta že prej, kakor so jih dobili državni tajnik, ravnatelj drž. pisarne in člani državnega sveta.
V	Homel je odposlan po notranjem ministru min. svetnik Lavič, da poizve vzroke homelskih požarov in nemirov.
V	Harbin je odpotoval general G r o -d e k o v. Baje postane Grodekev Linjevičev naslednik in carjev namestnik na Daljnjem Vzhodu.
Policija je zaprla vse profesorje na jur-jevskem vseučilišču. Zaprli so tudi rektorja Hristanovskega.
Kielceški gubernator general Popile v je izdal oklic, ki je bolj strog proti vstašem, kakor so bile dozdajne vladne grožnje. Med drugim je zagrozil, da bodo brez vsakega sodnijskega postopanja ustreljeni stariši in varuhi, ako najdejo pri njihovih mladoletnih otrocjh ali varovancih orožje.
Število zaprtih osebje ve likansko. — Iz Zviardeva se pred nekaj dnevi pripeljali po železnici v Varšavo 300 političnih jetnikov raznih stanov
Vrmenski škof v Suši poroča svojemu očaku v Tiflisu, da je položaj Armencev grozen. Rusija je na strani Tatarov in je odpovedala Armencem vsako pomoč. Položaj je še bolj žalosten tudi zato, ker prebi-valsve strada.
Car je sprejel deputacijo kmetov, kateri je obljubil, da bo sezvana državna duma.
V	V 1 a d i ves t o k u je ustreljena znana revolucijonarka W o 1 k e n s t e i n. Z njo je padle 30 re velucijonarjev. Pri zadnjih nemirih je padlo 250 oseb.
Maroko.
Iz Algecirasa poroča .Agence Ha vas", da je naročeno francoski križarici .Lalard", preprečiti vsak poizkus, uvažati blage pri MarchicL Poročevalcu »Eclaira* je izjavil pretendent Bu Hamara: Maroška konferenca ne bo imela uspeha, ker ščiti Nemčijo Mag-zena. Ždim, da pridejo Nemci po koefe renči v Maroko in prodirajo do Feza, kjer bi jih zajel. Pe aldekebirskem prazniku pri-čnem s 30 000 pehote in 10 000 jezdeci pro dirati proti Fezu
Maročanska konferenca je obravnavala 3. t. mes. maročanski načrt o zvišanju carine.
Turčija in bolgarsko-srbska zveza.
Carigrad, 3. februarija. Govori se, da je porta predvčerajšnjim poslala bolgarski vladi noto, v kateri skuša pregovoriti Bolgarsko, naj opusti bolgarsko-srb-sko carinsko unijo in v kateri jo poživlja, naj bi se uredile medsebojne carinske težkoče.
Pomenljiva radovednost.
Turška vlada je naročila svojim zastopnikom v Bukareštu in Atenah, naj pro uče, kake stališče bi zavzeli Romunska in Grška v slučaju krvavega konflikta z Bolgarije.
Carinski spor med našo državo in Srbijo.
Vladna večina se je 3 t. m. posvetovala o odstopu ali pa izpremembi ministrstva, ker upajo na ta način doseči sporazumljesje z Avstro Ogrsko, a odločili se niso. V So fijo so poslali dva vagona prešičev. A po izkus izvažati živino v Bolgarijo bo najbrže izjalovljen, ker so prašiči v Bolgariji cenejši, kakor se srbski prašiči. Turčija je odposlala bolgarski vladi dopis, ki izkuša povzročiti sporazumljenje glede carinske zveze s Srbije in carinskih težkoč.
Italija in Črna gora.
Sedaj se iz zanesljivega vira poroča, da sta Italija in Crnagora res sklenili vojaško zveze. Za slučaj vojske med Italijo in Avstrijo je sprejela Crnagora važne naloge.
Izpopolnitev črnogorske armade.
Črnogorski prestolonaslednik je bil 10 dni na Angleškem. V Londonu je n a r o -čil veliko vojnih potrebščin in zlasti maoge ».zbornih in najnovejših strojnih pušk.
Književnost ln umetnost.
Molitvenik po znižani ceni.
Vsled pomanjkanja prostora je »Katoliška Bukvama" znižala ceno krasnemu, glede na | vsebino zelo priporočljivemu mslitveniku ■ pod naslovom »Rafael ali nauki
in molitve za odraslo mla-, d i n o" (2. natis), od katerega ima založ- i ništvo še ogromne število. Molitvenik ima mnogostransko, jako dobro vsebino na 350 -{-10 strani. Žal, da je nekoliko pozabljen. Ker je založništvo preskrbelo prav lično in trpežno vezavo, ter znižalo ceno na 1 K. (Za izvod po pošti 10 v več) Ta molitvenik je tudi prav posebio pripraven za darila thladim ljudem obojega spola. Naroča se v »Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
f Stolni prošt Lambert K Einspieler.	I
Koroške Slovence je zadela bridka izguba. Umrl je mož, na katerega so koroški Slovenci zrli s ponosom, in ki je ohranil gorko srce za slovenske pravice do zadnjega trenutka. Žal, da nam je došla za sobotno številko prepozno vest, da bi naznanili slovenskemu svetu, da je umrl stolni prošt Lambert Einspieler v Celovcu. Gotovo bi bil marsikdo tudi s Kranjskega pohitel na njegov pogreb. Lambert Einspieler je umrl v 66. letu svoje starosti. Rojen je bil 10. septembra 1840 v Bistrici v Rožni dolini. Veren drug rajnemu bratrancu Andreju je po njegovi smrti v svojem gostoljubnem domu ustanovil središče vsemu narodnemu življenju koroških Slovencev. Pri njem si zvedel vse; najnatančnejše informacije o jezikovnih razmerah na Koroškem si dobil pri njem. Ni jih same zbiral, marveč študiral. Kar so drugi slovenski poslanci, med njimi v prvi vrsti rajni Klun v drž. zbornici razkrili koroških razmer, je vse uredil, večinoma tudi sam spisal rajni prošt.
Dasi pa ni nikjer skrival svojega prepričanja, so ga vendar tudi nasprotniki spoštovali. Steinwender in Lemiš sta rada občevala ž njim. Izmed koroških nemških državnih poslancev samo enega ni mogel — poturice Daberniga, ki je kot dijak dobival cele podpore od njega.
Pri vodstvu v škofiji je mnogo delal. Težje referate so prepuščali njemu. Zaupno so se obračali nanj duhovniki obeh narodnosti Bil je vsakemu pravičen in pomagal je, kjerkoli je mogel.
Bil je predsednik družbe sv. Mohorja, infulirani stolni prošt, apostolski protonotarij, konsistorialni svetnik, častni občan več slovenskih občin itd. Bil je nekaj let tudi edini slovenski poslanecv državnem zboru s Koroškega. Izvoljen je bil po kompromisu med Slovenci in katoliškimi Nemci meseca marca 1. 1897 v kmečkih občinah celovških. Vstopil je v »Slovanski c e n t r u m , ki so ga takrat ustanovili naši poslanci. Žal, da vsled obstrukcije takrat Einspieler ni mogel mogo storiti. Slovenci so ta mandat žal pri zadnjih volitvah izgubili in je prodrl nemški nacionalec Tscharre. Lambert Einspieler je bil mož silno dobrega srca in ljubezniv do vsakoga. Ker je s temi lastnostmi združeval tudi visoke izobrazbo, si ga je marsikdo želel na celovškem škofovskem sedežu.
Kot stolni prošt se je vsikdar potegoval za pravice Slovencev, tako da bodo koroški Slovenci bridko občutili njegove izgubo, zlasti pa žaluje za njim družba sv. Mohorja. Pred kratkim je začel bolj bolehati, a nihče se ni nadejal tako naglega konca. Umrl je dne 3. februarja popoldne ob '/«5. uri nanagloma. Pogreb je bil danes v ponedeljek eb '/,4. uri popoldne. Njegovo truplo je bile slovesno prenešeno v stolno cerkev, tam blagoslovljeno in potem pokopano v grobišču družbe sv. Mohorja na pokopališču v St Rupertu. Naj v miru počiva blagi pokojnik!
Dnevne novice.
Narodnonapredno delo. »Narod" želi, ga bi Seliškarjeve laži prišle tudi pred forum parlamenta. „Narodu" se zdi, da njegovi poslanci še niso dovolj osmešeni. O tej priliki bo v parlamentu jako zanimiva razprava, ker bode po zaslugi takega na-rodnonaprednega dela prišle v razpravo tudi razne zanimivosti žalsko-laške pivovarne, Plantanove disciplinarne zadeve, Ferjančičev ekstra statum in denarne zadeve še nekaterih zavodov, ki smo jim doslej prizana-
šali. Ijtočasnose bo lahke obravnaval vite ž k i način dr. Tavčarjeve politike in prakse.
Manipulacije pri laSko žalski pivovarni. Na željo ,SI. Naroda" nadaljujemo svoje kritične opazke glede liberalnega gospodarskega poloma. »Narod* sicer trdi, da podjetje ni liberalno, toda to je smešno, ako pomislimo, da je predsednik odličen liberalec, ki je podpisan na vabilih na liberalne zaupne shode .k roži* in da v celem upravnem svetu ni niti enega samega .klerikalca". Za danes pribijemo sledeče popolnoma jasno pošteno dejanje merodaj-nih faktorjev upravnega sveta. V bilanoi prvega leta so izkazali dobiček in na podlagi tega razdelili 4% dividendo, napram davčni oblasti so pa za isto leto napovedali izgubo! Kako gre to skup ? Ali so mislili oslepariti davčno oblast, ali so pa osleparili družbo samo, ker so izplačali dobiček, ki ga bilo ni ? V komunikeju dražbe, ki je bil objavljen v »Slov. Narodu" takoj po občnem zboru, je bilo čitati, da se je družbi baje neopravičeno predpisal davek. V resnici se je pa davek predpisal popolnoma opravičeno, ker je družba sama izkazala dobiček in izplačala 4 odstotno dividendo. Dognano pa je na vsak način to, da je družba z bilanco za upravne 1. 1903. — da rabimo »Narodov* izraz — s 1 e -parila. Sedaj pa vprašamo, katere o s e-b e so za te sleparijo odgovorne? Zdi se nam, da je to stvar, katero mera preiska-vati drž. pravdaik, kajti justica se ne sme pred nikomur ustavljati. (Razna nadaljevanja slede.)
Mladi zmerjajo stare. V glasilu nadebudnih .mladih" čitamo:
L ' E t a t c ' e s t m o i. Tisti, ki imajo posebno dobre zveze z dr. Tavčarjem, so pisali meseca decembra 1. 1.: revizija programa narodno - napredne stranke se izvrii meseca januarja. Drugi so temu pristavili: prav za predpust. Sedaj pa pravijo, da bo 1. aprila. Skeptiki celo temu ne verujejo. To tudi utemeljujejo. Tako n. pr. pravijo nekateri, da narodne - napredna stranka sploh nikdar programa ni imela, da ga torej tudi ni moči pregledati. Drugi trdijo zopet, da je bil in da še obstoji program, in ta program je dr. Tavčar. Ce je to res, potem bi bila seveda vsaka revizija odveč, ker je prvič dr. Tavčar vseskozi popoln človek, in ker ni navada, da bi se spravljale .krone" v debato. A ko bi bila revizija tudi potrebna, ali res mislite, da bi se dalo te naše politike količkaj izpremeniti? Kaj šel Ti gospodje so dostopni samo razlogom, vzlasti tistim, ki dokazujejo, kake neskončno so potrebne njih osebe za srečo slovenskega naroda. Ia kdo je ta ubogi slovenski narod ? ,To sme zopet mi". L' etat c'est moi — država sem jaz I —
Zdaj je pa vendar že čas, da dr. Tavčar enkrat svetu pove, kdaj bo liberalni zaupni shod in koga bo nanj povabil. Itnper-tinenca »mladih" postaja že neznosna za prvaška ušesa. Le poslušajte, kaj pravijo:
Revizije programa mrod-no-napredne strankensbo— zato pa so krožila ta mesec vabila k političnim večerom k »Roži". Vabili so podpisali dr. Tavčar, župan Hribar in dr.Triller. Politična affiniteta teh treh gospodov je sicer jako majhaa — včasih se pa le združujejo v spojine, ki so za politične probleme Rožinega omizja zadostne. In že to je nekaj, če samo uvažujemo, da sedi med njimi i avstrijski patrijot, ed nekdaj Slovenec in ka-
valir Jean Schrey.....V taki družbi ni
dvoma, da se bodo vremena Kranjcem zjasnila, vzlasti če pomislimo, da ne točijo pri Roži samo cvička, ampak tudi plzenca, in kedar „smo dobre volje" — tudi šampanca marka Heidsick! Heil!
Dober že'odec morajo imeti liberalni prvaki, da to vse pohlevno požr6.
Glede deželne bolnice priznava
sobotni .Narod" vse nedestatke, ki jih je navedel .Slovenec". Samo čuden izgovor je navedel: Vsega je kriva baje »klerikalna obstrukcija". Kdo se ne smeje? No, .klerikalne obstrukcije že dolgo ni več, v bolnišnici je pa položaj vedno bolj neznosen, kakor kažejo zadnji dogodki. Napaka mora biti torej tam, kjer jo je »Sloveneo" iskal in našel. Skrajni čas je že, da dr. B!eiweis gre v zaslužni pokoj. Ali naj deželna bolnica izgubi tako kapacitete, kot je dr. Šlaj-mer, radi — dr. Bleiweisa, katerega zdravniških sposobnosti z dr. Šlajmerjem niti primerjati nočemo.
merite z enako mero i Vlada ' je odvzela tržaški občini upravne posle v
preneSenem delokrogu. To je naredba, ki zasluži vse priznanje. Grajati je treba samo to, da bi se bilo moralo to zgoditi že pred desetimi leti. Vsekakor pa bolje pozno, kakor nikoli. Ta naredba, naj bi se vpeljala tudi drugod 1 V Inomostu. v Libercih in Brnu ia morda še nekaterih drugih krajih ni avtonomna občinska uprava tako nepristranska, da bi človek gledal z zadovoljstvom v njenih rokah upravne posle v pre-nešenem delokrogu. Nemško iredento trebameriti zisto mero kakor italijansko.
Odlikovanje. Cesar je podelil profesorju na gimnaziji v Garici gosp. Antonu šantlu naslov dvornega svetnika. — G. dr. Jožef C e r i n, kapelnik vojaške godbe na Dunaju, je dobil španski železni križec I. reda.
Na župniji Kopanj je presentiran č. g. Franc Žužek.
Sv. Justa so klicali na pomoč judovski posili-Lahoni na shodu tržaške ,Pa trie*, ko so protestirali z arogantnimi izrazi proti vladnemu odloku, ki odvzame prepotentnemu tržaškemu magistratu posle politične inštance I. vrste. Neki M r a k je namreč v dolgoveznem govoru konštatiral, da sicer v Trstu ljudje ničesar več ne verujejo, pač pa se hočejo pegnati proti vladi z bojnim krikom „Zivel sv. Just !* Zdi se nam, da tržaški judovski svojati sv. fust ne bo prav nič pomagal, ker se ga spominjajo le takrat, kadar je treba ubogo ljudstvo, ki ima še kaj vere, nahujskati.
Učiteljstvo in , Svobodna ftola*. Štajerski poslanec Hagenhofer opo zarja svoje volivce na agitacijo framason-skega društva »bvobodna šola" in na učitelje, ki pristopajo. Hsgenhofer pravi, da katoličani take agitacije med učiteljstvom nikakor ne smejo trpeti in da mora tudi vlada upsštevati verski čut katoliških staršev, ter nadaljuje: Katoliški starši se bodo organizirali, in nekega dne bodo oni gospodje učitelji, ki so člani .Proste šole*, našli svoje šolske sobe proste katoliških otrok, in otroci bodo prišli nazaj v šolo šele tedaj, če bedo imeli starši jamstvo za v resnici versko-nravno vzgojo, kakor jo zahteva zakon". Učitelj, ki je plačan za verskoaravno vzgojo otrok, nima pravice, udeleževati se agitacije za frama-sonsko svobodno šolo. Če se pa to zgodi, bedo starši prisiljeni k lastni brambi. -Te besede Hagenhoferjeve so gotovo upravičene, in tudi pri nas bodo morali starši seči na sličen način k samopomoči, kjer bodo pristaši svobodne šole postali preveč samovoljni.
Slovanska čitalnica v Belgradu. Poleg jugoslovanske čitalnice se v Belgradu kmalu osnuje tudi v s e s 1 o -vanska čitalnica, katero osnuje »Ruski klub" v Belgradu, v katerem je cvet belgrajske inteligence.
—	Litijska podružnica ,Slovenskega planinskega društva*
pnredt v soboto, dne 10. svečana 1 9 0 6 v gostilni gosp. Oblaka v Litiji zabaven večer. O slovenskih planinah govori g. dr. Josip Tominšek. Razgled po slovenski domovini, proizvajanje zanimivih prizorov in slik iz slovenskih planin po fotografijah. Petje. Prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo.
—	Umrl pri delu. V tovarni za iztiskavanje olja pri Sv. Andreja v Trstu se je približal 201etni A. Grebene preveč jermenu, ki ga j« zgrabil, dvignil kvišku kake 4 m, na to je pal na tla skoro mrtev. Umrl je takej na to v bolnišnici.
—	Občni zbor šenčurskega katoliškega izobraževalnega društva se jc vršil 28. jan. s sledečim sporedom: Napreje je predeval č. g. stolni vikar Luka Smolnikar o zmernost-nem gibanju. Označil je prav živo kake ogromne svote da se žrtvujejo za alkohol, zlasti za žganje, kako varljivo da se ljudje tolažijo, češ da alkohol greje, kar je le navidezno, in kako da ta ljubezen do alkohola preveva vse narodne pesmi. Govoril je g. stalni vikar res tako prepričevalno, da njegove besede gotovo ne bodo ©stale brez sadu. Nato se je sklenilo, da se pridruži novo ustanovljena družba treznnsti, ki šteje že petinpetdeset članov, izsbra ževalnemu društvu. Društveno delovanje med letam je bilo sledeče: priredilo je društvo d /e igri „Sv. Aleš" in » E v a n g. Jožef", dva srečolova, izlete v Ljubljano, Maribor, k sv. Joštu, k D. M. v Polje, dva posebna vlaka: na Trsatinna s v. V i š a r j e in izlet v Ceklje. Bile so tri odboreve seje. Članov ima društvo sku-
paj z družbo treznnsti petindevetdeset. Knjižnica ima 200 knjig, prebralo se jih je 50. Odbor se je sestavil sledeči: Anton Kukelj, predsednik, Matija Vidmar, podpredsednik, Mihael Kmet, tajnik, knjižničar in pevovodja Karol Bricelj, blagajnik Anton U m n i k , blagajnikov namestnik Vinko F r a n t a r, knjižničarja namestnik Anton Likosar. Dohodkov je imelo dru štvo K 1137 65, izdatkov K 910 65, v blagajni ostane še 227 K
—	Poročil se je danes na Bledu v cerkvi na otoku g Matija Dolničar, veleposestnik v Trbovljah in lastnik znane gostilne v Smartnem pri Savi z gdč. K a -tinko Vičičevo z B'eda. Bilo srečno!
—	Odlikovanje. Župan v Šmarjah, Fran Gruntar in bivši župan v sv. Križu pri Ajdovščini, Filip T e r p i n sta dobila zlati križec za zasluge.
—	Premeščen je namestništveni konceptni praktikant g Leon Klodič vit. Sabladoski iz Gsrice v Koper.
—	Prememba posesti. Iz Kan-
dije pri Novem mestu nam poročajo: Gosp. Fran Kovač, bivši gostilničar in mesar v Novem mestu, pozneje v Ljubljani in Pod-brdih, je kupil 2. febr. od g. M a j z e 1 j a oziroma dedičev iz Bele cerkve posestvo v Kandiji, na katerem se nahaja stara gostilna pri .Čebelarju", katero je imel do 30 let v najemu g. I Jakše. Posestvo obstoji iz gospodarskega poslopja, njiv. travnikov in hoste ter treh hiš. G. Kovač namerava veliko hišo adaptirati in povišati za eno nadstropje, kar bode gotovo v kras naši Kandiji, katera s tem pridobi zopet večje prostore za sprejem tujcev potovalcer. Kupna cena je 18000 K. G. J a k š e se bode preselil v svojo lastno hišo v Novo mesto, v kateri je sedaj gostilna „pri Slonu".
—	Umrla je v Zagrebu vrhovna predstojnica družbe hrvaških usmiljenih sester M Georgija Cugmal, stara 83 let. — Umrl je v Zagrebu krojaški mojster Josip Huzek, star 65 let.
—	Svinjsko meso v Belem-gradu palo v ceni. Vsled za pitja meje, ki jo je Avstro - ogrska odredila za uvoz srbske živine, je padla v Belemgradu cena svinjskemu mesu na 70 par. V zadnjih dneh je veljal kilogram še 1 dinar 10 par. Pri nas se pa cena prašičem vsled zaprte srbske meje dviga.
—	Snežilo je včeraj po Gorenjskem in Notranjskem in je padlo za ped na debelo snega.
—	Hrvaški pevoi v Belgradu.
Zagrebško pevsko društvo »Mladost" priredi v Belgradu koncert Belgrajsko društvo »Oailid* je vest z veseljem sprejelo in obljubilo sodelovanje. Dobiček tega koncerta je namenjen Sirossmayer cvem spomeniku. »Mladost" misli prirediti koncerte tudi po drugih srbskih in hrvaških krajih.
—	Slovensko umetn. društvo »Vesna« na Dunaju nam poroča: »Vesna" sprjema sledeča dela: Slike (portrete, pokrajinske in druge slike) v vseh tehnikah. Načrte za razglednice, ilustracije, okraske knjig itd. Dekorativne načrte za umetniško obrtne predmete, kakor: Diplome, plakate, ekras pohištva in stanovanja itd. Cerkvene slike, zastave tudi za ženska ročna dela Arhitektonične načrte za moderno pohištvo, za cerkvene oltarje itd Kiparske izdelke, kipe, reliefe, miniature itd. Sploh vse, kar spada v vpodobljajočo umetnost. Za večja dela se napravi konkurenca. V tem slučaju se pošljejo naprej skice, ki so na-ročevalcu na izbero. Mala naročila se oddajo brez konkurence temu ali onemu članu. Cena se določi naprej. Pri konkurenčnih razpisih naročevalcu ni treba plačati posebnega doneska za ceno. Z,a posredovanje ni treba plačati »Vesni" nobene takse. Slovenci, storite torej svojo naredno dolžnost in naročujte pri .Vesni". Informacije brezplačno! Naslov: „Vesna", Dunaj, III., Kol-lergasse 20. IV.
—	Imenovanja. Duhovni pomočnik pri novem sv. Autonu v Trstu, gospod AntouGrmek, je imenovan župnim upraviteljem v Miljah — Konceptni praktikant g. Leon vitez K 1 o d i d je iz Gorice premeščen v Koper. — Carinski cfisial ArturGollmayer je imenovan višjim carinskim oficialom v IX. plačilnem razredu. — Carinski asistent Jakob Rupel je imenovan carinskim cficialem v X. plačilnem razredu.
—- Žalostna smrt mladega pijanca. 24'etni Anton Ovca iz Dumžal se je 25. min. mes. v neki g«stilni v Vodicah tako napil, da se je na potu domov zgubil v gszdu med Vodicami in Ze-jami in zmrznil.
—	Stavki Lloydovih kurjačev
so se pridružili tudi mornarji in kurjači dru?ih parobrod nih družb. Vsi zahtevajo 25% priboljška pri plači in plačo za vsako nsdosemurno delo. Večina LloyJovih parnikov se je morala usidrati v arzenalu, samo nalaganje blaga se še viši redno. Dva parnika sta odplula.
—	Zločin v Šiški. Danes ponoči je vlomil doslej neznan lopov v stanovanje nekega železničarja, v čnsu, ko sta bila železničar in njegova soproga na predpustni veselici. Ker je lopov baje dobil premalo denarja, je zagrabil šestletno železničarjevo hčerko, vzel jo seboj in jo vrgel v neki jarek, kjer so danes otroka našli napol zmrznjenega.
—	Potres. Iz Dimžal nam poročajo: Danes zjutraj, 5 febr. tri četrt na peto uro smo čutili prav močan potresni sunek, ki je prihajal od jugovzhoda proti severu. Tri minute pozneje je bil v ravno isti smeri potresui sunek samo z močnejšim bobnejnem. Pri prvem potresu so se stvari na zidu viseče premikale. — Tudi v Ljubljani smo čutili istočasno dva petresna sunka. — Poročila o potresu smo dobili tudi iz Višnjegore in Šmarja. V Višnji gori je snežilo cel« noč.
—	Iz st. Vida na Dolenjskem se nam piše: Neko duševno zelo omejene liberalna dopisunče iz St. Vida na Dolenjskem, očita tamošnjem kaplanu g. Gnidovcu strašno pregreho, da namreč moli brevir in pridiga o Marijini družbi. No, mi bi se resno bali za g. kaplana, če bi vedeli, da je pri .Narodovih" šemah večen „predpust". Liberalni komedijant naj le nadaljuje! Glede .fržola" pa, ki bi ga dopisnik rad prodal v škofove zavode in je gotovo že star in ples-njiv, svetujemo mu prav prijateljski, naj ga pošlje .Narodovim" žalostnim vitezom ki ga bodo pri svojem težavnem in napornem delu izvrstno najlažje prebavili
"TialJllanske noulce.
lj Leonova družba. V sredo zvečer ob 8 uri bo predaval v mali dvorani .Uaiona" pref. Evgen Jarc o ljudskih univerzah (University Extension) s posebnim ozirom na organizacijo ljudskih predavanj pri nas.
lj Ustanovni občni zbor »Nafte zveze." Novo ustanovljeno urad • niškodrnštvo »Naša zveza", je imelo včeraj dopoludne v mali dvorani »Narodnega doma" svoj ustanovni občni zbor, kojega dnevni red je obsegal deset točk. Udeležba je bila razmerama še precej obila — udeležilo se je obč zbora okolu 70 uradnikov raznih kategarij, razen vladinih urad nikov. Načelnik osnovalnega odbora gosp, K e j ž a r je pozdravil navzoče ter otvoril zborovanje s pozivom, da si občni zbor izvoli predsednika, zapisnikarja ter overova-telja. Na predlog g. efle. R o š t a n a je bil na to izvoljen predsednikom kontrolor mestne hranilnice g. A. T r s t e n j a k. K društvu je pristopilo, kakor je omenil predsednik, že pred občnim zborom, 50 članov. Pri tem obč. zboru pa so se vpisali kot taki še vsi ostali, došli k zborovanju, ali pa tu Ji za druge pooblaščeni, tako da šteje že prve dni .N. zveza" samo v Ljubljani že nad 100 članov. Nekaj bistvenih točk hočemo tu objaviti: Društvo se imenuje »Naša zveza", ki ima svoj sedež v Ljubljani, svoje delovanje pa razteza pa vsej Kranjski. Društvo je politično. Namen društvu je: Ščititi in pospeševati socialne, gospodarske in politične koristi uradniikega stanu. V ta namen si najame: a) svoje prostore, b) osnuje in vzdržuje jugoslovansko knjižnice, c) izdaja obvestila in okrožnice, eventualno tudi svoj časopis, č) prireja shode, predavanja, zabave, izlete itd, d) sklepa resolucije in peticije, e) ustanavlja človekoljubne ustanove, in f) uporablja vsa zakonita sredstva, da dosega svoj namen. Člani društva so: ustanovni, redni, podporni in častni. Redni člani morejo biti vsi polnoletni aktivni ali umiravl eni uradniki (bodisi državni, deželni, občinski, potem javni ali zasebni, profesorji in učitelji). Redni in podporni člani prijavljaj« se pismeno odboru. Društvena članarina znaša 1 K na mesec. Geslo društva je: »Vsi za enega, eden za vse!" V odbor so bili izvoljeni gg.: G a b r i č Ignacij, c. kr. sodni eficial, K e j ž a r Ivan, pristav južne železnice, dr. Ko r u n Valentin, c. kr. profesor, L i n d t -ner Henrik, deželne bolnišnice kontrolor, Podgarnik Ivan, c.kr.poštni c ficial, R o š t a n I v a n , c. kr. računski oficial, Trstenjak Anton, kontrolor mestne hranilnice, Mayer Karol, c. kr. poštni c ficial, in D u f f e Iv., mestni stavb svetnik; namestniki so gg.: B a 1 z e r O t o°n, knjigovodja kreditne banke, D e -b e 1 a k R., davčni kontrolor, Čimer-m a n Milan, solicitator, S e š e k Iv., mag. svetnik in V e s e 1 R u d., c. kr bi. Pregkdovalci računov pa gg.: Fink Vel., mestni blagajnik; Tomec Tomaž, c. kr. tob. režije asistent inSikošek Josip, c. kr. carinski asistent; namestnik g. Sancin L o v r • , c. kr. poštni uradnik. Na to zaključi predsednik ta prvi občni zbor ia se zahvaljuje za udeležbo. — Občni zbor je sklenil, da se odpošlje na cesarja sledeča udanastna izjava: »Društvo »Naša zveza" proslavlja današnji ustanovni zbor svoj s tem, da Niega Veličanstvu iz-; rsža svoja najudanejša čutila!" S tem je bit ! občni zbor zaključun. — Odbor nove-
g a ura dniškeg a društva„Na-š a zveza" se bode v kratkem v svoji prvi sklicani seii konstituiral.
lj K umoru v Razengrabnu.
K tej zadevi moramo pripomniti, da je bil naš poročevalec glede naloge, ki jo je imela pri tej skrivnostni stvari mestni policija ljubljanska, napačno informiran in zato naša notica, da se je dognala pa mestni policiji identičnost umorjenke z Marijo Mattausche-yo, ne odgovarja dejstvom. Mestna poicija je dobila, ker se je sumilo, da je umor-jenka neka Marija Matauscheva, fotografijo te Mattauscheve (ne umorjenke) na ogled, da po možnosti dožene, ali in kje Mattauscheva živi. V Ljubljani sta se res našli dve osebi, kojih ena je bila leta 1902 v Gradcu, drugapa leta 1903 v Opatiji z M a 11 a u -schevo skupaj v službi. To je vse, kar je mogla mestna pt-1 i c i j a p o i z v e d i t i Da bi pa kdo v Ljubljani izvedel, kdo je umorjen-k a , je pa izključeno, ker mestni policiji ni došla doslej še nobena fotografija umorjenke (ampak samo Mattauscheve). Nekateri listi pravijo, da sta morda dve Mattauschevi.
lj »Slavčeva« maskarada v
hotelu »Uaion" je bila tako lepa, kot že dolga vrsto let nobena prireditev te vrste. Obisk je bil tako ogromen, kakor ga je bilo mogoče pričakovati; velika dvorana je bila dubkom polna odličnega občinstva. Posebno omenjamo, da tako veliko število mask ni še kmalu nastopil« kot včeraj; našteli smo jih do 200. med temi nekatere krasne, kakršnih se vidi komaj na najbolj elitnih maskaradah. Odveč bi bilo mogoče naštevati vse maske; zato pohvalimo le glavne skupine: cigani obudili s« splošno senzacijo, tako tudi »gigerli". Kitajci, Žid, Angležinje, kalabrijci, Poljakinje itd. so bili zelo lepi. Zlasti so obudili cigani posebno pozornost s svojo »d«mačo" večerjo. Ma-skarado je posetilo mnogo dostojanstveni« kov, izmed katerih omenjamo generala B o n j e a n a ; bralno društvo »Kranj" je bilo zastepan«, tudi več rodoljubov iz Celja smo opazili. Uverili smo se, da je za enake priredbe dvorana v „Uni«nu" nad vse prikladna, kajti tako živahne maskarade, kot včeraj, že dolgo nismo imeli. Poset lakk« cenimo na 1200 oseb, kar je obenem tudi dokaz simpatij, koje uživa »Slavec*.
lj Veteranskega vojaškega kora ples se je vršil v sabuto na starem strelišču. — Dvorana je bila okusno okrašena, ravnotako tudi vsi stranski prostori. Dospelo je toliko občinstva, da so bili vsi prostori natlačeno polni. Marljivi odbor pod načelstvom g. M i h a 1 i c a se je potrudil, da je priredil jako animiran« zabavo. Ples posetilo je zlaati mnog« gg. častnikov, na čelu jim ekscelenca fmlt. pl. Chavanne, obadva generala tukajšnje posadke, vsi štabni in mnogi drugi višji častniki, med njimi postajni poveljnik stotnik J a n i c z e k. Izmed civilnih dostojanstvenikov omenjamo grofa C h o -rinskega in višjega inženirja Žužka: zastopan je bil dalje občinski zastop in uradniško osobje magistrata po deputacijah.
lj Plesni venček slovenskega trgovskega društva ,Merkur* se je obnescl jako debro; vršit se je v gorenji dvorani »Narodnega doma". Ples je bil morda najelegantnejši izmed vseh, kar se jih priredilo letos. Izmed dostajanstvenikov sme našteli; dež. predsednika Schwarza, ki se je udeležil tudi plesa, feldmaršallejtenanta pl. Chavanna, grofa Chorinskega, nadzornika L e v -c a, svetnika dr. Kulavicza, pedpred-sednika trg. zbornice veletržca g. Koli-manna, Lenarčiča, Kneza. Fraka-rije ni bilo. G župan Hribar je opravičil svojo odsodnost. Ples je aranžiral mesto g. Kende uradnik Sancin. Palanezo je otvoril trg. sotrudnik Scbtffer z gospo Lilleg ov«. Prvo četvorko je plesalo 72 parov, drugo 66, tretjo 52. Plesala se je tudi, dasi ni bila na programu, češka beseda; parket ni bil posebn« gladek, je bil premalo posušen. Damska darila so bila za venček primerna, zabava je bila neprisiljena in ni bilo nič napetosti. Društvena godba je izvrstno vršila svoj program.
lj Javno predavanje. Jutri tečno ob pol 8. uri zvečer je v »Stav. krščansko socialni zvezi" v Frančiškanskih ulicah javno predavanje. Predava g. d r. Krek. Vstop vsakemu prost. — K obilni udeležbi vabi odbor
li Spomin na bitko Oever-see'sko obbaja tukajšnu 27. peSpolk 5. L m. s slovesno službo bažjo v garnizijski cerkvi sv. Petra.
lj Podoknica novemu šent-peterskemu župniku uvržila se je dokaj častno in primerno. Ze pred osmo uro zbralo se je na statine občinstva pred župniščem in cerkvijo, kjer je bilo postav-| ljenih in z zastavami okrašenih nad 30 mla-j jev, ovitih z zelenjem Ob četrt na 9. uro zapelo je društvo »Ljubljanski Zvon* pod župnikevim oknom tri lepe zbore in vrlo
dobro reSilo svojo nalogo. Bilo je navzočega blizu 3000 občinstva, hiše po predmestji in obližji pa so bile večinoma vse razsvetljene S solispevom sta se odlikovala gg. L u m b a r in R u s.
lj Cirkus Bufallo Bili pride za en dan v Ljubljano prve dni meseca maja in se bo ušotoril na velikem travniku nasproti dirkališču. Upati je, da takrat naši ljudje temu amerikanskemu izsesalcu ne bodo Sli na limanice!
lj Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 6. tebr. 1906 ob 5. popoldne v mestni dvorani. Na dnevnem redu so poročila: o preuredbi statusa in regulaciji plač uradnega osobja pri mestni hranilnici ljubljanski; o sistemizo-vanju dveh stalnih slug pri mestni hranil niči ljubljanski; o prošnji Marije P e r š i -nove za bremena prosti odpis neke parcele; o prošnji društva „Pravnik" za dovolitev brezobrestnega posojila za izdajanje slovenskih prestav avstrijskih zakonov; o prošnji „Slov. planin, društva" za izredno podporo v pokritje troškov za napravo poučnih kurzov za gorske vodnike; o nasvetu mestnega magistrata, da bi se za mestno ljudsko kopelj kupila registrujoča blagajna; o delovanji prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v IV. četrtletji 1905; o uporabi Matevžetove ustanove; o županovem dopisu v zadevi podrobnih načrtov in proračunov za poslopje c. kr. drž. obrtne šole, ki se ima ustanoviti v Ljubljani; obč. svetnika dr. Karla T r i 11 e r j a samostalni predlog v zadevi zaprtja srbske meje za izvoz živine v našo državo; o imenovanju novih uradnikov mestne hranilnice ljubljanske; o dovolitvi nagrade nekemu uslužbencu
lj Slovensko gledali&če. Ne razumemo, kakšen zli duh je navdihnil vodstvo slov. gledališča, da uprizori nedelj skemu popoldanskemu občinstvu igro .Bratje sv. Bernarda". O igri sme že povedali svoje mnenje pri premijeri — Danes le konstati-ramo, da je bilo jako neumestno, uprizoriti jo v nedeljo popoldne. Igralo se je tako zaspano, kakor igra zasluži. G. Verovšek je bil dober; v kolikor greši pri svoji ulogi, je pač največ zakrivil pisatelj. — Omenjam še patra Simona, ki ga je gosp. Danile mnogo bolje igral kot njegov prednik. Sicer je pa šla cela predstava leno, kot bi jo vlekli polži. Sinoči se je drugič pela krasna Smetanova opera .Dali bor". Gostoval je v naslovni ulogi Dali-borja tenorist g. František VI če k iz Prage, ki se je včeraj popoldne ob pol 6 pripeljal v Ljubljano in ob pol 8 že nastopil. G. Vlček je ljubljanskemu občinstvu že znan, saj je deloval že na našem odru. Novica, da gostuje on, je napolnila gledališče. Bil jc vseskozi dober v petju in igri. Naravnost občudovali smo polni in krepki njegov tenor, ki je brez težave zmogel v vsako višino. In to ni malenkost po 18urni železniški vožnji! Hvaležni smo lahko g. Vlčku, ki se je tako žrtvoval, da je pri hitel med nas in nam ohranil en večer. — S pohvalo in ploskanjem je občinstvo odlikovalo gosta, ki ga je opetovano klicalo na oder. Splošno se o drugem osobju more reči isto, ko pri prvi predstavi. Pri predstavi je bil navzoč tudi dež. predsednik g. Schwarz s soproge.
Torek, 6. febr. se uprizori izborna izvirna noviteta, veseloigra s petjem „ C i g a n i ". Spisal jo je Jakob D o 1 i n a r, pevske točke pa uglasbil ka-pelnik H. B e n i š e k. Snov igri je vzeta iz maloraestnega življenja. Pri predstavi sodeluje orkester društvene godbe, ker vojaške godbe ni bilo dobiti. V četrtek, dne 8. febr. se ponavlja ta igra. V soboto, dne 10. febr. pa pride na vrsto noviteta „ M a 1 i Lord", če ozdravi obolela ga Kreisova Paločka. — Kakor čujemo, se skriva za „Jak. Dolinarjem* gosp. M i 1 č i n s k i. — Dve novi izvirni enodejanki je izročil neki pisatelj pod psevdonimom intendanci slov. gledišča. Naslov prve je „ L u č ljubezni" in druge „ J a k o b i n e c Skupni naslov obeh je .Za ciljem*. Igri se uprizorita po mogoč nosti še v letošnji sezoni.
lj Državni pomožni uradniki v Ljubljani so na svojem sestanku dne 2. t. m soglasno sklenili na visoke skupno ministrstvo na Dunaju potom c. kr. deželnega predsedstva v Ljubljani odposlati resolucijo, ker je še nerešena peticija iz leta 1902 za podelitev aktivitetne oziroma dra-ginjske doklade. Obenem se je tudi sklenilo, da se odpošlje na delegacijski shod, ki se vrši dne 5. do 7. t. m. na Dunaju mesto posebnega delegata pritrdilna brzojavka Na dalje se naznanja vsem tovaršem, da se vrši dne 4. marca 1906 letni občni zbor društvene podiužonice za Kranjsko, e čemur se bodo isti še posebej ovvestili.
lj Umrli so» M. Kermecv Rožnih ulioata St. 16 Brigita Bolha, rojena Bizoni, star« 85 let, gdčna Matilda G a r zarolli pl. T h u m I a c k.
lj Konkurz je napovedal trgoveo Anton Tratar na Marije Terezije cesti.
lj Osebna vest. Sekundarij dež. bolnice g. dr. Rus je dobil od deželnega odbora večmesečni dopust v svrho nadaljevanja študij.
lj llmrla je Apelonija Bab n 1 k , zastbnica, 60 let, Mattinova cesta 19, srčna hiba. — Na Dunajski cesti je umrla Zalečnik Marija. — V dež. bolnici: Anton Likar, delavec, 32 let, pljučnica. — Matevž Velkoverh,go-stač, 86 let, fraetura eranis.«
lj Izgubljen je bil včeraj na „Slav-Ševi" maskaradi z zlatom tkan ketiljon. Pošten najditelj na j ga odda v našem uprav-ništvu.
lj Tatvina. V soboto zvečer je ukradel neki tat iz spalne sobe hotelirju Viktorju Petschetu za 20 K posteljnega perila.
lj Obešenega je našla včeraj popoldne delavka v tobačni tovarni Karelina Vidnijeva v Metelkovih ulicah štev. 4. 60 letnega delavca Alojzija Končino. Obesil se je na vrv za kljuko od vrat Vzrok sa-moumora je neznan.
lj Risarska enketa v Ljubljani deluje že več tednov in sestavlja podrobni učni načrt za moderno risanje v ljud. šoli.
Telefonska m brzojavna poročila.
Trbovlje, 5. febr. V sobote je šle na delo blizu 700 delavcev, notranjih in zunanjih. A velika večina, zlasti soc. demokratov, še starka. Včeraj in danes je bil le en .šiht", od 8. de 4. ure pe dnevu. Nakopajo zdaj po 40—50 vagonov premoga, de-čim ga izvozijo pri normalnem delu do 250 vagonov na dan. Odpuščeni kolovodje štrajkuječih soc. demokratov morajo zapustiti svoja stanovanja do 15. t m. A kam potem, v tej zimi?! Odpuščenih bo bojda še več.
Dunaj, 5. februarja. Morilke pri Miirzzuschlagu umorjene ženske so našli. Umorjena je kuhaiica Marija Maier, morilki ste pa dekleti Z e 11 n e r. Umorili sta Maier, ker je leta podedovala 10 000 K, katere je ena morilk hotela porabiti za svojo doto pri bližnji poroki z opernim pevcem Prochasko.
Dunaj, 5. febr. Policiji se je posrečilo prijeti morilki Zellner, s tem, da je pregledala vsa oglasila pri zglasilnih uradih in našli ondi ono pisavo, kakor na zglasilnem listu v gostilni, v kateri so pred umorem prenočevali morilki s svoje žrtvijo. Umorjena je imela seboj hranilno knjižico, na kateri so morilki po izvršenem umoru dvignili denar. Morilki tajita.
Budimpešta, 5. februarja. 0Buda-pesti Hirlap" pravi, da je bila vsebina kraljevega sporočila koaliciji naslednja : Koalicija naj prevzame vlado, skibi naj, da se odobri trgovska zveza med Nemčijo in Avstrijo, na polju notranjih zadev ima koalicija presto roko. V vojaških zadevah se izvrši vse, kar je v elaboratu odbora deve-torice. Izvrševalni odbor koalicije je vla darju speroročil po grafu Aodrassyju na slednje točke: Koalicija prevzame vlado. Koalicija stoji na stališču s drese. Trgovska zveza z Nemčijo se odobri, a pod pogojem samostojnega carinskega področja in samostojnega imena Ogrske. Z Avstrije se sklene trgovska pagodba. Osnuje se neodvisna banka za papirnati denar. Vojaške zadeve ostanejo r suspenzi, istotako vojaški krediti. Suspendirani uradniki se zopet sprejmo. Natančno se opiše, kedaj se zasedanje drž. zbora odgodi ali razpusti.
Budimpešta, 5. febr. Pri volitvi sodnikov so v Madru na Sedmograškem novi obč. svetniki morali prisegati sa neke Kešutevo zastavo.
Trst, 5. febr. Na socialnodemckra-škem shodu so ostre napadali italijansko vladajočo stranke. Po shodu so priredili veliko demonstracijo, žvižgali pred uredništvi „PiccoIa" in „Indipendenta", potem pa prtd mestno hišo, kjer se vpili: Tatovi, goljufi, doli s Kamdro, doli z županom! itd. Kavarni v mestni hiši so pobili okna in razbili vrata. Zdravnik dr. Jeleršič, ki je upil: Živela občina! je bil tep^n na cesti Pred kavarno .Municipio" so pristaši vladajoče klike metali na demonstrante krožnike in kozarce. Demonstrantje so kavarni pobili okna. Le s težavo je straža razdelila obe stranki.
Trst, 5. febr. Na Llaydovem parniku Venus* je v Trapezuntu eksplodiral rezer-veir petroleja Trije mornarji so mrtvi, en kurjač težko ranjen.
Reka, 5. febr. V Opatiji stavkajo vsi lekarniški pomočniki in poroočsiki v dro-gorijah. Od 10 lastnikov je samo 7 pritrdilo zahtevam. SUvka še traja.
Dunaj, 5. febr. Dane; državni zbor nadaljuje debato o zavarovanju zasebnih uslužbencev.
Dunaj, 5. februarja. Ša-le sedaj se je poizvedelo, da je pred cesarjevo odklonitvijo zahtev koalicije bil prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand pri cesarju tri četrt ure v avdijenci.
Dunaj, 5. ftbruarja. Državni poslanec Stojalovski je umrl. (Ta Stojalovski ni znani poljski duhovnik in poslanec. Ured,)
Dunaj, 5. febr. Pričakuje se, da Srbija in Avstrija v prihodnjih dneh zopet izmenjati noti in da se spor poravna. Delavci protestirajo, da izrabljajo spor trgovci, ker zvišujejo cene. Cene sladkorja, špirita .in celo železnine so v zadnjih dneh poskočile za 30 odstotkov.
Dunaj, 5. febr. Včeraj se je vršil ministrski svet izjemši malega presledka opoldne, do sedme ure zvečer. Ministrski svet se je bavil z volivno reformo, katere vlada v kratkem razglasi. Sporazum-ljenja s Poljaki še ni, upati pa je na skorajšnjo sporazumljenje, da se Poljakom da 12 mandatov več. Sedaj Poljaki zahtevajo propercijalne volitve za Galicijo.
Dunaj, 5. febr. Predsednik centralne komisije za umetniške in zgodovinske spomenike Herfert je obolel.
Zader, 5. februarja. Obravnava radi umora na Polešniku se nadaljuje in skoro gotove ne be končana pred koncem tedna. V četrtek se poda sodišče s porotniki v Po-lešnik. Obtoženci taje.
Resina, 4. febr. Včeraj zjutraj je Vezuv nenavadno bljuvaL Lava se je razdelila v dva toka, tako da je v nevarnosti na eni strani žična železnica, na drugi pa postaja.
Kovno, 5. febr. Anaihisti so udrli v stanovanje rabinca Spektorja in zahtevali od njega 500 rubljev. Ker se rabinec ni uda!, so ga ustrelili
Rennes, 5. febiuarja. Zavetišče za starčke je pogorelo. I a pogorišča so izvlekli 9 mrtvih, 3 ženske so umrle od strahu.
Pariz, 5 februarja. V veliki tovarni orožja v C r e u z o t u je požar napravil veliko škodo. Tudi ?a Bolgarijo naročeni topovi so poškodovani.
Zahvala.
Vtem onim, kateri so na kakršenkoli način izrazili sočutje povodom smrti nepozabne naše sestre, oziroma tete in stare tete, gospe
Marjete Rumzucker
roj. Ločoikar
kakor tudi darovalcem lepih vencev, čč. duhovščini, sorodnikom, prijateljem, znancem In spremljevalcem pokojnice k večnemu počitku izrekajo najprisrč-nejšo zahvalo
25i	žalujoči ostali.
V Ljubljani, 5. februarja 190«
Občni zbor
I. društva hišnih posestn. v Ljubljani
se vrši
22. februarja ob 7>/a ari zvečer
v tnali dvorani hotela MUnIon".
Dnevni red:
1.	Poročilo odbora.
2.	Volitev 10 odbornikov.
3.	Volitev 3 pregledovalcev računov.
4.	Določitev letne članarine za I. 1906.
5.	Slučajni predlogi članov.
V Ljubljani, dnč 6. februarja 1906.
242 i-i	Odbor.
Ker se gre za reorganizacijo društva, da se osigura njega nada(jni obstanek, blagovold naj se p. n. hišni posestniki » gumo udeležiti tega občnega zbora.
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo našo iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, taščo in staro mater, gospo
Marijo Ahčin roj. Meze
danes ob pol i. uri zjutraj po dolgi in zelo mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 68. letu starosti poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb nepozabne ranjce bo v nedeljo ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Japelnova ulica St. 73, na pokopališče na Žalah.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Predrago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Kamniku, 3. februarja 1906.
Franc Ahiin, soprog. — Jernej Kem-perle, zet. — Franc, Marija, Terezija, otroci.	249
t
Rodbine Bolhova, prof. Fran-kotova in Mitlu&eva naznanjajo žalostno vest, da jim je umrla predraga mati, stara niati in tašča	250
Brljita Bolha roj. Bizoni
dnč 1. t. m. zvečer v 85. letu svoje dobe, ter izrekajo vsem častitim ude-ležnikom izprevoda dne 3. t. m., darovalcem krasnih vencev in sočutnikov ob bridki izgubi najprisrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, 5. februarja 1906.
1 t \
Frančišek in Pavla Leveč naznanjata potrtega srca v svojem in svojih otrok imenu da je njiju predragi sin
Stanko Leveč
praktikant pri računskem oddelku o. kr. finančnega ravnateljstva
dnč 3. t. m. dopoldne v 21 letu svoje dobe nenadoma umrl.
Umrjoči ostanki predragega rajnika so bili danes ob 3. popoldne v cerkvi pri sv. Krištofu blagoslovljeni in na ondoti em pokopališču pokopani.
Svete maše za dušo pokojnikovo se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Ozna-nenja pri 00 frančiškanih. V Ljubljani, 6. tebr. 19C6.
Brez posebnega obvestila!
FTi
»K
Zahvala.
Povodom prepeljave moje nenadno umrle nepozabne soproge	246
Ljudmile Moditz
roj. pl. Pažič
iz Ljubljane k večnemu počitku v moj rojstni kraj Sv. Gregor dne 19. januarja 1.1. so mi moji rojaki spodbudnim sprejemom blage rajnice mnogo polaj-šali skoro neznosno gorje, zato je moja dolžnost, da sc jim tem putom prav iz srca zahvalim, posebno č. g. župniku za blagoslov na kolodvoru in spremstvo po težavnemu potu k Sv. Gregoriju, gospodu županu in obč. svetovalcem, slavnemu gasilnemu društvu, šolski mladini, sorodnikom in znancem za vsprejem v Ortneku in spremstvo do našega domu. Istotako se zahvaljujem gospodu Gorupu za okusno prireditev voza in prepeljanjo. Izraziti moram tudi srčno zahvalo svojim rojakom za obilno udeležbo pri mrtvaškem opravilu in pogrebu. Posebno zahvalo sem tudi dolžan cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke v cerkvi in ob grobu. Naj povrne dobri Bog vsem mojim rojakom moji dobri soprogi izkazano ljubav I
Gregor Moditz.
al
Priloga 28. fttev. »Slovenca" dnč 5. februarja 1906.
Versko uoiskii no Francoskem.
Na Francoskem je zdaj prava verska vojska. Nasilno surovo postopanje france-ske brezverske vlade, ki jo vodijo besni fraroasonski sovražniki katoličanstva, je vzbudilo dozdaj res zaspane francoske katoličane. Postopanje vlade proti katoliški cerkvi je res že presegal, skrajne meje, da so se marali zbuditi celo francoski katoličani, znani po svoji strpnosti, ki je prehajala že v mlačnost in versko brezbrižnost. Brezverska francoska vlada je smela dozdij delati vse. Saj s. zaprli vse katoliške šole, vlomili v moške in ženske samostane, pregnali iz države v tujino celo take usmiljene sestre, ki jih je dičil križ častne legije pridobljen na bojiščih. Rediti so bili, ki so ob-sojevali to početje javno. Brezverci so šli dalje. Uspavanega katoliškega čuta ni zdramil niti zakon o ločitvi cerkve od države iz globokega spanja. A vladna zapoved, da morajo zapisati vladni komisarji vse cerkveno premoženje in da morej. vlomiti tudi v taberaakeljne, je zdramil, katoličane. Ogorčeni so postali tudi taki. ki jim je sicer cerkev deveta briga. Uradniki, ki so imeli nalogo, da izvedejo inventuro, so imeli različne uspehe. Kjer s. se obnašali dostojno, je bilo mirno. A ne tako v krajih, kjer so delali zapisnike cerkvenega premoženja besni framaseni. Tam je vzbiuhnila dolgo zadržana ljudska nevolja. Vihar je bil v Qainperju, Tarrasconu, Vannu, Toursu, Bourgu, Contanci, Brestu, Seezu in po drugih krajih.
A najhujše so bili užaljeni katoličani v Parizu. Ravno tu, v naj bel j razuzdanem mestu na svetu, kjer je vsa javnest zunanje čisto poganska, kjer prestopajo blazirani lahkoživ ci iz hlepenja po pikantnosti celo v mohamedanstvo in k buddhistom, ni izumrla katoliška zavest v najbolj heroični obliki, ki je pripravljena v popolni zavesti tudi za žrtve, da brani katoliške svetinje.
Komisarji za zapisovanje cerkvenega premoženja v pariških župnih cerkvah so bili naznanjeni na 31. januarja. Ker so se nadejali katoličani, da b.do nastopili d. st.jno, so mislili le ugovarjati. Na odpor nihče niti mislil ni. A stvar se je razvila na drug način, kakor so si mislili miroljubni pariški katoličani Res so nastopali komi sarji tudi v Parizu večinoma taktno, a ne v vseh farnih cerkvah. Za zapisovanje cerkvenega premoženja v n.vi veliki cerkvi s v. K 1 o t i 1 d e je bil določen framason Meursan. Sovraštvo Meursana nasproti ka toličanom je bilo znane in zato se je zbral, po cerkvah velik, katoličanov, med njimi člani najboljših meščanskih in plemiških rodbin.
Meursana je sprejel pri cerkvenih vratih župnik, ki mu je vročil pismen ugov.r. Mož je odgovoril osorno, da ga ne brigijo .take otročarije". Pokrit je hotel v cerkev, a nekd. mu je strgal klobuk z glave nakar je ukazal Meursan nekemu policistu, naj prime moža, ki mu je izbil klobuk. A množica se je potegnila zanj in vrgla Meursana in policista iz ceikve. Meursan je imel pripravljeno za svoje varstvo pariško so-drgo, ki je pričela kričati in metati v cerkev kamne. Došla je tudi policija, ki je vdrla v cerkev. A katoličani so zapodili polic jo iz cerkve. Policija je hotela počakati, da se množica razide. A prišel je n ki drugi dav čni uradnik, ki je izjavil, da mora tako napraviti inventuro. Nastopila je garda, ki je razbijala s kop ti in vdrla v cerkev. Na stal je boj v cerkvi. Gasilci so splezali na cerkvene streho in brizgali vodo na v cer kvi zbrane katoličane, tako da so bili do gleinjev v vodi. Po krvavem boju se je vlada polastila cerkve.
Na Svečnico je pa bila napovedana inventura v pariški cerkvi Sv. Petra. Ve lika množ ca se je zbrala, da prepreči morebitno onečaščenje.
Med verniki je bilo veliko plemičev, plemkinj in odličnih časnikarjev. Frama-sonska vladna klika je hetela v teatraličnem pompu inventirati. Ob 2. popoldne je priko rakala policija in garda na konjih. Trgovci nasproti cerkvi so zaprli trgovine. Svoje .delo" so pričeli vladni rablji s tem, da so začeli razganjati pred cerkvijo zbrane katoličane. Verniki so klicali razkačeni: „Pro6 z morilci!" Garde so zaprle vse ceste, ki vodijo do cerkve. Katoličani so zaprli ograjo in jo utrdili z žicami. Došel je zloglasni policijski prefekt Lčpine, ki je delal 31. jan. pri Sv. Klotildi red. Spremljal je davčnega uradnika. Gardni bobnarji so trikrat zabob-nali, komisar je pozval množico naj se razide. Na cesti je bilo več poslancev in časnikarjev, med niimi tudi nacionalistični publicist Gaston Ery, ki je zaklical, da ugovarja. Ni še izgovoril celega stavka, so ga 2e odvedli v zapor.
Ognjegasci so v dveh minutah odprli .grajo ln polioija je vdria na dvorišče, kjer io prijeli vse osebe, med njimi tudi nekega
duhovnika. Velikih cerkvenih vrat pa ognjegasci niso mogli odpreti in s. zato vlomili skozi neka stranska vrata, a niso mogli še odstraniti barikade cerkvenih kl.pij in iz-)ovednic. Verniki v cerkvi so ogorčeno upili. Ob V«4. uri so začeli ognjegasci briz jati vodo skozi vrata v cerkev. Katoličani so začeli streljati iz revolverjev, gasilci so )a nato zlezli na cerkveno streho in začeli od tam preplavljati cerkev z vodo iz vodovoda. Cez četrt ure je vdrla policija v cerkev, kjer je bilo 2000 oseb. V cerkvi se je pričel nato boj, v katerem je bilo ranjenih več oseb, ki so j h marali odnesti. Pogled cerkev je bil grozen. Vse je bilo zdrobljeno in ljudje so gazili p» vodi. Inventuro so izvedli, ko je ugovarjal župnik, ki je pozval vernike k miru. Ob četrt na šest so končali inventuro.
zaprli so mnogo oseb, med njimi so grof Guy de Laroche Foucauld in njegov sin, grof de la ubevaleri, gref Reilhac, gr«f de Bourbon, grof Tocqueville, baron Fo scolombe in grof Vasselott. Ranjenih je bilo 50 oseb, med njimi tudi več policistov. Le-pia je izjavil, da takega odpora še ni doživel.
V	sobotni seji je vložil oster predlog poslanec Spouck, ki je bil sam navzoč pri spopadih pred in v cerkvi sv. Petra. A ker ni bil navzoč ministrski predsednik, je odklonil predsednik Doumer razpravo. Ribot je izjavil, da je dal pariški nadškrf najbolj mirna navodila in da obžalujejo vsi pariški duhovniki dogodke.
V	Montpellieru niso še mogli izvesti inventure v katedralki, ker je več tisoč vernikov zasedlo cerkev. V ostalih pariških cerkvah so izvedli inventuro mirno. Pač pa so verniki včeraj stražili cerkvi sv. Tomaža Akvinskega in sv. Magdalene, a ker ni bilo komisarjev, so se mirno razšli.
Vojaški ..begunci".
Dunaj, 1. svečana.
Posl. Žitnik in tovariši so v razpravi o vojaških novincih dne 31. jan. v poslanski zbornici vložili naslednje interpelacijo g. ministru za dež. brambo:
Izseljevanje je v zadnjih desetletjih postala odprta rana, iz katere krvave razne avstrijske pokrajine, osobito pa Kranjska dežela.
Kranjski poslanci so v zbornici že večkrat opozarjati visoko vlado na kvarljive posledice izseljevanja in na sredstvo, s ka tetim bi se meglo omejiti izseljevanje. Vlada se vobče premalo ozira na raznovrstne potrebe kmečkega prebivalstva, prometna sred stva (železnice) so na Kranjskem pomanjkljiva in nezadostna, zato se tudi nemoreta razvijati obrt in industrija, redne toče in povodnji, titna uš in druge uime so glavni vzroki revščine. In ta beda sili kmečko prebivalstvo, da se izseljuje v Ameriko, N mčijo in druge kraje, ker se doma na rodni zemlji navzlic trudu in delu ne more preživljati.
Na tisoče krepkih mladeničev in mož kmečkega stanu zapušča domovino in svoje družine, da si s trdim delom v tujini služi vsakdanji kruh ter s prihranki podpira svoje domače.
Med temi izseljenci pa je tudi mnogo mladeničev in mož, ki ali še niso bili na vojaškem naboru ali pa še niso izpuščeni iz vojaške zveze. Mnogo teh le začasnih izseljencev torej zamudi vojaške nabore, kontrolne shode ali orožne vaje in so v smislu vojaškega zakona »beguni". Ako se ti »beguni" povenejo v domovino, pričakovati morajo stroge kazni.
Beda, revščina jih je pognala v daljni svet, da služijo kruh sebi in svojim druži nam. Ko pa se povrnejo s prihranki ali pa tudi prazmh i6k v domovino, čaka jih stroga kazen. Navadno so zaprti po šest tednov, in če so sposobni za vojake, morajo za kazen kot .begunci" služiti še četrto, da cel6 peto leto pri vojakih.
Ker se torej mladi možje ne izseljujejo z namenom, da bi se odtegnili vojaški službi, ampak da bi sebi in svojim revnim druži nam zaslužili potrebni kruh, naj vojaške oblasti z največjo milostjo in puzaneslji-vostj. postopajo proti takozvanim »begun cem", ki se vračajo v domovino. Ravao iz stnhu pred kaznijo ss mnogi več ne po vrnejo v domovino. Ako pa vlada nima usmiljenja s temi prisiljenimi .begunci", po tem pa naj prepove izseljevanje vsem, ki še niso zadostili vojaškim dolžnostim, ter poskrbi, da si ti ljudje morejo doma zaslužiti, kar potrebujejo za življenje.
Z ozirom na to smatrajo podpisani za svojo dolžnost, da vprašajo prevzvišenega g. ministra:
l, Ali je znano Vaši prevzvišenosti, da se vsled revščine začasno izseli iz južnih dežel države mnogo mladih mož, kateri pridejo prisiljeni v položaj, da ne morejo zadostiti svojim vojaškim dolžnostim, in so, ko se vrnejo v domavino, strogo kaznovani kot .begunoi" in morajo v slučaju sposob-
nosti služiti za kazen še četrto, da tudi peto leto pri vojakih?
2. Ali hoče Vaša prevzvišenost v sporazumu s a in kr. vojnim ministrstvom potrebno ukreniti, da bodo vo,aške oblasti v takih slučajih z največjo prizanesljivestjo postopale proti onim mladim možem, ki se začasno izselijo le vsled revščine, da si morejo v tujini zaslužiti pottebni živež za svoje družine?
Sledi 21 podpisov.
Jeseniške novice.
j Pokop ponesrečenega Janeza Str-gar je bit seic 2. fcbr. ob 4 pop. Ležal je 9 2 ur. Ko se je v sredo vršil mrtvaški sprevod iz bolnišnice, kjer je umrl, jokala je uboga žena za njim srce pretresujoče. V petek ob ptkopu se ji je rana, ki še ni bila zaceljena, znova odprla, še enkrat je morala občutiti britko sne trgajočo ločitev. Pri ti priliki opomnimo, naj bi se oblasti vendar bolj ozirale na domače pokojnike, zlasti ob tako žalostnih slučajih, čemu je bilo treba, da je ponesrečenec ležal 4 dni? Če je raztelesenje potrebno, naj se ne odlaša ž njim, ravno tako, naj se ne odlaša naznaniti, če raztelesenje ni potrebno. Zupet imamo slučaj, da je umrla stara žena, pa se ne sme pokopati, ker nihče ni klical o bolezni k nji zdravnika. Odnesli so jo v mrtvašnic, in tam bo čakala brez vanha, da pride enkrat komisija gledat, ali je umrla naravne smrti, ali pa se bo en krat naznanile, naj se pokoplje, ker komisije ne bo. Kdaj, domači ne vedo, in tudi zdravnik, ki je stvar naprej naznanil, tega ne ve. Menimo, da bi zdravnik že lahko sam spoznal, ali je žena umrla naravne smrti, le če je prepričan ali v dvomu, da se je storil kak zločin, naj bi stvar naznanil naprej, a da samo zato zavlačuje pogreb, ker domači niso klicali zdravnika, se nam ne zdi umestno. To dela nevoljo in jezo.
j Gosp. vladnega komisarja Schitnika napada .Narod*, da je izaal .Slovencu", da je razveljavljena volitev Trevna za župana. A razveljavljeaje županske volitve se je moralo naznaniti ne samo županstvu, marveč tudi vsem, ki so se pritožili. I s t i d a n, ko je županstvo dobilo dotičai odlok, dobili so ga tudi vsi, ki so se pritožili, in sedaj morda ve »Narod", da ni bilo treba komisarju Schitniku telegrafirati v Ljubljano, in je telegram res z Jesenic bil poslan »Slovencu". Seveda liberalci svoje blamaže niso hoteli v »Narodu" razglasiti. Da pa jo javnost bolj izve in, ker se iz dotičnega odloka marsikdo kaj nauči, objavimo ga tu: „St. 1539. Županstvo na Jesenicah. Vsled pritožb (imenujejo se po imenu vsi, ki so se pritožili) — zoper izvršeno volitev župana in enega svo-tovalca za jeseniško občino dne 18. jan. okrajno glavarstvo to volitev na podlagi § 95 obč. reda razveljavi kot nepostavno izvršeno ter prepove, da se dotični sklep občinskega odbora izvrši. Iz teh pritožb in priložene izjave Jožefa Kiinarja je namreč razvidne, da Jožef Klinar ni bil zadržan udeležiti se seje dne 18. jan. t. 1, marveč, da je isti le namenoma izostal, da bi preprečil volitev, vsled tega se namestnik ne bi bil smel klicati na mesto njega Sploh pase mora smatrati klicanje namestnikov mesto odborni kovzavolitev župana in ob činskega starešinstva kot protizakonito. V §42 zadnji odstavek, je namreč izrecno povedano, da določuje natančneje volivni red glede sklepč nosti občinskega odbora za volitev občinskega predstojništva. Te določbe so torej tudi merodajne, ako se gre za volitev župana po § 22 obč. reda, kar je sicer tudi v § 43 obč. vol. reda posebno povdarjeno. Vsled tega je nedopustno uporabljati do ločbe občinskega reda glede formalnega postopanja obč. odbora na postopanje pri vo litvi občinskega predstojništva. Zoper to razsodbo je prosta pritožba tekom 14 dni ne računši dneva vročitve na c. kr. dežel, vlado potom tukajšnega urada. Radovljica, dne 21. jan. 1906 C. kr. okrajni glavar".
Štajerske noaie&
š Teharje. »Domovina" ne razume, zakaj smo poročili o zgradbi teharske cer kve. »Domovini" ne moremo pomagati, hva ležni smo ji pa, da je tudi ona, če tudi le s svojo naivnostjo, opozorila na velikanske potrebo, da bi zgradba res napredovala. Najlepše bo, če se z »Domovino" bo tudi .Narod" potegnil za zgradbo teharske cerkve. Tako bomo vsi »klerikalci" skupaj. Isto velja tudi radi poročila o orgliah.
š Umrla je v Mariboru 31. min. m. ga. Ivana Lorber, trgovčeva soproga.
š Tatvina žita. V Senkovcah pri Radgoni so pokradli 27. m. m. neznani tatje več žita iz kleti župana Ž i t e k a.
š Nem&ki narodni svet se je osnovai za Spodnje Štajersko včeraj popoldne T Mariboru.
š Nemfika hranilnica v slovenskem kraju. V popolnoma slovenski Dobavi pri Brežicah so brežiški nem-škutarji ustanovili nemško posojilnico Opozarjamo štajerske Slovence naj pazijo na to novo nemšKO taktiko in naj se obračajo na »Zadružno zvezo", da jim tudi drugod Nemci kaj sličnega ne narede Proč z zaspanostjol
š Egiptolog dr. Harpf ni umrl,
kakor smo pjroCaii. Zadela ga je solnča-nica, da ni mogel ne brati ne pisati in zato tudi ne obvestiti svojcev o svojem peložiju. Sedaj ko je nekoliko okreval, je izvedel od nekega rojaka, da ga smatrajo v Mariboru in drugod za mrtvega. Nahaja se še vedno v Egiptu, odkoder je 30. t. m. pisal svoji hčeri, da je živ.
š Prestavljen je c kr. okr. komisar dr. H a n s vitez pl. K o c h -Thannheimb iz Maribora k okr. glavarstvu v Celje.
Borzna poročila.
Ljubljanska ,Kreditna banka1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunajske borze 3. februrja 1906.
Zaloibenl papirji.
4•/, majeva renta......
4•/, srebrna renta.....
4*/, avstrijska kronska renta . 4*/, . zlata renta. . . 4*/, ogrska kronska , ... 4"/. . zlato .... 4*/, posojilo dežele Kranjske . 4'/«*/. posojila mesto Spljet . . I1/,'/. . . , Zader . . 4'/i'/, bosn.-herc. žel. pos. 1902 . 4*/, češka dež. banka k. o. . . 4•/. , , , i.o. . . 4V.*/, zast. pisma gal. d. hip. b. . 41/,*/, pešt. kom. k. o. z lu'/, pr. 4Vi*/. Kist. pisma Innerst. hr. . *V/. . * Ogr. cen. dež. hr. 4Vi*/. . n , hip. banke. 4V,*/, obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4Vt*/. obl. Češke ind. banke . . 4*/, prior. Trst-Poreč lok. . .
4•/, prior. dol. žel......
3•/. , Juž. žel. kup. Vi1/. • • 4Vi*/, avstr. pos. za žel. p. o. SraSka.
Srečke od 1.18601/,.....
, p , 1864 ......
„ bzske.......
zem. kreditne I. emisije .
' * v \ v"' " • , ogr. hip. banke ....
. srbske i frs. 100 — . .
, turške .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	. ...
Inomoške	. ...
Krakovske	, ...
Ljubljanske	„ ...
Avstr. rud. križa , ...
Ogr. , , , ...
Rudolfove	, ...
Salcburške	. ...
Dunajske kom. . ...
D sini o a.
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrske B , .... Zivnostenske , .... Premogokop v Mostu (Brlix) .
Alpinske monton......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Murdnyi.......
Trbovljske premog, družbe . , Avstr. orožne tovr. družba Češke sladkorne družbe . . V a 1 a t a.
C. kr. cekin.......
20 franki........
20 marke........
Severeigns.......
Marke.........
Laški bankovci.....
Rublji.........
Dolarji.........
Desu	BI»*O
100-16	100 35
100 10	100-30
100 2o	100-40
11830	118 50
96 60	96-80
115 05	11625
99 60	101-—
100-66	101-65
100-	
100-70	101-70
100-	10015
10016	100-50
100 46	10140
106 50	107 60
100 60	101 50
100 —	100 90
100 —	100 85
9960	100 50
100-50	101-60
9990	
99 50	100'—
316 90	318 90
100\ 0	101-50
197 —	199 —
289 76	291 75
161 —	163 —
296 50	306 50
298-60	308 60
264 —	27150
100--	110" —
151 60	162 60
25 £0	27 50
476 —	487 —
79-	85-—
92 -	99-
6 60	68,-
62-	64--
33-40	36 30
87 —	63--
72- —	78 50
629 60	539 60
127-60	12F60
671 76	672 75
1632 -	1642 —
678 -	679 —
802 50	803 50
246-—	247 25
660 —	666 —
538 60	539 50
26c2 -	2672- —
545 53	6«650
282 —	285 -
677'-	683 —
160-	164"—
11-34	11-38
1910	19-13
23-47	23-55
23 97	2405
117-30	117 60
95 55	95 76
250 60	251 26
4 84	5.-
5tan©uanjc
obstoječe Iz ene sobe ln pritiklin
5C cdda 5 1. majem
v Clgaletovih ulicah št. 3 poleg sodnije. Ve£ pove hišnik istotam.	247 3—1
Hiša
na proda).
Pol ure od Ljubljane pri glavni Dunajski ccsti se prodd hiša, pripravna za vsako obrt, tako za gostilno kakor tudi za prodajalno Hiša je v zelo dobrem stanju Več se poizve pri vratarju v predilnici v Ljubljani. 246 4—1
Koncesija (Patent) za gostilniško obrt
išče se 248 3~a MT takoj v najem, n Ponudile pod ,D. G.' na upravnico »Slovenca*.
Prva ljubljanska veležgalnica za kavo z električnim obratom.
Vsled direktnega uvoza kakor tudi zaradi velike razpečave lahko dobavljam povsod za Izvrstno priznano, s strojem ln raelonalno žgano kavo, ki je vsak dan sveža, torej zelo aroinatična, najfinejše kakovosti ln najbolj poeenl.
Pozor
velecenjene gospodinje!
Prodajam pa posamezne vrste kakor tudi najbolj preizkušene zmesi. Prednosti s Strojem Žgane Kave pred navadnim praženjem so splošno priznane; o tem se lahko vsakdo prepriča z malo poskušnjo.
Z odličnim spoštovanjem
1194 66
KAREL PLANINŠEK
na Dunajski cesti.
(PostajaliSč električne cestne železnice.)
»o
04
t« -J
o>
je najboljše in najfinejše
čistilno sredstvo.
dobi Uko) stalno službo. 224 3-2
Ponudbe naravnost na OSKrbnlifVO IJublJ. Ikof. SraSčIn, Gorniljrad, štajersko.
V hiši št. 1 na Zaloški cesti sta oddati
2 $tanoueinji
z 2 in 3 sobami s 1. majnikom. 220 3—3 Več se izve pri lastniku hiše A.Šarabonu.
Lepo solnčnato
218 3-3

stanovanje
obstoječe iz treh sob s pritiklinami in vpo-rabo vrta se odda takoj eventualno za 1. maj. Kuhnova cesta št. 23.
Stanovanje
s 3 sobami in pritiklinami v 11. nadstropju v Sodnijskih ulicah 4 se odda za 1. maj.
Več pove kamnosek Vodnik. 223 3-2 Proda se radi odpotovanja po nizki ceni
pritlična hiša
s šestimi sobami. Poleg nje lep vrt.
Več pove lastnik na Glincah, Vrtne ulice št. 58.	229 3-2
prabtikontinja
v kako pisarno želi vstopiti gospodična, tudi brez začetne plače.
Ponudbe pod šifro nDelavna" na upravništvo .Slovenca".
Kot
236 3-2
Dr, D. Reach
v bolnišnici sv. Roka v Budimpešti, Je v vseh slučajih povra-čujočega se telesnega zaprtja in slabotnega želodčnega živčevega delovanja s presenetljivo ugodnim uspehom uporabljal
(oaivfBApo waV
želodčno tinkturo
Gabr. Piccolija, dvornega založnika Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, Dunajska cesta
1 steklenica velja 20 vin. in se vnanja naročila z obratno pošto 2371 izvršujejo. I 8
sc-----—H
Hotely restavracija in kavarna
II
I
II
K
Trst „Balkan" Trst
Podpisana naznanjala, da sta prevzela 21. januarja zgoraj omenjene
prostore.
Poslovanje je popolnoma reorganizirano«
Dvigalo, kopel]!, električna razsvetljava, nnjtočneJJa postrežba, Izvrstna 232 3-2	knblnja, Izbrane cene.
Za mnogobrojni obisk se priporočata	PoČkaj & KČ5gl.
II I
215 3-3
Razglas.
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico bode dn6 26. svečana 1006 ob 2. uri popoldne oddala potom javne zmanjševalne dražbe delo
nove posojilnične hiše.
Načrt, proračun in pogoji so od 6. svečana t. 1. med uradnimi urami v poso-sojilnlčnem uradu v pogled razpoloženi. Stavba je proračunjena, kakor sledi:
1.	Zidarska dela ......... 22924 91 K
2.	Krovska dela.......... 1960 - „
3.	Tesarska dela.......... 4557*74 „
4.	Kleparska dela.........1186 65 „
5.	Mizarska, ključavničarska, steklarska in
barvarska dela.........9015 52	„
6.	Pečarska dela..................1030 —	„
7.	Pleskarska dela..................614 —	„
8.	Vodovodna dela itd........2194 —	,
Skupaj .
43482 82 K
Hačelstuo.
Hotel u najem!
Z dnem 11. februarjem letos se odda v najem novozgrajeni
219 4—3
l^i-J z restavracijo in nUK^I sobami za potnike
tih noueso kolodvoru no Jesenicah.
Podrobnosti se izved6 pri lastniku Počivavšek na Hru&ici, Gorenjsko.

! hotel „pri Pošti"!
Slavnemu p. n. občinstvu si usojam najvljudneje naznaniti, da sem z dnem 1. februarja 1906 otvoril popolnoma moderno urejeni
hfitel „prl Pošti" v Novemmestu.
Postregel bom p. n. gostom vsak čas z lepimi spalnimi sobami, z gorklmi in mrzlimi jedili ter vsakovrstnimi, pristnimi pijačami po najnižjih cenah.
Obilega obiska proseč, bilježim velespoštovanjem
Josip Konig.
227 3—2
= Veliko presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov &
216 3-3
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prsten za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec tustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usr\jat mošojiček za denar, l žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj t uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpoši^a proti poštnemu povzetju ali če so denar naprej pošlje.
Dunajska centr. regpoiiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov St. 565.
NB. Za neugajajoče so vrne denar.
feliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo vVipavL q»
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne oene,	2523 25—3 Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
„&oriško risarsko društva" |
\ (registr. zadruga z omejenim jamstvom)
v Gorici
ima v svojih zalogah in prodaja
< pristna In naravna vina
Iz Brd, z Vipavskega In s Krasa.
Razpošilja na vse kraje:od 56 litrov dalje.
Uzorce pošlje na zahtevo.
Cene zmerne, postrežba točna In reelna.
Sedež društva:
Gorica, ulica Barzellini
js 2019 i9 štev. 22.	^
»91 69
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Knpnje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamenjava ln ekikomptnj«	Daje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebano vrednostne papirje in vnovč^e Zavaruj« aretke proti kuraal ispale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško ženltnlnske kavcije.
SS Hrtespt fes	sssts. W	MS~ Bormna naročila, M
Podružnica v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižico proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s icki in nakaznicami.